UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE VPLIV NAČINA SPORAZUMEVANJA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH PO ODSTRANITVI GRLA (Diplomsko delo) Maribor, 2013 Renata Rihtar
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
VPLIV NAČINA SPORAZUMEVANJA NA
KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH PO
ODSTRANITVI GRLA
(Diplomsko delo)
Maribor, 2013 Renata Rihtar
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
MENTORICA: Predav. Barbara DONIK, univ. dipl. org.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici predav. Barbari Donik, univ.dipl.org. za vse njene nasvete in
vodenje pri snovanju diplomske naloge.
Zahvala velja tudi g. Danilo Papežu, ki mi je omogočil izvedbo ankete v Društvo
laringektomiranih Slovenije.
Prav tako se zahvaljujem staršem, prijateljici Valeriji in fantu Borisu za moralno podporo.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
POVZETEK
Namen diplomskega dela je opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi
grla, ter predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa
njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem. V
raziskavi smo iskali povezanost med načinom sporazumevanja in kakovostjo življenja pri
bolnikih po odstranitvi grla ter opisali vlogo medicinske sestre pri laringektomiranem
pacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov sinonim za počasno in bolečo smrt,
obdobje trpljenja, odvisnosti in nemoči. Je pretresljiv dogodek, ki napoveduje veliko težkih
sprememb, spremenitev življena in obetov v prihodnosti (Trdin & Kolbl, 2011). Raziskava
je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo anketnega
vprašalnika izdelanega za namen raziskave. V raziskavo so bili vključeni člani društva
laringektomiranih Slovenije. Rezultati so pokazali, da največ 19 ( 63% ) anketirancev
uporablja ezofagalni govor. Kakovost življenja po odstranitvi grla je 15 ( 50% )
anketirancev označilo za dobro. Pri pacientih po odstranitvi grla je uspešna rehabilitacija
govora zelo pomembna in vpliva na kakovost življenja.
KLJUČNE BESEDE: rak, zdravstvena nega, rehabilitacija, laringektomija, pacient
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
ZUSAMMENFASSUNG
Der Zweck meiner Diplomarbeit ist die Rolle der Krankenschwester bei Patienten nach
einer Kehlkopfentfernung zu beschreiben und die Richtlinien vorzustellen, denen sich die
Patienten nach der Operation stellen, hauptsächlich ihre spätere Genesung, die den meisten
Patienten das größte Problem vorstellt. In der Umfrage wurde die Verbindung zwischen
der Kommunikation und der Lebensqualität bei Patienten nach der Kehlkopfentfernung
gesucht und es wurde die Rolle der Krankenschwester bei einem Laryngektomie Patienten
beschrieben. Diagnose Krebs bedeutet für die meisten Patienten Synonym für einen
langsamen und schmerzhaften Tod, ein Leidensabschnitt, Abhängigkeit und Kraftlosigkeit.
Es ist ein erschütterndes Ereignis, das viele schwierige Veränderungen vorhersagt,
Lebensumstellung und Aussichten in der Zukunft (Trdin & Kolbl, 2011). Die Umfrage
beruht auf der quantitativen Methodologie der Arbeit. Die Umfrage wurde mit Hilfe eines
für diesen Zweck erstellten Fragebogen durchgeführt. In der Umfrage wurden Mitglieder
des Laryngektomie Vereins Slowenien eingeschlossen. Die Resultate haben gezeigt, dass
19 (63%) Befragte die Oesophagus-Ersatzstimme benutzt. Die Lebensqualität nach der
Kehlkopfentfernung haben 15 (50%) Befragte als gut befunden. Bei Patienten mit
Kehlkopfentfernung ist eine erfolgreiche Rehabilitierung der Stimme sehr wichtig und
beeinflusst die Lebensqualität.
SCHLÜSSELWÖRTER: Krebs, Krankenpflege, Rehabilitation, Laryngektomie, Patient
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................... 1
2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................... 2
3 RAK GRLA IN VRATU ............................................................ 3
3.1 Odstranitev grla- LARINGEKTOMIJA .......................................................................... 3
3.2 Rehabilitacija po odstranitvi grla – govorna rehabilitacija ............................................ 6
3.2.1 Govor s pomočjo požiralnika- ezofagalni govor .......................................................... 7
3.2.2 Govorni aparat- umetno grlo ........................................................................................ 9
3.2.3 Sapično – požiralnikova proteza- traheoezofagalna proteza ........................................ 9
3.3 Telesna rehabilitacija ..................................................................................................... 10
3.4 Duševna rehabilitacija ................................................................................................... 11
4 NALOGE MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTIH PO ODSTRANITVI GRLA... 12
4.1 Komunikacija z laringektomiranim pacientom ............... 19
4.2 Medicinski pripomočki in oskrba le teh pri laringektomiranih pacientih .................. 20
5 KAKOVOST ŽIVLJENJA LARINGEKTOMIRANIH
PACIENTOV ............................................................................... 26
6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ................................. 28
6.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................... 28
6.2 Raziskovalne metode ........................................................................................................ 28
6.3 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................................. 29
6.4 Raziskovalni vzorec .......................................................................................................... 29
6.5 Raziskovalno okolje .......................................................................................................... 29
6.6 Etični vidik ........................................................................................................................ 29
7 REZULTATI ANKETE .......................................................... 30
8 RAZPRAVA .............................................................................. 42
9 SKLEP ....................................................................................... 44
LITERATURA ............................................................................. 45
PRILOGA ....................................................................................... 1
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
KAZALO SLIK
Slika 1 : Običajni pogled na usta in grlo ............................................................................... 4
Slika 2 : Odstranjeno grlo pri laringektomiji ........................................................................ 5
Slika 3 : Stanje po laringektomiji .......................................................................................... 5
Slika 4 : Kanila s filtrom ............................................................................................... …..20
Slika 5 : Porteks kanila ....................................................................................................... 21
Slika 6 : Bivona kanila ........................................................................................................ 21
Slika 7: Govorna kanila…………..………………...…………………..……………..…..22
Slika 8: Pripomoček s katerim dovjamo kisik…………………………………………….23
Slika 9: Vlažilec kanile…………...……………………………………………….....……23
Slika 10: Pripomočki za pokritje traheostome ……………………………………………24
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
KAZALO GRAFOV
Graf 1. : Prikaz razdelitve anketiranih po spolu………………………………………......29
Graf 2. : Prikaz razdelitve anketiranih po starosti …………………………………..……29
Graf 3. : Prikaz anketiranih oseb po izobrazbi ………………………………..………….30
Graf 4. : Prikaz koliko od vseh anketiranih je bilo kadilcev …………...…………..…….30
Graf 5. : Prikaz anketiranih glede na uživanje alkohola pred boleznijo …….......……..…31
Graf 6. : Prikaz anketiranih glede lokacije tumorja pred posegom …………...……….....31
Graf 7. : Prikaz anketiranih glede zdravljenja z obsevanjem ………………………..…...32
Graf 8. : Prikaz morebitnih zapletov med zdravljenjem …………………………….……32
Graf 9. : Prikaz težave po operaciji pri požiranju ……………………...………………....33
Graf 10. : Prikaz uživanj alkoholne pijače po posegu ……………………………………33
Graf 11. : Prikaz anketiranih o zaposlitvi po posegu ……………………………….....….34
Graf 12. : Prikaz o poučevanju govora po operaciji …………………...…………………34
Graf 13. : Način govora po operaciji ……………………………………………………..35
Graf 14. : Prikaz možnih težav po operaciji s sprejemanjem samega sebe ………...……35
Graf 15. : Prikaz odnosov v družini po posegu …………………………………………..36
Graf 16. : Prikaz pomoči pri anketiranih po operaciji ………………………….......…… 36
Graf 17. : Kako se počutijo anketirani v družbi zaradi nove podobe ………………...… 37
Graf 18. : Prikaz najpogostejših težav pri sporazumevanju …………………………...…37
Graf 19. : Prikaz, da so anketiranci člani Društva laringektomiranih Slovenije…...…….38
Graf 20. : Prikaz koliko je anketirancem pomeni, da so vključeni v DLS……………..…38
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla
1
1 UVOD
Diagnoza rak je za pacienta in njegovo družino ter bližnje velik čustven pretres in
obremenitev. Po odstranitvi grla ima pacient na razpolago različne tehnike govora, ki se
jih mora naučiti. Vendar kljub temu je njegova sposobnost govornega sporazumevanja
trajno omejena in ga pri stiku z ljudmi ovira. Prav tako se pacienti po operativnem posegu
spopadejo z zelo težko situacijo, gre za spremembo zunanjega videza. Medicinska sestra
ima v zdravstveni negi onkološkega pacienta pomembno vlogo, saj pomaga pospeševati
zdravje, preprečuje zaplete in posledice po operativnem posegu. Medicinska sestra je
nosilka zdravstvene nege, prav tako, pa sodeluje že z pacientom ob sprejemu, ob pripravah
na operativni poseg, sodeluje s pacientom med in po operativnem posegu in načrtuje
odpust pacienta v domače ali drugo institucionalno okolje.
Odstranitev grla je pri odraslih najuspešnejši način zdravljenja napredovanega raka grla in
spodnjega žrela, vendar pri tem bolnik izgubi možnost govornega sporazumevanja. Glede
na pogostost pojavljanja se rak glave in vratu v svetovnem merilu uvršča na šesto mesto.
Glede na incidenco raka v posameznih delih glave so povezani z različnimi dejavniki, ki so
predvsem spol, starost in krajevna umeščenost. Znano je že, da najpogosteje za rakom grla
zbolijo moški, starostna meja je vedno vse manjša in se začne okoli 50.leta. Večinoma
bolniki poiščejo pomoč pri raku grla šele, ko so težave že zelo izrazite in je bolezen
napredovala (Papež, Košak, & Ribaš, 2007).
