UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · Datum: 26. 8. 2016 ... (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

DIPLOMSKO DELO

Jerneja Pirnat

Maribor 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Diplomsko delo

ANGLIZMI V RADIJSKEM GOVORU NA RADIU MURSKI VAL

Graduation Thesis

ANGLICISMS IN RADIO SPEECH ON RADIO MURSKI VAL

Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert Jerneja Pirnat

Maribor 2016

Lektorica: Lara Sobočan, magistrica profesorica slovenskega jezika in

književnosti

Zahvala

Moja iskrena zahvala je namenjena mentorici,

izr. prof. dr. Alenki Valh Lopert, za vse

nasvete, strokovno pomoč in potrpežljivost pri

nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je

omogočila izobraževanje in mi ves čas študija

stala ob strani.

Posebno zahvalo namenjam Alanu za vso

razumevanje, pomoč in spodbudo na poti do

cilja.

Hvala tudi vsem drugim, ki so verjeli vame.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana Jerneja Pirnat, rojena 24. 9. 1987, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, študijski program prevajanje in tolmačenje – angleščina in

filozofija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Anglizmi v radijskem govoru

na Radiu Murski val pri mentorici izr. prof. dr. Alenki Valh Lopert avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj: Maribor

Datum: 26. 8. 2016

_________________________________

(podpis študentke)

UNIVERZA V MARIBORU

____________________________

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE

ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV

DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomantke: Jerneja Pirnat

Vpisna številka: 61241303

Študijski program: Prevajanje in tolmačenje – angleščina in filozofija

Naslov diplomskega dela: Anglizmi v radijskem govoru na Radiu Murski val

Mentorica: izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert

Somentor:

Podpisana Jerneja Pirnat izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddala

elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

Diplomsko delo sem izdelala sama ob pomoči mentorice. V skladu s 1. odstavkom

21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj

navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v

Mariboru.

Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddala

za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

__________________________________________________________________

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske

lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _________________________________

ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave

ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela).

__________________________________________________________________

Podpisana izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek

študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega

dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

_________________________

Podpis mentorice: _________________________

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

_______________________________________

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

POVZETEK

Zaradi pospešenega razvoja informacijskih tehnologij, vse večje in tesnejše

povezanosti sveta ter vsesplošne dostopnosti informativnih vsebin, se tudi v

slovenskem jeziku uporablja čedalje več prevzetih besed iz angleškega jezika –

anglizmov. To je opazno predvsem v govoru mladih pa tudi v medijih, ki nam

vsakodnevno prinašajo novice s celega sveta. Te so pogosto prevedene, zato se s

prevodi v besedje slovenskega jezika prenašajo tudi novi izrazi. Ker radio kot

enodimezionalni masovni medij prenaša sporočilo le preko glasu, je pomembno, da

so radijske novice jasne.

Diplomsko delo se osredinja na anglizme v osrednjih informativnih oddajah Radia

Murski val, regionalne radijske postaje s statusom posebnega pomena. Poročila

vključujejo agencijske novice, povzete po Slovenski tiskovni agenciji, ter lokalne

novice in tonske prispevke o dogajanju v Pomurju, ki jih pripravljajo novinarji

Murskega vala. Anglizmi se uveljavljajo tudi v lokalnih novicah, saj so sogovorniki

novinarjev pogosto strokovnjaki, ki uporabljajo strokovno terminologijo.

Diplomsko delo raziskuje možnosti zamenjave prevzetih besed iz angleškega jezika

s slovenskimi ustreznicami.

Ključne besede: govorjeni jezik, prevzete besede, anglizmi, Radio Murski val,

Slovenska tiskovna agencija, jezikovna kultura.

ABSTRACT

Accelerated development of information technologies, ever greater and closer

integration of the world, and wide availability of information-rich content increase

the use of English loan words in the Slovenian language, i.e. Anglicisms. This is

especially evident in the speech of youth and in the daily news from all over the

world in the media, which are often translated. The translation introduces new

expressions into the vocabulary of the Slovenian language. Since the radio—as a

one-dimensional mass media—conveys the message via voice, radio news must be

intelligible.

Present diploma paper focuses on Anglicisms, used in main informative shows of

the regional radio station of special importance Radio Murski val. The news include

agency news of the Slovenian Press Agency as well as local news and audio

recordings of events in the Pomurje region prepared by reporters of Radio Murski

val. Anglicisms occur more and more frequently in local news, since the reporter's

interlocutors are often experts who use professional terminology. The diploma

paper also explores the possibilities of the substitution of English loan words with

Slovenian equivalents.

Key words: spoken language, loan words, Anglicisms, Radio Murski val, Slovenian

Press Agency, language culture.

i

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................. 1

1.1 Namen, predmet in cilji diplomskega dela ............................................... 2

1.1.1 Cilj diplomskega dela ........................................................................ 2

1.2 Raziskovalne predpostavke ...................................................................... 2

1.3 Metodologija ............................................................................................ 3

1.4 Uporabljani viri ........................................................................................ 3

2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................ 4

2.1 Prevajanje ................................................................................................. 4

2.1.1 Teorija skoposa ................................................................................. 5

2.2 Zvrstnost slovenskega jezika .................................................................... 7

2.2.1 Socialne zvrsti ................................................................................... 7

2.2.2 Funkcijske zvrsti ............................................................................... 7

2.2.3 Prenosniški zvrsti .............................................................................. 8

2.3 Prevzemanje besed v slovenski jezik ....................................................... 9

2.3.1 Pisanje prevzetih besed ................................................................... 10

2.4 Prevajanje prevzetih besed ..................................................................... 10

2.5 Vrste radijskih postaj .............................................................................. 11

2.5.1 Radijski programi Radiotelevizije Slovenija .................................. 11

2.5.2 Lokalni radijski programi ................................................................ 12

2.5.3 Regionalni radijski programi........................................................... 12

2.5.4 Študentski radijski programi ........................................................... 12

2.5.5 Nepridobitni radijski programi ........................................................ 13

2.5.6 Status posebnega pomena ............................................................... 13

2.6 Regionalna radijska postaja s programi posebnega pomena – Radio

Murski val ......................................................................................................... 14

ii

2.6.1 Programska shema Radia Murski val .............................................. 15

2.6.2 Aktualno – osrednja informativna oddaja na Radiu Murski val ..... 18

2.6.3 Lokalne novice ................................................................................ 19

2.7 Slovenska tiskovna agencija – STA ....................................................... 19

2.7.1 Kategorije novic .............................................................................. 20

2.7.2 Agencijske novice Slovenske tiskovne agencije na Radiu Murski val

20

3 KULTURA GOVORA NA RADIJSKIH POSTAJAH ................................ 21

3.1 Splošno o jeziku ..................................................................................... 21

3.2 Skrb za kulturo govora na različnih vrstah radijskih postaj ................... 25

3.3 Uporaba prevzetih besed v medijih ........................................................ 27

3.3.1 Prevzete besede v radijskem govoru ............................................... 28

3.3.1.1 Anglizmi v radijskem govoru .................................................. 29

3.3.1.2 Pomenske spremembe pri sposojanju anglizmov v slovenski

jezik 30

3.4 Zapisovanje govorjenega jezika ............................................................. 31

3.5 Purizem ................................................................................................... 33

4 EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 35

4.1 Analiza jezika Radia Murski val: uporaba anglizmov v osrednji

informativni oddaji ............................................................................................ 35

4.2 Ugotovitve .............................................................................................. 79

5 SKLEP .......................................................................................................... 90

6 VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 93

7 PRILOGA ....................................................................................................... 1

iii

KAZALO TABEL

Tabela 1: Analiza najdenih iztočnic po kategorijah .............................................. 80

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz števila najdenih anglizmov glede na kategorije novic ................... 84

Graf 2: Prikaz možnosti ustreznih prevodov anglizmov ....................................... 89

Graf 3: Analiza števila pojavitve enakih iztočnic v več kategorijah ..................... 89

1

1 UVOD

V slovenskem jeziku se zaradi globalizacije, pospešenega razvoja informacijskih

tehnologij, večje in tesnejše povezanosti sveta ter posledične vsesplošne

dostopnosti informativnih in zabavnih vsebin, uporablja čedalje več prevzetih besed

iz angleškega jezika, ki jih imenujemo anglizmi oziroma anglicizmi.1 Slovar

slovenskega knjižnega jezika (2014) jih definira kot elemente angleščine v kakem

drugem jeziku. Že Šabec (2007a: 627) ugotavlja, da je vpliv angleščine na

slovensko besedje viden na vseh področjih delovanja in v različnih žanrskih

zvrsteh. To je posebej opazno v govoru mladih, ki pozabljajo na izvorno slovenske

ustreznice prevzetih besed in jih v praksi v večji meri ne uporabljajo, pa tudi v

medijih: tako tistih, ki so namenjeni mlajši generaciji, kot elektronskih in medijih

za širše in odraslo občinstvo, kjer mnogi avtorji jemljejo znanje angleščine pri

svojih bralcih kot nekaj samoumevnega, čeprav veliko bralcev angleščino obvlada

le delno ali pa je sploh ne. Kalin Golob (2008: 33) največ angleških prevzetih besed

zaznava v slengu in strokovno-znanstvenih besedilih, od koder se širijo tudi v druge

zvrsti, predvsem v publicistično in praktičnosporazumevalno.

Zatekanje k angleškim sposojenkam je včasih upravičeno (Šabec 2007b: 320),

večkrat pa gre za izraz površnosti in iskanja poti najmanjšega odpora. Angleške

besede običajno prevzemamo v slovenščino, ker za poimenovanje pojmov oziroma

predmetov nimamo lastnih izrazov, obstajajo pa primeri, ko za določene pojme in

predmete že imamo slovenske besede oziroma ustreznice, a se anglizmi uveljavijo

zaradi večje vrednosti, ki jim jo pripisujejo govorci, kjer gre predvsem za kulturno

pogojene sposojenke (prav tam).

1 Alenka Valh Lopert (2013) in Nada Šabec (2007a in 2007b) uporabljata izraz anglicizmi, Monika

Kalin Golob (2008) in Eva Sicherl (1999) pa anglizmi. Slovenski pravopis (2001), Slovar

slovenskega knjižnega jezika (2008) in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014) imajo iztočnico

anglicizem, vendar anglizirati in angliziran. Nova beseda beleži 16-krat anglicizem in enkrat

angliciziranje, 12-krat pa anglizem in sedemkrat izpeljanke (anglizacija, anglizirati, anglizirani).

Korpus Gigafida beleži v korkondancah skoraj enako število pojavitev obeh pojmov, natančneje 32

pojavitev anglizma in 34 pojavitev anglicizma. Zaradi poenotenja terminologije v diplomski nalogi

uporabljamo izraz anglizmi.

2

1.1 Namen, predmet in cilji diplomskega dela

Diplomsko delo obravnava pojav prevzemanja besed iz tujih jezikov v slovenski

jezik v medijih in se pri tem osredinja na radio kot govorjeni medij. Tako obravnava

besede, ki so prevzete iz angleškega jezika v osrednji informativni oddaji na Radiu

Murski val, regionalni radijski postaji s statusom posebnega pomena. Pri

analiziranju anglizmov v osrednji informativni oddaji, ki je na sporedu vsak dan od

ponedeljka do sobote ob 17.00 in ob nedeljah ob 12.30, se bomo osredinili

predvsem na lokalne novice, ki jih pripravljajo novinarji, zaposleni na Radiu

Murski val, in agencijske novice, ki jih novinarji prevzemajo s spletnega servisa

Slovenske tiskovne agencije.

Uporaba anglizmov sicer povečuje pestrost jezikovne podobe radia, a po drugi

strani zmanjšuje razumljivost in jasnost novic, ki jih sporočajo govorci, to pa je pri

radiu kot govorjenem mediju z vidika razumljivosti za poslušalca zelo pomembno,

saj pogosta uporaba prevzetih besed vpliva na slabše razumevanje vsebin, ki jih

podajajo novinarji in voditelji.

1.1.1 Cilj diplomskega dela

Cilj naloge je, s poslušanjem informativnih oddaj in njihovo analizo, ugotoviti, v

kolikšni meri so anglizmi prisotni v posamezni vrsti novic, ki so na spletnem servisu

Slovenske tiskovne agencije razdeljene v različne kategorije: Slovenija, svet,

gospodarstvo, šport, kultura, zanimivosti. Analizirali bomo novice iz kategorij

»Slovenija«, »Svet« in »Gospodarstvo«, povzete po Slovenski tiskovni agenciji, in

lokalne novice, ki jih pripravljajo novinarji Radia Murski val, uporabljene v

osrednjih informativnih oddajah na Radiu Murski val v obdobju od 1. do 31. marca

2015.

1.2 Raziskovalne predpostavke

Predpostavke so:

1. Več prevzetih besed iz angleškega jezika se uporablja v agencijskih novicah

osrednje informativne oddaje na Radiu Murski val, manj pa v lokalnih

novicah.

3

2. Več anglizmov je v osrednji informativni oddaji uporabljenih v agencijskih

novicah v kategoriji »Svet«, ki so velikokrat prevedene in povzete iz tujih

tiskovnih agencij, manj v kategoriji »Gospodarstvo«, najmanj pa v

kategoriji »Slovenija«.

3. Za anglizme, ki so uporabljeni v agencijskih novicah, lahko v jezikovnih

priročnikih (Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenski

pravopis (2001) in Veliki slovar tujk (2006)) najdemo bolj razumljive

slovenske ustreznice, ki poslušalcem približajo sporočilo novic ter

poskrbijo za njihovo jasnost.

1.3 Metodologija

V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode raziskovalnega dela:

‒ deskriptivna metoda, na podlagi katere smo pripravili teoretični del naloge

in podrobneje predstavili obravnavano tematiko ter z njo povezane pojme,

analizirani medij in vrste obravnavanih novic;

‒ metoda zbiranja, s pomočjo katere smo zbrali posnetke osrednjih

informativnih oddaj na Radiu Murski val od 1. 3. do 31. 3. 2015;

‒ metoda analize in sinteze, s katero smo podrobneje (s pomočjo slovarjev)

analizirali najdene anglizme v informativnih oddajah in iz ugotovitev

izpeljali zaključke diplomskega dela.

1.4 Uporabljani viri

V diplomskem delu smo uporabili:

‒ primarne vire kot so monografije, zborniki, članki iz znanstvenih in

strokovnih revij, slovarji, spletne strani,

‒ sekundarne vire, npr. enciklopedije, priročnike.

4

2 TEORETIČNI DEL

Jezik je osnovno orodje sporazumevanja med ljudmi in prenašanja sporočil od

sporočevalca do naslovnika. Predstavlja osrednji del in podlago številnih

pogovorov in debat v sodobni družbi; še posebej pomemben je pri novinarstvu, ki

preko množičnih medijev poroča o dogajanju v svetu (Conboy 2007: 2). Osrednja

vloga množičnih medijev, torej tudi radia, je oskrbovanje ljudi z informacijami, s

čimer mediji uresničujejo svobodo izražanja, pri tem pa je pomembno, da z uporabo

znanstvenih metod povečujejo objektivnost in učinkovitost (Poler Kovačič in

Erjavec 2011: 45). Novice od vsepovsod nam pomagajo graditi podobo sveta in

določiti smernice, po katerih v njem delujemo, kar pomeni, da ima jezik velik vpliv

na naše dojemanje sveta (Conboy 2007: 4). Prav zato je pomembno, da je jezik, s

katerim mediji podajajo novice, jasen in razumljiv.

Novice o dogajanju po svetu so pomemben del novinarskega poročanja, na podlagi

katerega se seznanimo z aktualnim dogajanjem v drugih državah in oddaljenih delih

sveta. V slovenski jezik so prevedene iz drugih jezikov: neposredno iz jezikov

držav, o katerih se poroča, lahko pa gre tudi za prevode iz svetovnih jezikov, v

katere so bile novice prevedene. Ker je angleščina svetovni jezik in eden od jezikov,

ki ga govori in razume največ ljudi, v veliki meri vpliva na besedje v drugih jezikih.

Anglizmi se v jezike prenašajo s prevodi in postajajo ustaljeni izrazi, ki jih novinarji

uporabljajo pri svojem poročanju, prav tako pa jih čedalje pogosteje uporabljajo

tudi različni strokovnjaki – sogovorniki novinarjev.

2.1 Prevajanje

Prevajanje definiramo kot prenašanje besedila iz enega jezika v drugega; slednji na

ta način pridobi gradivo, ki bi bilo drugače nedostopno. Gre za sporočevalno

dejavnost, ki vključuje prenašanje informacije čez jezikovne meje (Bassnett 2011:

95). Pri prevajanju besedil v množičnih medijih je nujna rekontekstualizacija, saj

imajo ti prevodi mogočno ideološko dimenzijo. Pri hitrem prenosu informacij, iz

enega jezika v drugega − za potrebe medijev, ne gre le za golo prevajanje, ampak

tudi za urejanje, krajšanje in usklajevanje z normami in vrednotami ciljnega medija

(106).

5

Pri prevajanju pogosto pride do jezikovne hibridnosti. To je značilnost besedil v

medjezikovnih prevodih in prevodih besedil različnih kultur, njen cilj je doseči

občinstvo izven jezikovnih pregrad izvirne kulture. Prevod tako ni le posrednik

ampak tudi predmet predstavitve, zato jezikovna hibridnost pomaga pri oblikovanju

pripovedovalčevega pogleda na svet (Klinger 2015: 10).

Tudi House ugotavlja, da je v svetovni rabi jezikov angleščina razširjena v mnogih

kontekstih in zvrsteh, kar seveda vpliva na prevajanje. Govorci, katerih materni

jezik ni angleščina, jo uporabljajo kot linguo franco pri osnutkih svojih govorov

(2013: 59). Razlog za to je tudi tehnološki napredek in s tem potreba po hitrem in

učinkovitem komuniciranju (60), ki je dosti lažje, če veliko ljudi uporablja en sam

oziroma isti jezik. Globalizacija je vplivala tudi na povečanje obsega prevajanja,

saj se širjenje informacij s prevodi v sodobnem času zanaša predvsem na nove

tehnologije; tako ima prevajanje ključno vlogo pri večjezikovnem pisanju novic za

mednarodne tiskovne mreže, televizijske postaje, spletne medije (61) – in tudi

radijske postaje, ki tuje novice prevzemajo in povzemajo predvsem od tiskovnih

agencij – v Sloveniji je to Slovenska tiskovna agencija (STA).

Prevajanje in tolmačenje imata pri zagotavljanju jezikovnih pravic ključno vlogo,

če sta organizirana in dostopna, kar je v zadnjem času postalo bolj sistematično tudi

v evropskem prostoru, predvsem znotraj Evropske unije, kjer se je ob čedalje bolj

jezikovno in kulturno heterogeni družbeni stvarnosti močno povečala potreba po

zagotavljanju enakega obravnavanja, predvsem ob migracijah znotraj Unije, kot ob

migracijah državljanov tretjih držav (Gorjanc 2010: 139).

2.1.1 Teorija skoposa

Eno od pomembnejših prevajalskih teorij, ki temelji na funkcionalističnem pristopu

proučevanja prevajanja, je zasnoval Hans J. Vermeer, ki je svoja dognanja

predstavil kot teorijo skoposa. To je osnoval pod mentorstvom Katharine Reiss, pri

kateri je sicer izhodiščno besedilo merilo vseh prevodnih dejavnosti. Za Vermeerja

je prevod medkulturni prenos in ne zgolj medjezikovna operacija, izhodiščno

besedilo pa predstavlja le enega izmed virov informacij, ki jih prevajalec uporabi,

6

in ni več ne prvi ne najpomembnejši kriterij za določanje prevajalskih odločitev.

Skopos (gr. cilj, namen) je odločilni dejavnik pri prevajanju, ki določa, da mora

prevajalec besedilo oblikovati tako, da bo v določeni situaciji delovalo točno tako,

kot si uporabnik besedila želi. Pri tem omogoča prevodu, da je zvest ali svoboden

− glede na namen samega prevoda in pričakovanja ciljne publike. Dober prevod je

tisti, ki ustreza svojemu namenu in je torej funkcionalen. Sodobne funkcionalistične

teorije poudarjajo, da skopos prevajanja ni nujno enak cilju izhodiščnega besedila,

saj se sama funkcija besedila lahko spreminja glede na posebne potrebe ciljne

kulture, te pa morajo biti jasno izražene v naročilu in tudi upoštevane od samega

začetka (Kocijančič Pokorn 2003: 153).

Prevodi ne nastajajo le na jezikovni ravni, ampak gre pri prevajanju za posredovanje

med dvema kulturama: izvorno in ciljno, med katerima obstajajo zelo pomembne

razlike v vrednotah, normah in obnašanju, kar izpostavlja tudi Kučiš (2016: 75–76).

Določena skupina ljudi ima svojo kulturo, ki obsega skupne vrednote in norme, spet

druga skupina ljudi živi po nekih drugih normah in ima drugačne vrednote. Pri

pretvarjanju besedila, iz enega jezika v drugega, se zato moramo zavedati kulturnih

razlik med ljudmi, ki jim sporočilo prenašamo, pri čemer je bistveno medkulturno

sporazumevanje. Najpomembnejšo vlogo ima pomen sporočila, šele nato sledi

stopnja sprejemanja slovničnih in leksikalnih pravil, kar pomeni, da mora

prevajalec poznati tako komunikacijski proces kot tudi kulturni, vrednostni in

normativni sistem obeh kultur, da lahko svojo nalogo dobro opravi. Če tega znanja

ne poseduje, obstaja, zaradi pomanjkanja kulturne kompetence prevajalca, velika

verjetnost kulturno pogojenih napak, ki jih ni lahko sprejeti ali celo upravičiti.

Dober prevod temelji na uspešni komunikacijski interakciji, ki jo je mogoče doseči,

kadar imajo sodelujoči skupna izkustva ter usklajen vrednostni in normativni

sistem. Ko so v stiku kulture, kjer omenjena sistema nista usklajena, se pojavijo

ovire, ki vodijo do neuspešne komunikacijske interakcije (91). Ker prevodi ne

nastajajo le na jezikovni ravni, ampak tudi v določenem družbenem in kulturnem

okolju, prevajalec ni zgolj tisti, ki pretvarja en jezik v drugega, ampak v vlogi

medkulturnega posrednika prenaša pomembno sporočilo.

7

2.2 Zvrstnost slovenskega jezika

Slovenski jezik se pojavlja v več oblikah, ki jih imenujemo zvrsti. Te delimo na

različne snope: socialne, funkcijske, prenosniške, časovne ali zgodovinske in

mernostne (Toporišič 2000: 13). Podrobneje bomo predstavili socialne, funkcijske

in prenosniške zvrsti slovenskega jezika.

2.2.1 Socialne zvrsti

Socialne zvrsti slovenskega jezika lahko obravnavamo z različnih stališč, pri katerih

si zastavljamo različna vprašanja. Če se ravnamo po Toporišiču, nas zanima

naslednje: kdo ustvarja neko besedilo in komu ga namenja (kdo je torej naslovnik),

kakšna je posebna vloga besedila in katere so njegove strukturne značilnosti; pri

tem je pomembno tudi razločevanje med govorjeno ali pisno podobo, prav tako

vezano ali nevezano podobo; zanima nas tudi, ali predmetnost ubesedujejo

neposredno ali pa so le reprodukcija predmetnosti, ki je že ubesedena. Glavne

socialne zvrsti jezika so knjižni jezik (sem spadajo zborni, splošnopogovorni in

knjižnopogovorni jezik), narečja (ta se delijo na vaška in mestna) in pokrajinski

pogovorni jezik, sicer pa kot socialne zvrsti jezika opredeljujemo tudi različne

spremljevalne socialne podzvrsti (Toporišič 2000: 13–14).

2.2.2 Funkcijske zvrsti

Poznamo štiri funkcijske zvrsti slovenskega jezika, ki imajo različne namene

uporabe, zato Toporišič (2000: 27) pravi, da bi jih lahko imenovali tudi področne,

saj ubesedujejo predmetnost različnih področij, na katerih deluje človek. Funkcijske

zvrsti slovenskega jezika so: praktičnosporazumevalna, strokovna, publicistična in

umetnostna.

»Praktičnosporazumevalni jezik uporabljamo v navadnih pogovorih, poročilih,

naznanilih, obvestilih ter v preprostih opisih in pripovedovanjih« (28). Sem

uvrščamo tvorjenje preprostih, nezapletenih stavkov in povedi, ki jih uporabljamo

v vsakdanjem življenju, pa tudi poročila, obvestila, opozorila in naznanila, ki se

sicer pogosteje pišejo kot govorijo, pri čemer pa sta izvzeta radio in televizija.

8

Kot strokovno funkcijsko zvrst jezika opredeljujemo praktičnostrokovni jezik, ki je

podoben praktičnosporazumevalnemu, a vključuje več strokovnih izrazov; pa tudi

navadni strokovni (poljudnoznanstveni) in znanstveni jezik (28–29).

Ena od funkcijskih zvrsti slovenskega jezika je publicistična, ki jo uporabljajo

predvsem novinarji v časopisih, revijah, na radiu in televiziji; publicistični jezik se

piše in govori oziroma bere na radiu. Publicistični jezik naslavlja zelo široko in

raznovrstno občinstvo in ima posredovalno vlogo, zato je zelo raznovrsten (30).

Tvorniki publicističnega jezika poskušajo prenesti svoje sporočilo ljudem različnih

generacij in izobrazbenih struktur, mnogih interesov in zanimanj, zato je pri

tvorjenju publicističnega jezika ključno, da je jasen, razumljiv in do določene mere

strokoven, a ne preveč strokoven, saj je namenjen najširšemu občinstvu.

Publicistični jezik lahko vsebuje tudi strokovne izraze, a ti naj bodo slovenskega

izvora, kjer je to le mogoče. Z izrazi v radijskem govoru, prevzetimi iz angleškega

jezika – anglizmi, se bomo podrobneje ukvarjali v empiričnem delu diplomske

naloge.

Poleg publicističnega, strokovnega in praktičnosporazumevalnega jezika, v

opredeljevanju slovenskega jezika po funkciji, poznamo tudi umetnostni jezik, ki

»postavlja močno v ospredje svojo tvarno in netvarno pojavnost z vseh jezikovnih

ravnin /…/, še zlasti v pesniških besedilih« (31). Gre torej za jezik pesmi, proze in

drame, ki ga podajajo umetniki, in z njim odražajo umiselni (fiktivni) svet (prav

tam).

2.2.3 Prenosniški zvrsti

Besedila razlikujemo tudi glede na prenosnik: ali se govorijo ali pišejo, torej jezik

v prenosniku dobiva slušno ali vidno podobo. Jezik, ki se v prenosniku utvarja

glasovno, je govorjeni jezik; jezik, ki se utvarja pisno in dobiva vidno podobo, pa

je zapisan (Toporišič 2000: 32).