Najpomembnejša rehabilitacija pri pacientih po odstranitvi grla je govorna rehabilitacija,
ki lahko zajema učenje govora s pomočjo požiralnika- ezofagalni govor( EG ), uporabo
mehaničnih virov za tvorjenje glasu- govorni aparat ali umetno grlo in govor s pomočjo
zraka iztisnjenega v požiralnik iz sapnika po vstavljeni protezi- traheoezofagalni protezi.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
2
2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je opisati vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja
bolnikov po odstranitvi grla, opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi
grla, predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa
njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem.
2.1 Cilji raziskave:
Opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi grla,
predstaviti pomen rehabilitacije po operaciji grla,
opisati kakovost življenja pri laringtomiranih bolnikih po odstranitvi grla,
predstaviti najpogosteje uporabljeno govorno metodo,
opisati bistvene razlike med ezofagalnim (EG) in traheoezofagalnim (TEG) govorom
raziskati kakšne načine sporazumevanja najpogosteje uporabljajo bolniki po
odstranitvi grla,
ugotoviti kakovost življenja pacientov po odstranitvi grla,
ugotoviti katera sta najpogostejša načina govorne rehabilitacije po odstranitvi grla,
ugotoviti položaj pacientov po odstranitvi grla v družbi.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
3
3 RAK GRLA IN VRATU
Najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek raka grla je kajenje, ki ob hkratnem
prekomernem pitju alkohola močno poveča možnost za nastanek bolezni. Incidenca raka
grla je med kadilci kar za šestkrat višja kot med nekadilci. Čeprav zvišuje raven za
tveganje tudi pasivno kajenje, še posebej na delovnem mestu in v populaciji žensk.
Zdravljenje raka temelji predvsem na kirurgiji, radioterapiji in kemoterapiji. Način
zdravljenja določimo po dogovoru z bolnikom, glede na tip, razširjenost, splošno stanje in
pričakovanja bolnika. Terapije lahko uporabljamo posamezno ali v kombinaciji. Pri
manjših, dobro zamejenih tumorjih grla je možno zdravljenje s primarno radioterapijo, kot
tudi kirurško zdravljenje. Oba načina imata podobno učinkovitost in prognozo. Pri večjih
tumorjih je potrebna popolna odstranitev grla in formiranje traheostome, ob tem še
dodatna radioterapija občasno s hkratno kemoterapijo. Pri zelo velikih in razširjenih
tumorjih, ko operativni poseg ni možen ali smiseln in zaradi slabega splošnega stanja ni
možna kemoterapija, pride v poštev le paliativno zdravljenje z obsevanjem (Papež, Košak,
& Ribaš, 2007).
3.1 Odstranitev grla- LARINGEKTOMIJA
Laringektomija je operativni poseg odstranitve celotnega grla (totalna laringektomija ) ali
dela grla (parcialna laringektomija), navadno zaradi malignega tumorja grla. S totalno
laringektomijo se bolniku v celoti odstrani grlo, bolnik diha skozi odprtino na vratu
(stomo) in pot prehranjevanja ( po požiralniku) se z operacijo popolnoma loči od dihalne
poti (Kambič, 2011) .
Ko so bile narejene vse preiskave, se kirurg ter anesteziolog posvetujeta, če je bolnik
usposobljen za operativni poseg ali ne. Bolnik mora privoliti v operacijo. Odstranitev grla
je sorazmerno stara operativna metoda. Operacija poteka v splošni anesteziji in bolnik med
kirurškim posegom spi ter ne čuti nobene bolečine. Z ustreznim pristopom kirurg razkrije
in loči grlo od okoliškega tkiva ter ga odstrani. Glede na obsežnost operativnega posega je
odvisno ali bo mogoče neposredno po odstranitvi grla oblikovati novo pot za hranjenje, ali
pa bodo za to potrebni dodatni obnovitveni posegi. Po navadi se lahko iz preostalega dela
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
4
žrelne sluznice žrelo obnovi. Ob koncu operacije se oblikuje vhod v novo, skrajšano
dihalno pot t.i. traheostomo. Rob sapnika se pričvrsti z močnimi šivi ob rob kože
operacijske rane in v sapnik vstavi primerno velika dihalna cevka, imenovana trahealna
kanila. Nato se vloži skozi nosnico in novo oblikovano žrelo v požiralnik plastična hranilna
cevka s premerom 6-8 mm. Po tej cevki bodo bolnika hranili približno 10 dni, vse dokler
rana ne bo zaceljena. Prve dni po posegu se nabira v sapniku in sapnicah veliko izločka, ki
se mora sproti izsesavati. Medicinska sestra vloži aspiracijsko cevko previdno skozi kanilo
v sapnik, kar v krajših presledkih ponavlja toliko časa, da odstrani ta izloček (Kambič,
2011).
Slika 1 : Običajni pogled na usta in grlo
Vir : Društvo laringektomiranih Slovenije, (brez datuma)
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
5
Slika 2 : Odstranjeno grlo pri laringektomiji
Vir : Društvo laringektomiranih Slovenije, (brez datuma)
Slika 3 : Stanje po laringektomiji
Vir: Društvo laringektomiranih Slovenije, (brez datuma)
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
6
Posledice laringektomije so:
Pacient diha na traheostomo, zrak ne teče več skozi nos, kjer se segreje, navlaži in
očisti delce, ti pacienti imajo večje izločanje sluzi v dihalih in pogosteje kašljajo.
Laringektomirani pacienti imajo spremenjen vzorec kašljanja, pomaga si tako, da z
robčkom zatesni traheostomo in na ta način napravi zaporo silovitemu izdihu.
Zmanjšana je sposobnost vohanja in z njo tudi povezana sposobnost okušanja.
Laringektomirani pacienti si ne morejo izpihati nosu, saj dihajo na traheostomo.
Ne morejo pihati ali srkati tekočine.
Laringektomirani pacient je manj sposoben za telesno delo, npr. težko dvigovanje.
Spremenjena je pacientova zunanjost kar lahko vpliva na njegovo psihično stanje
ter odnose do družine, okolice ter vključevanje v družbo.
Nezmožnost glasnega govorjenja in s tem motena komunikacija z okolico je za
večino pacientov še vedno največji problem po laringektomiji (Hočevar- Boltežar,
2008).
3.2 Rehabilitacija po odstranitvi grla – govorna rehabilitacija
Rehabilitacija laringektomiranih pacientov ne more biti usmerjena samo na osrednji
problem, kjer gre za osvajanje novega načina govora, temveč mora zajeti celega bolnika in
uporabiti vse možne načine potrebne pomoči, da se najbolje prilagodi na življenje brez
grla. Najhujša posledica odstranitve grla je izguba glasu. Osnovni cilj govorne
rehabilitacije je obnova komunikativne sposobnosti. Pri govorni rehabilitaciji poiščemo
nov vir glasu, ki ga bo pacient uporabljal za govor (Zakotnik, 2006). Za nadomestitev
tvorjenja glasu in seveda govora imamo na razpolago tri načine:
govor s pomočjo požiralnika – ezofagalni govor,
mehanični viri za tvorjenje glasu – govorni aparati ali umetno grlo,
govor s pomočjo zraka, iztisnjenega v požiralnik iz sapnika po vstavljeni protezi-
traheoezofagalna proteza ( sapično - požiralnikova proteza).
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
7
Neposredno po operaciji grla bolniki le šepetajo. Glas tvorijo z nihanjem mehkih sestavin
ust in žrela s pomočjo zraka, ki je ujet v teh prostorih. Glas poimenujemo ustni ali žrelni,
vendar je tak govor slabo razumljiv in praktično ne pride v poštev za govorno
sporazumevanje. Bolnikovo rehabilitacijo smatramo za uspešno, če se je bolnik zmožen
učinkovito sporazumevati, če se duševno primerno prilagodi in ohrani način življenja na
isti ravni kot pred operacijo. Za dosego teh ciljev je potrebno usklajeno sodelovanje
različnih strokovnjakov, bolnika in njegovih svojcev (Strojan & Zakotnik, 2010).
3.2.1 Govor s pomočjo požiralnika- ezofagalni govor
Poznamo tudi govor s pomočjo ezofagalnega govora. Temelj ezofagalnega govora je, da se
bolnik mora čim prej naučiti tvorjenje glasu s pomočjo požiralnika. Pri tvorjenju glasu
laringektomiranih uporablja glasilkam podobni sluznični gubi, ki nastaneta po odstranitvi
grla na prehodu žrela v požiralnik, in iztisnjen zrak iz požiralnika, ki ga pred iztisnjenjem
zajame z :
vbrizgavanjem (pri vbrizgavanju se požiralnik napolni z iztiskanjem zraka iz ustne
in žrelne votline),
vdihavanjem (med vdihom laringektomirani potisne zrak v požiralnik z mišicami
jezika, čeljusti in žrela, z vdihovanjem bolnik izkorišča negativen pritisk v prsnem
košu , ki nastane pri hitrem vdihu),
požiranjem (najmanj učinkovita metoda je polnjenje požiralnika z zrakom s
pomočjo požiranja, čeprav zajame laringektomirani zrak s požiranjem najlažje, je
količina zraka premajhna, govor je počasen in s prekinitvami) (Hočevar- Boltežar,
2008).
Te tri načine zajemanja zraka zelo težko med seboj ločimo, saj pacient pri tvorjenju glasu
uporablja bolj manj vse tri hkrati.
Pacient se mora govor s pomočjo požiralnika priučiti. Najbolje je, da začne z govornimi
vajami takoj, ko je odstranjena hranilna cevka, to je takrat, ko je žrelna sluznica zaceljena.
Zven, barva, glasnost, višina in glasovni obseg govora s pomočjo požiralnika so nekoliko
okrnjeni in spremenjeni, vendar dovolj dobri za govorno sporazumevanje. Marsikdaj mora
bolnik vaditi dalj časa, tudi nekaj mesecev, zato ob prvih neuspehih ne sme obupati. Na
uspeh učenja vplivajo mnoge okoliščine, kot so starost, zdravstveno stanje, prizadetost,
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
8
socialna varnost in ne nazadnje tudi kakovost sluha. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo ter s
pomočjo učitelja se velika večina laringektomiranih nauči razumljivo govoriti (Matković &
Petrijevčanin, 2011).
Laringektomirani se nauči posebne tehnika govora s požiralnikom, karakteristike takšnega
govora so:
skrajšano trajanje tona na 5-6 sekund, medtem ko pri zdravih osebah traja med 22-
30 sekund;
znižanje razpona glasu na 3 tone ene oktave medtem ko pri »normalnem« govoru
razpon obsega 1 do 3 oktave;
močno zmanjšana jakost glasu, ki pri ezofagalnem govoru obsega 15-20 Db pri
zdravih osebah pa do 100 Db (Hočevar- Boltežar, 2008).
Prednosti ezofagalnega govora so:
glas je bolj naraven in bolj podoben laringealnemu glasu;
pri tej metodi pacient ne potrebuje mehanskih pripomočkov;
z vajo lahko nekateri pacienti pridobijo spretnost delnega spreminjanja višine in
glasnosti govora;
pacient ima med govorom prosti roki (Hočevar- Boltežar, 2008).
Slabosti, ki se pojavijo pri ezofagalnem govoru so:
ta način govora se mora pacient naučiti in včasih je za to potrebno več mesecev,
celo let;
pacient mora natančno artikulirati posamezne glasove, sicer je razumljivost
ezofagalnega govora slaba;
ker je glasnost omejena, je bolnika težko slišati in razumeti v hrupnem okolju;
ob stresnih situacijah zaradi prevelike napetosti nekateri pacienti ne morejo tvoriti
ezofagalnega govora (Hočevar- Boltežar, 2008).
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
9
3.2.2 Govorni aparat- umetno grlo
Ker marsikateri bolnik ne osvoji ezofagalnega govora, ali ga odločno odklanja, pride pri
takšnih bolnikih v poštev govorni pripomoček - govorni aparat. Govorni aparat je
mehanični vir glasu, ki nadomešča izgubljeno grlo. Energijo za tvorjenje glasu daje baterija
ali iz pljuč iztisnjen zrak. Električni aparat ima gumb za uravnavanje glasnosti in višine
tona, valovanje opne se prenaša preko kožnega tkiva in mišic na žrelo oziroma usta. Po
mestu namestitve ločimo govorna pomagala v zunanja in notranja. Najpogosteje se
uporablja zunanji vratni govorni pripomoček. Zato ga priporočamo le v primerih, če
pacient z vztrajnimi vajami in dobro voljo ni osvojil ezofagalnega govora (Fajdiga &
Žargi, 1996).
Prednosti umetnega grla so:
velika večina bolnikov se z lahkoto nauči rokovati z njim;
možna je regulacija glasnosti in višine glasu;
omogoča zadostno glasnost, da je pacientov govor slišen tudi v hrupnem okolju
(Hočevar- Boltežar, 2008).
Slabosti umetnega grla so:
proizvaja hrupen elektronski kovinski glas, ki pritegne pozornost okolice;
se težko uporablja pri pacientih z močnimi brazgotinami ali oteklino na vratu;
razumljivost govora je dobra le ob natančni artikulaciji;
bolnik ima pri govoru eno roko zasedeno z aparatom (Hočevar- Boltežar, 2008).
3.2.3 Sapično – požiralnikova proteza- traheoezofagalna proteza
Eden od načinov sporazumevanja po odstranitvi grla je tudi sapnično- požiralnikova
govorna proteza. Gre za traheoezofagalno punkcijo z vstavitvijo silikonske govorne
proteze. Je do enega cm dolga in 5-6 mm široka silikonska ali teflonska cevka z vgrajenim
eno smernim zapiralom, ki omogoča pretok zraka iz sapnika v požiralnik in preprečuje
izliv vsebine požiralnika v nasprotni smeri. Proteza se lahko vstavi med operacijo, vendar
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
10
po navadi šele po njej. Mehanizem delovanja je preprost. Ob izdihu s prstom prekrijemo
dihalno odprtino na vratu in tako usmerimo tok zraka po cevki iz sapnika v zgornji del
požiralnika, ki zaniha pri prehodu v žrelo novo nastali sluznični gubi, ki tvorita glas, kar
omogoča v večini primerov tvorjenje glasnega in razumljivega govora. Tudi te metode ne
smemo posploševati in se zanjo odločimo po skrbnem premisleku. Vstavitev in nošenje
traheoezofagalne proteze lahko spremljajo tudi zapleti kot so izliv tekočine ob protezi v
sapnik, tvorjenje granulacij in morebitna vnetja. S skrbno nego se praviloma vse
nevšečnosti odpravijo (Hočevar- Boltežar, 2008).
Prednosti trahoezofagalni govor (TEG) :
ta tehnika omogoča hitro pridobitev skoraj normalnega govora pri večini pacientov;
omogoča tekoč govor, saj so skladišče zraka za nastanek glasu pljuča in pacient
govori v izdihu;
možno je delno spreminjanje glasnosti in višine glasu;
govorno protezo je mogoče odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje, če si pacient
tega želi (Hočevar- Boltežar, 2008).
Slabosti TEG so:
vstavitev govorne proteze zahteva dodaten kirurški poseg;
možna je aspiracija hrane in pijače, če zaklopka v protezi slabo deluje ali če je
proteza premajhna glede na velikost fistule med sapnikom in požiralnikom;
zaradi rasti glivic v silikonski protezi je nujno pogosto čiščenje proteze in nege z
antimikotičnim mazilom;
življenjska doba proteze je omejena, potrebno jih je menjavati večkrat letno
(Hočevar- Boltežar, 2008).
3.3 Telesna rehabilitacija
Po vrnitvi v domače okolje, je potrebno laringektomiranega čim prej vrniti v razmere, v
katerih je živel pred boleznijo. Sam mora skrbeti za osebno higieno, še posebej za nego
dihalne odprtine in kanile ter se, brž ko mu stanje po operaciji to dopušča, spet vključiti v
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
11
delovno okolje. Prav v tem obdobju mora opustiti neke morebitne škodljive razvade kot so
kajenje in pitje alkohola, če sta bila vzrok za nastanek raka grla. Primerno si naj razporedi
čas za delo in počitek, se posveti kakšnemu konjičku in se vključi v družabno življenje.
Naj se ne izogiba prijateljev in znancev, naj ve, da je ponovno polno vredni član družbe, da
je spet zdrav in zmožen normalno živeti. Najbolj priporočljivo je, da se vključi v društvo
laringektomiranih Slovenije, kjer se bo seznanil z člani društva z podobnimi težavami in bo
tudi lažje sam premagoval ovire (Zakotnik, 2006).
3.4 Duševna rehabilitacija
Odstranitev grla prizadene človeka v celoti. Rehabilitacija laringektomiranih bolnikov ne
more biti usmerjena samo na osrednji problem, kjer gre za osvajanje novega načina
govora, temveč mora zajeti vsega bolnika in uporabiti vse možne načine potrebne pomoči,
da se najbolje prilagodi na življenje brez grla. Bolnikovo rehabilitacijo smatramo za
uspešno, če se je bolnik zmožen učinkovito sporazumevati, če se duševno primerno
prilagodi in ohrani način življenja na isti ravni kot pred operacijo. Za dosego teh ciljev je
potrebno usklajeno sodelovanje različnih strokovnjakov, bolnika in njegovih svojcev.
Večino najbolj prizadene izguba govora in strah pred širjenjem bolezni. Skrbi jih tudi,
kako jih bodo sprejeli domači. Če so svojci sodelovali ves čas priprave na operacijo in pri
nadaljnjem zdravljenju, je strah odveč, saj so dobro seznanjeni z bolnikovim zdravjem in
načinom pomoči. Dobro razumevanje v družini pomaga bolniku k samozavesti in
rehabilitaciji. Pomembno je, da se bolnik in njegovi bližnji zavedajo, da z odstranitvijo grla
bolnikove človeške kakovosti niso zmanjšane in da mu je občutek družabnosti, ljubezni in
zaželenosti še mnogo bolj potreben kot pred boleznijo (Zakotnik, 2006).
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
12
4 NALOGE MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTIH PO ODSTRANITVI
GRLA
Pri delu z laringektomiranim pacientom je enako pomembno na vseh stopnjah zdravljenja
in rehabilitacije ustrezna strokovna obravnava kot primeren odnos do pacienta.
Medicinska sestra je tukaj pomemben člen, saj preživi neposredno ob pacientu največ časa
in s svojo strokovnostjo, znanjem, izkušenostjo, empatijo pomaga pacientu, da se bo v
bolnišničnem okolju počutil varno in nam bo zaupal. Delo in vloga medicinske sestre se
dopolnjuje z vlogo govornega terapevta in okrepi njegovo poučevanje. Pacient lahko z
izgubo možnosti komuniciranja postane popolnoma odvisen od medicinske sestre, zato
imajo le-te moč in kompetenco spodbuditi pacienta, da se praktično in psihološko povrne v
prvotno stanje. Po operativnem posegu nudi medicinska sestra psihično podporo pacientu
in njegovim svojcem. Prav tako opazuje stanje zavesti pri pacientu, dihalno pot, vitalne
funkcije, oksigenacijo tkiva, položaj bolnika, bruhanje, bilanco tekočin, bolečino in
intravenski kanal ter morebitne krvne preiskave.
Pacient mora vedno imeti na dosegu roke zvonec, s katerim lahko pokliče medicinsko
sestro. Na ta način pomagamo pacientu, da se znebi strahu. Življenjskega pomena je, da
vzpostavimo metodo komuniciranja. Najlažje je, da ima pacient ob postelji vedno na
razpolago svinčnik in papir ali pa magično tablo, čeprav ta način vzame veliko časa in
povzroča frustracije. Tudi uporaba mobilnih telefonov, pisanje sms sporočil je lahko
nepogrešljiva vez kmalu po operaciji. Medicinske sestre morajo biti tolerantne in dati
pacientu za izrazitev potreb toliko časa, kot ga potrebuje. Da bi pomagale pacientu, se
priporoča optimističen, ljubeč in celosten pristop. Medicinska sestra mora imeti dobro
teoretično znanje o komunikaciji in poznati načine nadomestne komunikacije, saj le s tem
znanjem je lahko uspešna pri zdravstveni vzgoji pacienta.