Toporišič govorjeni jezik deli na neposredno ubesedovalno govorjenje (prosto

govorjenje), za katerega so značilni: pretrganost, preskakovanje iz ene skladenjske

9

oblike v drugo, delna nestrnjenost ter slabša povezanost in šibka medsebojna

usklajenost posameznih delov besedila, pa tudi ponovitve in negladkost; in na

reproduktivno govorjenje. Slednje je vezano na besedilo, zato omenjenih slabosti

ni oziroma ne sme biti, od govorca pa pričakujemo tekoče branje, večjo skladenjsko

doslednost in elegantno izvedbo stavčne fonetike (prav tam).

Druga prenosniška zvrst besedila je pisana in omogoča večje razumevanje besedila,

saj se nekateri jezikovni pojavi zapisano lahko ločijo, govorno pa ne (npr. lastna

imena od občnih, delitev na povedi). Ta jezik je lažji od govorjenega in je glavna

osnova za reprodukcijo govora, glavna pomanjkljivost, ki se lahko pojavi pri

zapisanem jeziku, pa je dvoumnost (33).

2.3 Prevzemanje besed v slovenski jezik

Besede v slovenskem jeziku so po izvoru lahko neprevzete ali prevzete. Avtohtone

oziroma neprevzete besede, so besede, ki so slovenske, lahko gre za praslovansko

dediščino ali so nastale v samem slovenskem jeziku (Toporišič 2000: 131). Na drugi

strani pa so prevzete besede, za katere je značilno, da niso nastale v kontinuiranem

razvoju slovenščine in niso motivirane s slovenskimi besedotvornimi sredstvi (Snoj

2005: 113). Te so v slovenski jezik prišle iz drugih jezikov, npr. nemščine,

furlanščine, italijanščine, srbohrvaščine, češčine, ruščine, francoščine, latinščine, v

novejšem času tudi angleščine (Toporišič 2000: 131). Vse to so prevzete besede, ki

so lahko izposojenke ali tujke.

Izposojenke so tiste prevzete besede, ki so se popolnoma prilagodile slovenskemu

jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji in tvorjenju novih besed (Toporišič

2000: 131). Nekoliko drugače izposojenke pojmuje Snoj (2005: 114–115), ki pravi,

da so to besede, ki si jih je preprosto ljudstvo sposodilo iz tujega (v največ primerih

sosednjega) jezika in jih imenuje ljudske prevzete besede, njihova izhodiščna

pozicija pa je govorjeni jezik, praviloma narečje.

Avtor s pojmom tujka označi knjižne prevzete besede, ki so jih iz tujih knjižnih

jezikov v slovenski knjižni jezik vpeljali izobraženci, zato se uporabljajo predvsem

10

napisane, v knjižnem (in pogosto strokovnem) jeziku (115). Po Toporišiču (2000:

131) pa so tujke tiste prevzete besede, ki so se slovenščini prilagodile le v večji ali

manjši meri in ne popolnoma, torej so nepopolno prilagojene v pisavi pa tudi

izgovoru in pregibanju, npr. jazz, piano, sociologija.

Med prevzete besede spadajo tudi citatne besede in besedne zveze iz drugih jezikov,

ki niso sestavni del slovenskega knjižnega jezika, npr. first lady (Toporišič 2000:

131–132).

2.3.1 Pisanje prevzetih besed

Prevzete besede zapisujemo kot neprevzete, to pravilo pa velja pri besedah grško-

rimskega izvora in iz neevropskih jezikov tudi za lastna imena (Toporišič 2000:

132). »Besede slovanskega izvora domačimo pisno, če so občne, in sploh, če so

prvotno nelatinične; besede evropskih neslovanskih jezikov pa pisno domačimo na

splošno le, če so občnoimenske« (prav tam). Toporišič pojasnjuje še, da pri

besedah, ki jih delamo iz prevzetih besed, slovenimo deloma še bolj (npr.

marksizem, ničejanec, arijanec), prav tako slovenimo vsa soglasniška izglasja pred

pridevniškim obrazilom -ski oz. -ški (npr. bolonjski) (prav tam). Avtor sicer

izpeljank iz prevzetih besed ne šteje med prevzete besede, a jih bomo zaradi izvora

v diplomskem delu vseeno obravnavali.

2.4 Prevajanje prevzetih besed

Angleški in slovenski jezik sta v neposrednem in posrednem stiku. Neposredni stik

je vzpostavljen v slovensko govorečih skupnostih v državah, kjer je angleški jezik

prvi oziroma materni jezik kot so Združene države Amerike in Avstralija. Preko

medijev kot so časopisi, revije, knjige, internet, televizija in radio pa sta angleški in

slovenski jezik v posrednem stiku. V vseh jezikih se zaradi gospodarskega,

tehnološkega, znanstvenega in vsesplošnega družbenega razvoja pojavlja potreba

po poimenovanju novih predmetov, ljudi, krajev in idej ter zapolnjenju leksikalnih

vrzeli v jeziku. To se lahko zgodi s tvorjenjem nove besede iz neke že obstoječe

besede, s spreminjanjem pomena obstoječe besede, z dodajanjem pomena obstoječi

besedi ali s sposojo besede iz nekega tujega jezika. Slednji je najpogostejši postopek

11

pridobivanja novih besed. Angleške besede so sposojene, prilagojene in vključene

v slovenski jezik kot sposojenke, pojavljati pa so se začele v času 2. svetovne vojne

(Sicherl 1999: 9–12).

2.5 Vrste radijskih postaj

V Sloveniji delujejo različne radijske postaje: nacionalne, regionalne, lokalne in

študentske, ki so delno financirane s strani države, a so v veliki meri odvisne od

komercialnih prihodkov, in komercialne, ki so v celoti odvisne od komercialnih

prihodkov (AKOS, 10. 6. 2016).

2.5.1 Radijski programi Radiotelevizije Slovenija

V Republiki Sloveniji imamo eno javno in neprofitno radiotelevizijsko ustanovo.

To je Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija), javni zavod s posebnim kulturnim

in nacionalnim pomenom, ki opravlja javno službo na področju radijske in

televizijske dejavnosti, s poudarkom na namenu zagotavljanja demokratičnih,

socialnih in kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije in Slovencev po

svetu, pa tudi pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na

Madžarskem ter italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji,

zavod pa opravlja tudi druge dejavnosti v skladu z zakonom o RTV Slovenija (O

RTV Slovenija, 7. 5. 2016).

Javni zavod RTV Slovenija pripravlja radijske in televizijske programe, od tega dva

nacionalna televizijska programa, tri nacionalne radijske programe, radijske in

televizijske programe regionalnih RTV-centrov s sedežema v Kopru in Mariboru,

en radijski in en televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno

skupnost. V programsko shemo spadajo tudi radijski in televizijski programi za

romsko etnično skupnost ter programi za slovenske narodne manjšine v sosednjih

državah ter za izseljence in zdomce. Radio Slovenija v sklopu RTV Slovenija

pripravlja skupaj osem radijskih programov, ki spadajo med nacionalne radijske

postaje. To so Prvi, Val 202, ARS, RADIO Si, Radio Maribor, Radio Koper, Radio

Capodistria in MMR (prav tam).

12

2.5.2 Lokalni radijski programi

Lokalne radijske programe opredeljuje Zakon o medijih.2 To so programi, ki

pokrivajo območje ene (ali več) lokalnih skupnosti oziroma območje, ki s

prizemeljskim radiodifuznim oddajanjem pokriva območja na katerih živi največ

10 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije. Lokalni radijski program ima v

oddajnem času med 6. in 20. uro dnevno najmanj 20 odstotkov lokalnih vsebin

lastne produkcije. Status lokalnega radijskega programa lahko izjemoma pridobi

tudi program, ki ne dosega predpisanega deleža lokalnih vsebin lastne produkcije,

če se razširja na demografsko ogroženem ali gospodarsko nerazvitem območju in

če na tem območju ni drugega lokalnega radijskega programa. Po zadnjih podatkih

AKOS-a (10. 6. 2016) so lokalni radijski programi Radio Gorenc, Radio Robin,

Radio Sora, Radio Triglav, Radio Univox in Radio Velenje, v regionalno mrežo

lokalnih radijskih programov Primorski val pa sta vključena Alpski val in Radio

Odmev.

2.5.3 Regionalni radijski programi

Po Zakonu o medijih3 je regionalni radijski program namenjen prebivalcem

območja, na katerem živi več kot 10 in ne več kot 50 odstotkov prebivalcev

Republike Slovenije. V oddajnem času med 6. in 20. uro obsega najmanj 30

odstotkov regionalnih vsebin lastne produkcije. Praviloma ga pripravlja in oddaja

en izdajatelj ali organizacijsko in programsko povezani izdajatelji lokalnih radijskih

programov. Če je regionalni radijski program slišen na območju, kjer živi

italijanska oziroma madžarska narodna skupnost oziroma romska skupnost, mora

razširjati tudi vsebine, namenjene omenjenim skupnostim.

2.5.4 Študentski radijski programi

Zakon o medijih4 pravi, da lahko radijski program izdaja tudi študentska

organizacija, če programske vsebine ustvarjajo in razširjajo večinoma študentje in

so namenjene študentski javnosti. Presežek prihodkov nad odhodki mora namenjati

2 Vir: http://www.uradni-list.si/1/content?id=76040. Dostopno: 6. 5. 2016. 3 prav tam 4 prav tam

13

izvajanju dejavnosti, za katero je ustanovljena. Programske vsebine študentskega

radijskega programa so informacije vseh vrst in avtorska dela, katerih namen je

obveščati in zadovoljevati izobraževalne, znanstvene, strokovne, umetniške,

kulturne in druge potrebe študentske in širše javnosti. Študentski radijski program

v Sloveniji izdaja Radio Študent (AKOS5).

2.5.5 Nepridobitni radijski programi

Ti obsegajo v dnevnem oddajnem času najmanj 30 odstotkov lastne produkcije

informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin. Presežek

prihodkov nad odhodki smejo uporabiti samo za izvajanje radijske dejavnosti.

Nepridobitni radijski programi lahko pridobijo status, če s prizemeljskim

radiodifuznim oddajanjem ne dosežejo več kot 30 odstotkov prebivalstva Republike

Slovenije (Zakon o medijih, 6. 5. 2016). Ta status ima po podatkih AKOS-a Radio

Ognjišče (10. 6. 2016).

2.5.6 Status posebnega pomena

Radijski programi lahko po Zakonu o medijih (6. 5. 2016) pridobijo status

posebnega pomena, kar pomeni, da Republika Slovenija podpira njihovo dejavnost

s sredstvi državnega proračuna. Za status morajo zaprositi, pridobijo pa ga, če

zadostijo programskim zahtevam, opredeljenim v Zakonu o medijih. Status

programa posebnega pomena imajo po zakonu vsi radijski programi javnega zavoda

RTV Slovenija, poleg njih pa ga lahko pridobijo tudi lokalni, regionalni, študentski

in nepridobitni programi, ki izpolnjujejo posebne pogoje.

Prednosti radijskih programov s statusom posebnega pomena so v zagotovljenih

sredstvih − v okviru proračunskih sredstev za medije za namene razvijanja in

sofinanciranja programskih vsebin. Radijski programi s statusom posebnega

pomena imajo prednost na javnih razpisih za dodelitev radijskih frekvenc za

opravljanje radiodifuzije. Status pa prinaša še nekaj drugih prednosti. Če obstajajo

5 Vir: http://www.akos-rs.si/ra-in-tv-

programi?search=search&page=1&vrsta_postaje=ra&imetnik=-1&program_ra=-

1&stDovoljenje_ra=-1&status_ra=-1&program_tv=-1&stDovoljenje_tv=-1&status_tv=-

1&storitev_avms=-1. Dostopno: 2. 6. 2016.

14

tehnične možnosti za kakovosten sprejem signala v glavni sprejemni postaji

operaterja, mora ta programom s statusom omogočiti neodplačno razširjanje tako,

da so dostopni vsem uporabnikom operaterjevih storitev. Za izgradnjo, vzdrževanje

in obratovanje oddajnega prenosnega omrežja za posredovanje programov

posebnega pomena, država zagotovi sredstva iz proračuna, kolektivna organizacija

avtorjev pa lahko določi znižane tarife za uporabo avtorskih del (le do največ 20

odstotkov). Svet za radiodifuzijo pri podeljevanju novih frekvenc prednostno

upošteva izdajatelje programov s statusom posebnega pomena (prav tam).

V Republiki Sloveniji ima status regionalnega programa posebnega pomena osem

programov: Koroški radio, Radio Aktual Kum, Radio Celje, Radio Kranj, Radio

Ptuj, Radio Slovenske gorice, Radio Štajerski val in Radio Murski val (AKOS, 7.

5. 2016).

2.6 Regionalna radijska postaja s programi posebnega pomena –

Radio Murski val

Radio Murski val s sedežem v Murski Soboti deluje od leta 1958 in je regionalna

informativna radijska postaja s programi posebnega pomena. Program oddaja na

treh oddajnih frekvencah: 94,6 MHz (oddajnik v Pečarovcih z močjo 5 kW) in 105,7

MHz (oddajnik v Zlatoličju z močjo 2 kW) ter 648 kHz (oddajnik v Nemčavcih z

močjo 10 kW). Murski val je tako slišen na območju Pomurja, Štajerske in Porabja

na Madžarskem, kjer živijo porabski Slovenci. Programska zasnova je oblikovana

tako, da je namenjena celi družini oziroma različnim generacijam in z vsebinskega

vidika spremlja predvsem dogajanje na območju pomurske statistične regije, pa tudi

vse pomembnejše dogodke širšega območja slišnosti med Dravo in Rabo (Murski

val, 2015); skladna je tudi z zahtevami statusa programov posebnega pomena,

opredeljenimi v Zakonu o medijih.

Radio Murski val oddaja program 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pet ur dnevno

– od 0.00 do 5.00 – je vključen v produkcijo Skupnega nočnega programa lokalnih

in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Snop) skupaj z Radiem Celje, Radiem

Velenje, Radiem Ptuj in Radiem Slovenske gorice (prav tam).

15

Ekipa skoraj 60 sodelavcev ustvarja program, ki dosega največjo slišnost na

območju oddajnih frekvenc in je med najbolj poslušanimi regionalnimi radijskimi

programi v Sloveniji. Poslušanost programa Radia Murski val je več kot 40.000

poslušalcev (prav tam).

2.6.1 Programska shema Radia Murski val

Programska shema zajema oddaje in rubrike, ki so na sporedu od 5.00 do 24.00,

torej v času lastne produkcije Radia Murski val in izven Skupnega nočnega

programa lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije.

Programska shema je predstavljena po posameznih dnevih v tednu.

Ponedeljek Torek Sreda

05.00 Vedro v dobro jutro

05.15 Pesem našega srca

05.30 Prva jutranja kronika

06.10 Vreme, ceste

06.20 Murska pesem tedna

06.30 Horoskop

06.40 Pesem tedna

06.45 Preteklih 24

07.00 Druga jutranja kronika

07.30 Vreme, ceste, radarji

07.45 Porabsko zvočno pismo

08.00 Poročila

08.30 Šport

09.00 Poročila

10.00 Poročila

10.30 Mali oglasi

11.00 Poročila

11.15 Oaj kak san zlüfto

12.00 Poročila

12.30 Anketa

13.00 Poročila

13.15 1. oseba ednine

14.00 Poročila




06.10 Vreme, ceste


06.30 Horoskop

06.40 Pesem tedna

06.45 Preteklih 24



07.45 Ljubljansko zvočno

pismo

08.00 Poročila

08.20 Besede, besede, besede

09.00 Poročila

10.00 Poročila

10.30 Mali oglasi

11.00 Poročila

11.15 Kratki stik

12.00 Poročila

12.30 Zdrafko Dren

13.00 Poročila





06.10 Vreme, ceste


06.30 Horoskop

06.40 Pesem tedna

06.45 Preteklih 24



07.45 Zagrebško zvočno

pismo

08.00 Poročila

08.45 Brat Džouži na obisku,

satirikov tedenski pregled

09.00 Poročila

10.00 Poročila

10.15 Župan na obisku

11.15 Trn v peti

11.00 Poročila

12.00 Poročila

12.30 Intervju


16

14.30 Za zdravje

15.30 Dogodki in odmevi

16.40 Pesem tedna

17.00 Osrednja poročila

17.40 Mali oglasi

18.00 MV dur

19.00 Poročila

19.15 Krpanke, oddaja o

kulturi

20.00 Poročila

20.15 Kak je inda fajn

bilou/Ponedeljkov potepuh

24.00 Snop

14.00 Poročila

14.30 Sedem veličastnih


16.15 Napovednik

16.40 Pesem tedna


17.40 Mali oglasi

18.00 Srebrne niti

18.40 Prebiranja

19.00 Poročila

19.15 Eti ta je muzika

20.00 Poročila

20.15 Jukebox

24.00 Snop

13.30 Mali oglasi

14.00 Poročila

14.30 NSTSNMV


16.15 Napovednik

16.40 Pesem tedna


17.40 Mali oglasi

18.00 Biba buba baja

19.00 Poročila

19.15 Skupaj/Együtt/Vküper

20.00 Poročila

20.15 Mursko morski val

24.00 Snop

Četrtek Petek Sobota




06.10 Vreme, ceste


06.30 Horoskop

06.40 Pesem tedna

06.45 Preteklih 24



07.45 Zvočno pismo iz

Gradca

08.00 Poročila

08.15 Kmetijski strokovnjak

09.00 Poročila

09.15 Kukamo v vaš lonec in

pečico

10.00 Poročila

10.30 Mali oglasi

11.00 Poročila

12.00 Poročila

12.30 Reportaža tedna




06.10 Vreme, ceste


06.30 Horoskop

06.40 Pesem tedna

06.45 Preteklih 24



07.45 Mariborsko zvočno

pismo

08.00 Poročila

09.00 Poročila

09.30 Kultura in šport ob

koncu tedna

10.00 Poročila

10.30 Mali oglasi

11.00 Poročila

11.15 Zamurjenci

12.00 Poročila

12.30 Od petka do petka




06.10 Vreme, ceste


06.30 Horoskop

06.35 Pesem tedna

06.45 Preteklih 24

07.00 2. jutranja kronika


07.45 Knjižne novosti

08.00 Poročila

08.30 Mali oglasi

09.00 Poročila

09.15 Biba buba baja

09.30 Kultura in šport ob

koncu tedna

10.00 Poročila

10.30 Potepajte se z nami

11.00 Poročila

11.15 Potepajte se z nami

12.00 Poročila

17

13.00 Poročila


13.30 Aktualno

14.00 Poročila

14.30 Domača plošča


16.15 Napovednik

16.40 Pesem tedna

17.00 Osrednja poročila na

Murskem valu

17.40 Mali oglasi

18.00 Mali radio

19.00 Poročila

19.15 Bilo je nekoč

20.00 Poročila

20.15 Propöler

24.00 Snop

13.00 Poročila


14.00 Poročila

14.30 Romskih 30


16.15 Napovednik

16.40 Pesem tedna


Murskem valu

17.40 Mali oglasi

18.00 Alboom

18.30 Radijski knjižni sejem

19.00 Poročila

19.15 Mladi val

20.00 Poročila

20.15 Zimzelenčki

24.00 Snop

12.30 Od petka do petka

13.00 Poročila


14.00 Poročila

14.15 Oddaja tedna


16.15 Napovednik

16.40 Pesem tedna


Murskem valu

17.40 Mali oglasi

18.00 Lestvica narodno-

zabavne glasbe »Glasba

našega srca«

19.00 Poročila

19.15 Najlepše želje s

čestitkami in pozdravi

20.00 Poročila

20.15 Guči po domače/Žuto,

žutejše, najžutejše/Te domače

viže

24.00 Snop

Nedelja



06.00 Poročila

06.10 Vreme, ceste


06.30 Horoskop

06.35 Pesem tedna

06.40 Preteklih 24


07.30 Panonski odmevi

08.00 Misel in čas

08.30 Zamurjenci

09.00 Srečanje na Murskem

valu

18

10.00 Pesem tedna, izbor

10.30 Nedeljska kuhinja

12.30 Poročila

13.30 Minute za kmetovalce

14.30 Najlepše želje s

čestitkami in pozdravi (vmes

javljanja s športnih igrišč)

18.00 Na narodni farmi

19.00 Poročila

20.00 Poročila

20.15 Še enkrat

24.00 Snop

2.6.2 Aktualno – osrednja informativna oddaja na Radiu Murski val

Programska shema Radia Murski val vključuje neposredne prenose informativnih

oddaj, ki jih pripravlja prvi program nacionalnega Radia Slovenija, in poročila, ki

jih pripravljajo novinarji, zaposleni na Radiu Murski val. Informativne oddaje, ki

so produkcija Radia Slovenija, Radio Murski val neposredno prenaša od ponedeljka

do sobote ob 5.30 (Prva jutranja kronika), 7.00 (Druga jutranja kronika) in 15.30

(Dogodki in odmevi) ter ob nedeljah (in praznikih) ob 6.00 (Poročila) in 7.00

(Jutranja kronika). Novinarji Murskega vala pripravljajo poročila ob 8.00, 9.00,

10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 in 20.00 vse dni v tednu, razen ob

nedeljah, ko so poročila na sporedu ob 12.30, 19.00 in 20.00, pripravlja pa jih

voditelj.

Osrednja informativna oddaja Radia Murski val je na sporedu ob ponedeljkih,

torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah ob 17.00 in vključuje agencijske novice,

tonske prispevke pomembnejših lokalnih dogodkov in dogodkov širšega območja,

ki so pomembni za ciljno občinstvo radia – prebivalce širše pokrajine ob reki Muri,

lokalne novice oziroma vesti, športne novice, povezane s športnimi dogodki v

Pomurju in športniki iz Pomurja, ter podatke o vremenu in temperaturah,

vremensko napoved in prometne informacije o stanju na cestah.

19

Osrednja informativna oddaja ob nedeljah je na sporedu ob 12.30 in vključuje

agencijske novice, lokalne novice, novice o športnih dogodkih v Pomurju in

pomurskih športnikih, podatke o vremenu in temperaturah z vremensko napovedjo

ter prometne informacije.

Agencijske novice v osrednji informativni oddaji so povzete s spletnega servisa

Slovenske tiskovne agencije, lokalne in športne novice pa pripravljajo novinarji

Murskega vala.

2.6.3 Lokalne novice

Novinarji Radia Murski val dnevno pripravljajo tonske prispevke in novice o

dogajanju v Pomurju, ki so povezane z najrazličnejšimi temami kot so

gospodarstvo, politika, turizem, kultura ipd.

2.7 Slovenska tiskovna agencija – STA

Slovenska tiskovna agencija (STA6) je začela delovati 20. junija 1991, torej le nekaj

dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije. Novonastala država je z

ustanovitvijo nacionalne tiskovne agencije dobila pomemben kanal komuniciranja

predvsem s tujimi javnostmi, ki jih je obveščala o dogajanju v državi, ki jo je zajela

vojna. Prej je vloga komuniciranja s tujimi javnostmi pripadala skupni

jugoslovanski tiskovni agenciji.

STA je pravno formalno družba z omejeno odgovornostjo, ki je v 100-odstotni lasti

države, njeno delovanje pa opredeljuje poseben zakon iz julija 2011, ki določa, da

STA opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega

zagotavljanja informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v

Sloveniji in zunaj njenih meja, tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. Za to

skrbi več kot 80 novinarjev in drugih sodelavcev v notranjepolitičnem,

zunanjepolitičnem, gospodarskem, športnem in kulturnem uredništvu na sedežu

družbe v Ljubljani, v regionalnih dopisništvih po Sloveniji in dopisništvih v

6 Vir: http://agencija.sta.si/o-agenciji. Pridobljeno: 20. 5. 2015.

20

Bruslju, Zagrebu in New Yorku. STA pridobiva novice partnerskih tiskovnih

agencij tudi kot članica Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA),

Mednarodnega tiskovnega telekomunikacijskega sveta (IPTC) in regionalnih

združenj sredozemskih oziroma balkanskih tiskovnih agencij (AMAN in ABNA)

(prav tam).

STA od same ustanovitve zagotavlja novice tudi v angleškem jeziku, za kar so

najprej skrbeli zunanji prevajalci, že 22 let pa v sklopu agencije deluje lasten

angleški servis. Agencija ponuja uporabnikom tudi foto servis, radijskih servis, ki

deluje od leta 2009, spletni napovednik STAnapoved, servis originalnih sporočil O-

STA in spletno pasico STA_AND. Vsebine so na voljo tudi uporabnikov spletnih

družbenih omrežij (Facebook, Google+, Twitter, Youtube) (prav tam).

2.7.1 Kategorije novic

STA ponuja novice, razporejene v naslednje kategorije: »Slovenija«, »Svet«,

»Gospodarstvo«, »Šport«, »Kultura«, »Zanimivosti«. Pripravlja tudi dnevne in

tedenske napovedi ter dnevne, tedenske in letne preglede. Poleg tega posreduje

informacije o prometu in vremenu ter posebne tematske sklope.

2.7.2 Agencijske novice Slovenske tiskovne agencije na Radiu Murski val

Kot osrednji vir informacij o dogajanju v gospodarstvu, v Sloveniji in po svetu je

STA ključna pri informiranju poslušalcev Radia Murski val. Novinarji za potrebe

osrednje informativne oddaje na Radiu Murski val s portala STA dnevno

povzemajo novice v kategorijah »Slovenija«, »Svet« in »Gospodarstvo«.

21

3 KULTURA GOVORA NA RADIJSKIH POSTAJAH

Naloga sodobnega jezika medijev je sporočanje, sam jezik pa nastaja v skladu s

širšimi jezikovnimi smernicami (Conboy 2007: 8), kar velja tudi za jezik, ki se

uporablja na radijskih postajah. Posebna pozornost je namenjena jeziku v novicah,

saj avtor ugotavlja, da so besedila medijev v poročilih jezikovna oblika družbene

povezanosti (103).

3.1 Splošno o jeziku

Knjižni jezik služi potrebam kulturne in predvsem javne rabe v okviru jezikovne

skupnosti, ob tem pa je izpostavljen vplivu različnih narečij, tradicij in tudi

sosednjih jezikov. Čim večja je družbena vloga nekega jezika, torej čim več

področij človekove dejavnosti zajema jezik in čim globlje v ta področja prodira

človekova misel, tem bolj se bogati tudi besedni zaklad knjižnega jezika. Slednji je

lahko tudi nekolikokrat večji kot v drugih jezikovnih tvorbah, s tem pa je večja tudi

potreba po njegovi stilni razvejanosti in dognanosti (Urbančič 1987: 10). To

pomeni, da se jezik ves čas spreminja, saj človeški razvoj in razvoj sveta vplivata

tudi na razvoj jezika. Ko človek izumlja nove predmete in dognanja nove pojme,

mora vse to tudi poimenovati, zato se v jeziku pojavljajo nove besede. V veliko

primerih se prevzemanje tujih besed zdi neizogibno, saj v domačem knjižnem

jeziku ni vedno možnosti za tvorjenje popolnoma novih besed.