Zdravstveno vzgojno delo se že začne lahko na področju preventive, saj medicinska sestra
lahko deluje v preventivne namene. Pred boleznijo in zdravljenjem ozavešča paciente in
širšo skupnost za doseganje boljšega zdravja na podlagi opustitev kajenja in omejitev
vnosa alkoholnih sredstev. Svetuje razne programe in skupine za opustitev kajenja, prav
tako obstajajo programi za anonimne alkoholike, saj sta ta dejavnika najbolj poglavita za
nastanek raka grla.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
13
Po operativnem posegu pa pacientu medicinska sestra svetuje tudi omejitev pitja
alkoholnih pijač in opustitev kajenja. Tu lahko pacienta vključi v razne programe za
opustitev kajenja in tudi v samo društvo laringektomiranih Slovenije, da si opomore po
posegu in lažje zaživi v vsakdanje življenje.
Pomembna je tudi prehrana pacienta po posegu, še posebej, ko se pacient vrne v domače
okolje. Največkrat se slabša prehranjenost po odstranitvi grla in pacienti hujšajo. Vzrok, ki
prevede do tega je ponavadi stresna reakcija organizma ali pa težave pri požiranju, saj je
le- to oteženo. Takšnemu pacientu medicinska sestra svetuje naj bo osnova prehranjevanja
zdrava in uravnotežena prehrana. Obroki naj bodo manjši ter nekje 6-8 krat dnevni. Hrano,
ki uživa naj bo čim bolj kakovostna z veliko vsebnostjo beljakovin. Pacienti, ki med
boleznijo in po njej ne izgubljajo na telesni teži, morajo jesti hrano bogato z beljakovinami
in upoštevati načela zdrave prehrane ter se veliko gibati.
Pri laringektomiranih se pojavijo številne negovalne diagnoze, katera naloga medicinske
sestre je, da jih prepozna in tudi pravilno pristopa k negovalnemu problemu. Negovalne
diagnoze, ki se pojavijo v prvih dneh po laringektomiji:
Nezmožnost čiščenja dihalnih poti,
zvišana možnost infekcije,
bolečina,
nepopolna verbalna komunikacija,
deficit v samonegi : prehranjevanje,
telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe (Gordon, 2003).
Negovalna diagnoza : NEZMOŽNOST ČIŠČENJA DIHALNIH POTI
Problem: Pacient je nezmožen in nesposoben si sam učinkovito odstraniti izločke, ki se
naberejo v traheji.
Etiologija: stanje po operaciji, in spremenjena anatomija-fiziologija dihalnih poti
Simptom:
neučinkovito izkašljevanje;
oteženo dihanje;
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
14
povečana sekrecija iz trahealnega dela.
Cilj zdravstvene nege:
dihanje bo olajšano;
dihalne poti bodo očiščene.
Načrtovane negovalne intervencije:
pacienta namestiti v polsedeč položaj;
vzpodbujati ga k izkašljevanju;
prezračiti sobo ter poskrbeti za primerno klimo v prostoru;
očistiti notranji del kanile;
vlažiti dihalne poti;
aspirirati pacienta;
meriti dihanje in saturacijo;
poučevati pacienta o pomenu izkašljevanja;
aplicirati inhalacije po naročilu zdravnika;
vključiti fizioterapevta.
Vrednotenje:
pacient ima očiščeno kanilo, dihanje je olajšano, očiščene ima dihalne poti.
Negovalna diagnoza: ZVIŠANA MOŽNOST INFEKCIJE
Problem: Zaradi operativne rane na grlu je zvišana možnost za vdor bakterij.
Etiologija: Zmanjšan imunski sistem in spremenjena dihalna pot.
Simptom: /
Cilji zdravstvene nege:
do infekcije ne bo prišlo;
rana se bo dobro celila.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
15
Načrtovane negovalne intervencije:
rano prevezati 1x na dan oz. po potrebi;
redno menjavati predloge pod traheostomo;
preskrbeti zaščito za izkašljevanje;
po naročilu zdravnika aplicirati predpisan antibiotik.
Vrednotenje:
operativna rana se lepo celi in ne kaže simptomov vnetja.
Negovalna diagnoza: BOLEČINA
Problem: Pacient pove o prisotnosti bolečine v predelu operativnega polja.
Etiologija: Operativna rana in nezmožnost gibanja po operaciji.
Simptom:
pacient toži o bolečini;
previdno, oteženo premikanje glave;
izraz na obrazu pove o bolečini;
močnejša napetost mišic;
ocena po VAS lestvici je > 3.
Cilji zdravstvene nege:
bolečina bo zmanjšana ali bo odpravljena;
ocena bolečine po VAS bo manj kot 2.
Načrt negovalne intervencije:
oceniti bolečino po VAS lestvici;
spremljati bolečino;
aplicirati analgetično terapijo po naročilu zdravnika;
skrbeti za boljše psihično počutje pacienta;
zagotoviti ugoden položaj v postelji.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
16
Vrednotenje:
bolečina je zmanjšana
Negovalna diagnoza : NEPOPOLNA VERBALNA KOMUNIKACIJA
Problem: Komunikacija je motena zaradi operativnega posega, kjer je odstranjen del grla
za govor.
Etiologija: operativna odstranitev grla.
Simptom:
traheostoma;
bolnik ne more govoriti.
Cilji zdravstvene nege:
pacient bo motiviran, da se bo naučil novih metod govorne komunikacije;
komunikacija z okolico bo vzpostavljena;
pacient bo seznanjen z govornimi pripomočki.
Načrtovane negovalne intervencije:
omogočiti da ima pacient na dosegu roke vedno klicno napravo;
preskrbeti papir in pisalo;
potrpežljivo poslušati pacienta;
vzpodbujati, da čim prej naveže stik z svojci in okolico;
razložiti pomen in prednosti učenja govora;
pokazati tehnike in vaje za učenje govora;
seznaniti pacienta z pripomočki za govor ( govorna kanila );
vključiti logopeda.
Vrednotenje:
Pacient sodeluje v pogovoru z zdravstvenim osebjem in svojci, prav tako
uspešno uporablja govorno napravo.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
17
Negovalna diagnoza : DEFICIT V SAMONEGI: PREHRANJEVANJE
Problem: Pacient ima težave pri prehranjevanju zaradi operativnega posega je sposobnost
prehranjevanja nepopolna.
Etiologija: posledice operacije, ki so spremembe na vratu.
Simptom:
oteženo požiranje;
vstavljena nazogastrična sonda;
pomanjkanje apetita.
Cilji zdravstvene nege:
pacient bo zaužil dovolj hrane in tekočine po nazogastrični sondi;
poučen bo o hranjenju po nasogastrični sondi.
Načrtovane negovalne intervencije:
naročiti ustrezno konsistenco hrane;
preveriti lego nasogastrične sonde;
hraniti pacienta 3-5 x na dan po nasogastrični sondi;
kontrolirati zaužito tekočino in hrano;
narediti ustno nego 3x na dan oz. pogosteje če je potrebno;
učiti pacienta samostojnega hranjenja po nasogastrični sondi;
spodbujati pacienta k požiranju;
razložiti pomen nasogastrične sonde v prvih dneh po operaciji.
Vrednotenje:
Pacient zaužije zadostno količino hrane in tekočine po nasogastrični sondi.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
18
Negovalna diagnoza : TELESNA PODOBA, MOTENO DOŽIVLJANJE TELESNE
PODOBE
Problem: Zaradi operativnega posega je moteno doživljanje svoje podobe v zvezi z
izgledom, funkcijo in omejitvami lastnega telesa, v tem primeru govora.
Etiologija: spremenjen videz po operaciji, odprtina za kanilo v grlu.
Simptom:
zavračanje obiskov in svojcev;
pretirano razmišljanje o telesni spremembi.
Cilj zdravstvene nege:
pacient se ne bo izogibal obiskov in svojcev;
o svoji novi podobi bo imel pozitivno mnenje-
Načrtovane negovalne intervencije:
s pacientom se pogovarjati o njegovi spremenjeni podobi
svetovati pogovor s kliničnim psihologom;
predstaviti pripomočke;
pokazati uporabo pripomočkov;
priskrbeti primerne pripomočke za zakrivanje traheostome;
vključiti družino – svojce v pogovor;
urediti obisk člana društva laringektomiranih .
Vrednotenje:
pacient ne zavrača obiskov in svojcev, o svojih občutkih govori z nami in z svojci.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
19
4.1 Komunikacija z laringektomiranim pacientom
Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri človeku. Namen komunikacije
je biti slišen in priznan, razumljen in sprejet. Ljudje komuniciramo, da bi se družili, izrazili
svoje potrebe, svoje želje in svoja čustva (Kovačev, 1998).
Bolniku z rakom grla in vratu je dobra komunikacija zelo pomembna, zato je potrebno
toliko bolj mu posvetiti pozornost. Boljša komunikacija z bolnikom vodi do boljšega
sodelovanja bolnika in s tem tudi uspešnejšega zdravljenja ter do boljšega obvladovanja
zapletov bolezni in zdravljenja. Izguba laringealnega glasu je huda komunikacijska motnja
in predstavlja celo večji psihični stres kot spoznanje resnosti obolenja. Pri
laringektomiranih pacientih se pojavljajo velike pomanjkljivosti glede komunikacije
(Matković & Petrijevčanin, 2011).
Večino najbolj prizadene izguba govora in strah pred širjenjem bolezni. Skrbi jih tudi,
kako jih bodo sprejeli domači. Če so svojci sodelovali ves čas priprave na operacijo in pri
nadaljnjem zdravljenju, je strah odveč, saj so dobro seznanjeni z bolnikovim zdravjem in
načinom pomoči. Dobro razumevanje v družini pomaga bolniku k samozavesti in
rehabilitaciji. Pomembno je, da se bolnik in njegovi bližnji zavedajo, da z odstranitvijo grla
bolnikove človeške kakovosti niso zmanjšane in da mu je občutek družabnosti, ljubezni in
zaželenosti še mnogo bolj potreben kot pred boleznijo (Zviter, 2009).
Res, da obstaja več različnih možnosti govorne rehabilitacije, vendar se pojavljajo ovire, ki
so za pacienta zelo obremenjujoče.
Pomanjkljivosti, ki se pojavijo v komunikaciji so:
slabša razumljivost,
potrebna je višja stopnja napora,
pogosta dolgotrajnost učenja,
omejitev glasu (zato je pacienta težje slišati in razumeti v hrupnem okolju),
visoka stopnja napetosti pacienta ( ob stresnih situacijah nekateri pacienti zaradi le-
te ne morejo tvoriti govora),
telesni stranski učinki ( refluks, zgaga, napihnjenost),
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
20
prisotnost šuma iz traheostome ( ki oteži razumljivost govora) (Matković &
Petrijevčanin, 2011).
4.2 Medicinski pripomočki in oskrba le teh pri laringektomiranih pacientih
KANILA S FILTROM (hme), imenovana tudi »umetni nos«, ta izboljšuje vlažnost in
toploto vdihnjenega zraka.
Slika 4: Kanila s filtrom
Vir: SMAT, (brez datuma)
PLASTIČNA KANILA iz mediplasta, je sestavljena iz dveh delov, zunanjega in
notranjega vložka. Zunanji ima ušesci z odprtinama, skozi katere se vpelje trak za
pričvrstitev na vratu, in varovalko, ki pritrjuje vložek. Ta je ožji od zunanjega dela in se na
zgornjem koncu širi v obroček z zarezo za vstavitev varovalke in z nastavkoma, da se
lahko vloži ali odstrani iz zunanjega dela kanile.
KANILE Z CUFFOM ALI TESNILKO se uporabljajo pri pacientih, ki še po operaciji
nima dobro razvitih refleksov in urejena akta požiranja, prihaja do zaletavanja, zatekanja in
aspiracije sline, tekočine in hrane v spodnje dihalne poti. To preprečujemo s posebno vrsto
kanil, tako imenovane kanile s tesnilko (cuffom). Tesnilka je obdana po celotnem obodu na
zunanjem spodnjem delu cevi. Potem ko potisnemo kanilo s tesnilko (»porteks kanilo«) v
trahejo, tesnilko napihnemo z zrakom pod večjim ali manjšim pritiskom. Pri kanili s samo
napihljivim cuffom (»bivona kanili«) se tesnilka spontano razširi in zatesni prostor med
cevko in steno traheje. Pritisk v takšni kanili je enak atmosferskemu. Na ta način
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
21
preprečimo nevarnost polzenja in aspiracije sline, tekočine ali hrane navzdol v spodnje
dihalne poti.
Slika 5: Porteks kanila
Vir : lasten arhiv ( 2013 )
Slika 6 : Bivona kanila
Vir : lasten arhiv ( 2013 )
GOVORNE KANILE poznamo govorne kanile različnih velikosti. Te kanile imajo tudi
različne dodatke. Na zunanji ploščati del se lahko pričvrstijo nastavki za govor, nastavek
za pričvrstitev vložka, ki je vstavljen v kanili, služi nam tudi kot pripomoček pri
inhalacijah ali dovajanju kisika ali nastavek, ki odbija izkašljan sekret navzdol
najpogosteje pri kašljanju pacienta. Take kanile imajo tudi pacienti, ki smo jim kljub
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
22
potrebnemu izrezu tumorja lahko ohranili še del grla. Kot poseben nastavek se dodajo še
čistilec in vlažilec zraka, da se pacientu kanila ne izsuši.
Slika 7: Govorna kanila
Vir : lasten arhiv ( 2013 )
DIHALNE CEVKE se med seboj razlikujejo po obliki, dolžini, širini in snovi iz katerih
so narejene.
Sestavljene so iz sprednjega ploščatega ovalnega dela, ki je širok in preprečuje zdrs kanile
navznoter v trahejo. Na vsaki strani ima odprtino, skozi katero se napelje trak, ki ga
zavežemo okoli vratu. Taka pričvrstitev ob kašljanju preprečuje zdrs kanile iz traheje. Na
tem delu je tudi napis z oznako premera cevke oziroma njena številka. Na ploščati zunanji
del je pričvrščena krajša ali daljša upognjena cevka, ki jo potisnemo skozi odprtino v
trahejo.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
23
Slika 8: Pripomoček s katerim dovajamo kisik
Vir : lasten arhiv ( 2013 )
Slika 9 : Vlažilec kanile
Vir : lasten arhiv ( 2013 )
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
24
Slika 10 : Pripomočki za pokritje traheostome
Vir : lasten arhiv ( 2013 )
Dihalna cevka mora biti vedno čista, predvsem vložek, njegova prehodnost omogoča
nemoteno dihanje. Kanila se čisti vsakodnevno, po potrebi in tudi večkrat na dan. Pred
čiščenjem kanile se le-ta razstavi tako, da se varovalka sprosti in vložek s pomočjo
nastavka izvleče iz zunanjega dela cevke. Oba dela je potrebno najprej dobro očistiti z
žimnato ali plastično spiralno metlico, namočeno v detergentu ali milnici ter jo je po koncu
čiščenja potrebno sprati s tekočo vodo. Kovinska kanila se mora potem položiti v vročo
vodo za 20 minut. Na liter vode dodamo žličko jedilne sode. Tako očiščena kanila se mora
hraniti v čisti, prelikani tkanini ali v stekleni posodi s pokrovčkom (Fajdiga & Žargi,
1996).
Plastična (silikonska, teflonska) kanila se pred čiščenjem razstavi in nato vloži v 2%
vodikov peroksid, 1% formalin ali v zato posebej pripravljeno raztopino, ki se kupi v
lekarni. Kanila naj ostane v razkužilu 15 minut, nato se spere z ohlajeno prekuhano vodo in
shrani enako kot kovinska kanila. Preden se vložek namesti v zunanjo cevko, ga je
potrebno natanko namazati s parafinskim oljem (Kambič, 2011).
Skrbno in vsakodnevno čiščenje in negovanje okolice dihalne odprtine preprečuje vnetje
kože. Poškodbe traheostome in stene sapnika se najuspešnejše prepreči tako, da
laringtomirani pacient izmenoma uporablja dve različno dolgi dihalni cevki, kateri premer
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
25
bi naj bil prilagojen širini sapnika. Ob odpustu iz bolnišnice larigtomirani pacient prejme
dve kanili in nekaj obvez (Kambič, 2011).
Pri uporabi dihalne cevke lahko pride tudi do zapletov, saj je ta v sapniku tujek in tako
lahko tudi učinkuje, zlasti še, kadar je narejena iz tkivu neprijazne snovi ali ni ustrezne
oblike ter velikosti.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
26
5 KAKOVOST ŽIVLJENJA LARINGEKTOMIRANIH PACIENTOV
Diagnoza rak spremeni življenje, pogosto povzroči strah, občutek nemoči, ranljivosti,
krivde, jezo, izgubo zaupanja vase in vrednot življenja nasploh. Za celovito pomoč
pacientom z rakom je nujno potrebno naše razumevanje njihovega doživljanja bolezni in
spremenjenih medosebnih odnosov. Prvi korak je že, da se pacient zaveda, da bolezen
vpliva na njegove odnose z drugimi in da je pogosto treba začeti znova. Velik pomen ima
pri tem, da se začne pogovarjati o svojih strahovih, občutkih in želja s tistimi, ki ga imajo
radi in ki jim zaupa, to je po navadi družina, prijatelji, znanci, lahko tudi sodelavci, sam
zdravnik ali medicinsko osebje.
Zelo pomembno je, da se laringektomirani pacienti kmalu po operaciji vključijo v društvo
laringektomiranih. Pacienti po odstranitvi grla se srečajo z novo zunanjo podobo, kar zna
biti za pacienta in svojce kar velik problem in breme. Zlasti če pride do neuspele govorne
rehabilitacije so laringektomirani pacienti lahko nesprejeti v družbi in se umaknejo v
izolacijo, alkoholizem ali lahko zapadejo v depresijo. Zato je izjemnega pomena podpora s
strani družine, prav tako pa čimprejšnja vključitev v družbo.
Društvo laringektomiranih Slovenije združuje laringektomirane člane kot tudi druge
bolnike, katerih operativni posegi v požiralniku, grlu ali ustni votlini so imeli za posledice
kakršno koli stopnjo telesne okvare (Kambič, 2011). V društvo laringektomiranih se
izvajajo različni programi, ki zajemajo učenje nadomestnega govora, psihosocialna
rehabilitacija, izvaja tudi programe za ohranjanje zdravja, pomoč prostovoljcev
laringektomiranim na domu, izvajanje programov za preprečevanje socialne izključenosti
ter pomoč pred in po operaciji.
Na samo kakovost življenja pri laringektomiranih pacientih vpliva tudi prehrana. Ta se
bistveno spremeni, pozorni pa morajo biti, da kljub vsemu še vedno vsebuje veliko
hranilnih snovi in da je raznolika. S samo prehrano si pacient pomaga med boleznijo in
zdravljenjem k boljšemu delovanju telesa. Slabo prehranjeni pacienti imajo manjše
možnosti za uspešno zdravljenje.