Urbančič (11) pojasnjuje, da se jezik mora spreminjati, če želi dobro služiti

potrebam v času, ko se uporablja, zato ne sme zaostajati za razvojem materialne in

duhovne kulture. Pravi, da sta značilnosti takega razvitega knjižnega jezika dve:

da je v njem mogoče poimenovati vse, kar dela in snuje človeška družba,

misli pa posredovati točno, jasno ter primerno namenu in okoliščinam;

da je ustaljen in enoten.

Pogoj za to, da si jezik pridobi omenjene lastnosti, imenujemo jezikovna kultura, ki

omogoča sporazumevanje in ga hkrati bogati in spreminja. Je del jezika, ki se

razvija skupaj z razvojem vsakega posameznika, sprva nezavedno, kasneje pa z

22

neko večjo ali manjšo mero zavedanja, ki v vsakem jeziku govorce spodbuja k

izoblikovanju nečesa, kar bi jih združevalo in predstavljajo jezikovno normo in tudi

vrednoto. Ta proces se nikoli ne konča, saj se spreminja hkrati z razvojem družbe,

ki uporablja nek jezik, zato ta predstavlja socialno institucijo (Zemljak Jontes 2014:

15–16).

Namen jezikovne kulture je usposabljati jezik za njegove naloge v družbi in času.

Pri tem je poudarjena vrednost, ki jo imajo jezikovna sredstva za proces

sporazumevanja, v ozadju pa je izvor teh sredstev, njihova starost ipd. (Urbančič

1987: 14).

Jezikovna kultura je po Kalin Golob (2008: 72) teoretično podprta nega knjižnega

jezika, torej njegova kultivacija. Cilj jezikovne kulture je vsestransko razvit,

ustaljen in enoten knjižni jezik, enako pa velja za jezikovno kulturo tistih, ki tak

jezik uporabljajo. Jezikovna kultura v sodobni družbi je kompleksna dejavnost, ki

se ne nanaša le na jezik v ožjem smislu, ampak na jezike v določeni (večjezični)

družbi in na proces komuniciranja v celoti. Pri tem povzema razmišljanje češkega

jezikoslovca Jiřija Nekvapila, ki pravi, da mora biti jezikovna kultura del

načrtovanja statusa jezika, na katerega lahko vplivajo vsi uporabniki jezika, ne le

jezikoslovci. Za to lahko poskrbi teorija jezikovnega upravljanja, ki se osredinja na

dejavnost govorcev in vključuje mikro- in makrorazsežnost jezikovnega

načrtovanja, pri vsem pa izhaja iz celotnega jezikovnonačrtovalnega cikla (75).

Slovenščina je kot mali jezik, ki ohranja slovensko malobitnost, v primerjavi z

jeziki velikih narodov v neenakopravnem položaju. Kalin Golob (2001b: 223)

pravi, da Republika Slovenija nima konsenzualno sprejete jezikovne politike, in

opozarja na neurejenost in neenotnost slovenskega strokovnega izrazja.

Terminološko delo, ki se je razvijalo v drugi polovici 19. stoletja, je danes zastalo,

hiter razvoj strok in ved pa vsak dan prinaša nove izraze, ki ga slovenski

strokovnjaki nekritično prevzemajo. Avtorica vzrok za to najde v »neupoštevanju

ene temeljnih zahtev jezikovne kulture, tj. zahteve, da slovenski strokovnjaki ob

razvijanju stroke razvijajo in tvorijo slovensko strokovno izrazje« (Kalin Golob

23

2001b: 224). To velja še posebej pri novejših strokovnih smereh, prevzeto

izrazoslovje pa se od tam seli tudi v publicistični jezik (in s tem tudi govor), ki

izraze v veliki meri povzema iz strokovnih besedil.

Valh Lopert (2013: 80) ugotavlja, da je Državni zbor Republike Slovenije v skrbi

za slovenski jezik sicer leta 2004 sprejel Zakon o javni rabi slovenščine, leta 2007

Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 in Resolucijo

o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. Slednja na visokošolski

strokovni ravni uveljavlja zahtevo po omogočitvi učenja strokovne slovenščine,

kontrastivne terminologije ter kontrastivnega strokovnega in znanstvenega

(akademskega) pisanja in pravi, da je ob tem treba poskrbeti tudi za ustrezno

obvladovanje strokovnega sporazumevanja v drugih jezikih za visokošolske

učitelje in študente (Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko

2014–2018, 2013). Resolucija tako spodbuja uporabo slovenščine v strokovnih in

znanstvenih besedilih in poučevanje strokovne terminologije v slovenskem jeziku,

spodbuja tudi izdelavo sodobnih večjezičnih splošnih in terminoloških jezikovnih

priročnikov, a ne omejuje uporabe prevzetih besed, niti ne opredeljuje in ne

predpisuje njihove zamenjave z ustreznicami iz slovenskega jezika, kjer je to

možno.

Šabec (2005: 472) razlikuje med prevzemanjem besed v jezikih v neposrednem

stiku in prevzemanjem besed, kot ga imamo v enojezični Sloveniji in je predvsem

posledica razvoja tehnologije in globalne povezanosti sveta. V prvem primeru se v

jezikih, ki so v neposrednem stiku, besede sposojajo predvsem zaradi potrebe po

zapolnitvi leksikalnih vrzeli. V dvojezičnem smislu to pomeni tudi, da se

prevzemanje ne zgodi le na posameznih besedah, ampak se prevzamejo celotni

stavki oziroma večji deli besedila, pa tudi nekatere slogovne značilnosti drugega

jezika.

Vedno večja povezanost sveta zaradi razvoja svetovnega spleta in dostopnost

informacij, kot posledica vse hitrejšega razvoja tehnologij, sta vplivali na nagnjenje

k uporabi angleščine kot lingue france v mednarodnih komunikacijah, zato ima

24

angleščina nedvomno velik vpliv na slovenščino, ki si izposoja besede iz različnih

razlogov. Slovenščina je prevzela nekatera poimenovanja za nove stvari in

koncepte, da bi zapolnila leksikalne vrzeli (npr. disketa, anorak, bojkot, parkirati),

precej novih besed (npr. globalizacija, sars, manager, design, marketing, trend) pa

je prešlo v slovenščino kljub temu, da obstajajo slovenske ustreznice, ki bi jih lahko

zamenjale. V teh primerih gre velikokrat za modne sposojenke, katerih uporaba naj

bi dokazovala neko prestižnost uporabnika in kazala na to, da je v koraku s časom.

Nekatere angleške besede se popolnoma prilagodijo slovenskemu jeziku, tako v

glasoslovnem kot tudi v oblikoslovnem pogledu, in postanejo integralni del

slovenščine, npr. sendvič, pulover, intervju, tabu, trenirati, lobirati, stres, šok,

aerobika, čekirati, klikniti (Šabec 2007: 318). Z anglizmi se srečujemo v jeziku na

vseh področjih življenja in v različnih jezikovnih zvrsteh, posebej pa so opazni v

jeziku mladih in v medijih. Jasno je, da so mediji, ki so namenjeni mladim, polni

izrazov, sposojenih iz angleškega jezika; resnejši mediji, namenjeni širšemu

občinstvu, pa z uporabo anglizmov kažejo na samoumevnost prepričanja, da njihovi

naslovniki razumejo angleško (Šabec 2005: 472‒476) in jim bo zato njihovo

sporočilo jasno. Avtorica ugotavlja še, da s tem mediji kažejo tudi svoj odnos do

slovenskega jezika. Medtem ko dopušča, da je v nekaterih primerih uporaba

anglizmov upravičena, pravi, da je velikokrat izraz površnosti in rezultat iskanja

poti najmanjšega odpora (Šabec 2007: 320).

»Sposojene in domače besede lahko dalj časa ali celo stalno živijo druga ob drugi,

ne da bi se medsebojno ogrožale« (Šabec 2004: 516). Avtorica to pojasni na

primerih team in moštvo ali televoting in telefonsko glasovanje, dodaja pa, da tako

sožitje ni edina možnost, saj lahko ena beseda začne izpodrivati drugo, kar povzroči

semantično zožitev pomena določene besede (npr. gangster) ali semantično

razširitev (npr. toast ali vikend).

Na začetku so sposojenke običajno precej nestabilne in podvržene spremembam, ki

so očitne tako v izgovorjavi kot v pisavi. Pravopisna podoba sposojenk se še ni

ustalila v primerih kot so koktajl/koktejl/cocktail, jazz/džez, fitnes center/fitness

25

center. V pisanih medijih so zato velikokrat zapisane v navednicah ali v poševnem

tisku ali celo pospremljene z dodatno razlago (516–517).

Stramljič Breznik (2007: 439) opozarja na terminološko raznolikost in razmerja

med terminoma internacionalizem in mednarodno besedo. Internacionalizem je

beseda z grškim ali latinskim poreklom, mednarodna beseda pa je omejena na izvor

iz drugih evropskih in neevropskih jezikov, hkrati pa je vzporedno prevzeta v

mnogih jezikih. »V slovanskih jezikih so bili internacionalizmi sprva posredovani

prek nemščine in francoščine, v novejšem času pa je zlasti za terminološko leksiko

(znanost, tehnika, tehnologija) posrednik angleščina (439–440).

Valh Lopert in Zemljak Jontes (2014: 261‒262) ugotavljata, da danes »sprejema

večina angleščino v svoje besedišče nekritično, angleške kulturne vzorce ter

razmišljanje razume kot priložnosti, ne pa kot ogrožanje jezika in identitete, in sicer

v znanosti, raziskovanju, politiki, posameznih strokah, ne nazadnje v

izobraževanju/šolstvu«. Tako se anglizmi (podobno kot druge prevzete besede)

začnejo uporabljati tudi v medijih, avtorici pa ugotavljata, da so vse bolj opazne

težnje po nadomeščanju nacionalnih jezikov z globalnim angleškim, kar vodi k

negativni jezikovni asimilaciji (2014: 261–262).

Prav zato so temeljne naloge jezikovne kulture v sodobnem času usmerjene v

sodelovanje jezikoslovcev − pri ustvarjanju in prilagajanju terminologije različnih

strokovnih področij, torej oblikovanju sodobnega izrazja in poimenovanju novih

predmetov, pojavov in pojmov, pa tudi iskanje in ugotavljanje sprememb v

knjižnem jeziku, popularizacijo jezikovne kulture, stilistiko slovenskega jezika in

normirano rabo krajevnih imen. Pri tem so potrebne prilagoditve tako s strani

jezikoslovca, kot tudi strokovnjaka določenega področja, kar izpostavlja tudi

Zemljak Jontes (2014: 39–40).

3.2 Skrb za kulturo govora na različnih vrstah radijskih postaj

Radio je elektronski medij, ki svojim uporabnikom (poslušalcem) prenaša

informacije v smislu programskih vsebin, ki so po Zakonu o medijih (2006)

26

definirane kot »informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge

informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja,

zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega

komuniciranja.«

V primerjavi s časopisom ali televizijo je radio medij, ki prenaša sporočilo

občinstvu samo preko izginjajočega glasu. Na televiziji pri dojemanju in boljšem

razumevanju sporočila pomaga slika, v časopisu pa zapisana beseda, saj lahko

besedilo večkrat preberemo in ga tako bolje razumemo. Valh Lopert (2013: 76)

pravi, da poslušalec prav zato ne more sprejeti več ali bolj kompleksnih sporočil

hkrati, kajti omejen je samo na to, kar sliši, zato mora biti jezik v radijskem govoru

jasen. Ker lahko radio kot enodimenzionalni masovni medij prenese le del

celotnega multimedijskega sporazumevanja iz naravnega okolja, imajo toliko

pomembnejšo vlogo napovedovalci, novinarji in voditelji, od katerih je odvisno,

koliko informacij bodo poslušalci dobili (81). Avtorica ugotavlja še, da mediji (tako

tudi radio) sami ne tvorijo novih besed, razširjajo pa tiste, ki so že v rabi (88).

Vprašanje jezikovne in govorne kulture na radijskih postajah je povezano s

prenosniškimi zvrstmi, glede na katere ločimo pisano in govorjeno besedo.

Sinkovič (2010: 46) med prednostmi pisanega prenosnika izpostavlja predvsem

»trajnost, jasnost, preverljivost, prenosljivost za velike razdalje, neodvisnost od

spomina, možnost zapletenih povedi«. Med slabosti štejemo odvisnost od

pripomočkov in počasnost, pa tudi slabo izražanje intonacijskih čustev. V

primerjavi s tem ima govorjena beseda prednost v hitrosti sporočanja, stavčni

intonaciji, mimiki, gestikulaciji in neposrednosti (prav tam).

Pri radijskem govoru je pomembno, da uporabljamo kratke stavke in povedi, ki

prispevajo k večji jasnosti sporočanega. Radijski voditelj besedilo, ki ga bere

oziroma interpretira, vidi napisano, poslušalci in poslušalke pa ne, zato je

pomembno, da jim sporočilo preda jasno in v krajših povedih, da se izogne

nejasnosti, zmedi in nerazumevanju bistva sporočila. Erjavec (1999: 80–81)

povzema priporočila o berljivosti angleščine, ki jih je razvil Flesh: poved, ki ima

27

več kot 19 besed, razdelimo na dve povedi ali jo skrajšamo; stavki v besedilu naj

ne bodo enako dolgi. Avtorica povzema tudi Mencherja in njegova priporočila o

dolžini stavkov in berljivosti v pisnih novinarskih besedilih, ki jih lahko apliciramo

tudi na radijska: standardne povedi imajo 17 besed. Povedi z manj besedami so

lažje berljive, povedi z več kot 17 besedami pa težko berljive (81).

Govorjeni jezik, uporabljan na radiu, je lahko prost ali vezan na besedilo, kar

Toporišič (2000: 32–33) imenuje neposredno ubesedovalno govorjenje in

reproduktivno govorjenje. V prvem primeru gre za prost govor, pogovor, lahko tudi

poročilo, pri čemer se lahko pojavljajo različni pojavi, kot so pretrganost,

preskakovanje iz ene skladenjske oblike v drugo, slabša povezanost ali usklajenost

besedila, tudi negladkost besedila. Reproduktivno govorjenje pa je vezano na

besedilo, zato je tak govor bolj tekoč, zanj je značilna večja skladenjska doslednost.

»Pri govorjenem jeziku nikakor ne moremo pričakovati, da bo izpolnjeval vse

norme knjižnega jezika, zlasti če nastaja brez vnaprej pripravljene predloge« (Valh

Lopert 2005a: 264), pri reproduktivnem govorjenju pa se govorec mora truditi za

čim bolj dosledno upoštevanje jezikovnih norm.

Radijski govor je enkraten, saj pri spremljanju sporočil vrnitev ni mogoča. Poleg

tega pri radijskem sporočilu (v nasprotju s televizijskim) odpadejo še nebesedne

prvine komunikacije (kot sta govorica telesa in mimika), tako da ostane le govor,

zato se je treba še posebej izogniti vsem zunanjim vplivom, ki lahko v celotni

komunikacijski verigi izzovejo komunikacijski šum (Sinkovič 2010: 47).

Pri tvorjenju radijskega govora moramo upoštevati različna načela, ki jih povzema

Sinkovič (2010: 50‒71). To so načelo slovnične pravilnosti (norma radijskega

jezika), jasnosti, živosti, jedrnatosti, natančnosti, uglajenosti, primernosti,

lahkotnosti, naravnosti in besedne čistosti.

3.3 Uporaba prevzetih besed v medijih

Z vidika jezikovne kulture je jezik medijev pomemben pri vpeljavi in širjenju

uporabe prevzetih besed, saj mediji »prenašajo sporočila in demokratizirajo kulturo,

28

prenašajo svetovni nazor, politiko, zato tudi pravimo, da globalni mediji tvorijo

globalno kulturo« (Valh Lopert 2009: 50). Prav zaradi vsesplošne dostopnosti in

povezanosti je jezik medijev ključen pri oblikovanju in širjenju besedišča. Valh

Lopert (52) ugotavlja: »Javni govorci, kot so učitelji, politiki, duhovniki, govorci

na raznih javnih prireditvah in posebej govorci na radijskih in televizijskih postajah,

bi v skrbi za zborno izreko morali uporabljati ustrezne priročnike«. Razlog za to

avtorica najde v vedno bolj govorni usmerjenosti družbe in govornem

sporazumevanju, ki je tudi v poslovnem svetu postavljeno v ospredje, pravi pa tudi,

da jezikoslovci na problematiko kulture govora v medijih gledajo različno. Nekateri

zagovarjajo zborni jezik na radiu, drugi pa sproščenost, ki pomeni odmik od

zbornega jezika (prav tam).

Košir (1988: 29) ugotavlja, da je novinarsko poročanje družbeno dejanje, ki izhaja

iz skupnega časa in prostora tako za avtorje, kot za naslovnike. To pomeni, da se

mora tudi jezik v medijih prilagajati času, v katerem nastaja, zato se uporabi

prevzetih besed ni mogoče izogniti.

Načelo besedne čistosti predpisuje uporabo besed in besednih zvez po pravopisu.

Popačenke, starinske oblike, narečne oznake, odvečni robati izrazi in tujke niso

dovoljene. Prevzete besede lahko uporabljamo le, če nimamo ustrezne domače

besede ali če želimo poskrbeti za večjo razumljivost in specifikacijo opisovanega

pojava. »Jasno je, da bolj izobraženo občinstvo pričakuje natančnejše izraze, vendar

je treba upoštevati povprečnost radijskega poslušalca, torej tudi tistega, ki ne

razume strokovne terminologije« (Sinkovič 2010: 72).

3.3.1 Prevzete besede v radijskem govoru

Uporabo prevzetih besed v radijskem govoru potrjuje tudi raziskava kulture govora

na Radiu Maribor (Valh Lopert 2005: 120), ki ugotavlja, da bi nekatere prevzete

besede lahko, glede na sobesedilo, nadomestili s slovenskimi ustrezniki, za nekatere

pa nimamo ustreznikov, ampak le pomenske opise. V branih novicah in poročilih

so prevzete besede v glavnem s področja politike. Podobno potrjuje tudi primerjava

vzorcev nacionalnega Radia Maribor in komercialnega Radia City (Valh Lopert

29

2013: 308), ki ugotavlja, da je glede na izvor največ prevzetih besed iz nemščine,

sledijo angleščina, srbščina, hrvaščina, češčina itd. Največ prevzetih besed

uporabljajo poklicni govorci (prav tam).

3.3.1.1 Anglizmi v radijskem govoru

Anglizme – jezikovne prvine, prevzete iz angleškega jezika – v slovenskem jeziku

opažamo čedalje pogosteje, sicer pa je začetek njihove uporabe umeščen na začetek

20. stoletja. Kot ugotavlja Kalin Golob (2001b: 235), anglizme prevzemamo skupaj

z novostmi iz predmetnega in pojmovnega sveta, sprva večinoma tehnike in športa,

danes pa vedno pogosteje tudi kot termine iz strokovno-znanstvene literature

najrazličnejših področjih, pisane v angleškem jeziku. Zaradi hitrega razvoja

informacijskih tehnologij in s tem posledične vedno večje povezanosti sveta pa tudi

vsesplošne dostopnosti in predvsem zahteve po tem, da so informacije dostopne

čim prej, čim več posameznikom in v čim več različnih jezikih, se čedalje več

anglizmov pojavlja tudi v informativnih vsebinah na katere se osredinjamo v

diplomskem delu.

Jezikovna kultura sicer daje prednost izraznim sposobnostim slovenščine, saj tuje

besede manjšajo razumevanje besedila, predvsem v vsakdanjih,

poljudnoznanstvenih in publicističnih besedilih. Slednja se uporabljajo v jeziku

medijev, torej tudi na radiu.

Tuje besede prevzemamo v slovenščino iz različnih razlogov, prav tako pa

razločujemo različnost tega, kaj se z njimi, po stiku s slovenskim jezikom,

pravzaprav zgodi. Kot prevzete besede anglizmi po Kalin Golob (2008: 32) v stiku

s slovenščino:

sploh ne vstopijo v knjižni jezik, temveč ostajajo v neknjižnih zvrsteh

slovenskega jezika (pogovorno okej za angl. O. K.);

takoj vstopijo v knjižni jezik kot strokovni izrazi, prilagojeni slovenskemu

govoru in zapisu (koda, kod za angl. code);

30

ostanejo na ravni pogovornega jezika zaradi jezikovnokulturnega

prizadevanja, ki poskrbi za pravočasno in ustrezno tvorbo domačega izraza

za knjižno rabo (puck – plošček; grapefruit – grenivka; badge – priponka).

3.3.1.2 Pomenske spremembe pri sposojanju anglizmov v slovenski jezik

V procesu sposojanja besed iz angleškega jezika v slovenski jezik lahko pride do

sprememb pomenske širitve, slabšalnosti, elipse, sprememb lastnih imen v občna

in figurativnosti. S tem se je podrobneje ukvarjala Sicherl (1999: 144), ki razlikuje

tri tipe sprememb v pomenski širitvi, to so: ničta pomenska širitev, pomenska ožitev

in pomenska širitev.

Ničta pomenska širitev

Glede na pomen modela ostane pomen anglizma, po vključitvi v slovenski jezik,

nespremenjen, kar je značilno za sposojanje enopomenskih angleških leksemov iz

specializiranih strokovnih področij, s katerimi zapolnimo leksikalne praznine ob

uvedbi pojmov, ki so del britanske ali ameriške kulture in civilizacije, npr.

badminton, fast food, biftek, pulover, disketa, poker (prav tam).

Pomenska ožitev

Po Sicherl (144–145) je pomenska ožitev najpogostejša pomenska sprememba pri

jezikovnem sposojanju. Angleški večpomenski model običajno prevzamemo v

enem od njegovih pomenov, da zadostimo potrebi po poimenovanju nečesa novega.

V slovenščino preneseni pomen anglizma je pogosto specializiran ali strokovni

termin, npr. čip, hobi, puding, štrajkati; pojavi pa se lahko tudi dvojna ožitev, npr.

tanker, ki v slovenščini pomeni le ladjo, ki prevaža tekočine, v angleščini pa ima

kot model dva pomena.

Pomenska širitev

Pomenska širitev lahko v primerjavi z ničto pomensko širitvijo in pomensko

ožitvijo nastopi ob sekundarnem prilagajanju, ko je sposojenka popolnoma

vključena v slovenski leksikalni sistem in kot vsaka druga domača beseda

podvržena pomenskim spremembam, npr. korner (kazenski strel v nogometu in del

31

igrišča, s katerega nogometaš tak strel izvaja) bar (točilni pult in nočni klub) vikend

(konec tedna in počitniška hišica) (prav tam).

Slabšalnost

Sposojenka lahko v jeziku prejemniku dobi slabšalni pomen. Slabšalno rabljeni

anglizmi imajo v angleščini pogosto slabšalne podpomene, a so ti nekoliko drugačni

od tistih, ki jih imajo ti anglizmi v slovenščini. Sicherl (1999: 145) kot primer

navaja termin plastičen (umeten, sintetičen, slabega okusa) ali rambo (militanten,

nasilen in agresiven moški, navadno policist ali vojak).

Elipsa

To je pomenska sprememba, ki lahko nastane že v izvornem jeziku, torej angleščini,

in jo prenesemo v slovenščino. Lahko pa nastane pri samem prenosu, ki tako ohrani

le eno prvino stalne besedne zveze in ji pripiše pomen celote (npr. bodi za body suit,

smoking za smoking jacket) (prav tam).

Sprememba lastnih imen v občna imena

Iz angleščine si pogosto sposojamo poimenovanja, ki so nastala iz lastnih imen,

denimo zaščitene znamke in imena izdelkov, ki jih v slovenskem jeziku

uporabljamo generično (selotejp, celofan, džip), merske enote (newton, watt),

izdelke, poimenovane po kraju nastanka (viržinka, jersey), in izume, ki so

poimenovani po izumitelju (makadam, kolt, dolby) (prav tam).

Figurativnost

Sicherl (prav tam) ugotavlja tudi, da imajo lahko mnogi prevzeti anglizmi

figurativne ali metaforične pomene, ki jih prenesemo v slovenščino (npr.

bumerang), ali pa se figurativna raba anglizma razvije v sami slovenščini, ne glede

na figurativni pomen v angleščini (npr. Twiggy).

3.4 Zapisovanje govorjenega jezika

Pri proučevanju radijskega govora moramo posebno pozornost posvetiti tudi

zapisovanju govorjenega jezika, ki ga definira prenosnik. Raziskave govorjenega

32

jezika v preteklosti so opazovale predvsem odstope od knjižne norme, z vedno

večjim zanimanjem za raziskovanje govorjenega jezika pa se vzpostavlja tudi

izrazoslovje na tem področju, ki ga podrobneje opisuje Zemljarič Miklavčič (2009:

116). Avtorica pri definiciji govorjenega jezika izpostavlja tudi stopnjo spontanosti

govora. Pri govorjenem jeziku poznamo tri stopnje spontanosti: spontani,

pripravljeni in brani govor (prav tam); prav vse tri so vključene v analizirana

besedila, ki so zapisana na podlagi posnetkov.

V primerjavi z enotnim knjižnim jezikom ima govorjeni jezik različne podobe, ki

so posledica demografskih značilnosti govorcev (npr. regijske pripadnosti,

izobrazbe, starosti), ki vplivajo na razlike v govoru. Poleg stopnje spontanosti se

govorjena besedila razlikujejo tudi glede na število govorcev (monolog, dialog,

multilog), okoliščine (javno, zasebno, uradno, neuradno), govorni položaj

(formalni, neformalni), prenosnik (osebni stik, telefon, mediji, internet) in namen

besedila. Besedil pogosto ne moremo natančno razvrstiti, saj so meje med njimi

lahko zabrisane (prav tam).

Temeljno vodilo pri zapisovanju govora mora biti ohranitev čim več značilnosti

govorjenega jezika. Obstajajo pa različni načini transkribiranja: ortografska

transkripcija, na podlagi katere se preučujejo predvsem skladenjski vzorci jezika,

pojavljanja in pomen besed; fonemska transkripcija, ki mora biti za potrebe

proučevanja zapisana bolj podrobno v smislu prozodije in akustične realizacije; in

fonetična transkripcija po sistemu SAMPA (118–119).