Prav tako se morajo nekateri pacienti po operaciji na grlu vrniti nazaj v delovno okolje,
torej v službo. Za samega laringektomiranega to predstavlja velik stres, prav tako se pa
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
27
postavi vprašanje delovne zmožnosti. Delo pa je sicer lahko v veliko pomoč, da pacient
ponovno najde samega sebe, se zamoti in tako tudi manj razmišlja o neprijetnostih, ki so se
pojavile po operaciji. Na ta način je tudi vključen v družbo, kar zmanjša možnost osamitve
in izolacije. V tem primeru naj bi delal vsaj tri mesece, da ugotovi, če bo lahko opravljal
delo še naprej. Na začetku se velikokrat pojavljajo težave pri prilagajanju, saj se hitro
utrudi in tudi učinek dela je zmanjšan. V kolikor so delovne razmere ekološko neugodne
( prah, visoka temperatura), potrebuje pomoč in svetovanje zdravnika, ki ga je operiral,
socialnega delavca in tehničnega svetovalca, saj ti ocenijo pacientovo zmožnost in mu
svetujejo primerno zaposlitev.
Priporočljivo je tudi, da ima pacient kakšne hobije, saj bo tako lahko v domačem okolju
zapolnil samoto in praznino.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
28
6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA
6.1 Raziskovalna vprašanja
1. Ali imajo pacienti po odstranitvi grla težave pri sporazumevanju z drugimi?
2. Ali način sporazumevanja vpliva na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvijo
grla?
3. Kateri so dejavniki, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja pri
laringetomiranih bolnikih?
6.2 Raziskovalne metode
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo
anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov.
Vprašalnik v prvem delu vsebuje 20 vprašanj zaprtega tipa, ki je razdeljen na 4 področja.
Vsako anketno vprašanje ima štiri ali več možnih odgovorov. Drugi del vprašalnika
vsebuje 7 vprašanj zaprtega tipa, ki zajamejo nekaj področij človekovega življenja
(bolnikova ocena govora, vpliv načina govora na kakovost življenja, sporazumevanje v
hrupu, zaskrbljenost, raba telefona, družabno življenje in razumljivost). Vsako anketno
vprašanje ponuja anketirancu možnost izbire odgovorov na pet stopenjski Likertovi
lestvici, pri čemer pomeni 1, da se popolnoma strinja, 5, pa da se sploh ne strinja s
trditvijo.
Podatke smo prikazali grafično, obdelali smo jih ročno in s pomočjo računalniških
programov Microsoft Word ter Microsoft Excel.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
29
6.3 Postopki zbiranja podatkov
Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela nam je bila v pomoč zbrana slovenska in
tuja literatura iz knjig, revij, interneta, katero smo preučili, uredili, analizirali in
sistematizirali ter jo vključili v teoretični del.
6.4 Raziskovalni vzorec
Anketirali smo 30 pacientov, ki so imeli odstranjeno grlo in so v procesu učenja govora,
ali pa so se različnih govornih tehnik že naučili. V raziskavi je sodelovalo 26 ( 89 %)
moških in 4 ( 11% ) žensk. Največ, 20 ( 67 %) anketirancev je bilo v starostnem razredu od
56- 69 let. V starostnem razredu od 70- 79 let je bilo 4 ( 13 %) anketirancev. Od 46-55 let
je bilo starih 5 ( 17% ) anketirancev17%, ter eden ( 3% ) anketirancev bil star od 36- 45
let.
6.5 Raziskovalno okolje
Raziskava je potekala v času od 16. 11 do 23.11. 2012 v Društvu laringektomiranih
Slovenije.. Za odobritev izvedbe raziskave ter etično dovoljenje smo zaprosili vodstvo
Društva larigektomiranih Slovenije.
6.6 Etični vidik
Anketirancem smo razložili namen raziskave, imeli so možnost odklonitve sodelovanja.
Prav tako smo zagotovili anonimnost sodelujočih v raziskavi in sicer tako, da so vrnjene
vprašalnike oddali v zaprti kuverti. Upoštevali smo etična načela. Podatki s katerimi smo
raziskovali, so verodostojni, aktualni in uporabljeni v namen strokovne obravnave.
Upoštevali smo Kodeks medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
30
7 REZULTATI ANKETE
Graf 1: Prikaz razdelitve anketiranih po spolu
V raziskavi je sodelovalo 26 ( 89 %) moških in 4 ( 11% ) žensk.
Graf 2: Prikaz razdelitve anketiranih po starosti
Največ, 20 ( 67 %) anketirancev je bilo v starostnem razredu od 56- 69 let. V starostnem
razredu od 70- 79 let je bilo 4 ( 13 %) anketirancev. Od 46-55 let je bilo starih 5 ( 17% )
anketirancev, ter eden ( 3% ) anketirancev bil star od 36- 45 let.
89%
11%
Spol
Moški
Ženski
3%
17%
67%
13%
Starost
20-35 let
36-45 let
46-55 let
56-69 let
70-79 let
80 in več
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
31
Graf 3.: Prikaz anketiranih oseb po izobrazbi
Največ, 15 ( 50% ) anketirancev je imelo poklicno izobrazbo. Osnovno šolo je zaključilo 6
(20%) anketirancev. Srednjo izobrazbo je imelo 7 ( 23 %) anketirancev. Višjo šolo ali
fakulteto sta zaključila 2 ( 7 % ) anketiranca.
Graf 4 : Prikaz koliko od vseh anketiranih je bilo kadilcev
Od vseh 30 udeležencev raziskave je 23 (77 %) anketirancev pred boleznijo kadilo.
Nekadilcev je bilo 7 ( 23 % ) anketirancev.
20%
50%
23%
4% 3%
Izobrazba
osnovna šola
pokicna šola
srednja šola
višja šola
fakulteta
77%
23%
Ali ste pred boleznijo kadili?
da
ne
občasno
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
32
Graf 5 : Prikaz anketiranih glede na uživanje alkohola pred boleznijo
Alkoholne pijače je uživalo 15 ( 50%) anketirancev, občasno je uživalo 10 ( 33% )
anketirancev, po alkoholni pijači ni posegalo 5 ( 17 %) anketirancev.
Graf 6: Prikaz anketiranih glede lokacije tumorja pred posegom
Tumor umeščen na grlu je imelo 24( 78%) anketirancev. Tumor na požiralniku sta imela 3
( 11 %) anketiranca, na spodnjem žrelu 2 ( 7 %) anketiranca. Kot drugo je navedla 1 (4 %)
anketiranka tumor umeščen na sapniku.
50%
17%
33%
Ali ste pred boleznijo uživali alkoholne
pijače?
da
ne
občasno
78%
11%
7%
4%
Kje je bil umeščen tumor pred
operacijo?
grlo
požiralnik
spodnje žrelo
drugo
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
33
Graf 7 : Prikaz anketiranih glede zdravljenja z obsevanjem
Največ, 27( 86%) anketirancev se je zdravilo z obsevanjem po operaciji. Pred operacijo
sta se z obsevanjem zdravila 2 (10%) anketiranca ter 1 ( 4 % ) anketiranec se ni zdravil z
obsevanjem.
Graf 8: Prikaz morebitnih zapletov med zdravljenjem
Z zapleti ni imelo problemov 22 (73 %) anketirancev. Z zapleti po operaciji se je srečalo 8
( 27%) anketirancev.
10%
86%
4%
Ste se zdravili z obsevanjem?
da, pred operacijo
da, po operaciji
ne
27%
73%
Zapleti med zdravljenjem
da
ne
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
34
Graf 9 : Prikaz težav po operaciji pri požiranju
Pri požiranju je imelo težave kar 20 (67 %) anketirancev. Le 10 (33 %) anketirancev ni
imelo težav po operaciji pri požiranju.
Graf 10: Prikaz uživanj alkoholnih pijač po posegu
Občasno posega po alkoholnih pijačah 13 (43% )anketirancev, po alkoholu ne posega več
12(40%) anketirancev. Redno pa še vedno alkoholne pijače uživa 5 (17%) anketirancev.
67%
33%
Težave pri požiranju po operaciji
da
ne
17%
40%
43%
Ali sedaj uživate alkoholne pijače?
da
ne
občasno
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
35
Graf 11: Prikaz anketiranih o zaposlitvi po posegu
Največ 29 (97%) anketirancev se ni vrnili v službo, ker so že bili upokojeni. V službo se je
vrnil le 1 ( 3 %) anketirani.
Graf 12: Prikaz o poučevanju govora po operaciji
Kar 25 (83%) anketiranih se je naučilo govoriti po operaciji, 3 (10 % )anketirancev se jih
ni učilo govoriti po operaciji, 2 ( 7%) anketirana na to vprašanje nista odgovorila.
3%
97%
Ste se po rehabilitaciji vrnili v službo/na
novo zaposlili?
da
ne
83%
10%
7%
Ste se po operaciji naučili govoriti?
da
ne
ne odgovorjeno
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
36
Graf 13: Načini govora po operaciji
Največ, 19 (63%) anketirancev uporablja ezofagalni govor, nobene govorne metode ne
uporablja 6 (27%) anketirancev. Govornega aparata se poslužujejo 3 (10%) anketiranci.
Graf 14: Prikaz možnih težav po operaciji s sprejemanjem samega sebe
S sprejemanjem samega sebe ni imelo težav 22 (73%) anketirancev, s težavami se je
srečalo 8 (27 %) anketirancev.
63% 10%
27%
S pomočjo katere metode govorite?
ezofagalni govor
traheoezofagalna proteza
neoglotis
govorni aparat
ne uporabljam nič
27%
73%
Ste imeli po operaciji težave s
sprejemanjem samega sebe?
da
ne
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
37
Graf 15: Prikaz odnosov v družini po posegu
Spremenjenih odnosov v družini ni imelo kar 25 (83%) anketirancev, s spremenjenimi
odnosi v družini se je srečalo 5 (17%) anketirancev.
Graf 16: Prikaz pomoči pri anketiranih po operaciji
Pomoč svojcev je vedno imelo 24 (80%) anketirancev, pogosto so pomoč svojcev imeli 3
(10 %) anketirani redko pa so prav tako pomoč svojcev imeli 3 (10 %) anketiranci.
17%
83%
Ali so bili odnosi v družini po operaciji
spremenjeni?
da
ne
80%
10%
10%
Ste bili deležni pomoči svojcev?
vedno
pogosto
redko
nikoli
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
38
Graf 17: Kako se počutijo anketiranci v družbi zaradi nove podobe
Glede na njihovo podobo po operaciji nima največ, 20 ( 67 %) anketirancev težave z
neprijetnostjo , redko ima težave 9 (30%) anketirancev, pogost občutek neprijetnosti ima
le 1 ( 3 %) anketiranec.
Graf 18: Prikaz najpogostejših težav pri sporazumevanju
Največ anketirancev 19 (62 %) jih ima probleme pri sporazumevanju, ker jih ljudje slabo
razumejo, 11 ( 38%) anketirancev je odgovorilo da jih ljudje dobro razumejo .
3%
30%
67%
Vam je v družbi zaradi sedanje podobe
neprijetno?
da,vedno
pogosto
redko
ne, nikoli
38%
62%
Najpogostejše težave pri
sporazumevanju z drugimi
ljudje me dobro razumejo
ljudje me slabo razumejo
ljudje me ne razumejo
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
39
Graf 19: Prikaz da so anketiranci člani Društva laringektomiranih Slovenije
Vsi 30 ( 100% ) anketiranci so člani društva laringektomiranih Slovenije.
Graf 20: Prikaz koliko je anketirancem pomeni, da so vključeni v Društvo
laringektomiranih Slovenije
Vsem 30 ( 100%) anketirancem je pomembno, da so člani Društva laringektomiranih
Slovenije.
100%
Ste član društva laringektomiranih
Slovenije?
da
ne
100%
Ali Vam je pomembno, da ste član
društva laringektomiranih Slovenije?
da
ne
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
40
Tabela 1: Prikaz analize vprašanj na katera so odgovarjali anketiranci v drugem delu
vprašalnika o kakovosti življenja.
Najvišja povprečna ocena M=3,7 je bila pri 4. in 6. trditvi. Pri 4. trditvi je bilo potrebno
oceniti kakšna je zaskrbljenost glede svojega videza, kjer jih je ocenilo z oceno 4 ( dobro )
16 (53%) anketirancev, z oceno 3 ( zadovoljivo ) je ocenilo 11 (37 %) anketirancev in z
oceno 5 ( zelo dobro) le 3 (10%) anketiranci. Pri 6. trditvi je bilo potrebno oceniti družabno
življenje po operaciji, katero je z oceno 4 (dobro) ocenilo 17 (55%) anketirancev. Z oceno
3 ( zadovoljivo ) je ocenilo 10 (32%) anketirancev in z oceno 2 ( slabo ) in 5 (zelo dobro )
le 2 ( 6 %) anketiranca.
Najnižja povprečna ocena M= 2,5 je bila pri tretji trditvi, kjer je bilo potrebno oceniti
sporazumevanje v hrupu. Največ 17 ( 55 %) anketirancev jih je odgovorilo z oceno 2
Spol Zelo
slabo (1)
Slabo
(2)
Zadov
olj-ivo
(3)
Dobro
( 4 )
Zelo
dobro
( 5)
Povpr.
ocena
( M )
Kakovost
vašega življenja
po operaciji
Moški
Ženska
%
/
/
1
1
7%
12
1
43%
13
2
50%
/
/
3,4
Oblika govora
po operaciji
Moški
Ženska
%
/
/
/
/
14
/
54%
9
3
42%
3
1
4%
3,5
Sporazumevanj
e v hrupu
Moški
Ženska
%
3
/
10%
14
3
55%
9
1
35%
/
/
/
/
2,5
Zaskrbljenost
zaradi svojega
videza
Moški
Ženska
%
/
/
/
/
9
2
37%
14
2
53%
3
/
10%
3,7
Raba telefona
po operaciji
Moški
Ženska
%
2
/
7%
4
/
14%
11
/
35%
6
4
34%
3
/
10%
3,1
Družabno
življenje po
operaciji
Moški
Ženska
%
/
/
1
1
7%
10
/
32%
14
3
55%
2
/
6%
3,7
Razumljivost,
kako drugi
razumejo
Moški
Ženska
%
/
/
1
/
3%
14
1
50%
9
2
37%
2
1
10%
3,5
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
41
(slabo). Z oceno 3 ( zadovoljivo ) je ocenilo 10 (35 % ) anketirancev, in z oceno 1 ( zelo
slabo ) so odgovorili 3 ( 10%) anketiranci.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
42
8 RAZPRAVA
Statistično je dokazano, da je v obdobju od leta 1991 – 2005 za rakom grla zbolelo 1640
ljudi, od tega 1482 moških in 158 žensk (Primic - Žakelj, Zadnik, Žagar, & Zakotnik,
2009). V naši raziskavi je sodelovalo 30 anketirancev, od tega 26 ( 89%) moških in 4 (
11% ) žensk, kar prav tako potrjuje večjo obolevnost pri moških kot pri ženskah Vsi
anketiranci so člani društva laringektomiranih Slovenije.
Starost največjega deleža zbolelih je ob diagnozi med 50- 74 let. Delež starih 75 let in več
se pri obeh spolih sčasoma veča, medtem ko se delež mlajših od 50. let pri moških
nekoliko manjša, pri ženskah ostaja pa nespremenjen (Primic - Žakelj, Zadnik, Žagar, &
Zakotnik, 2009). V naši raziskavi je bilo največ anketirancev starih od 56- 69 let (67%).
Torej je starostna doba kar nizka, saj ugotavljamo, da zbolevajo že z 40. leti starosti. Rak
na grlu očitno doseže vrhunec v obdobju od 50. leta naprej.
Od vseh 30 anketirancev jih je pred boleznijo kadilo 24, v večini prevladujejo moški, ki jih
je bilo 21 (77%). Prav tako glede uživanja alkohola prevladujejo moški, saj je redno
posegalo po alkoholu kar 15 anketiranih moških. Občasno je alkoholne pijače uživalo 10
(33%) anketiranih, ostali niso posegali po alkoholnih pijačah.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek raka grla je kajenje, ki ob hkratnem
prekomernem pitju močno poveča možnost za nastanek bolezni (Levart, 2011). V naši
raziskavi je rak bil umeščen največkrat na grlu 21 (78%) in požiralniku 2 (11 %), kar je
razvidno iz prejšnjega odstavka, da je za nastanek le tega je najpogostejši dejavnik
tveganja kajenje s sočasnim uživanjem alkohola.
Vsi anketiranci, razen enega so bili v času operativnega posega že upokojeni in se jim ni
bilo potrebno srečati z težavami ali iskanjem nove zaposlitve. Po operaciji se je 25 ( 83%)
anketirancev učilo govoriti z različnimi govornimi metodami. Večina, 19 ( 63%) uporablja
ezofagalni govor, govorni aparat za sporazumevanje uporabljajo 3 (10%)anketiranci. Ostali
anketiranci ne uporabljajo ničesar.
Težave, ki se jim pojavljajo pri razumevanju so, da jih ljudje slabo razumejo, saj je ta
vzrok izpostavila večina anketiranih. Torej tu dobimo tudi odgovor na naše prvo
raziskovalno vprašanje, da se težave pri sporazumevanju z drugimi kar prisotne, v največji
meri se pojavijo, ker jih ljudje slabo razumejo, zaradi nove govorne metode ali pa vpliva
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
43
okolice predvsem hrupa. Sporazumevanje v hrupu je kar velik problem, saj s tem imajo
največkrat težave laringektomirani pacienti, saj jim njihova nova oblika govora ne dopušča
glasnega tona, prav tako jim oteži še sporazumevanje, ker jih ljudje slabo razumejo.
Anketirani, ki uporabljajo ezofagalni govor so kakovost življenja ocenili z povprečno
oceno 3,1 medtem, ko so anketirani, ki uporabljajo govorni aparat kakovost življenja
ocenili z povprečno oceno 3,6. S tem lahko odgovorimo na drugo raziskovalno vprašanje,
ki se je glasilo, ali način sporazumevanja pri laringektomiranih bolnikih vpliva na
kakovost življenja. Iz zgoraj predstavljene povprečne ocene je razvidno, da anketirani z
govornim aparatom ocenjujejo kakovost življenja glede razumevanja drugih nekoliko
bolje, kot anketirani, ki uporabljajo ezofagalni govor, saj je njihova povprečna ocena bila
3,1. Upoštevati moramo tudi pomanjkljivost, ki jo ima ezofagalni govor, saj pri govornem
aparatu lahko uravnavamo glasnost tona glasu, ki ga pri ezofagalnem ne moremo.
S sprejemanjem samega sebe, odnosi v družini in pomoči svojcev anketirani niso imeli
težav Pomoči svojcev so bili v večini, 24 (80%) anketiranih vedno deležni, redki le
pogosto. Odnosi v družini so bili po posegu nespremenjeni prav tako, pa anketirani niso
imeli prevelikih težav po posegu s sprejemanjem samega sebe. To je tudi eden od bistvenih
dejavnikov, za katerega bi lahko rekli, da pozitivno vpliva na kakovost življenja in
pripomore k boljšemu življenju. Predvsem je pomembno, da laringektomiranega pacienta
družba razume, ima vso podporo okolice ter ni izobčen iz okolja kjer živijo. Tako lahko
kot poglavitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju kakovosti življenja lahko izpostavimo,
zunanje vplive, kot so okolica, odnosi v družini, ter sprejemanje samega sebe po
operativnem posegu. S tem lahko odgovorimo tudi na tretje raziskovalno vprašanje.
Ugotavljamo, da ko pacient sprejme najprej sebe, ga sprejme tudi okolica in nima
prevelikih težav s sporazumevanjem z drugimi, ti dejavniki pripomorejo k čimprejšnjemu
okrevanju ter pozitivno vplivajo na njegovo zdravje.