Analizirani posnetki vključujejo vnaprej pripravljena besedila, ki so jih novinarji

Radia Murski val sami pripravili za posamezni prispevek, in pripravljena besedila

novinarjev oziroma besedila, povzeta po STA, ki so jih prebrali voditelji. Lokalne

novice pa vključujejo tudi posnetke sogovornikov, ki niso brali vnaprej

pripravljenih besedil, ampak so prosto govorili o temi z njihovega strokovnega

področja. Čeprav po definiciji, ki jo podaja Zemljarič Miklavčič (2009: 116), brana

besedila niso razumljena kot govorjeni jezik, saj gre za pripravljena besedila, ki jih

govorec prebere, so pripravljene novice vključene v analizo radijskega govora, saj

33

se tudi v njih pojavljajo anglizmi, ki so predmet proučevanja; nadalje, analiza

temelji na zapisu posnetkov in tako vključuje spontani, pripravljeni in brani govor,

zato so anglizmi zapisani poslovenjeno, torej, kot jih slišimo, poiskane pa so tudi

ustreznice v angleškem jeziku. Uporabljeni način transkribiranja je ortografska

transkripcija, saj nas zanimajo vzorci jezika in pogostost pojavljanja anglizmov v

radijskem govoru.

3.5 Purizem

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 (2014) pod iztočnico purizem najdemo

razlago, da gre za pretirano skrb za moralno, idejno čistost, kar lahko prenesemo

tudi na jezik in tako govorimo o jezikovnem purizmu kot o razmerju do jezika, ki

določene prvine označuje kot čiste (in zato zaželene) in druge kot nečiste (in zato

nezaželene), kakor je izhodišče za obravnavo purizma podal kanadski profesor in

raziskovalec purizma Thomas (1991: 75–81). Purizem je označil za poskus

postavitve takega vzorca za kodifikacijo jezika, ki temelji na sprejemljivosti

jezikovnih prvin glede na izvor, jezik pa želi zapreti pred prvinami, ki so izvorno

nespremenljive, in ga odpreti za spremenljive.

Purizmu nasprotuje tudi Urbančič (1987: 38), ki pravi, da se purizem pogosto

prikazuje kot skrb za čistost jezika, čeprav je to le del njegove vsebine. Nikoli se

namreč ne omejuje zgolj na boj proti tujim elementom v jeziku, ampak se kaže v

vseh svojih značilnostih. Te so tri in sicer se purizem kaže preko njih tako, da:

odklanja nove pojave v jeziku in poveličuje starinskost, s tem pa ne upošteva

glavne značilnosti živih jezikov – dinamičnosti;

ljudsko govorico (govor od civilizacije najbolj nedotaknjenih slojev) daje

za vzor knjižnemu jeziku;

iz jezika odstranjuje tuje primesi in se upira sprejemanju novih tujih

elementov.

Enkrat bolj izstopa ena značilnost, drugič spet druga. A šele v povezanosti vseh treh

omenjenih značilnosti lahko dojamemo bistvo in tudi idejno ozadje purizma (prav

tam).

34

Purizem ima kot izraz idejnega konservativizma na področju jezikovne kulture

skupni imenovalec v strahu pred spremembami v jeziku (41). A ugotovili smo že,

da se vsak jezik spreminja in razvija, kakor se razvija človeštvo in njegova kultura,

pa tudi znanost in vse ostale vede. Ker so jeziki med seboj vedno v nekem stiku, saj

ljudje med seboj komunicirajo, delijo svoje znanje, dosežke in ugotovitve, tudi na

jezik in njegov razvoj vedno nekaj vpliva. To potrjuje tudi Urbančič (50), ko pravi,

da se noben razvit jezik ne izogiba dopolnjevanju besedišča z mednarodnimi

tujkami, izposojenkami iz različnih jezikov, kalki, besedotvornimi elementi

lastnega knjižnega jezika in sorodnih jezikov, dodajanjem novih pomenov že

obstoječim besedam in prevzemanjem iz drugih jezikovnih plasti.

S purizmom v slovenskem jeziku se ukvarja kanadski jezikoslovec Thomas (1991:

159), ki ga opredeljuje kot razvojni purizem, ki se pojavi zgodaj v razvoju pisanega

jezika kot neka vrednostna značilnost in ni podvržen radikalnim spremembam, vrh

pa doseže med postopkom standardizacije, ko standardni knjižni jezik postane

avtonomen in prestižen ter varen v svoji polni rabi.

Kalin Golob (2008: 16) ugotavlja, da večina slovenske jezikoslovne literature

razlikuje negativni in pozitivni oz. skrajni in zmerni purizem. Prvi, ki je definiran

kot skrajnost, pravzaprav zavira jezikovni razvoj, saj v jeziku ne dovoljuje nobenih

sprememb, ki so zaradi razvoja sveta in človeštva nujne. Zmerni purizem pa je

nekakšno »pozitivno prizadevanje za samobitnost slovenskega knjižnega jezika«

(prav tam).

Podobno tudi Thomas (1997: 133–134) glede na usmerjenost purizma loči dve vrsti:

prvi je ksenofobični purizem, ki je usmerjen proti zunanjim ciljem (torej proti

prvinam drugega jezika) in ima neracionalna merila; drugi tip purizma pa se ukvarja

s problemi znotraj posameznega jezika. Kalin Golob (2008: 16) pravi, da je ta

zaznamovan glede na ksenofobičnega, kar pomeni, da je prilagojen nekaterim

razumskim merilom in predstavlja skrb za prihodnost jezika in njegovo vitalnost

(tu gre za vidik kultiviranja purizma).

35

4 EMPIRIČNI DEL

Empirični del diplomske naloge obsega analizo osrednjih informativnih oddaj

Radia Murski val v času od 1. 3. do 31. 3. 2015, in sicer ob ponedeljkih, torkih,

sredah, četrtkih, petkih in sobotah ob 17.00 ter ob nedeljah ob 12.30.

4.1 Analiza jezika Radia Murski val: uporaba anglizmov v

osrednji informativni oddaji

V analizo so vključeni posnetki osrednjih poročil Radia Murski val, ki so nastali v

marcu 2015, natančneje od 1. 3. do 31. 3. 2015, skupaj 31 posnetkov. Zaradi lažjega

iskanja, so novice zapisane: novice Slovenske tiskovne agencije smo poiskali s

pomočjo njihovega spletnega servisa; lokalne novice, ki vključujejo tudi tonske

posnetke novinarjev in njihovih sogovornikov, pa smo po posnetkih zapisali sami

− v obliki ortografske transkripcije in jih kategorizirali glede na vir (»Slovenija«,

»Svet« in »Gospodarstvo« iz novic Slovenske tiskovne agencije ter »Lokalne

novice«, ki jih pripravljajo novinarji Radia Murski val). Najdeni anglizmi so, v

besedilu osrednjih informativnih oddaj v prilogi, odebeljeni. V analizi so besede,

prevzete iz angleščine, razvrščene po abecedi, njihov zapis pa je poslovenjen, kar

pomeni, da so zapisane tako, kot so jih izgovorili voditelji in novinarji. Za vsako

iztočnico, zapisano v slovarski obliki, je v oklepaju navedena vrsta novice, v kateri

se pojavi (Slovenija, Svet, Gospodarstvo ali Lokalne novice) in število ponovitev

ter izvorna angleška beseda. Ponekod so takoj za iztočnico dodane še celotne besede

oziroma besedne zveze, v katerih smo jih zaznali.

Analiza iztočnic vključuje:

a) razlago iz enojezičnega slovarja Cambridge Dictionary, ki je dostopen na

spletnem naslovu http://dictionary.cambridge.org/;

b) razlago iz Velikega slovarja tujk (VST 2006);

c) razlago iz Slovenskega pravopisa (SP 2001);

č) razlago iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (SNBSJ 2013);

d) razlago iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (SSKJ 2 2014);

36

e) naš predlog ustreznice v slovenskem jeziku.

Nekateri slovarji iskanih iztočnic ne vsebujejo, zato smo jih poiskali v drugih

jezikovnih priročnikih in slovarjih ter to označili s sprotnimi opombami.

báza (Lokalne novice: 1) – baza podatkov iz angl. database

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: database (noun): a large amount of

information stored in a computer system in such a way that it can be easily

looked at or changed: We're linked to the online database at our head office.

b) VST 2006: báza -e ž [angl. (data)base zbirka podatkov] baza podatkov,

podatkovna baza, podatkovna zbirka, sistem za shranjevanje in obdelavo

podatkov

c) SP 2001: báza1 -e ž (á; ȃ) materialna ~ družbe osnova, podlaga; podstava;

vojaška ~ oporišče; ~ stebra podstavek, podnožje; rač. ~ podatkov

č) SNBSJ 2013: báza -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ) urejena zbirka

medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov:

centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze

podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini,

ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo

usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje

d) SSKJ 2 2014: báza1 -e ž (ā) 3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih:

shraniti, vnesti, vpisati v bazo; bibliografska, informacijska, relacijska baza;

vpogled v bazo; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna

baza; elektronska, računalniška, virtualna baza

e) Predlog: zbirka podatkov

bíodiverzitéta (Lokalne novice: 2) iz angl. biodiversity

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: biodiversity (noun): the number and

types of plants and animals that exist in a particular area or in the world

generally, or the problem of protecting this: a new National Biological

Survey to protect species habitat and biodiversity

37

b) VST 2006: biodiverziteta -e ž [angl. biodiversity iz bio- + diverziteta]

biotska raznovrstnost, raznovrstnost življenja v vseh njegovih oblikah,

ravneh in kombinacijah BIOL.

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: biodiverziteta -e [bijodiverziteta] ž (ȋ-ȇ) biol. pojavljanje

velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju;

biotska raznovrstnost: raziskava biodiverzitete; varstvo biodiverzitete; Stari

gozdovi so pomembni za celotno življenjsko skupnost in so pri tem odločilen

dejavnik za ohranjanje biodiverzitete E ← nem. Biodiversität, agl.

biodiversity iz ↑bío… + ↑diverzitéta

d) SSKJ 2 2014: bíodiverzitéta -e ž (ȋ-e ) biol. pojavljanje velikega števila

različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska

raznovrstnost: biodiverziteta organizmov; ohranjanje biodiverzitete;

raziskava biodiverzitete

e) Predlog: biotska raznovrstnost

defibrilátor (Lokalne novice: 3) – iz angl. defibrillator

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: defibrillator (noun): a machine that uses

an electric current to stop any irregular and dangerous activity of the heart's

muscles, used especially in hospitals: Defibrillators are used to restore

normal rhythm to the heart.

b) VST 2006: defibrilátor -ja m [angl. defibrillator iz defibrilacija]

električna naprava za prekinitev srčne fibrilacije

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: defibrilátor -ja m (ȃ) med. naprava za ustavitev

nekoordiniranega krčenja srčnih mišičnih vlaken s sunkom električnega

toka: avtomatski defibrilator; Njegovo srce je stalo sedem minut, preden so

ga oživili z defibrilatorjem E ← agl. defibrillator, nem. Defibrillator, frc.

défibrillateur iz (↑)de… + tvor. od (↑)fibríla

d) SSKJ 2 2014: defibrilátor -ja m (ȃ) med. naprava za ustavitev

nekoordiniranega krčenja srčnih mišičnih vlaken s sunkom električnega

toka: srce je zastalo, a so ga oživili z defibrilatorjem; avtomatski defibrilator

38

e) Predlog: /

digitálen (Lokalne novice: 2) iz angl. digital

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: digital (adjective): using or relating to

digital signals and computer technology: a digital recording, a digital

camera, digital TV

b) VST 2006: digitálen -lna -o [angl. digit števka] pojem, ki določa sistem

ali napravo, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki diskretnih

vrednosti (~lna koda, ~lna ura, ~lni fotoaparat, ~lni računalnik, ~lno

analogni pretvornik) ELEKTRON., RAČ.

c) SP 2001: digitálen -lna -o (ȃ) digitálni -a -o (ȃ) ~ fotoaparat digitálnost -i

ž, pojm. (ȃ)

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: digitálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki posreduje podatke,

informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalna oblika // ki deluje na osnovi

tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; ob otvoritvi

razstave si bo mogoče ogledati tudi digitalno projekcijo / digitalni

fotografski aparat fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem

zapisu; digitalni podpis elektronski podpis; digitalni zapis pretvorba

različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij; digitalna

fotografija fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkovtehnologija za

fotografiranje na digitalni nosilec podatkov; digitalna kamera videokamera,

v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko ♦7 elektr. digitalni računalnik

računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih

numeričnih vrednosti

e) Predlog: /

dizájn (Lokalne novice: 1) iz angl. design

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: design (noun): the way in which

something is planned and made: I don't like the design of this sofa. The

7 Terminološko gnezdo, ki vključuje strokovne izraze stroke.

39

building was originally Victorian in design. A serious design fault. The car

has some excellent design features.

b) VST 2006: dizájn -a m [angl. design] 1. industrijsko oblikovanje, dajanje

oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko

in tehnološkim procesom 2. vzorec, risba, načrt za določen uporaben

predmet oz. industrijski izdelek, tudi design –a m

c) SP 2001: dizájn -a m, pojm. (ȃ) (industrijsko) oblikovanje

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: dizájn -a m (ȃ) dajanje oblike predmetu z upoštevanjem

skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom,

(industrijsko) oblikovanje: ukvarjati se z dizajnom / razstava dizajna

e) Predlog: oblika, oblikovanje (odvisno od konteksta)

doména (Lokalne novice: 1) iz angl. domain

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: domain (noun): a set of websites on the

internet that end with the same letters, for example .com

b) VST 2006: doména -e ž [angl. domain] 1. skupina računalnikov v

omrežju, ki si delijo podatke in vire RAČ. 2. enoznačno določena tekstovna

oznaka za omrežje, ki je del interneta INF. 3. nabor vseh vrednosti, ki jih

lahko zavzame spremenljivka MAT.

c) SP 2001: doména -e ž (e ) ~ njegovega delovanja je jezikoslovje; zgod.

|posest|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: doména -e ž (e ) 2. del naslova spletne strani, ki označuje

skupino naprav rač. domensko ime: registrirati, zakupiti domeno; spletna

domena

e) Predlog: /

džíns (Lokalne novice: 2) iz angl. jeans

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: jeans (noun): trousers made of denim

(= strong blue cotton cloth) that are worn informally: jeans and a T-shirt. I

never wear jeans to work.

40

b) VST 2006: džíns -a m [angl. jeans jeans] težka bombažna tkanina v

keprovi vezavi za delovne kombinezone in oblačila, v prodaji običajno

enobarvna, modra

c) SP 2001: džíns -a m, snov. (ȋ) oblačilo iz ~a

č) SNBSJ 2013: džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ) 1. trpežna, groba

bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili

novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili

velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah 2. hlače, oblačilo iz take

tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins,

ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami

znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian

'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'

d) SSKJ 2 2014: džíns in jeans -a [džíns] m (ȋ) trpežna, groba bombažna

tkanina v keprovi vezavi, navadno za hlače: črn, moder, obarvan, vzorčast

džins; elastičen, raztegljiv džins; hlače, jakna, suknjič, torbica iz džinsa;

džins in usnje // oblačilo iz take tkanine: oblečen je bil v džins in majico; v

prid. rabi: džins jakna; džins hlače; džins krilo

e) Predlog: /

é- v zloženkah e-mobilnost (Lokalne novice: 1) in e-monografija (Lokalne novice:

2) iz angl. e-

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: e- (prefix) abbreviation for electronic:

e-ink, e-commerce, email

b) VST 2006: /

c) SP 2001: é-2 prvi del podr. zlož. (ȇ) |elektronski| é-póšta

č) SNBSJ 2013: é- prvi del zloženk (ē) elektronski: e-potrošnik; e-

konferenca; e-pošta; e-šola E po agl. zgledu skrajšano iz ↑e(lektrónski), od

1982 v e-mail za electronic mail 'elektronska pošta'

d) SSKJ 2 2014: é- prvi del zloženk 2. elektronski: e-konferenca; e-pošta; e-

šola / e-potrošnik

e) Predlog: elektronski

41

évro (Slovenija: 1, Svet: 3, Gospodarstvo: 16, Lokalne novice: 135) iz angl. euro

(denarna enota)

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: euro (noun): the unit of money used in

most European Union countries: You can usually find a hotel for €70 a night.

I need to change my pounds into euros. a 20-euro note

b) VST 2006: /

c) SP 2001: évro -a m (ȇ) |denarna enota|

č) SNBSJ 2013: évro1 -a m (ȇ) denarna enota Evropske monetarne unije in

nekaterih drugih evropskih držav: uvesti evro; plačevati v evrih; trden evro;

območje evra; Trgovci z devizami so prejšnji teden napovedali, da je samo

vprašanje časa, kdaj bo evro padel pod vrednost ameriškega dolarja E

↑évro…

d) SSKJ 2 2014: évro -a m (e ) denarna enota Evropske monetarne unije in

nekaterih drugih evropskih držav: uvesti evro; plačevati v evrih; trden evro;

območje evra; v prid. rabi: evro bankovec evrski bankovec; evro varčevalni

račun

e) Predlog: /

evro- v zloženkah evropski (Slovenija: 7, Svet: 27, Gospodarstvo: 17, Lokalne

novice: 40) in evroskupina (Svet: 1) iz angl. Euro-

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: Euro (prefix): relating to the European

Union: the Euro elections, a Euro-MP (= a Member of the European

Parliament); relating to Europe: Europop (= modern, young people's music

from Europe)

b) VST 2006: evr- evro- [angl. Eur(o)- iz Eur(ope) + -(o)-] v zloženkah:

Evropa, evropski, npr. evrovizija

c) SP 2001: evro.. prvi del podr. zlož. |evropski| evrovizíja

č) SNBSJ 2013:

d) SSKJ 2 2014: evro... ali évro... prvi del zloženk (e ) 1. nanašajoč se na

Evropo kot politično-geografsko enoto: evroatlantski; evrocentrizem;

evroregija 2. nanašajoč se na Evropsko unijo: evročlanice; evroposlanec;

42

evroskeptik 3. nanašajoč se na evro: evrobankovec in evro bankovec,

evrokovanec in evro kovanec; evromonetaren

e) Predlog: evropski

évrobirokrát (Lokalne novice: 1) iz angl. eurobirocrat/eurocrat

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: eurocrat (noun): an official, especially

an important one, of the European Union

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: évrobirokrát -a m, člov. (ȇ-ȃ) 1. ekspr. član vodstva katere

od institucij in organov Evropske unije; evrokrat (1): Kot da domača

nesreča še ni dovolj, se obetajo prav v kratkem še zadevščine, ki jih veselo

predpisujejo bruseljski evrobirokrati, predvsem nadaljevanje

harmonizacije tukajšnje avtorske zakonodaje z evropsko 2. uradnik,

uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrokrat (2): Prek

delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec in malo šolo za svoje

otroke E ↑évro… + (↑)birokrát

d) SSKJ 2 2014: évrobirokrát -a m (e -ȃ) ekspr. 1. član vodstva katere od

institucij in organov Evropske unije; evrokrat: gradnjo meddržavnega

smučišča morajo potrditi evrobirokrati v Bruslju 2. uradnik, uslužbenec

institucij in organov Evropske unije: prek delodajalca lahko evrobirokrati

rezervirajo tudi vrtec za svoje otroke

e) Predlog: evropski birokrat

fílm (Lokalne novice: 5) iz angl. film

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: film (noun): movie, a series of moving

pictures, usually shown in a cinema or on television and often telling a story:

What's your favourite film? We took the children to (see) a film. She had a

long career in films/film (= the business of making films). A film star/critic.

The film industry. A film-maker. Her last film was shot (= made) on location

in South America. I hate people talking while I'm watching a film. Would

you like to go and see a film tonight?

43

b) VST 2006: fílm -a m [angl. membrana, opna] 2. a) dokumentarno ali

igrano delo, posneto na film b) ustvarjanje, katerega izrazna oblika je

umetniško delo na filmu

c) SP 2001: fílm1 -a m (í) vložiti ~ v kamero; režirati ~; knj. pog. vrteti ~

predvajati; pojm. razvoj ~a; knj. pog. delati pri ~u v filmski proizvodnji;

sleng. Tega ~a ne boš videl |To se ne bo zgodilo|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: 2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri;

gledal sem naš novi film; film so posneli v barvah; predvajati, režirati,

snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo; ekspr. drugorazredni

film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v filmu

/ predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli

film; celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski,

ljubezenski, vojni film; lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski

film 3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na

takem traku: pomen sodobnega italijanskega filma; razvoj filma;

uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma / festival slovenskega filma

// pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu; dela pri filmu

♦8 film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16

mm; fot. eksponirati, fiksirati film

e) Predlog: /

fotografíja (Lokalne novice: 7) iz angl. photography

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: photography: the activity or job of

taking photographs or filming: She's taking an evening class in

photography. The film won an award for its photography.

b) VST 2006: fotografíja -e ž [angl.] 1. slika, kar nastane na osnovi

delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo 2. dejavnost, ki

se ukvarja z izdelovanjem takih slik

c) SP 2001: fotografíja -e ž (ȋ) barvne ~e; ~ otroka; pojm. razvoj ~e

č) SNBSJ 2013: /


44

d) SSKJ 2 2014: fotografíja -e ž (ȋ) 1. kar nastane na osnovi delovanja

svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati

fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele

fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati

koga po fotografiji ♦9 film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se

ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne

fotografije

e) Predlog: /

fotográfski (Lokalne novice: 4) iz angl. photographic

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: photographic: relating to, used for, or

produced by photography: photographic equipment/film/materials,

photographic skills. Her paintings are almost photographic in their detail

and accuracy.

b) VST 2006: fotográfski -a -o [gl. fotografija] ki se nanaša na fotografiranje

ali fotografijo (~a kopija, ~ klub); ~e karte relief pokrajine, prikazan s

plastnicami; ~i papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; ~a

plast tisti del filmskega traku, na katerem nastane podoba; emulzija; ~a

plošča steklena plošča, prevlečena s slojem snovi, občutljive za svetlobo; ~i

spomin 1. spomin po sliki (česa) 2. fig. Zelo dober spomin (kot da se gleda

sliko ali bere z nje)

c) SP 2001: fotográfski -a -o (ȃ) ~ aparat fotográfskost -i ž, pojm. (ȃ)

č) SNBSJ 2013: fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) fotográfski spomín -ega -a m

(ȃ, ȋ) sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v

spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok,

ki je navduševal s svojim fotografskim spominom

d) SSKJ 2 2014: fotográfski -a -o prid.(ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali

fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo

občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s

snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski

atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek /


45

fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim

komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je

fotografsko dokumentiral

e) Predlog: /

fotosafári (Lokalne novice: 2) iz gr. in angl. safari

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: safari (noun): an organized journey to

look at, or sometimes hunt, wild animals, especially in Africa: to go/be on

safari

b) VST 2006: fotosafári -ja m ogledovanje in fotografiranje živali v

njihovem naravnem okolju; safári -ja m [angl. safari iz svahili sfari srečno

pot iz ar. Safar potovanje] 1. a) potovanje s trgovsko karavano po (vzhodni)

Afriki b) turistično potovanje, namenjeno opazovanju divjih živali ali lovu

c) SP 2001: safári -ja m s -em (ȃ) iti na ~ |potovanje z lovom, fotografiranjem

velikih divjih živali|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: safári -ja m (ȃ) tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti

po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari

v Kenijo / lovski, turistični safari

e) Predlog: fotografski safari

fotošúting (Lokalne novice: 1) iz angl. photoshoot

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: photoshoot (noun): an occasion when a

photographer takes a series of photographs, usually of the same person or

people in the same place: The athletes took part in a photoshoot on the

glacier at Tignes, modelling skiwear.

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: fotografiranje

46

fráking (Lokalne novice: 9) iz angl. fracking

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: fracking (noun): a method of getting oil

or gas from the rock below the surface of the ground by making large cracks

in it. Fracking is short for "hydraulic fracturing".

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: hidravlično drobljenje

globálen (Lokalne novice: 3) iz angl. global

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: global (adjective): relating to the whole

world: a global catastrophe/problem

b) VST 2006: globálen -lna -o [angl. global univerzalen, celoten] 1, sferičen,

zaokrožen 2. planetaren, svetoven, vseobsegajoč; splošen, okviren; celosten

c) SP 2001: globálen -lna -o (ȃ) ~ pogled na svet celosten; publ. Ta program

je samo ~ okviren, splošen globálni -a -o (ȃ) ~a metoda pri pouku branja

celostna metoda globálnost -i ž, pojm. (ȃ)

č) SNBSJ 2013: globálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) globálna vás -e -í ž (ȃ, ȃ ȋ) ves

sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko,

tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; svetovna vas: Svet je

postal globalna vas

d) SSKJ 2 2014: globálen -lna -o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni

prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne

raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti /

napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen:

razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega

razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije /

globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine

♦10 soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska

in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni


47

pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda

metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz

zlogov, celostna metoda

e) Predlog: svetoven

habitát (Lokalne novice: 3) iz angl. habitat

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: habitat: the natural environment in

which an animal or plant usually lives: With so many areas of woodland

being cut down, a lot of wildlife is losing its natural habitat.

b) VST 2006: habitát -a m [angl. iz lat. habitare bivati, prebivati] 1.