Uporaba telefona po operaciji ostaja pomembna komunikacijska vez laringektomiranega
bolnika, ampak moramo upoštevati, da raba telefona ne pomeni govorna raba telefona, ker
je govor omejen, temveč se tukaj vključi uporaba telefona, s katerim pošiljajo sporočila in
le na tak način komunicirajo z okolico . Anketiranci so izrazili, da so povprečno zadovoljni
z uporabo mobilnega telefona po operaciji M =3,1.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
44
9 SKLEP
V Evropi vsako leto zboli za rakom več kot tri milijone ljudi. V Sloveniji zbolevajo
predvsem za rakom na pljučih ( 16%), rak prostate ( 15%), kožni rak ( 15 %), rak debelega
črevesa in danke (13 %), rak grla, ust in žrela ( 6% ) ter želodčni rak ( 5 %). Rak ustne
votline, žrela in grla, je pri nas na 5. mestu glede na pojavnost vseh rakavih obolenj pri
moških. Po zbolevanju za njim smo v Sloveniji med prvimi v Evropi, pri preživetju pa
predvsem zaradi poznega odkrivanja med zadnjimi (Štabuc, 2010).
Pomembna naloga medicinske sestre je ozaveščenost ljudi, da začnejo z bolj zdravim
načinom življenja, kar vključuje dovolj gibanja in zdravo uravnoteženo prehrano, saj se
število obolelih povečuje, deloma zaradi staranja prebivalstva, večinoma pa zaradi
nezadostne osveščenosti o dejavnikih tveganja.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
45
LITERATURA
Berčič, J. (2002). Otorinolaringologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor.
Fajdiga, I., & Žargi, M. (1996). Govorna rehabilitacija laringektomiranih bolnikov z
govornimi protezami. Medicinska razlaga, 35, 133-138.
Gordon, M. (2003). Negovalne diagnoze- priročnik. Ljubljana,Slovenija: Kolaborativni
center SZO za primarno zdravstveno nego.
Hočevar- Boltežar, I. (2008). Fiziologija in patologija glasu. Ljubljana,Slovenija:
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Ivanuša, A., & Železnik, D. (2000). Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Maribor:
Visoka zdravstvena šola Maribor.
Kambič, V. (2011). Tudi brez grla je vredno živeti. Ljubljana,Slovenija: Društvo
laringtomiranih Slovenije.
Kovačev, A. (1998). Socialna interakcija. Ljubljana,Slovenija: Visoka šola za zdravstvo
Ljubljana.
Levart, P. (2011). Rak grla v Sloveniji. Maribor,Slovenija: Zbornica zdravstvene in babiške
nege Slovenije.
Matković, M., & Petrijevčanina, B. (2011). Komunikacija in njene vrzeli pri delu z
onkološkim pacientom. (N. Krečan, & M. Vrečko , (Ured.), Zbornica zdravstvene
in babiške nege Slovenije, 114-121.
Pajnkihar, M. (1999). Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena
šola Maribor.
Papež, D., Košak, I., & Ribaš, S. (2007). Bilten Društva laringtomiranih Slovenije ob 25
letnici. Celje,Slovenija: DSL Celje.
Primic - Žakelj, M., Zadnik, V., Žagar, T., & Zakotnik, B. (2009). Preživetje bolnikov z
rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut
Ljubljana, Slovenija.
Strojan, P., & Zakotnik, B. (2010). Timski pristop k zdravljenju raka glave in vratu.
Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana.
Šereg-Bahar, M., & Hočevar- Boltežar, I. (2004). Dejavniki, ki vplivajo na učenje
ezofagalnega govora. Medicinski razgledi, 249-252.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
46
Štabuc, B. (2010). Rak pri moškem. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku,
Slovenija.
Trdin, A., & Kolbl, P. (12. Januar 2011). Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi
bolnika z rakom glave in vratu. Maribor, Maribor, Slovenija: Univerzitetni klinični
center Maribor.
Vrečko, J. (2011). Zbornik predavanj :Celostna obravnava pacienta, obolelega za rakom
grla in vratu. V A. Trdin, & M. Mrhar (Ured.), Vloga medicinske sestre pri odpustu
laringektomiranega pacienta iz bolnišnice (str. 40). Maribor: Univerzitetni klinični
center Maribor.
Zakotnik, B. (2006). Le ovinek na poti življenja. Ljubljana: Division of Johnson& Johnson.
Zviter, M. (2009). Komunikacija z onkološkim bolnikom. Mladinska knjiga.
Žargi, M., & Jeličić, M. (2000). Akustnične značilnosti ezofagalnega glasu pri
laringtomiranih osebah. 3. kongres otorinolaringologov Slovenije, 97-99. Maribor:
3.kongres otorinolaringologov Slovenije.
Žargi, M., Hočevar- Boltežar, J., & Battelino, S. (2012). Otorinolaringološki problemi v
vseh življenskih obdobjih. Ljubljana: Združenje otoringolaringologov Slovenije
SZD,Ljubljana.
Železnik, D., & Ivanuša, A. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:
Visoka zdravstvena šola Maribor.
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
47
VIRI
SMAT (brez datuma). Prevzeto 13. december 2012 iz SMAT: http://www.smat.hr/trah.html
Društvo laringektomiranih Slovenije. (brez datuma). Prevzeto 16. november 2012 iz
htpp://www.dls-slo.si
Medicinska oprema. (brez datuma). Prevzeto 13. december 2012 iz
http://www.medicinskaoprema.com
Onkološki inštitut Ljubljana. Osnovna dejstva o raku in vzroki. (brez datuma). Prevzeto
januar 2013 iz: www.onko-
i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/vzroki/index.html
Hrvatska zajednica laringtomiranih, Rak grla. (brez datuma). Prevzeto Januar 2013 iz:
www.larynx-hr.org/rak-grla-stranica-7.html
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla
1
PRILOGA
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani!
Sem Renata Rihtar, študentka Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru in
pišem diplomsko nalogo z naslovom »VPLIV NAČINA SPORAZUMEVANJA NA
KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH PO ODSTRANITVI GRLA«. Anketni
vprašalnik je sestavljen iz dveh delov.
Pred vami je anketni vprašalnik z nekaterimi osnovnimi vprašanji in seznam izjav, ki bi naj
opisovale vaše življenje in počutje. Zanima nas, ali navedene izjave veljajo za Vas in kako
pogosto veljajo za Vas. Z vašo pomočjo bomo ugotovili, kakšna je vaša kakovost življenja
po odstranitvi grla. Anketa je anonimna, prostovoljna, podatki pa bodo uporabljeni zgolj v
raziskovalne namene.
Vljudno vas prosim za sodelovanje! Renata Rihtar
1. Spol:
a) Ženski
b) Moški
2. Vaša starost:
a) 20- 35 let
b) 36- 45 let
c) 46 – 55 let
d) 56 – 69 let
e) 70 – 79 let
f) 80 in več let
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla
1
3. Vaša izobrazba:
a) osnovna šola
b) poklicna šola
c) srednja šola
d) višja šola
e) fakulteta
f ) drugo_________
4. Ali ste pred boleznijo kadili?
a) da
b) ne
c) občasno
5. Ali ste pred boleznijo uživali alkoholne pijače?
a) da
b) ne
c) občasno
6. Kje je bil umeščen tumor pred operacijo?
a) grlo
b) požiralnik
c) spodnje žrelo
7. Ste se zdravili z obsevanjem?
a) da, pred operacijo
b) da, po operaciji
c) ne
8. Ste imeli kakšne zaplete med zdravljenjem?
a) da
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla
1
b) ne
9. Ste imeli težave pri požiranju po operaciji?
a) da
b) ne
10. Ali sedaj uživate alkoholne pijače ?
a) da
b) ne
c) občasno
11. Ali ste se po rehabilitaciji vrnili v službo ali se na novo zaposlili?
a) da
b) ne
12. Ali ste se naučili po operaciji govoriti?
a) da
b) ne
13. S pomočjo katere metode govorite?
a) ezofagalni govor
b) traheoezofagalna proteza
c) neoglotis
d) govorni aparat
e) ne uporabljam nič
14. Ali ste imeli po operaciji težave s sprejemanjem samega sebe?
a) da
b) ne
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla
1
15. Ali so bili odnosi v družini po operaciji spremenjeni?
a) da
b) ne
16. Ste bili deležni pomoči svojcev?
a) vedno
b) pogosto
c) redko
d) nikoli
17. Ali Vam je v družbi zaradi sedanje podobe neprijetno?
a) da, vedno
b) pogosto
c) redko
d) ne,nikoli
18. Kakšne imate najpogostejše težave pri sporazumevanju z drugimi?
a) ljudje me dobro razumejo
b) ljudje me slabo razumejo
c) ljudje me ne razumejo
19. Ali ste član društva laringektomiranih Slovenije?
a) da
b) ne
20. Ali Vam je pomembno, da ste član društva laringektomiranih Slovenije?
a) da
b) ne
Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla
1
Drugi del vprašalnika.
Radi bi vas vprašali o vaši kakovosti življenja: Prosim, označite en kvadratek v vsaki
vrstici. Ni pravilnih in napačnih odgovorov. Prosimo izberite odgovor, ki najbolje opisuje
vas / vaše mnenje, pri čemer je 1 zelo dobro, 5 pa zelo slabo.
1. Kakovost Vašega življenja kot celote je po operaciji( upoštevajte tako dobre kot slabe
stvari po operaciji):
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □
2. Kako bi ocenili Vašo obliko govora po operaciji :
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □
3. Kako bi ocenili Vaše sporazumevanje v hrupu:
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □
4. Zaskrbljenost zaradi svojega videza :
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □
5. Kako bi ocenili Vašo rabo telefona po operaciji:
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □
6. Kako ocenjujete Vašo družabno življenje po operaciji:
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □
7. Kako bi ocenili Vašo razumljivost, kako Vas drugi razumejo:
Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo
(1) (2) (3) (4) (5)
□ □ □ □ □