življenjski prostor določenega organizma (~ vrste) 2. življenjski prostor, ki

ima določene fizikalne in biološke značilnost (jamski ~, vodni ~) EKOL. 3.

območje stalnega prebivališča

c) SP 2001: habitát -a m (ȃ) biol. |življenjski prostor|

č) SNBSJ 2013: habitát -a m (ȃ) biol. življenjski prostor rastlinske ali

živalske vrste: naravni habitat; ogroženi habitati; ohranjanje habitatov;

Nekateri negativni vplivi so povzročili uničenje in onesnaženje ptičjih

habitatov E ← nem. Habitat ← lat. habitātum 'kar je poseljeno' iz habitāre

'poseljevati'

d) SSKJ 2 2014: habitát -a m (ȃ) biol. življenjski prostor rastlinske ali

živalske vrste: ogroženi habitati; ohranjanje habitatov / ptičji habitat /

naravni habitat

e) Predlog: življenjski prostor

habitáten (Lokalne novice: 4) iz angl. habitat

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: habitat: the natural environment in

which an animal or plant usually lives: With so many areas of woodland

being cut down, a lot of wildlife is losing its natural habitat.

b) VST 2006: habitáten -tna -o ki se nanaša na habitat (~i tip)

c) SP 2001: habitáten -tna -o (ȃ) habitátni -a -o (ȃ) biol. ~a mreža

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

48

e) Predlog: ~ življenjskega prostora (npr. mreža življenjskega prostora)

hólding (Gospodarstvo: 4, Lokalne novice: 1) iz angl. holding

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: holding (noun): something that you

own such as shares in a company or buildings, or land that you rent and

farm: To ensure security the investment fund has holdings in many

companies.

b) VST 2006: hólding -a m [angl. to hold držati] 1. gospodarska družba brez

lastne proizvodnje, ki pa ima zaradi gospodarskih deležev v drugih družbah

prevladujoč vpliv 2. neskl. ki se nanaša na holding; ~ družba holdingdružba;

holdinška družba EKON.

c) SP 2001: hólding -a m (ȏ) |gospodarska družba brez lastne proizvodnje|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: hólding -a m (o ) družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z

nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital

holdinga / državni holding; v prid. rabi: holding družba

e) Predlog: /

implementácija (Slovenija: 1) iz angl. implementation

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: implementation: the act of putting a

plan into action or of starting to use something: implementation of a

change/policy/programme A vibrant and efficient service sector is

important for the implementation of its policies.

b) VST 2006: implementácija -e ž [angl. implementation iz implement iz

nlat. implementa mn. iz lat. implere napolniti, izvesti] izvedba, izvršitev (~

prava EU) PR.

c) SP 2001: implementácija -e ž, pojm. (á) rač. |izvedba|

č) SNBSJ 2013: implementácija -e ž (á) 1. dejanje, s katerim kaj

zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementacija projekta;

implementacija strategije; implementacija zakona; Na tej seji smo

udeleženci razpravljali zlasti o problemih implementacije konvencije 2. rač.

uporaba, uresničitev določenih tehničnih rešitev v informacijskem sistemu:

49

implementacija strežnika; Na prvi pogled je videti, kot da gre le za zabavo,

a s tem pridobljeni algoritmi so neprecenljivi tudi na drugih področjih

robotike in implementacij E ← agl. implementation 'izvršitev, izvedba' iz

↑implementírati

d) SSKJ 2 2014: implementácija -e ž (á) 1. dejanje, s katerim kaj

zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementacija projekta,

strategije; implementacija konvencije, zakona; rok za implementacijo 2.

rač. uporaba, uresničitev določenih tehničnih rešitev v informacijskem

sistemu: implementacija strežnika

e) Predlog: uresničitev, izvedba

informácija (Slovenija: 1, Svet: 2, Gospodarstvo: 6, Lokalne novice: 12) iz angl.

information

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: information: facts about a situation,

person, event, etc.: Do you have any information about/on train times? I

read an interesting bit/piece of information in the newspaper. For further

information (= if you want to know more), please contact your local library.

b) VST 2006: informácija -e ž [angl. information iz lat. informatio pojem,

predstava iz informare dati obliko, oblikovati] 1. celota vrednosti o

dejavnosti ali področju (dedna ~) 2. podatek ali množica podatkov, ki ima

določen pomen INF. 3. ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa MAT.

teorija ~e -e ~ ž teorija, ki preprečuje količinske zakonitosti v zvezi z

zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij INF.

c) SP 2001: informácija -e ž (á) dati, dobiti ~o obvestilo; oddelek za ~e;

zbirati ~e o stanju podatke; rač. brati, shraniti ~e

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: informácija -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove,

sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije;

imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so

natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij /

povratna informacija / informacija o dogodku je bila nepotrebna

informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju,

50

namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava

informacij / oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije

poročila 2. rač. množica vrednosti, ki jo računalnik sprejme ali po obdelavi

izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov /

izhodna, vhodna informacija

e) Predlog: podatek

informacíjski (Slovenija: 1, Lokalne novice: 2) iz angl. informational

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: informational (adjective): containing

information

b) VST 2006: /

c) SP 2001: informacíjski -a -o (ȋ) ‹obvestilen›: ~a sredstva informacíjskost

-i ž, pojm. (ȋ) ‹obvestilnost›

č) SNBSJ 2013: informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove

informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska

infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski

dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto

E (↑)informácija

d) SSKJ 2 2014: informacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo:

informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba

informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi;

informacijska avtocesta omrežje za hiter prenos podatkov; živimo v

informacijski dobi; informacijska družba družba s tako informacijsko

infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem

mestu in ob vsakem času; informacijska infrastruktura infrastruktura za

prenos informacij / informacijske rešitve

e) Predlog: podatkovni

ínfrastruktúra (Gospodarstvo: 1, Lokalne novice 9) iz angl. infrastructure

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: the basic systems and services, such as

transport and power supplies, that a country or organization uses in order to

work effectively: The war has badly damaged the country's infrastructure.

51

b) VST 2006: ínfra|struktúra -e ž 1. naprave, objekti, ki omogočajo

gospodarsko dejavnost skupnosti EKON. 2. kar omogoča opravljanje kake

dejavnosti (industrijska ~, turistična ~, komunalna ~)

c) SP 2001: ínfrastruktúra -e ž, skup. (ȋȗ) gosp. |temeljne naprave, objekti,

zlasti prometni|: vlagati v ~o; ~ šolstva

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: ínfrastruktúra -e ž (ȋ-ȗ) temeljne naprave, objekti, zlasti

prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti:

informacijska, telekomunikacijska infrastruktura; vlagati v infrastrukturo;

ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture;

razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // navadno s prilastkom kar

je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko,

turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva, športa ♦11 urb.

komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij

e) Predlog: komunalna opremljenost, urejenost

klás (Lokalne novice: 1) iz angl. class

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: class (noun): a group into which goods,

services, or people are put according to their standard: Whenever I travel by

train, I always travel first class. First/second class mail. A

business/economy class ticket. When it comes to mathematics, he's in a

different class to his peers.

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: klás -a m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu stopnja,

organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah; razredSSKJ:

Pero je hodil na našo šolo prve tri klase, potem se je pa prepisal na drugo

šolo E ← agl. class 'razred, sloj' ← frc. classe < lat. classis

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: razred


52

klúb (Lokalne novice: 23) iz angl. club

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: club (noun): an organization of people

with a common purpose or interest, who meet regularly and take part in

shared activities: I've just joined the local golf/squash/tennis club. Visitors

must be accompanied by club members. a team: The Orioles are an exciting

club this year. Stockport County Football Club

b) VST 2006: klúb -a m [angl. club iz stgerm. klubba kij] 1. a) organizacija,

ki združuje ljudi s skupnimi interesi (političnimi, športnimi ipd.), združenje,

društvo b) organizacija, ki združuje ljudi navadno enakega socialnega

položaja, zlasti zaradi družabnih stikov 2. prostori te organizacije 3. ime

političnih strank in shajališče njihovih privržencev v francoski revoluciji

leta 1789 (jakobinski ~)

c) SP 2001: klúb -a m (ȗ) postati član ~a; hoditi v ~ na družabnosti

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: klúb -a m (ȗ) 1. organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi

interesi: osnovali so več klubov; postal je član kluba / alpinistični, filmski,

športni klub; avto-moto klub; golf klub / klub poslancev // prostor te

organizacije: klub so zaprli; redno prihaja v klub 2. organizacija, ki združuje

ljudi navadno enakega socialnega izvora, zlasti zaradi družabnih stikov: je

le uradnik in ne more postati član kluba // poslopje, prostor te organizacije:

jest hodi v klub

e) Predlog: /

klúbski (Lokalne novice: 1) iz angl. club

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: club (noun): an organization of people

with a common purpose or interest, who meet regularly and take part in

shared activities: I've just joined the local golf/squash/tennis club. Visitors

must be accompanied by club members. a team: The Orioles are an exciting

club this year. Stockport County Football Club

b) VST 2006: klúbski -a -o ki se nanaša na klub (~a garnitura, ~i prostori)

c) SP 2001: klúbski -a -o (ȗ) ~i prostori; ~a dejavnost

č) SNBSJ 2013:

53

d) SSKJ 2 2014: klúbski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klub: klubska

dejavnost; razmah klubskega življenja / klubski večeri so bili čudoviti /

klubska garnitura fotelji s klubsko mizico in navadno tudi s kavčem; klubska

mizica nizka manjša miza; klubska soba družabni prostor, navadno v javni

zgradbi ♦12 šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba,

organizacije

e) Predlog: /

komentírati (Slovenija: 1, Gospodarstvo: 1, Lokalne novice: 1) iz angl. comment

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: comment (verb): to make a comment:

My mum always comments on what I'm wearing. He commented that the two

essays were rather similar. The official refused to/declined to comment on

the matter.

b) VST 2006: komentiran -a -o [iz angl. comment, fr. commenter iz lat.

commentarius] pojasnjen, razložen, dopolnjen s komentarjem (~i izdaje)

komentírati -am dov. in nedov. (na)pisati pripombe, razlage, opremiti s

komentarjem; obširneje s svojimi pojasnili in pripombami poročati o čem;

fig. razlagati, tolmačiti

c) SP 2001: komentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; komentíranje

(ȋ) kaj ~ zbrana dela pisatelja; ~ novico

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: komentírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. napisati razlage,

pojasnila k čemu: komentirati knjigo, tekst; zakonik je komentiralo pet

juristov; izdajo so znanstveno komentirali / avtor je oddajo sam komentiral

pojasnjeval, bral spremno besedilo 2. obširneje, s (svojimi) pojasnili in

pripombami poročati o čem: premiere je list sproti komentiral; reporter je

odlično komentiral nogometno tekmo / komentirati aktualne dogodke in

probleme // nav. ekspr. izražati (svoje) mnenje, stališče: novico so povsod

živahno komentirali / vedno kaj komentira govori, pojasnjuje

e) Predlog: pojasniti, izraziti svoje mnenje


54

lájt (Lokalne novice: 1) iz angl. light

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: light: not weighing a lot: Here, take this

bag - it's quite light. He's a few pounds lighter than he used to be. How do

you get your cakes so wonderfully light, Amy? He has a very light (= gentle)

touch, which is what is required in massage. She's very light on her feet (=

she moves gracefully).

b) VST 2006: neskl. [/lájt/ angl. lahek] uporablja se pri napitkih brez

dodanega sladkorja ali z manjšim odstotkom alkohola od običajnega za tako

vrsto napitka in pri cigaretah ali cigarah z manjšim odstotkom nikotina

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: lahek

lízing (Lokalne novice: 1) iz angl. leasing

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: leasing (noun): a financial arrangement

in which a person, company, etc. pays to use land, a vehicle, etc. for a

particular period of time: Leasing can still make financial sense, particularly

for those who want a new car every two to three years. A leasing

business/company/firm: Sea Containers is a major international leasing and

transport company. The leasing of sth: The bill would create a board to

oversee the leasing of state property for developing oil and natural gas

reserves. A leasing agreement/deal.

b) VST 2006: leasing -a m [/lízing/ angl. iz lease najem] tudi lízing -a m 1.

zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v trajno last zakupnika

po plačilu določene zakupnine 2. neskl. ~ pogodba rabokupna pogodba PR.

c) SP 2001: lízing -a m, pojm. (ȋ) kupiti na ~ na zakup

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: lízing tudi leasing -a [lízing-] m (ȋ) ekon. zakup premičnine

ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene

zakupnine: (od)plačevati lizing; kupiti na lizing; dajalec, jemalec lizinga;

55

oblike lizinga; odobritev, trajanje lizinga; avto, oprema, stanovanje na

lizing; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup

e) Predlog: zakupnina

lóbi (Lokalne novice: 1) iz angl. lobby

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: a group of people who try to persuade

the government or an official group to do something: the anti-smoking lobby

b) VST 2006: lobby -ja m [/lóbi/ angl. predsoba] 2. neformalna skupina

ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese, skupnost lobistov

(gospodarski ~); tudi lóbi -ja m

c) SP 2001: lóbi -ja m z -em (ȏ) publ. |vplivna skupina|: igralniški ~

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: lóbi -ja m (o ) publ. neformalna skupina ljudi, ki si

prizadeva uveljaviti svoje politične interese: vpliv lobija / finančni,

gospodarski lobi

e) Predlog: vplivna skupina

materiál (Lokalne novice: 11) iz angl. material

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: material (noun): a physical substance

that things can be made from: building materials, such as stone. Crude oil

is used as the raw (= basic) material for making plastics.

b) VST 2006: materiál -a m [angl. iz nlat. materialis materialen] 1. kar se

uporablja za izdelavo česa; snov, surovina, tvarina

c) SP 2001: materiál -a [ija] m, snov. (ȃ) izdelek iz lahkega ~a (snovi);

gradbeni ~; inštalacijski ~; knjiga z bogatim fotografskim ~om gradivom

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: materiál -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov,

tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij

za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati

umetne materiale vrste umetnega materiala // navadno v zvezi gradbeni

material snov, surovina za gradnjo, graditev cement je važen gradbeni

material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s

56

širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen

kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala

e) Predlog: surovina, snov (odvisno od konteksta)

médij (Slovenija: 5, Svet: 5, Gospodarstvo: 1, Lokalne novice: 3) iz angl. medium

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: medium: plural media mediums a

method or way of expressing something: the broadcasting/print medium.

They told the story through the medium of dance.

b) VST 2006: medij -a m nav. mn. [angl. media iz medium medij] množična

občila (npr. časopisi, televizija, radio)

c) SP 2001: médij -a m z -em (é) tekoči ~ |tekoča snov, tekoče sredstvo|;

televizija kot ~ za informiranje sredstvo, pripomoček; publ. množični ~i

množična občila; pojm., jezikosl. srednjik; člov. uspavati ~a pri

hipnotiziranju

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: médij -a m (e ) 1. nav. mn. komunikacijsko sredstvo, zlasti

časopisje, radio in televizija, namenjeno širši javnosti: elektronski, tiskani

mediji; lokalni, naši, tuji mediji; novinarji neodvisnih medijev; oglaševanje

v medijih / množični mediji / pojavljal se je v rumenih medijih rumenem

tisku

e) Predlog: množično občilo, sredstvo sporočanja

médijski (Lokalne novice: 1) iz angl. medium

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: medium (noun): plural media mediums

a method or way of expressing something: the broadcasting/print medium.

They told the story through the medium of dance.

b) VST 2006: médijski -a -o [gl. medij] ki se nanaša na medij, medije (~i

prostor)

c) SP 2001: médijski -a -o (é) ~e in telepatske lastnosti; publ. ~a poročila

|časopisna, radijska, televizijska|

č) SNBSJ 2013: médijskiSSKJ -a -o prid. (é) médijska vôjna -e -e ž (é, ó) dalj

časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih

57

dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno; médijski atentát -ega -a m (é,

ȃ) silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski

atentat na politika; médijski dogódek -ega -dka m (é, ȏ) v medijih zelo

odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je

opozoril na prihajajočo krizo; médijsko prisl. (é) medijsko oglaševati;

medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je

storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje

d) SSKJ 2 2014: médijski -a -o prid. (e ) nanašajoč se na medij: medijski

zakon; medijska oseba; medijska hiša; postati medijska zvezda; medijska

sredstva / medijski atentat silovit napad prek medijev; medijski dogodek v

medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek; medijska vojna dalj časa

trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev / pripisujejo ji medijske in

telepatske lastnosti; médijsko prisl. medijsko oglaševati, pokrivati;

medijsko podprta akcija, kampanja, prireditev; medijsko najbolj

izpostavljena oseba; medijsko zelo odmeven, zanimiv dogodek

e) Predlog: /

mehanizácija (Lokalne novice: 2) iz angl. mehanization

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: mehanization (noun) the process of

starting to use machines to do something that was previously done by hand:

Farmers have also coped with the worker shortage by adopting

mechanization. The modern mechanization of food processing.

b) VST 2006: mehanizácija -e ž [angl. mechanization iz mechanize

mehanizirati] 2. stroji, tehnične naprave, ki opravljajo delo s človekovim

sodelovanjem

c) SP 2001: mehanizácija -e ž, pojm. (á) ~ dela; skup. Uporabljati

najmodernejšo ~o; kmetijska, pisarniška ~

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: mehanizácija -e ž (á) 2. navadno s prilastkom stroji,

tehnične naprave, ki opravljajo delo s človekovim sodelovanjem: na

gradbišču uporabljajo najmodernejšo mehanizacijo; kmetijska, pisarniška

mehanizacija

58

e) Predlog: stroj

ménedžerski (Lokalne novice: 1) – managerski iz angl. managerial

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: managerial (adjective): relating to a

manager or management: managerial responsibilities/decisions/skills

b) VST 2006: ménedžer -ja m, ménedžerka -e ž [angl. manager manager] gl.

manager ménedžerski -a -o gl. managerski, management -a m

[/ménedžment/ angl. iz fr. ménager voditi, upravljati] poslovno vodstvo,

vodenje, npr. podjetja, zlasti v ZDA; vodilni uslužbenci; tudi ménedžment -

a m manager –ja m, managerka -e ž /ménedžer, ménedžerka/ 1. kdor vodi

gospodarske, organizacijske in druge posle, poslovodja, tehnični vodja,

ravnatelj (npr. ustanove, podjetja)

c) SP 2001: ménedžerski -a -o (ȇ) ~e sposobnosti

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: mênedžerski tudi ménedžerski tudi managerski -a -o [tretja

oblika mênedžerski tudi ménedžerski] prid. (ȇ; e ) nanašajoč se na

menedžerje ali menedžerstvo: opravljati menedžerske posle; prevzeti

menedžerske naloge / menedžerska uprava / kandidati za menedžerske

položaje v podjetjih / menedžerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti

zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del

e) Predlog: vodilnih, ~ vodilnih (npr. pristopi vodilnih)

muzikál (Lokalne novice: 3) – mjúzikèl iz angl. musical

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: musical (verb): a play or film in which

part of the story is sung to music

b) VST 2006: musical -a m [/mjúzikèl/ angl.] zabavi namenjena oblika

ameriškega gledališča, nastala na začetku 20. stol. V New Yorku (prvine

operete, baleta, dramske igre, revije in varieteja) GLED.; musical –a m

[mjúzikəl –kla/ angl.] ameriška glasbena komedija z operetnimi in

kabaretnimi prvinami; tudi muzikál -a m

c) SP 2001: múzikal -a m (ȗ) glasbena komedija: nastopati v ~u

č) SNBSJ 2013: /

59

d) SSKJ 2 2014: muzikál tudi musical -a [druga oblika muzikál in mjúzikǝl]

m (ȃ; ȗ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z

elementi operete, kabareta, glasbena komedija: skladatelj muzikalov;

scenarij za muzikal

e) Predlog: glasbena predstava

motoríst (Lokalne novice: 8) iz angl. motorist

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: motorist (noun): a person who drives a

car: A passing motorist stopped and gave her a lift to the nearby town.

Earlier today a man was arrested for attacking a motorist in a road rage

incident. The policeman smiled benignly at the motorist.

b) VST 2006: motoríst -a m, motorístka -e ž [angl. motorist iz lat. motor

gibalo] 1. kdor upravlja motorje 2. motociklist, motociklistka

c) SP 2001: motoríst -a m, člov. (ȋ) motorístka -e ž, člov. (ȋ)

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: motoríst -a m (ȋ) 1. kdor vozi motorno kolo: pri nesreči se

je motorist poškodoval; prehiteti motorista / prvenstvo motoristov

e) Predlog: /

nàdstándard (Lokalne novice: 1) iz nad + stándard iz angl. standard

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: standard (noun): a level of quality: This

essay is not of an acceptable standard - do it again. This piece of work is

below standard/is not up to standard. We have very high safety standards in

this laboratory. Not everyone judges success by the same standards - some

people think happiness is more important than money. Her technique

became a standard against which all future methods were compared.

b) VST 2006: stándard -a m [angl. standard merilo, norma, vzorec iz stfr.

estendart prapor, zastava iz estendre iztegniti, razviti, raztegniti iz lat.

extendere razviti, iztegniti, razširiti] 1. enotna, ustaljena, uzakonjena mera

ali norma; obvezen, splošno veljaven tip ali vzorec (npr. mer, enot) 2.

življenjska raven, opremljenost z dobrinami

c) SP 2001: /

60

č) SNBSJ 2013: nàdstándard -a m (ȁ-ȃ) standard, ki presega navadno,

običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; cestni nadstandard;

nadstandard šole; Pri stanovanjih bi morali obdavčiti nadstandard, da bodo

ljudje, ki imajo več stanovanj, plačevali višje davke E (↑)nad… +

(↑)stándard

d) SSKJ 2 2014: nàdstándard -a m (ȁ-ȃ) standard, ki presega navadno,

običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; šolski nadstandard /

obdavčiti nadstandard

e) Predlog: višje merilo, višja raven

nónstòp (Lokalne novice: 1) iz angl. nonstop

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: nonstop (adjective, adverb): (of travel)

without any stops, or (of an action) done without stopping: We got on a

nonstop flight from New York to Denver. He talked nonstop about his new

book.

b) VST 2006: nónstòp neskl. [angl. nonstop polet brez vmesnih postaj] 1.

prid. nenehen (~ prodaja v trgovinah, ~ polet) 2. prisl. nepretrgano (~

poslovati)

c) SP 2001: nónstòp1 -ôpa m (ȏȍ ȏȏ) žarg. vpeljati ~ |poslovanje brez

premora| nónstòp2 nač. prisl. (ȏȍ) žarg. |brez premora, nepretrgano|:

poslovati ~; ~ podnevi in ponoči nónstòp.. tudi nónstòp prvi del podr. zlož.

(ȏȍ) |brez premora, nepretrgano| nónstòptrgovína tudi nónstòp trgovína

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: nónstòp in nón stòp -ôpa m (o -ȍ o -ȏ) 1. poslovanje v

trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop 2. šport.

zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; v prid.

rabi: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop;

odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči

e) Predlog: neprekinjeno, ves čas

observatórij (Svet: 2) iz angl. observatory

61

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: observatory (noun): a building from

which scientists can watch the planets, the stars, the weather, etc.

b) VST 2006: observatórij -a m [angl. observatory iz lat. observare

opazovati] zvezdarna, opazovalnica, zlasti astronomska ali meteorološka

c) SP 2001: observatórij -a m z -em (ó) seizmološki ~; astronomski ~

zvezdarna

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: observatórij -a m (o ) ustanova za opazovanje in

raziskovanje naravnih pojavov: delati v observatoriju / astronomski,

geofizikalni, geološki, seizmološki observatorij / Astronomsko-geofizikalni

observatorij na Golovcu // poslopje, prostor te ustanove: opremiti, zgraditi

observatorij; kupolast observatorij

e) Predlog: organizacija opazovalcev

pártner (Slovenija: 1, Lokalne novice: 20) iz angl. partner

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: partner (noun): a person or organization

you are closely involved with in some way: He gave up his job as a police

officer after his partner was killed. The two companies are partners in a

contract to build the new factory. One of the owners of a company: He's a

partner in an insurance company/a law firm.

b) VST 2006: pártner -ja m, pártnerka -e ž [angl. partner iz nlat. partionarius

iz lat. partitio (raz)delitev] 1. družabnik, družabnica, kdor s kom sodeluje,

zlasti v gospodarstvu

c) SP 2001: pártner -ja m s -em člov. (á) poslovni, trgovski ~ (sodelavec);

zakonski ~ mož, žena

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: pártner -ja m (á) 2. kdor s kom sodeluje, zlasti v

gospodarstvu: partnerji so obiskali podjetje; tovarna je podpisala pogodbo s

tujim partnerjem; domači partner / poslovni, trgovski partner

e) Predlog: družabnik

pártnerski (Slovenija: 1, Lokalne novice: 2) iz angl. partner

62

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: partner (noun): a person or organization

you are closely involved with in some way: He gave up his job as a police

officer after his partner was killed. The two companies are partners in a

contract to build the new factory. One of the owners of a company: He's a

partner in an insurance company/a law firm.

b) VST 2006: /

c) SP 2001: pártnerski -a -o (á) ~ odnos pártnerskost -i ž, pojm. (á)

č) SNBSJ 2013: pártnerskiSSKJ -a -o prid. (á) pártnerska šóla -e -e ž (á, ȏ)

šola, ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami,

zlasti v okviru različnih izmenjav: Lani so se predstavniki vseh štirih

partnerskih šol srečali na pripravljalnem obisku v Nemčiji

d) SSKJ 2 2014: pártnerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na partnerje:

partnerske države / partnerska povezanost

e) Predlog: sodelujoči

privatizácija (Slovenija: 3) iz angl. privatization

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: privatization (noun): the process of

selling companies or organizations that are owned by the government to

private investors: Widespread demonstrations have taken place over the

increasing privatization of public resources. privatization

programmes/processes/plans

b) VST 2006: privatizácija -e ž [angl. privatization iz lat. privatus zaseben

iz privare vzeti komu kaj] 3. postopek pretvarjanja državne in družbene

lastnine v zasebno lastnino fizičnih in pravnih oseb PR.

c) SP 2001: privatizácija -e ž, pojm. (á) ~ časopisa

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: privatizácija -e ž (á) glagolnik od privatizirati: težnje po

privatizaciji

e) Predlog: prenos družbenega premoženja v zasebno last

prográm (Slovenija: 3, Svet: 7, Gospodarstvo: 4, Lokalne novice: 92) iz angl.

program

63

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: program (noun): a group of activities

or things to be achieved: a training program, the university basketball

program, a pilot recycling program

b) VST 2006: prográm -a m [angl. program iz gr. programma pisno javno

oznanilo] 1. vsebina in cilj kake dejavnosti, ki jo je treba izpolniti 3. prikaz

osnovnih ciljev vlade, politične stranke, organizacije z obrazložitvijo

temeljnih načel POLIT. 4. spored (koncertni, gledališki, radijski, TV ipd.)

c) SP 2001: prográm -a m (ȃ) uresničiti ~; uvrstiti predstavo v ~; vzeti,

umakniti predstavo s ~a; radijski ~; rač. naložiti ~; knj. pog. imeti kaj v ~u

v načrtu, nameravati kaj delati

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: prográm -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za

uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v

program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program

reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil

za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek

del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota;

spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program;

program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja,

zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z

uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti

program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug

program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim

obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka

del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film;

ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s

programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti,

prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu /

kupiti gledališki program / raztrgati program

e) Predlog: načrt, spored

prográmski (Slovenija: 1) iz angl. program

64

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: program (noun): a group of activities

or things to be achieved: a training program, the university basketball

program, a pilot recycling program

b) VST 2006: prográmski -a -o [gl. program] ki se nanaša na program

c) SP 2001: prográmski -a -o (ȃ) ~ dokument prográmskost -i ž, pojm. (ȃ)

č) SNBSJ 2013: prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

d) SSKJ 2 2014: prográmski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na program:

programski dokument; programski sklop / programski pesnik / publ.

programski optimizem / programska komisija festivala / stroj s

programskim upravljanjem / programski pas čas predvajanja televizijskih

vsebin

e) Predlog: /

radiátor (Slovenija: 15) iz angl. radiator

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: radiator (noun) a device, usually a

container filled with water, that sends out heat, often as part of a heating or

cooling system: When we installed the central heating, we put a radiator in

every room. My car engine overheated because the water had leaked out of

the radiator.

b) VST 2006: radiátor -ja m [angl. radiator iz lat. radiatus sevajoč, žareč]

1. grelec, sobni ipd. grelnik pri centralnem gretju s toplo vodo ali paro

c) SP 2001: radiátor -ja [ija] m z -em (ȃ) odpreti, zapreti ~

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: radiátor -ja m (ȃ) grelna naprava iz votlih, med seboj

povezanih reber: radiator je mrzel, vroč; namestiti radiatorje po hiši /

odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator; radiator na paro

e) Predlog: /

regulátor (Gospodarstvo: 1) iz angl. regulator

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: regulator (noun): an official who makes

certain that the companies who operate a system, such as the national

electricity supply, work effectively and fairly

65

b) VST 2006: regulátor -ja m [angl. iz lat regulare iz regula pravilo] 1.

priprava, ki uravnava delovanje strojev ali mehanizmov

c) SP 2001: regulátor -ja m z -em (ȃ) ~ hitrosti ‹ravnalo›; publ.: ideja kot ~

kritike vodilo, usmerjevalec; ~ mednarodnih odnosov urejevalec,

usklajevalec

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: regulátor -ja m (ȃ) 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža

je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike

vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih

odnosov urejevalec, usklajevalec

e) Predlog: urejevalec

rekórd (Lokalne novice: 1) iz angl. record

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: record (noun): the best or fastest ever

done: He ran the 100 metres in 9.79 seconds and broke/smashed the world

record. She set/established a new European record in the high jump.

b) VST 2006: rekórd -a m [angl. record dokument, listina; zapis (pomenski

razvoj je posledica dejstva, da se beležijo le vrhunski dosežki)] 1. največji

dosežek v kaki športni panogi (zlasti v državnem ali svetovnem merilu) 2.

fig. največji uspeh na kakem področju

c) SP 2001: rekórd -a m (ȏ) državni ~; ~ v teku na sto metrov; poud. nov

proizvodni ~ |dosežek, uspeh|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: rekórd -a m (o ) 2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki

količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov

proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati,

kar je rekord ●13 ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde

nadpovprečno velike dohodke od vstopnine

e) Predlog: najboljši dosežek

rekórden (Lokalne novice: 3) iz angl. record

13 Frazeološko gnezdo s stalnimi besednimi zvezami (frazemi), ki vsebujejo besedo iz gesla.

66

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: record (adjective): at a higher level than

ever achieved before: The long hot summer has led to a record harvest this

year. Inflation has reached record levels. We finished the work in record

time (= faster than had ever been done before).

b) VST 2006: rekórden -dna -o [gl. rekord] najvišji, največji (~ čas, ~

uspeh); zapisan

c) SP 2001: rekórden -dna -o (ȏ) poud. ~ pridelek pšenice |zelo velik|

rekórdni -a -o (ȏ) ~ čas

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: rekórden -dna -o prid. (o ) 2. nav. ekspr. ki zelo presega

normalno, običajno količino, vrednost: letos je pridelek pšenice spet

rekorden; rudnik je dosegel rekordno proizvodnjo / rekordna cena zlata /

rekordno število gledalcev / končati delo v rekordnem času

e) Predlog: najboljši, največji, najhitrejši

roudšov14 oz. roadshow (Lokalne novice: 2) iz angl. roadshow

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: roadshow (noun): a series of shows or

events that take place in different places around the country, for

entertainment or in order to give the public information about a company,

product, etc.: The roadshow is coming to town. To raise new capital in the

US, the company organized an investor roadshow for three days in Boston

and New York.

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: predstavitvena turneja

sájber v sajberkotiček (Lokalne novice: 1) iz angl. cyber-

14 Iztočnica v slovarju Pons: neposredni prenos, kampanja, turneja. Vir:

http://sl.pons.com/prevod/angle%C5%A1%C4%8Dina-sloven%C5%A1%C4%8Dina/roadshow.

Dostopno 25. 7. 2016.

67

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: cyber- (prefix): involving, using, or

relating to computers, especially the internet: cybercrime, cyberculture

b) VST 2006: cyber- [/sajbèr/ iz angl. cyber(netics) kibernetika] v

zloženkah: navidezne stvarnosti v računalniku, npr. cybercafe

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: kíber -- in cyber -- cit. [sájbər] v prid. rabi (í; á) ki je v

zvezi z računalniki, internetom; kibernetični, kibernetski: kiber prostor;

kiber kavarna; Najbolj ogroženi pred odvisnostjo od interneta so, poleg nove

kiber generacije, osamljeni ljudje srednjih let, ki se jim ni uspelo socializirati

– glej tudi kíber... E po zgledu agl. cyber iz (↑)kiber(nétika) kíber… prvi del

zloženk (í) ki se nanaša na računalnik, internet: kiberprostor; kiberkavarna

– glej tudi kíber E ↑kíber

d) SSKJ 2 2014: kíber in cyber -- [druga oblika sájbər] v prid. rabi (í; á)

nanašajoč se na računalnik, splet: kiber prostor; kiber generacija; kiber

kavarna

e) Predlog: računalniški

sêrvis (Lokalne novice: 1) iz angl. service

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: service (noun): a business that offers a

particular type of help or work: Why don't you call the babysitting service?

A laundry/ironing service. A government department that is responsible for

a particular area of activity: the diplomatic service, the security services.

b) VST 2006: sêrvis -a m [angl. service, fr. service iz lat. servitium služnost

iz servire služiti] 2. oskrbovalni, vzdrževalni ali storitveni urad, delavnica

c) SP 2001: sêrvis -a m (ȇ) odpeljati vozilo v ~ |v delavnico|; odpeljati

avtomobil na ~ |na tehnični pregled|; ~ gospodinjskih strojev

(popravljalnica); šport. ~ pri odbojki, tenisu začetni udarec

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: sêrvis1 -a m (ȇ) 1. podjetje, delavnica za popravljanje,

vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis; odpeljati radio,

pralni stroj v servis; mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis

gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev // s prilastkom podjetje, ustanova

68

za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis

za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis

e) Predlog: storitev

servisírati (Lokalne novice: 1) iz angl. service

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: service (noun): a government system or

private organization that is responsible for a particular type of activity, or

for providing a particular thing that people need: the postal service

b) VST 2006: /

c) SP 2001: servisírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; servisíranje (ȋ)

kaj ~ avtomobil |opravljati popravljalna, vzdrževalna dela|; servisirati

koga/kaj z/s čim publ. ~ potrošnike z novimi modeli oskrbovati

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: servisírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, opraviti servis:

servisirali so petdeset avtomobilov

e) Predlog: ponujati storitev, opraviti storitev

sinêrgičen (Lokalne novice: 1) iz angl. synergic

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: synergy (noun): the combined power of

a group of things when they are working together that is greater than the

total power achieved by each working separately: Team work at its best

results in a synergy that can be very productive. synergistic (adjective): the

synergistic effect of two drugs given at the same time

b) VST 2006: sinêrgičen -čna -o [angl. synergic iz nlat. synergicus iz gr.

synergos] ki deluje kot sinergist (~i učinek)

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: sinêrgični -a -o prid. (é) ki temelji na sodelovanju,

medsebojnem dopolnjevanju dveh ali več ustvarjalcev, povzročiteljev,

dejavnikov: sinergični učinek; sinergično delovanje; Obe upravi zdaj po

nalogah, ki sta jima jih dala njuna nadzorna sveta, pripravljata sinergične

ukrepe, ki naj bi bili nared do konca septembra E ← agl. synergic iz

(↑)sinergíja

69

d) SSKJ 2 2014: sinêrgičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na sinergijo:

sinergični učinek; sinergično delovanje / sinergični ukrepi; sinergična moč;

sinergično sodelovanje

e) Predlog: dopolnjevalni

skêjt v skejt park (Lokalne novice: 2) iz angl. skatepark

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: skatepark (noun): a place where people

do skateboarding, in-line skating, etc.

b) VST 2006: skêjt –a m [angl. skate iz to skate drstati] tudi skate -ta m 2.

neskl. v zvezah: ~ park, ~ scena

c) SP 2001: skêjt -a m (ȇ) |deska s kolesci|

č) SNBSJ 2013: skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog. podolgovata

deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih

sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate,

prvotno 'drsalka', ← niz. schaats skêjt2 -- v prid. rabi skejt scena; V svetovni

skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov skêjt párk -- -a in

skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ) namenski prostor za rolkanje,

opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park:

Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici

d) SSKJ 2 2014: skêjt in skate -a [skêjt] m (ȇ) pog. podolgovata deščica s

koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolka: večino prostega

časa je preživel na skejtu; vragolije na skejtu; v prid. rabi: skejt park

rolkarski park; skejt industrija, proga, scena rolkarska industrija, proga,

scena

e) Predlog: rolkarski (~ park)

skenírati (Lokalne novice: 1) iz angl. scanning

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: scan (verb): If an image or text on paper

is scanned into a computer, it is changed into electronic information by a

special device: A little hand-held device beeps as soon as it has scanned a

bar code.

70

b) VST 2006: skenírati -am dov. in nedov. [* iz angl. scanning natančno

opazovanje] 1. pretvarjati slike v digitalni zapis

c) SP 2001: skenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; skeníranje (ȋ) rač.

kaj ~ dokumente

č) SNBSJ 2013: skenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z elektronsko napravo

pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije

je skeniral in jih objavil na spletu // ekspr. na hitro prebrati, pregledati:

Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo 2. vnesti črtno

kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo

cene izdelkov

d) SSKJ 2 2014: skenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z elektronsko napravo

pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: posamezne

strani je skeniral in jih objavil na spletu // ekspr. na hitro prebrati,

pregledati: časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo 2.

vnesti črtno kodo v računalnik: kupci si lahko na samopostrežni blagajni

sami skenirajo cene izdelkov

e) Predlog: optično prebrati

slógan (Lokalne novice: 3) iz angl. slogan

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: slogan (noun): a short easily

remembered phrase, especially one used to advertise an idea or a product:

an advertising slogan, a campaign slogan

b) VST 2006: slógan -a m [angl. slogan iz galskega sluag--ghairm bojni

klic] učinkovito formulirana fraza, parola (npr. za reklamno geslo)

c) SP 2001: slógan -a m (ȏ) publ. reklamni ~i reklamna gesla

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: slógan -a m (o ) kratko izražena programska misel: politični,

reklamni slogan / uporabljati jezik sloganov

e) Predlog: geslo

stênd áp (Lokalne novice: 2) iz angl. stand up

71

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: stand up (adjective): performed by a

single person telling jokes and funny stories on stage: stand-up comedy, a

stand-up comedian

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: stand up -- -- cit. [stênd áp] v prid. rabi (ȇ, ȃ)

ki je v zvezi s pripovedovanjem šal stoje pred občinstvom: stand up komik;

Pogovarjali smo se z mojstrom stand up komedije E ← agl. stand up iz stand

'stati' in up 'gor, pokonci'

d) SSKJ 2 2014:

stand up -- [stênd áp] v prid. rabi (ȇ, ȃ) nanašajoč se na pripovedovanje šal

stoje pred občinstvom: stand up komik; mojster stand up komedije

e) Predlog: /

stándard (Svet: 1, Lokalne novice: 1) iz angl. standard

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: standard: a level of quality: This essay

is not of an acceptable standard - do it again. This piece of work is below

standard/is not up to standard. We have very high safety standards in this

laboratory. Not everyone judges success by the same standards - some

people think happiness is more important than money. Her technique

became a standard against which all future methods were compared.






c) SP 2001: stándard1 -a m (ȃ) izdelati kaj po ~ih; mednarodni ~ stándard2 -

a m, pojm. (ȃ) življenjska raven

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: stándard1 -a m (ȃ) nav. mn. za posamezno državo, skupnost

držav obvezen enotni predpis za mere, kakovost izdelkov, storitev: izdelati,

upoštevati standard; blago ni narejeno po standardih; mednarodni standardi;

72

standardi za pohištvo / industrijski standardi / visoki evropski standardi;

jugoslovanski standardi [JUS] // kar določa, kakšno sme, mora kaj biti:

demokratični standardi; ekološki, okoljski standardi; higienski standardi;

izobrazbeni standardi; varnostni standardi / moralni, socialni standardi

moralna, socialna pravila, norme; stándard2 tudi štándard -a m (ȃ) skupek

možnosti za zadovoljevanje življenjskih, duhovnih, kulturnih potreb,

življenjska raven: standard pada, raste; izboljšati si standard; zagotoviti

državljanom ustrezen standard; nizek, visok standard / družbeni, kulturni,

osebni standard / življenjski standard / pog. doseči, imeti standard visok

standard; pretirana skrb za standard

e) Predlog: raven

stándarden (Lokalne novice: 1) iz angl. standard

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: standard: usual rather than special,

especially when thought of as being correct or acceptable: White is the

standard colour for this model of refrigerator. These are standard

procedures for handling radioactive waste. The metre is the standard unit

for measuring length in the SI system.






c) SP 2001: stándarden -dna -o (ȃ) ~a rešitev navadna, redna; ~o delo za

kako stroko temeljno; ~o zdravilo splošno uporabljano, uveljavljeno

stándardni -a -o (ȃ) ~ ples; jezikosl. ~ jezik knjižni jezik stándardnost -i ž,

pojm. (ȃ)

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: stándarden -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na standard,

predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost;

standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni

predpisi 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda

73

raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev;

penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to

stroko temeljno // navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila;

standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil

standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo

e) Predlog: uveljavljen, običajen (odvisno od konteksta)

start ap15 (Lokalne novice: 2) iz angl. start-up

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: start up (noun): a small business that

has just been started: Start-ups are very vulnerable in the business world.

start-up costs

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: novoustanovljeno/mlado podjetje

supervizíja (Gospodarstvo: 1) iz angl. supervision

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: supervision (noun): the act of watching

a person or activity and making certain that everything is done correctly,

safely, etc.: Students are not allowed to handle these chemicals unless they

are under the supervision of a teacher.

b) VST 2006: supervizíja -e ž [angl. supervision iz nlat. supervisor

opazovalec iz supervidere opazovati, nadzorovati] 2. strokovno vodenje in

nadzor nad delom drugega manj izkušenega

c) SP 2001: supervizíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav.

č) SNBSJ 2013: supervizíja -e ž (ȋ) 1. strokovno vodenje in nadzorovanje:

Učiteljem je treba omogočiti supervizijo in nenehno strokovno

izpopolnjevanje

15 Iztočnica v slovarju Pons: novoustanovljeno podjetje. Vir:

http://sl.pons.com/prevod?q=start+up&l=ensl&in=&lf=en. Dostopno 26. 7. 2016.

74

d) SSKJ 2 2014: supervizíja -e ž (ȋ) 1. strokovno vodenje in nadzorovanje:

učiteljem je treba omogočiti supervizijo in nenehno strokovno

izpopolnjevanje

e) Predlog: nadzor

tabloíd (Svet: 1) iz angl. tabloid

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: tabloid (noun): a type of popular

newspaper with small pages that has many pictures and short, simple

reports: the tabloid press, a tabloid newspaper

b) VST 2006: tabloíd -a m [angl. iz tablet tableta + oid] bogato ilustriran

časopis polovičnega (nekoč) običajnega formata, ki objavlja

senzacionalistične novice in črno kroniko

c) SP 2001: tabloíd -a m (ȋ) |zabavni časopis|

č) SNBSJ 2013: tabloíd -a m (ȋ) dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko

slikovnega materiala in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih

novic, navadno o znanih osebah; rumeni časopis: Za tabloide je zanimiva

predvsem kraljeva družina E ← agl. tabloid, po imenu izdelka Tabloid

(1884) ameriškega proizvajalca Burroughs, Wellcome & Co. za

koncentrirane, stisnjene izdelke (zdravila, čaj ipd.), k (↑)tabléta1

d) SSKJ 2 2014: tabloíd -a m (ȋ) časopis, ki vsebuje veliko slikovnega

materiala in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno

o znanih osebah: za tabloide so zelo zanimive kraljeve družine; naslovnica

tabloida; urednik tabloida; članek, zgodba v tabloidu

e) Predlog: rumeni časopis

telefón (Lokalne novice: 3) iz angl. telephone

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: telephone (noun): a piece of electronic

equipment that makes it possible for you to speak to someone in another

place who has similar equipment, using either electrical signals sent along a

system of wires, or radio signals; a phone: the telephone service, a telephone

call/conversation/interview, a telephone company/network, a telephone

number

75

b) VST 2006: telefón -a m [angl. telephone iz tele- tele- + -phone iz gr.

phone zvok, glas] naprava za prenašanje govora na daljavo z električnim

tokom ali elektromagnetnimi valovi

c) SP 2001: telefón -a m (ȏ) izdelovati ~e; napeljati ~ v hišo; prenosni ~;

pogovarjati se po ~u; prakt.sp.: priti na ~ k telefonu; Pridi, ~ imaš telefonski

poziv

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali

elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona /

pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf,

telefon [ptt]

e) Predlog: /

telefónski (Lokalne novice: 1) iz angl. telephone

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: telephone (noun): a piece of electronic

equipment that makes it possible for you to speak to someone in another

place who has similar equipment, using either electrical signals sent along a

system of wires, or radio signals; a phone: the telephone service, a telephone

call/conversation/interview, a telephone company/network, a telephone

number

b) VST 2006: /

c) SP 2001: telefónski -a -o (ȏ) ~ imenik; ~ naročnik; ~ priključek

č) SNBSJ 2013: telefónskiSSKJ -a -o prid. (ȏ)

d) SSKJ 2 2014: telefónski -a -o prid. (o ) nanašajoč se na telefon: telefonski

kabel; telefonski priključek; telefonska centrala; telefonsko omrežje /

telefonski aparat; telefonska govorilnica; telefonska kartica kartica za

uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega

telefona / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik /

telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi

telefonskimi številkami in naslovi / (telefonska) slušalka / telefonsko

glasovanje glasovanje po telefonu

e) Predlog: /

76

transfêr (Lokalne novice: 8) iz angl. transfer

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: transfer (noun): the process of moving

someone or something from one place to another: Very little of the bank's

business will be affected by the parent group's transfer of jobs to Asia.

Technical problems were delaying the money transfer.

b) VST 2006: transfêr -ja m [angl. transfer iz lat. trans- + ferre nositi] 1.

prenos kakih pravic na drugo osebo 2. prenakazilo denarja iz ene banke,

države ali valute v drugo

c) SP 2001: transfêr -ja tudi transfêr -a m, prva oblika s -em (ȇ; ȇ) 1. fin. ~

kapitala; psih. čustveni ~ doživetij; tur. ~ potnikov od letališča do hotela

|prevoz|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: transfêr -ja tudi -a m (ȇ) 1. fin. prenos deviznih sredstev ali

drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata;

transfer pokojnine; transfer iz Francije v Slovenijo / transfer plačila v

konvertibilni valuti / mednarodni transfer

e) Predlog: prenos

transfêren (Lokalne novice: 1) iz angl. transfer

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: transfer (noun): the process of moving

someone or something from one place to another: Very little of the bank's

business will be affected by the parent group's transfer of jobs to Asia.

Technical problems were delaying the money transfer.

b) VST 2006: transfêren -rna -o ki se nanaša na prenos

c) SP 2001: transfêren -rna -o (ȇ)

transfêrni -a -o (ȇ) fin. ~o nakazilo

č) SNBSJ 2013:

d) SSKJ 2 2014: transfêren -rna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na transfer:

transferno nakazilo / transferni duševni procesi

e) Predlog: /

77

triangulácija (Lokalne novice: 1) iz angl. triangulacija

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: triangulation (noun): the division of a

map or plan into triangles for measurement purposes, or the calculation of

positions and distances using this method

b) VST 2006: triangulácija -e ž [angl. triangulation iz triangulate razdeliti

na trikotnike iz lat. triangulum trikotnik] postopek, pri katerem se v mreži

trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene

stranice; merjenje zemljišč kot osnova za topografsko snemanje GEOD.

c) SP 2001: triangulácija -e [ija] ž, pojm. (á) |trikotniško merjenje zemeljske

površine|

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: triangulácija -e ž (á) geod. postopek, pri katerem se v mreži

trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene

stranice: sodelovati pri triangulaciji

e) Predlog: trikotniško merjenje zemeljske površine

vávčerski (Lokalne novice: 1) iz vávčer iz angl. voucher

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: voucher (noun): a piece of paper that

can be used to pay for particular goods or services or that allows you to pay

less than the usual price for them: The voucher is valid between July and

December and entitles you to ten percent off all overseas flights.

b) VST 2006: vávčer -ja m [angl. voucher iz stfr. voucher poklicati na

pričanje iz lat. vocare klicati] dokument o vnaprejšnjem plačilu blaga ali

storitev (npr. v turizmu); tudi voucher -ja m

c) SP 2001: vávčer -ja m z -em (á; ȃ) tur. |potrdilo o vnaprejšnjem plačilu|

č) SNBSJ 2013:

d) SSKJ 2 2014: vávčer tudi voucher -ja [váučer] m (ā) tur. dokument o

vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija

uporabniku: izdati vavčer

e) Predlog: zakupni, ~ zakupa

vídeo- v videopovezava (Gospodarstvo: 1) iz angl. video-

78

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: video (adjective): using video: a video

recording; connected with or used in the showing of moving pictures by

television: video frequencies

b) VST 2006: video- [angl. iz video video] v zloženkah: elektronsko

snemanje, obdelava, shranjevanje in predvajanje slikovnih zapisov, npr.

videoamplifier, videorekorder (videofon, videokamera, videokaseta,

videokonferenca, videomontaža, videoteka, videotelefon)

c) SP 2001: vídeo..1 prvi del podr. zlož. (ȋ) |slikoven| vídeofílm, vídeokaséta,

vídeorekórder; vídeo..2 tudi vídeo prvi del podr. zlož. (ȋ) |slikoven|

vídeoposnétek tudi vídeo posnétek

č) SNBSJ 2013: vídeo...SSKJ prvi del zloženk (ȋ) videodisk; videofilm;

videokamera; videoumetnik – glej tudi vídeo 2 E ← agl. video iz

↑video(grám), (↑)vídeo(kaséta), (↑)vídeo(rekórder)

d) SSKJ 2 2014: video... ali vídeo... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na

vidni del televizijskega, filmskega prikazovanja, slikoven: videorekorder,

videotehnika; videotonski / videoposnetek in video posnetek / videonadzor

in video nadzor / videoumetnica in video umetnica

e) Predlog: /

vifi (Lokalne novice: 1) iz angl. wi-fi

a) Razlaga iz enojezičnega slovarja: wi-fi (noun) a system for connecting

electronic equipment such as computers and electronic organizers to the

internet without using wires

b) VST 2006: /

c) SP 2001: /

č) SNBSJ 2013: /

d) SSKJ 2 2014: /

e) Predlog: brezžična povezava

79

4.2 Ugotovitve

V novicah, ki so bile vključene v analizirana poročila na Radiu Murski val, je bilo

uporabljenih veliko prevzetih besed, ki ne izvirajo le iz angleškega jezika, ampak

tudi iz latinščine, grščine, francoščine in nemščine, denimo funkcioniranje,

kontrirati, kreativen, procent, realiziranje, splanirati, zbalansirati, namesto katerih

lahko uporabimo ustreznice slovenskega izvora (delovanje, nasprotovati,

ustvarjalen, odstotek, uresničitev, načrtovati, uravnovesiti).

V analizi smo se podrobneje osredotočili na besede, ki so prevzete iz angleškega

jezika. Našli smo 73 različnih iztočnic. Poleg slovarskih razlag smo zabeležili

njihovo pojavljanje po posameznih kategorijah novic: Slovenija, Svet,

Gospodarstvo in Lokalne novice, ter poskušali predlagati ustreznejše slovenske

sopomenke.

Največ prevzetih besed iz angleškega jezika smo našli v lokalnih novicah, ki jih

pripravljajo novinarji Radia Murski val. Zabeležili smo 65 iztočnic: baza,

biodiverziteta, defibrilator, digitalen, dizajn, domena, džins, e- (e-mobilnost in e-

monografija), evro, evro- (evropski), evrobirokrati, film, fotografija, fotografski,

fotosafari, fotošuting, fraking, globalen, habitat, habitaten, holding, informacija,

informacijski, infrastruktura, klas, klub, klubski, komentirati, lajt, lizing, lobi,

material, medij, medijski, mehanizacija, menedžerski, muzikal, motorist,

nadstandard, nonstop, partner, partnerski, program, radiator, regulator, rekord,

rekordni, roudšov, sajber, servis, servisirati, sinergičen, skejt, skenirati, slogan,

stend ap, standard, standarden, start ap, telefon, telefonsko, transfer, transferni,

triangulacija, vavčerski in vifi.

Izmed vseh najdenih iztočnic jih samo 8 ni bilo uporabljenih v lokalnih novicah, za

kar lahko poiščemo pojasnitev v dejstvu, da lokalne novice nastajajo na terenu in

na novinarskih konferencah. V njih so vključeni sogovorniki, strokovnjaki na svojih

področjih, ki s svojimi izjavami in besedami, ki jih uporabljajo, soustvarjajo novice

in s tem vplivajo na jezik, uporabljen v njih, tako da ta ni odvisen samo od

novinarjev.

80

Št. Iztočnica Število pojavitev glede na kategorijo novice

Št. vseh pojavitev Predlog Slovenija Svet Gospodarstvo Lokalne novice

1. baza 1 1 zbirka podatkov

2. biodiverziteta 2 2 biotska raznovrstnost

3. defibrilator 3 3 /

4. digitalen 2 2 /

5. dizajn 1 1 oblika, oblikovanje

6. domena 1 1 /

7. džins 2 2 /

8. e- 3 3 elektronski

9. evro 1 3 16 135 155 /

10. evro- 7 27 17 40 91 evropski

11. evrobirokrati 1 1 evropski birokrat

12. film 5 5 /

13. fotografija 7 7 /

14. fotografski 4 4 /

15. fotosafari 2 2 fotografski safari

16. fotošuting 1 1 fotografiranje (modno fotografiranje)

17. fraking 9 9 hidravlično drobljenje

18. globalen 3 3 svetoven

19. habitat 3 3 življenjski prostor

20. habitaten 4 4 ~ življenjskega prostora (mreža življ. prostora)

81



21. holding 4 1 5 /

22. implementacija 1 1 uresničitev, izvedba

23. informacija 1 2 6 12 21 podatek

24. informacijski 1 2 3 podatkovni

25. infrastruktura 1 9 10 komunalna opremljenost, urejenost

26. klas 1 1 razred

27. klub 23 23 /

28. klubski 1 1 /

29. komentirati 1 1 1 3 pojasniti, izraziti svoje mnenje

30. lajt 1 1 lahek

31. lizing 1 1 zakupnina

32. lobi 1 1 vplivna skupina

33. material 11 11 surovina, snov

34. medij 5 5 1 3 14 množično občilo, sredstvo sporočanja

35. medijski 1 1 /

36. mehanizacija 2 2 stroj

37. menedžerski 1 1 vodilni ~, ~ vodilnih

38. muzikal 3 3 glasbena predstava

39. motorist 8 8 /

40. nadstandard 1 1 višje merilo/razen

82



41. nonstop 1 1 neprekinjeno, ves čas

42. observatorij 2 2 organizacija opazovalcev

43. partner 1 20 21 družabnik

44. partnerski 1 2 3 sodelujoči

45. privatizacija 3 3 prenos družbenega premoženja v zasebno last

46. program 3 7 4 92 106 načrt, spored

47. programski 1 1 /

48. radiator 15 15 /

49. regulator 1 1 urejevalec

50. rekord 1 1 najboljši dosežek

51. rekordni 3 3 najboljši (največji, najhitrejši ipd.)

52. roudšov (road show) 2 2 predstavitvena turneja

53. sajber 1 1 računalniški

54. servis 1 1 storitev

55. servisirati 1 1 ponujati/opraviti storitve

56. sinergičen 1 1 dopolnjevalni

57. skejt 2 2 rolkarski

58. skenirati 1 1 optično prebrati

59. slogan 3 3 geslo

60. stend ap (stand up) 2 2 /

83



61. standard 1 1 2 Raven

62. standarden 1 1 uveljavljen, običajen

63. start ap (start up) 2 2 novoustanovljeno/mlado podjetje

64. supervizija 1 1 nadzor

65. tabloid 1 1 rumeni časopis

66. telefon 3 3 /

67. telefonsko 1 1 /

68. transfer 8 8 Prenos

69. transferni 1 1 /

70. triangulacija 1 1 trikotniško merjenje zemeljske površine

71. vavčerski 1 1 zakupni, ~ zakupa

72. videopovezava 1 1 /

73. vifi 1 1 brezžična povezava

Tabela 1: Analiza najdenih iztočnic po kategorijah

84

Graf 1: Prikaz števila najdenih anglizmov glede na kategorije novic

V novicah Slovenske tiskovne agencije iz tematskega sklopa »Slovenija« smo našli

12 različnih anglizmov: evro, evro- (evropski), implementacija, informacija,

informacijski, komentirati, medij, partner, partnerski, privatizacija, program in

programski.

V novicah, ki so bile povzete iz sklopa »Svet«, smo zabeležili osem iztočnic iz

angleškega jezika: evro, evro- (evropski, evroskupina), informacija, medij,

observatorij, program, standard in tabloid.

V sklopu »Gospodarstvo« pa so bili uporabljeni anglizmi: evro, evro- (evropski),

holding, informacija, infrastruktura, komentirati, medij, program, regulator,

supervizija in videopovezava; skupaj 11 različnih iztočnic.

V veliko primerih bi lahko uporabili ustreznejše izraze in s tem prispevali k

boljšemu razumevanju novic, npr. zbirka podatkov namesto baza, biotska

raznovrstnost namesto biodiverziteta, oblika oziroma oblikovanje namesto dizajn,

elektronski namesto predpone e-, evropski birokrat namesto evrobirokrat,

fotografski safari namesto fotosafari, fotografiranje namesto fotošuting,

hidravlično drobljenje namesto fraking, svetoven namesto globalen, življenjski

12 8 11

65

0

10

20

30

40

50

60

70

Število iztočnic

ŠTEVILO NAJDENIH IZTOČNIC PO KATEGORIJAH NOVIC

Slovenija Svet Gospodarstvo Lokalne novice

85

prostor namesto habitat, ~ življenskega prostora namesto habitaten, uresničitev

oziroma izvedba namesto implementacija. Ustreznejši izraz za informacijo je

podatek, iztočnico informacijski lahko nadomestimo s podatkovni, infrastrukturo s

komunalno opremljenostjo oziroma urejenostjo, klas z razredom, komentirati s

pojasniti (ali izraziti svoje mnenje), lajt z lahek, lizing z zakupnino, lobi z vplivno

skupino, material s surovino oziroma snovjo, medij z množičnim občilom ali

sredstvom sporočanja. Namesto mehanizacije lahko uporabimo izraz stroj, vodilni

in ~ vodilnih namesto menedžerski, glasbena predstava namesto muzikala, višje

merilo oziroma raven namesto nadstandarda in neprekinjeno ali ves čas namesto

nonstop. Izraz partner lahko nadomestimo z izrazom družabnik, partnerski s

sodelujoči, privatizacijo lahko razložimo opisno s prenosom družbenega

premoženja v zasebno last, program z načrtom ali s sporedom in regulator z

izrazom urejevalec. Rekord je najboljši dosežek, rekordni pa najboljši (največji,

najhitrejši ali podobno, odvisno od konteksta). Roudšov je predstavitvena turneja,

sajber je računalniški, servis je storitev, servisirati pa ponujati oziroma opraviti

storitev. Prav tako lahko namesto iztočnice sinergičen uporabimo izraz

dopolnjevalni, rolkarski namesto skejt (v skejtpark), optično prebrati namesto

skenirati, slogan namesto geslo, raven namesto standard, uveljavljen/običajen

namesto standarden, novoustanovljeno ali mlado podjetje namesto start ap, nadzor

namesto supervizija, rumeni časopis namesto tabloid. Primernejši izraz za transfer

je prenos, triangulacijo pa lahko razložimo opisno kot trikotniško merjenje

zemeljske površine. Vavčerski lahko postane zakupni oziroma ~ zakupa, vifi pa je

brezžična povezava. Nekateri našteti izrazi sicer nimajo enobesednih sopomenk, a

je zaradi jasnosti bolje, da uporabimo predlagane ustreznice.

V določenih primerih pa je primerneje, da ohranimo anglizme, saj v slovenskem

jeziku nimamo primernih ustreznic ali pa je uporaba prenesenih besed priporočljiva

zaradi načela jedrnatosti in jasnosti. Nekatere besede so v slovenskem jeziku že

ustaljene, npr. domena, džins, film, fotografija, fotografski, holding, klub, klubski,

motorist, radiator, stend ap, telefon, telefonsko in videopovezava.

86

Razmislek je potreben pri iztočnicah kot sta medij in medijski, kjer za medij

najdemo ustreznico množično občilo ali sredstvo sporočanja, medijski pa lahko

razložimo le opisno (npr. kar pripada množičnim občilom), zaradi česar pa pojem

ni več tako jasen. Podobno je tudi v primeru pojmov habitat in habitatni, program

in programski ter transfer in transferni, kjer ima samostalniška oblika primerno

ustreznico, pridevniška pa ne, zato je morda bolje, da uporabimo ustaljeni anglizem.

Pri nekaterih iztočnicah lahko zamenjava z besedami slovenskega izvora izgubi

natančen pomen, denimo v primeru iztočnice fotošuting, ki izhaja iz besedne zveze

photoshoot, ki ne pomeni le fotografirati nekoga, ampak se osredinja na

fotografiranje neke slavne osebe v promocijske namene. Če bi fotošuting

nadomestili z besedo fotografiranje, bi ta dodatni pomen izgubili, saj ni vsako

fotografiranje namenjeno promocijski rabi.

V lokalnih novicah se pojavljajo tudi nekateri izrazi, ki ohranjajo izvorni angleški

zapis, npr. stand up večer ter road show in start up (podjetje), ki sta povezana z

novo obliko predstavljanja mladih podjetij − skozi niz zaporednih predstavitev v

različnih krajih − z namenom pridobivanja denarnih sredstev za razvoj določenega

izdelka. Izraz stand up (večer) je že dokaj uveljavljen in se nanaša na

pripovedovanje šal − stoje pred občinstvom. Gre za popolnoma samostojno zvrst

komedije in zabave, ki bi jo težko nadomestili z opisom ali denimo z izrazi kot so:

večer komedije, večer smeha, večer šal, saj bi s tem izgubili natančen pomen te

vrste komedije.

Pri besedah road show in start up (podjetje) je drugače. V novicah sta se izraza

pojavila povezano, saj gre za več zaporednih predstavitev mladih podjetij v

različnih krajih. Medtem ko izraz road show težko razložimo na kratko, pa lahko

namesto poimenovanja start up uporabljamo mlado podjetje ali novoustanovljeno

podjetje, vendar se tu lahko pomen, ki izpostavlja dejavnost takega podjetja, izgubi.

Start up namreč označuje novo, mlado podjetje, ki razvija lasten izdelek, to pa ne

velja nujno za vsa novoustanovljena podjetja, zato je glede uporabe drugega

87

poimenovanja potreben tehten razmislek. Morda bi lahko dodali še kakšen

pridevnik, s katerim bi bolje razložili delovanje takšnega mladega podjetja.

V primerjavi z lokalnimi novicami, smo v agencijskih zaznali manj anglizmov.

Razlogov za to je več. Če primerjamo čas, ki je v osrednjih poročilih na Murskem

valu namenjen eni in drugi vrsti novic, ugotovimo, da agencijske novice trajajo do

pet minut, lokalnim novicam pa je namenjenega več časa, v povprečju od 10 do 15

minut, zato je razumljivo, da smo v teh našli več anglizmov. Agencijske novice

ustvarjajo novinarji in dopisniki Slovenske tiskovne agencije, lokalne pa novinarji

Murskega vala, ki vanje vključujejo tudi izjave (in citate) sogovornikov.

Neposrednega citiranja je v agencijskih novicah manj, zato na besedišče v njih

vplivajo večinoma le tisti, ki jih napišejo oziroma povzamejo. Sogovorniki

novinarjev v lokalnih novicah so strokovnjaki na svojih področjih, za katere je

značilno, da uporabljajo več strokovnih izrazov, ki izvirajo iz tujih jezikov, tudi

angleškega. Ker je lokalnim novicam v poročilih namenjenega več časa, je tudi

priložnosti za vključevanje sogovornikov več, to pa vpliva tudi na uporabljeno

izrazoslovje.

Holding pomeni gospodarsko družbo brez lastne proizvodnje, ki si z nakupom

delnic omogoča vpliv v drugih družbah. Izraz je v zadnjem času precej ustaljen in

uporabljen tudi v poimenovanjih različnih holdinških družb, npr. Holding

Slovenske elektrarne, zato ohranjamo izraz iz angleškega jezika.

Tudi pri besedi komentirati z zamenjavo izraza z npr. pojasniti hitro izgubimo

dodatni pomen, ki ga ima anglizem, in sicer poleg razlage poudarja še izražanje

lastnega mnenja.

Domena je izraz, ki je nekoč označeval področje delovanja nekoga, z razvojem

sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in medmrežja pa je dobil še

dodaten pomen – del naslova spletne strani. Gre za poslovenjenje angleške besede

domain. Izraz je v računalništvu ustaljen, zato se zdi nesmiselno, da bi ga zamenjali

z daljšim opisom.

88

Tega pa ne moremo trditi za izraz globalni, ki ima več pomenov: celosten, splošen,

celoten, svetoven. V najdenem primeru bi lahko uporabili izraz svetovni in ohranili

pomen anglizma, v vseh primerih pa ne moremo besede globalni zamenjati s

svetovni, na kar kažejo tudi primeri iz jezikovnih priročnikov (globalna metoda –

celostna metoda, globalna spremenljivka – spremenljivka, dosegljiva iz vseh delov

računalniškega programa), saj se pomen spremeni ali celo izgubi.

Izraz privatizacija, ki smo ga prav tako našli v sklopu »Gospodarstvo«, pomeni

postopek pretvarjanja državne in družbene lastnine v zasebno lastnino fizičnih ali

pravnih oseb oziroma prenos družbenega premoženja v zasebno last, krajše

ustreznice pa v slovenskem jeziku ne najdemo.

V pomenu, ki smo ga zaznali v novicah, lahko izraz regulator zamenjamo z

urejevalec ali usmerjevalec, ima pa ta anglizem več pomenov: pomeni lahko neko

napravo, ki nekaj regulira, ureja; idejo, ki je usmerjevalec oziroma vodilo; ali

organizacijo, ki npr. ureja in usmerja mednarodne odnose.

Supervizija je strokovni izraz za strokovno vodenje in nadzorovanje, ki poleg tega

vključuje še svetovanje, zato težko najdemo enobesedno ustreznico slovenskega

izvora. Predlagamo uporabo besede nadzor, a s tem zožimo pomen anglizma

supervizija, saj iz njega izločimo vodenje.

Za 30 najdenih anglizmov lahko predlagamo enobesedno ustreznico v slovenskem

jeziku, za 21 dvobesedno ustreznico, dva pojma lahko prevedemo opisno, 20 pa jih

ostaja neprevedenih.

89

Graf 2: Prikaz možnosti ustreznih prevodov anglizmov

Nekatere iztočnice se pojavijo v več kategorijah novic. V vseh štirih kategorijah

(Slovenija, Svet, Gospodarstvo in Lokalne novice) se pojavi pet iztočnic, v treh

kategorijah zaznamo eno iztočnico, v dveh pet pojmov, v samo eni kategoriji pa se

pojavi kar 62 iztočnic.

Graf 3: Analiza števila pojavitve enakih iztočnic v več kategorijah

41 %

29 %

3 %

27 %

MOŽNOST USTREZNEGA PREVODA ANGLIZMOV

Enobesedni ustrezni prevod Dvobesedni prevod Opisni prevod Neprevedena iztočnica

7 %1 %

7 %

85 %

ŠTEVILO ENAKIH IZTOČNIC V VEČ KATEGORIJAH

4 kategorije 3 kategorije 2 kategoriji 1 kategorija

90

5 SKLEP

Slovenski jezik se – podobno kot drugi evropski in svetovni jeziki – zaradi

globalizacije, pospešenega razvoja informacijskih tehnologij ter posledične večje

in tesnejše povezanosti celega sveta ter vsesplošne dostopnosti raznolikih vsebin,

strokovnega znanja in praks, ne more izogniti prevzemanju tujih besed, tudi iz

angleškega jezika. Vpliv angleščine na slovensko besedje je moč zaznati predvsem

v govoru mladih in v medijih, kar je opazno v govoru na slovenskih radijskih

postajah vseh vrst in tudi na radijski postaji, katere informativne vsebine smo

analizirali v nalogi.

To je Radio Murski val s sedežem v Murski Soboti, ki je regionalna informativna

radijska postaja s programi posebnega pomena, kar pomeni, da se določen delež

denarnih sredstev, potrebnih za delovanje medija, pridobiva preko razpisov, za to

pa mora Murski val izpolnjevati tudi posebne pogoje. Tako vsebinsko spremlja

dogajanje v pomurski statistični regiji, vsebine pa so namenjene vsem generacijam.

Ker gre za regionalni radijski program, razširja tudi vsebine, namenjene madžarski

narodni skupnosti in romski skupnosti, ki živita na območju slišnosti. V jeziku

Radia Murski val je moč zaznati narečne vplive prekmurskega narečja, radio

ustvarja tudi oddaje v in o narečju, tako kot na drugih radijskih postajah pa se

predvsem v informativnih vsebinah ne more izogniti prevzemanju besed.

Analiza vključuje pregled iz angleščine prevzetih besed v osrednjih informativnih

oddajah na Radiu Murski val v obdobju enega meseca (od 1. 3. do 31. 3. 2015).

1. predpostavka: Več prevzetih besed iz angleškega jezika se uporablja v

agencijskih novicah osrednje informativne oddaje na Radiu Murski val, manj pa v

lokalnih novicah.

Ugotavljamo, da predpostavka ne drži. Največ anglizmov smo namreč našli v

lokalnih novicah, ki jih ustvarjajo novinarji Murskega vala, in nastajajo na terenu,

novinarskih konferencah, v pogovorih z različnimi sogovorniki, za katere pa velja,

da so strokovnjaki na svojih področjih. Ker novinarji uporabljajo posnete izjave,

91

citate in povzemanja, na jezik v novicah ne vplivajo le sami, temveč je besedišče

odvisno tudi od njihovih sogovornikov. Poleg tega je lokalnim novicam v osrednjih

informativnih oddajah namenjenega največ časa, zato je toliko več možnosti, da se

v novici pojavijo prevzete besede, tudi iz angleškega jezika.

2. predpostavka: Več anglizmov je v osrednji informativni oddaji uporabljenih v

agencijskih novicah v kategoriji »Svet«, ki so velikokrat prevedene in povzete iz

tujih tiskovnih agencij, manj v kategoriji »Gospodarstvo«, najmanj pa v kategoriji

»Slovenija«.

Predpostavka ne drži, saj smo pri analizi agencijskih novic po posameznih

kategorijah ugotovili, da je največ (12) različnih anglizmov uporabljenih v

kategoriji »Slovenija«, sledi pa kategorija »Gospodarstvo« (11). Najmanj (8)

različnih prevzetih besed se pojavi v kategoriji »Svet«.

Uporaba prevzetih besed iz angleščine v sklopih »Svet«, »Gospodarstvo« in

»Slovenija«je zelo primerljiva. V vseh treh sklopih se pojavijo naslednje iztočnice

evro, evro-, informacija, medij in program. V sklopih »Slovenija« in

»Gospodarstvo« se pojavi tudi iztočnica komentirati, torej je polovica iztočnic, ki

smo jih našli v teh dveh sklopih, enaka. Ni pa nobene iztočnice, ki bi se pojavila v

sklopih »Slovenija« in »Svet« ali »Svet« in »Gospodarstvo«.

3. predpostavka: Za anglizme, ki so uporabljeni v agencijskih novicah, lahko v

jezikovnih priročnikih (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis in

Veliki slovar tujk) najdemo bolj razumljive slovenske ustreznice, ki poslušalcem

približajo sporočilo novic ter poskrbijo za njihovo jasnost.

V jezikovnih priročnikih kot so Slovar slovenskega knjižnega jezika 2, Slovenski

pravopis, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika in Veliki slovar tujk, lahko

najdemo večino anglizmov, z izjemo naslednjih iztočnic: fraking, fotošuting,

roudšov (road show), start ap (start up) in vifi (wi-fi).

92

Predpostavka delno velja za določene anglizme, ki jih lahko nadomestimo s

slovenskimi ustreznicami, npr. evro- – evropski, implementacija – izvedba,

informacija – podatek, informacijski – podatkovni, komentirati – pojasniti, partner

– družabnik, standard – raven, supervizija – nadzor.

A v vseh primerih, najdenih v agencijskih novicah, uporaba enobesednih ustreznic

ni mogoča, zato bi bil potreben opis, kar pomeni, da se uporabita vsaj dve besedi

ali več besed. Primeri za to so denimo: infrastruktura – komunalna opremljenost,

medij – množično občilo, privatizacija – prenos družbenega premoženja v zasebno

last, rekord – najboljši dosežek, tabloid – rumeni časopis. S prenosom v slovenski

jezik so se ustalili tudi izrazi kot sta holding in videopovezava, ki ju uporabljamo

zaradi načela jasnosti in jedrnatosti. Če se odločimo za krajšanje teh opisov,

tvegamo izgubo popolnoma enakega pomena besed, kot ga imajo anglizmi ali pa

ga preveč razširimo in izgubimo natančnost.

Še več ustaljenih izrazov, prenesenih iz angleškega jezika, najdemo v kategoriji

»Lokalne novice«, npr. defibrilator, digitalen, domena, džins, film, fotografija,

klub, motorist, radiator, telefon.

Nekatere iz angleščine prevzete besede lahko, v skrbi za čistejši in jasnejši jezik ter

boljše razumevanje sporočila, nadomestimo s primernejšimi slovenskimi

ustreznicami, vseh pa ne. V takih primerih je zatekanje k angleškim sposojenkam

upravičeno, kar potrjuje tudi Šabec (2007b: 320). Da bi se izognili površnosti in

iskanju poti najmanjšega odpora, se moramo truditi uveljavljati slovenske

ustreznice tam, kjer je le možno.

93

6 VIRI IN LITERATURA

AKOS. Regionalni program posebnega pomena. Pridobljeno 7. 5. 2016,

http://www.akos-rs.si/ra-in-tv-programi.

Bassnett, S. (2011). The translator as cross-cultural mediator. V Malmkjær, K. in

Windle, K., The Oxford handbook of translation studies (94−107). Oxford: Oxford

University Press.

Conboy, M. (2007). The language of the news. London, New York: Routledge.

House, J. (2013). English as a lingua franca and translation. V Gambier, Y. in van

Doorslaer, L., Handbook of translation studies (59−62). Amsterdam, Philadelphia:

J. Benjamins.

Erjavec, K. (1999). Novinarska kakovost. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Gorjanc, V. (2010). Prevajanje in tolmačenje kot človekova pravica ter slovenska

jezikovna situacija. V V. Gorjanc in A. Žele (Ur.), Izzivi sodobnega jezikoslovja

(137–148). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Kalin Golob, M. (2001). Jezikovnokulturni vidiki vključevanja Slovenije v

Evropsko unijo. Teorija in praksa, 38 (2), 213‒230.

Kalin Golob, M. (2001). Med angleščino in slovenščino: prevzemanje in pomenski

premiki. Družboslovne razprave, 17 (37/38), 235‒240.

Kalin Golob, M. (2008). Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

Klinger, S. (2015). Translation and linguistic hybridity. London, New York:

Routledge.

94

Kocijančič Pokorn, N. (2003). Misliti prevod: izbrana besedila iz teorije prevajanja

od Cicerona do Derridaja. Ljubljana: Študentska založba.

Košir, M. (1988). Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Kučiš, V. (2016). Translatologija u teoriji i praksi. Zagreb: Hrvatsko

komunikološko društvo i Nonacom.

Murski val. (b.d.) Pridobljeno 20. 5. 2015, http://www.pomurje.si/murski-val/.

O RTV Slovenija. (b.d.) Pridobljeno 7. 5. 2016, http://www.rtvslo.si/strani/o-rtv-

slovenija/2.

Poler Kovačič, M. in Erjavec, K. (2011). Uvod v novinarstvo: učbenik za študente

prvega letnika študijskega programa Novinarstvo na FDV. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018: Uradni list

62/13, 22. 7. 2013 (stran 7333). Pridobljeno 6. 5. 2016:

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91.

Sicherl, E. (1999). The English element in contemporary standard Slovene:

phonological, morphological and semantic aspects. Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Sinkovič, N. (2010). Smernice za kulturo radijskega govora (na primeru Radia

Slovenija). Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2. (2014). Ljubljana: Cankarjeva

založba.

95

Snoj, M. (2005). O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah. V Slovenski jezik 5

(113–122). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

STA. (b.d.) Pridobljeno 20. 5. 2015, http://agencija.sta.si/o-agenciji.

Stramljič Breznik, I. (2007). Slovensko besedje v prepletu znotraj- in

medjezikovnih razmerij. V M. Jesenšek (Ur.), Besedoslovne spremembe

slovenskega jezika skozi čas in prostor (425‒473). Maribor: Slavistično društvo.

Šabec, N. (2004). Vpliv angleščine na slovensko besedje. V M. Jesenšek (Ur.),

Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij (514−554). Maribor:

Slavistično društvo.

Šabec, N. (2005). Slovene-English language contact: lexical, syntactic, pragmatic

and intercultural aspects. V D. Stolac, N. Ivanetić, B. Pritchard (Ur.), Jezik u

društvenoj interakciji. Zbornik radova sa savjetovanja održanoga 16. i 17. svibnja

u Opatiji (471‒481). Zagreb, Rijeka: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku.

Šabec, N. (2007). Jezikovne spremembe slovenskega jezika v času in prostoru pod

vplivom angleščine. V M. Jesenšek (Ur.), Besedoslovne spremembe slovenskega

jezika skozi čas in prostor (617‒664). Maribor: Slavistično društvo.

Šabec, N. (2007). Vpliv angleščine na slovenščino: leksikalni in pravopisni vidiki.

V M. Jesenšek (Ur.), Besedje slovenskega jezika (316‒324). Maribor: Slavistično

društvo.

Thomas, G. (1991). Linguistic purism. London, New York: Longman.

Thomas, G. (1997). The impact of purism on the development of the Slovene

standard language. V Slovenski jezik 1 (133‒152). Ljubljana: Inštitut za slovenski

jezik Frana Ramovša.

96

Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.

Toporišič, J. (2001). Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU (Inštitut

za slovenski jezik Frana Ramovša).

Urbančič, B. (1987). O jezikovni kulturi. Ljubljana: Delavska enotnost.

Valh Lopert, A. (2005). Besedje v pogovornih oddajah Radia Maribor. V M.

Jesenšek (Ur.), Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika (261‒277).

Maribor: Slavistično društvo.

Valh Lopert, A. (2005). Kultura govora na Radiu Maribor. Maribor: Slavistično

društvo.

Valh Lopert, A. (2009). Raba tujk v mariborskih govorjenih medijih. Slavia

centralis, 2 (2), 50‒62.

Valh Lopert, A. (2013). Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v

Mariboru. Maribor: Litera.

Valh Lopert, A. in Zemljak Jontes, M. (2014). Jezik kot odraz identitete Slovencev

v znanosti: (na primeru naslovov doktorskih disertacij). V M. Jesenšek (Ur.), Jeziki,

literature in kulture v stiku: ob 200-letnici M. J. Lermontova, 110-letnici Srečka

Kosovela in 100-letnici Vitomila Zupana (259‒284). Maribor: Univerza v

Mariboru.

Zemljak Jontes, M. (2014). Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi. Maribor:

Litera.

Veliki slovar tujk. (2006). Ljubljana: Cankarjeva založba.

97

Zakon o medijih: Uradni list 110/2006, 26. 10. 2006 (stran 11328). Pridobljeno 6.

5. 2016: http://www.uradni-list.si/1/content?id=76040.

Zemljarič Miklavčič, J. (2009). Raziskovanje govorjenega jezika. V N. K. Pokorn

(Ur.), Sodobne metode v prevodoslovnem raziskovanju (110–131). Ljubljana:

Znanstvena založba Filozofske fakultete.

1

7 PRILOGA

1. 3. 2015

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 današnji dan, 1. marec, razglasila za svetovni

dan civilne zaščite. Ta dan naj bi ljudi spomnil, kakšno vlogo ima civilna zaščita in kako življenjsko

pomembna je. Osrednja slovesnost je že včeraj potekala na Brdu pri Kranju, kjer so podelili

priznanja in nagrado za pomembne prispevke na področju zaščite in reševanja. Minister za obrambo

Janko Veber je na slovesnosti poudaril, da je sistem zaščite in reševanja, kot ga imamo v Sloveniji,

ena najboljših rešitev za zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. (Slovenija)

Danes obeležujemo tudi mednarodni dan otrok v medijih, katerega tema je letos medvrstniško

nasilje. Nastal pa je na pobudo Unicefa in Mednarodnega odbora akademije za televizijsko umetnost

in znanost. Unicefovi junior ambasadorji in njihovi vrstniki iz celotne Slovenije so obiskali

uredništvo številnih slovenskih medijev in se vključili v pripravo najrazličnejših programskih

vsebin. Namen tega dne je otrokom v medijih dati prostor, da soustvarjajo zgodbe in predstavijo

svoj pogled na določeno tematiko. (Slovenija)

Kmetje lahko od ponedeljka oddajo vlogo za koriščenje kmetijskih subvencij, sredstev iz ukrepa

kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, sredstev za ekološko kmetijstvo in nekaterih drugih ukrepov.

Vloge morajo oddati do 6. maja, skrajni rok za zamudnike pa je 1. junij, a bodo v tem primeru dobili

nižje izplačilo, odvisno od zamude pri oddaji vloge. (Gospodarstvo)

Novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek bo v ponedeljek začel z delom. Pri

opravljanju funkcije, ki predstavlja novost v slovenskem prostoru, bo iskal primere dobrih in slabih

praks, želi pa si, da bi poleg odkrivanja morebitnih zakonskih kršitev razmišljali tudi o poštenih

odnosih med posameznimi deležniki v verigi. (Gospodarstvo)

Poslanci v prihodnjem tednu začenjajo redno sejo, na kateri bodo med drugim odločali o izenačitvi

istospolne zveze, še prej pa bodo o tej tematiki razpravljali na komisiji za peticije. Na seji jih čaka

tudi odločanje o paketu pravosodnih zakonov, ustanovitvi samostojne Slovenske turistične

organizacije in podaljšanju moratorija na rušenje črnih gradenj. (Slovenija)

Za rakom letno zboli 14 milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji skoraj 13.000. Tretjino vseh rakov bi

lahko po mnenju strokovnjakov preprečili z zdravim načinom življenja, torej v Sloveniji več kot

4000 na leto. Zato Zveza slovenskih društev za boj proti raku pred letošnjim slovenskim tednom

boja proti raku poziva k upoštevanju kodeksa proti raku. Podatki registra raka kažejo, da število na

novo odkritih rakov, kot tudi smrti zaradi raka, raste. Leta 2001 so v Sloveniji odkrili nekaj manj

kot 10.000 rakov, 10 let pozneje pa skoraj 13.000. V tem času se je podvojilo število raka na prostati,

leta 2012 je zaradi raka na pljučih umrlo skoraj 200 ljudi več kot 10 let poprej. (Slovenija)

Na avstrijskem Koroškem danes volijo župane in občinske svetnike. Volilno pravico ima nekaj več

kot 464.000 ljudi, največ pozornosti pa bodo deležne volitve celovškega župana. Svoje kandidate

bodo na volitvah imeli tudi koroški Slovenci. Volišča se bodo zaprla ob 16. uri. Prve rezultate je

moč pričakovati po 19. uri. (Svet)

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da Grčijo čakajo ostre zahteve, v kolikor bi

država poleti potrebovala tretji program pomoči. Grčija bo morala izpolniti pogoje držav območja

evra brez popuščanja, je za nemški časnik Bild am Sonntag zatrdil Schäuble, ki je ob tem pokazal

tudi nekaj razumevanja za novoizvoljeno vlado v Atenah. (Svet)

Na severu Španije so včeraj iz dveh vasi evakuirali več kot tisoč ljudi, potem ko so narasle vode

reke Ebro poplavile več tisoč hektarjev zemljišč. Večino ljudi so preselili k znancem in sorodnikom,

okoli 150 pa jih je noč preživelo v telovadnici. Na območju regije Aragonija je vodostaj reke Ebro

narasel na pet metrov, medtem ko običajno znaša 1,4 metra. (Svet)

2

Ameriške imigracijske oblasti bi zaradi suma sodelovanja v vojnih zločinih in etničnem čiščenju,

predvsem med pokolom v Srebrenici, lahko iz države izgnale najmanj 150 državljanov Bosne in

Hercegovine, so včeraj poročali pri New York Timesu in navedli, da so identificirali okoli 300

državljanov Bosne in Hercegovine, ki so ob prihodu v Združene države med begunskim valom v 90.

letih prejšnjega stoletja prikrivali sodelovanje v vojnih zločinih. Dokazi kažejo, da je morda kar

polovica od 300 osumljencev sodelovala v genocidu v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov

leta 1995 ubile najmanj 8000 Bošnjakov. (Svet)

Egiptovsko ustavno sodišče je danes razsodilo, da je del volilnega zakona o organizaciji

parlamentarnih volitev, ki naj bi se začele 22. marca, v nasprotju z ustavo. To bi lahko privedlo do

preložitve volitev. Parlamentarne volitve, napovedane za 22. marec, naj bi v dveh fazah trajale do

7. maja. Pomenijo zadnjo fazo tranzicije države v demokracijo po odstavitvi islamističnega

predsednika Mohameda Mursija leta 2013. Novi parlament bo prvi v Egiptu po juniju 2012, ko je

ustavno sodišče iz tehničnih razlogov razpustilo parlament, v katerem so imeli večino islamisti.

Bivši poveljnik vojske Sisi, ki je vodil udar proti Mursiju, je bil lani izvoljen na predsedniški položaj.

(Svet)

2. 3. 2015

Premier Miro Cerar je po nedeljskem pogovoru z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem

v odgovoru na poslansko vprašanje na seji državnega zbora dejal, da ima Klemenčič vso potrebno

integriteto za opravljanje funkcije ministra. Cerar ocenjuje, da nedavna sodba vrhovnega sodišča res

da odpravlja poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o nadzoru nad premoženjskim stanjem

predsednikov parlamentarnih strank, v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo, vendar

pa absolutno ne gre za takšno ugotovljeno kršitev, ki bi metala kakršnokoli senco dvoma na

Klemenčiča, kot nekdanjega predsednika KPK. Podpredsednik SDS Milan Zver pravi, da je za

interpelacijo bolj primeren Cerar, kot pa Klemenčič. Klemenčič pa se, kot je dejal, veseli morebitne

interpelacije. (Slovenija)

Vlada bo predlog strategije upravljanja državnega premoženja verjetno obravnavala že ta teden, nato

se bodo z njim seznanili v parlamentu. Sledila pa bo javna obravnava, je v državnem zboru povedal

premier Miro Cerar. Dejal je tudi, da vlada pri vseh imenovanjih zavrača politično kupčkanje. To

bo veljalo tudi pri izbiri nadzornikov Slovenskega državnega holdinga, katerih predlog Cerar

pričakuje na seji vlade ta teden. (Gospodarstvo)

Ministrstvo za zdravje v mandatu nove vlade na sekundarni ravni zdravstva ni podelilo še nobene

koncesije zasebnim zavodom, medtem ko je na primarni ravni podelilo štiri, je v državnem zboru

povedala ministrica za zdravje Marija Milojka Kolar Celar. Ureditev vprašanja podeljevanja

koncesij naj bi sicer spremenil nov zakon o zdravstveni dejavnosti. (Slovenija)

Evropska centralna banka bo v program kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega naj bi do

najmanj konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic držav in nekaterih

drugih institucij, začela prihodnji teden ali v najboljšem primeru konec tega tedna. Evropska

centralna banka je januarja napovedala, da bo program zagnala marca. (Gospodarstvo)

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je bil v zadnjih 24-urah ubit en njen vojak, še štirje pa so

bili ranjeni v nasilju na separatističnem shodu Ukrajine. To znova dokazuje krhkost prekinitve ognja

med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki, ki je začela veljati pred več kot dvema tednoma.

(Svet)

Iraške sile so začele ofenzivo proti džihadistom islamske države v mestu Tikrit severozahodno od

Bagdada. Vojska in šiitske milice napadajo iz petih smeri, da bi osvobodile središče iraške province

Salah ad Din. Posredovanje v Tikritu velja za preizkus, ali so iraške sile sposobne večjih vojaških

podvigov proti islamski državi, ki je zavzela velika območja na severu Iraka in v Siriji. V preteklih

mesecih so iraške vladne sile skušale to mesto že večkrat osvoboditi, a neuspešno. (Svet)

3

Oblasti v ameriški zvezni državi Louisiana preiskujejo, kako je lahko nevarna in nemalokrat tudi

smrtonosna bakterija ušla iz visoko varovanega laboratorija. Bakterija je iz nacionalnega centra za

raziskovanje primatov Tulane ušla novembra ali še prej. Oblasti pa zdaj mirijo, da za javnost ni

nevarnosti.

Danes je začel z delom nov varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, ki ga je vlada

na položaj imenovala na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, ob

soglasju ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Varuh bo pri svojem

delu iskal primere dobrih pa tudi slabih praks v verigi preskrbe s hrano. Vladi bo lahko predlagal

sprejetje ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano. O tem, kaj o novostih pri nas

menijo pomurski deležniki v prehranski verigi, je poizvedovala Lidija Cer Magdič. Kot je ob

nastopu svoje nove petletne nepoklicne funkcije povedal Podgoršek, sicer dekan in predavatelj

Visoke šole za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta, varuha vidi predvsem kot priložnost, da

nekdo neobremenjeno pridobiva informacije in pristojne institucije opozarja na nepravilnosti

predvsem ob nespoštovanju zakonov. Sebe sicer vidi kot varuha vseh deležnikov v verigi, od

primarnih pridelovalcev in predelovalne industrije, do trgovine oziroma končnih potrošnikov.

Izpostavlja primere dobre prakse, kot je denimo žitna veriga, ki jo želi razširiti na druga področja.

Pomurski deležniki verige preskrbe s hrano so do novega varuha skeptični. Predsednik odbora za

govedorejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in koordinator Zadružne zveze Slovenije za

Pomurje, Jožef Bračko: »Če bo ta zadeva šla v to smer, kot je načrtovana, sem absolutno za to

zadevo, da se enostavno naši izdelki promovirajo. Ta zadeva mora iti v to smer, ka do kmetje od

tega tudi nekaj imeli, nej samo trgovci, če pa se igra na karto, da dejansko ustanavljamo spet nekše

organizacije, ki bodo tržili denar samo od tega, potem se s tem ne bi strinjal.« Tudi direktor

Mlinopeka Karel Pojbič dvomi, da bo varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano uspel stanje izboljšati:

»Jaz kakih posebnih pričakovanj nimam, zato ker imamo izredno dosti inštitucij, inšpekcij in vseh

nadzornih organov, pa zaenkrat se ne občuti nobena sprememba in od tega še najmanj pričakujem.

Odnosi v verigi so taki, če želiš vzameš, če pa ne, pa ostaneš tu, kjer si.« Po mnenju podpredsednika

Sindikata kmetov Slovenije Franca Küčana, varuh predstavlja novega sogovornika v verigi in

dodatno upanje, vseeno pa je rezultat njegovega delovanja vprašljiv. »On bo opozarjal, on bo

spremljal, on bo poslušal, on si bo beležil, on bo posredoval, pritiskal oziroma svetoval. Hvala bogu,

da je nekdo prišel, da ne bo delovno mesto zaman in da bomo vsi najdli en pričakovani rezultat. Da

bo od njive, do trgovske police res, res tisto, kar si vsi želimo, nekak čudovito, lepo, z nekim

odnosom, upoštevajoč eden do drugega, in na koncu vsi zadovoljni.« Dodajmo, da bo varuh

upravičen do mesečnega plačila v višini 30 odstotkov plače uradnika s 56. plačnim razredom. V

okviru rebalansa proračuna je za njegovo delovanje za letos predvidenih 50 tisoč evrov. (Lokalne

novice)

V občini Lendava načrtujejo spremembe v financiranju in razvoju krajevnih skupnosti. Spremenjen

koncept, s katerim je vodstvo občine minuli teden že seznanilo vseh 18 predsednikov krajevnih

skupnosti, temelji na razvojnem konceptu občine do leta 2025. Predstavniki ožjih delov občine so

se prav tako seznanili s predlogom proračuna za letošnje leto. Prispevek Mihaele Kalamar. Koncept

lokalne samouprave in razvoja ožjih delov lokalne skupnosti je po mnenju župana Antona Balažka

temeljni dodatek razvojnega koncepta občine. Osemnajst krajevnih skupnosti so na podlagi analize

razdelili v več skupin. »Pri financiranju bomo kar nekaj dejavnikov upoštevali. Eno je na nek način

glavarina ja, ker je treba tudi skrbeti za to, da se stroški funkcioniranja pokrivajo in tak naprej, po

drugi strani pa je dodaten kriterij še velikost komunalne infrastrukture, za katero mora skrbeti

krajevna skupnost in smo pripravili tako imenovani vavčerski sistem, to je sistem naročilnic, kar

pomeni, da bo vodstvo krajevnih skupnosti imelo nalogo, možnost, da dobi naročilnice za določen

obseg del, znesek, nekaj 100 strojnih ur, in ne vem nekaj 100 bom rekel ročnih ur javnih delavcev

in bodo oni pri proizvajalcu to kar sami naročili. In potem je od njihove kreativnosti tudi odvisno,

če bodo več naredili s prostovoljnim delom in bo več ostalo denarja za druge stvari, tako, da se

krajevnim skupnostim daje en večji pomen.« Na ta način se bo zmanjšala odvisnost vodstev

krajevnih skupnosti od občinske uprave, pričakujejo pa tudi večjo odzivnost. Pogovarjajo se še o

ustanovitvi tako imenovanih razvojnih okolišev. »To pomeni, da bi se nekaj krajevnih skupnosti

razvojno povezalo, svoje osnovne funkcije bodo seveda opravljali, skrbeli za pokopališča, vaške

domove, športno infrastrukturo in tako naprej, seveda tudi za komunalno infrastrukturo,

predvsem odvodnjavanje, jarki, propusti, to je zelo pomembno, no, poleg tega pa si želim, da si

skupaj zastavimo projekte.« To bo omogočilo lažje in hitrejše izvajanje prioritetnih razvojnih nalog

4

in projektov. Na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti z vodstvom občine je bilo predlaganih

tudi nekaj aktivnosti, ki se nanašajo na sodelovanje z društvi in občani. Krajevne skupnosti bodo

odslej več pozornosti posvečale organizaciji življenja na vasi in se odzivale na tiste vsebine, ki so

pomembne za krajane. Prvi odzivi na predstavljene predloge razvoja in financiranja so bili pozitivni,

predsedniki krajevnih skupnosti pa bodo podali še svoje predloge in na naslednjih srečanjih,

predvidoma do maja, oblikovali in potrdili razvojni koncept krajevnih skupnosti. (Lokalne novice)

Danes se je začel teden boja proti raku, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku.

Letošnje geslo je Zdravje je življenje – upoštevajte evropski kodeks proti raku. Po omenjenem

kodeksu je namreč 11 priporočil za zdravo življenje. Prispevek Nataše Brulc Šiftar. Prav z zdravim

načinom življenja bi namreč lahko preprečili tretjino rakov. Več kot polovica zbolelih ima enega od

petih najpogostejših rakov. Vse te najpomembnejše rakave bolezni pa so bolj ali manj povezane z

nezdravim življenjskim slogom: s kajenjem cigaret, nezdravim prehranjevanjem, s prekomerno

telesno težo, pitjem alkohola, premajhno telesno dejavnostjo, kožni rak pa s čezmernim sončenjem.

Zato evropski kodeks ljudem svetuje nekajenje, vzdrževanje primerne telesne teže, telesno

dejavnost, zdravo prehrano, ljudje naj omejijo uživanje alkohola in naj se izogibajo čezmernemu

sončenju. Naš naključni sogovornik ima z omenjeno boleznijo grenke izkušnje, za rakom sta mu

umrla oba starša. »Oče je, kda san bil še premale, san bil skoraj malo manj kak tri lejta, mama pa

zaj, pred dvemi leti, pa san jo spremljo, hudo je, na intenzivnem oddelku je bla, zadnji teden se je

mučila, to je huda bolezen.« Glede zdravljenja pa dodaja: »Upam, ka de se kaj premaknilo na

področju zdravstva, ka zaenkrat je še rak vedno, tak se mi zdi, lobi farmacije. Sploh mama, ka se je

15 let zdravila in na koncu vseeno nejso ji mogli pomagati.« A mnogim uspešno pomagajo, če je

diagnoza, seveda, pravočasno odkrita. Pojavnost raka se sicer, zaradi staranja prebivalstva,

povečuje. V Sloveniji je leta 2011 za rakom zbolelo skoraj 13 tisoč ljudi. Najpogostejši rak pri nas

so nemelanomski raki kože, raki prostate, pljuč, dojk in debelega črevesja. Leta 2011 je zaradi raka

umrlo 5863 ljudi, kar skoraj 1000 več kot leta 2001. Skoraj petina jih je umrla zaradi pljučnega raka,

zaradi raka na debelem črevesju je umrlo 480 ljudi, zaradi raka dojke 410, raka prostate 387 in zaradi

raka želodca 380 ljudi. Dodajmo, da ob tednu boja proti raku društva pripravljajo različne prireditve

z namenom ozaveščanja in preprečevanja te bolezni. (Lokalne novice)

Na Dvojezični srednji šoli Lendava sta opoldne predstavnika Kluba študentov Lendava in

tamkajšnjega Leo kluba ravnateljici šole izročila prenosni računalnik za enega njihovih dijakov in

ček za 800 evrov za izvedbo strokovne ekskurzije dijakov v München. Sredstva za obe donaciji so

lendavski študenti zbrali na januarskem dobrodelnem stand up večeru z Matjažem Javšnikom.

Poroča Petra Kranjec Milanov. Takšne prireditve, kot je bil dobrodelni stand up večer, so postale

že stalnica v delovanju Kluba študentov Lendava, pravi predsednik kluba Attila Ftičar. Do slej so

priredili dva dobrodelna koncerta in izkupiček namenili Dvojezičnima osnovnima šolama 1 in 2

Lendava. S takimi dobrodelnimi akcijami pa dokazujejo, da mladim ne hodi po glavi samo zabava.

»Študentski klubi so že od nekdaj na slabi luči, da prirejajo samo študentske žurke in Klub

študentov Lendava se res že nekaj let trudi, da bi to slabo luč spravil stran in postavil klub pač v

neko boljšo luč v očeh samih občanov Lendave, zato se trudimo delati razne dobrodelne prireditve,

pač tudi sami vidimo, da so res težki časi, tudi sami kdaj pa kdaj potrebujemo pomoč, in res

izkoristimo vsako priložnost, ko lahko da s takimi malimi dejanji osrečimo oziroma pričaramo

nasmeh na dijake.« O tem, komu podariti denar, začnejo razmišljati že nekaj mesecev prej, dodaja

Ftičar, se pa trudijo, da gredo donacije res v roke najbolj pomoči potrebnim mladim. Letos so se

odločili, da okrog 1300 evrov, ki so ji zbrali na omenjeni dobrodelni prireditvi, ki so jo izvedli

skupaj z lendavskim Leo klubom, razdelijo: kupili so računalnik za dijaka Dvojezične srednje šole

Henrika Totha, drugim dijakom te šole pa omogočili ekskurzijo v München. »Letos smo se pač

odločili pomagati fantu, ki je res preživljal težko otroštvo, in mu tako omogočili tudi pač lažje

opravljanje obveznosti v šoli za nadaljnje šolanje, tudi za samo življenje po šoli, nato pa smo stopili

v kontakt z profesorco oziroma ravnateljico srednje šole v Lendavi, če bi lahko tudi z njimi kako

sodelovali, in je pač povedala, da je ta ekskurzija zaj iz leta v leto dražja, in da si določeni dijaki

tega ne morejo sami privoščiti in če bi lahko kako temu pomagali in smo potem pač povedali, da

seveda, da bomo donirali denar in omogočili dijakom to ekskurzijo. Omenjenega dijaka na današnji

predaji donacije ni bilo, ker je zbolel, zato se je ravnateljica Silva Hajdinjak Prendl zahvalila

donatorjem v imenu vseh. »Vsekakor smo hvaležni in ponosni na naše bivše dijake, bom tako rekla,

ker dejansko so tukaj naši in pa naši nekdanji dijaki, to akcijo speljali, tako v Klubu študentov kot

tudi v Leo klubu so člani in smo veseli takih akcij in vsekakor smo veseli take podpore. V

5

lendavskem študentskem klubu pa že načrtujejo novo dobrodelno prireditev, ki bo v lendavski

kulturni dvorani 20. marca, na njej pa bodo zbirali sredstva za društvo Zvezdni otroci. (Lokalne

novice)

Okrožno sodišče v Murski Soboti je danes izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zoper Seaway

Yachts - Razvojni center za nove materiale, pogone in tehnologije. Za stečajnega upravitelja je

sodišče imenovalo Janeza Felca, upniki pa morajo terjatve prijaviti v roku treh mesecev. Objava

začetka stečaja Seaway Yachts je bila ta teden pričakovana, saj so delavci, ki niso prejeli treh plač,

že konec januarja vložili predlog za stečaj. Vodstvo družbe v 15 dneh od prejema predloga za začetek

stečajnega postopka ni ugovarjalo, da družba ni insolventna ali da terjatev delavcev ne obstaja. Kot

je znano, je omenjena družba tudi investitor tovarne kompozitnih materialov v Puconcih, kjer se

proizvodnja sploh ni začela. Rešitev za prazne prostore zdaj išče občina Puconci, kamor naj bi prišla

konec tega tedna tudi gospodarski minister in državni sekretar. Za gradnjo nove tovarne v Puconcih

je gospodarsko ministrstvo sicer družbi Seaway Yachts leta 2011 odobrilo 14 in pol milijona evrov.

(Lokalne novice)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v uradnem listu objavilo javni razpis za

sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja

zakona v razvojni podpori v pomurski regiji v obdobju 2010 – 2015. Prijavitelji s pomurskih občin

lahko oddajo vlogo za posamezen sklop javnega razpisa, odvisno od višine naložbe. Višina

razpisanih sredstev je 2 milijona evrov. (Lokalne novice)

Skupna kazenska ovadba in delavci sindikata Nafte Petrochema so na specializirano državno

tožilstvo v Ljubljani poslali znanilo suma kaznivih dejanj pooblaščenih oseb in zahtevo za preiskavo

v zvezi s stečajem Nafte Petrochem na škodo družbe Nafta Lendava, ki je v 100-odstotni lasti države,

upnikov, zaposlenih delavcev in lokalne skupnosti. Utemeljeno namreč sumijo, da je šlo za

sistemsko siromašenje družbe Nafta Lendava, v združbi med pooblaščenimi osebami, to je

direktorji, prokuristi, člani nadzora ter lastniki in drugimi, ki so sodelovali pri izvrševanju dejanj.

Po mnenju skupine, je pri tem nastalo izjemno visoko oškodovanje, po njihovem za več milijonov

evrov. (Lokalne novice)

V ribiškem domu na Moti pri Ljutomeru je bila danes letna konferenca Območnega združenja

slovenskih častnikov Ljutomer, v katerega je včlanjeno več kot 80 članov. Kot predsednik pa ga

vodi major Anton Kosi. Med številnimi gosti, ki so se udeležili konference, sta bila tudi predsednik

Zveze slovenskih časnikov, general major Alojz Šteiner, in poveljnik rodovskega bataljona

vojašnice Murska Sobota major Ernest Pleh. Ob tej priložnosti so podelili številna odlikovanja.

Častni znak Zveze slovenskih častnikov so prejeli Janez Raduha, Marjan Pintarič in Franc Dolamič,

bronasto medaljo Uroš Verbančič, Dušan Kos in Marjan Carovič, pisno priznanje pa Marjan Rudolf.

(Lokalne novice)

V petek bo Porabje obiskal svetovno znani slovenski pesnik in pisatelj Boris Pahor. Ob 16-ih bo

gost literarnega dogodka v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Zveza

Slovencev na Madžarskem vabi na srečanje z legendarnim slovenskim zamejskim intelektualcem

vse ljubitelje slovenske besede. (Lokalne novice)

3. 3. 2015

Predlogu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki registrirano istospolno

partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, se obeta podpora. Kot so

napovedali v predstavitvi poslanskih stališč, bodo novelo poleg predlagatelja Združene levice,

podprli še v SMC, SD in Zavezništvu Alenke Bratušek. Nasprotujejo pa ji v SDS in Novi Sloveniji.

V DESUS-u niso enotni. Najverjetneje se podpora obeta tudi spremembam zakona o eksplozivnih

in pirotehničnih izdelkih, s katero se uvaja sledljivost prometa s temi izdelki. (Slovenija)

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zadovoljna, ker so z rebalansom proračuna za letos

uspeli zagotoviti sredstva za nujne investicije, med njimi je nova ljubljanska urgenca. Sklep o izbiri

6

izvajalca za drugo fazo je že podpisala. Kot je pojasnila ministrica, so za Ministrstvo za zdravje in

nujne investicije z rebalansom proračuna za letos dobili 29 odstotkov več sredstev, kot jih je bilo v

rebalansu proračuna za lani. (Slovenija)

Nacionalni preiskovalni urad v hišni preiskavah, tri so zaključene, pet jih še poteka, išče dokaze za

21-milijonsko oškodovanje družbe, ki je nastala s prenašanjem lastniškega deleža in izplačil

dividend, ter sum zlorabe položaja pri tem. Po neuradnih informacijah gre za prenos družbe Adrie

Mobil z ACH, pridržana pa naj bi bila generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole.

(Gospodarstvo)

Vodstvo mariborske nadškofije je po dolgotrajnih pogajanjih danes vendarle potrdilo, da so z upniki

uspeli skleniti sporazum, s katerim so uredili medsebojna dolžniško-upniška razmerja. Dogovor, s

katerim je soglašal tudi Vatikan, se nanaša zgolj na obveznosti nadškofije, kjer menijo, da gre za,

glede na nastale finančne razmere, za dober kompromis. (Gospodarstvo)

Na tisoče ljudi se je ob odprti krsti poslovilo od ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova.

Nekaterim politikom so ruske oblasti udeležbo na pogrebu prepovedale. Pred poslopjem centra

Sakharov v Moskvi, so žalujoči, številni so imeli v rokah rdečo vrtnico, ob temperaturah okrog ničle

in rahlem snegu, tudi po več ur čakali na vstop. Nekaterim politikom so ruske oblasti udeležbo na

pogrebu prepovedale. (Svet)

V središču Dresdna so morali danes umakniti tabor, ki so ga pred dnevi postavili tamkajšnji prosilci

za azil in njihovi podporniki. Odlok o tem je prišel potem, ko so se na tabor v ponedeljek zvečer

spravili skrajni privrženci proti islamskega gibanja Pegida in neonacisti. (Svet)

Ameriški žvižgač Edward Snowden, ki je na begu pred pravosodnimi organi Združenih držav

Amerike in je našel zatočišče v Rusiji, bi se rad vrnil v domovino, je danes v Moskvi izjavil njegov

odvetnik Anatolij Kučerena. Kot je poudaril, bi se bil nekdanji uslužbenec ameriške agencije za

nacionalno varnost pripravljen vrniti, če bi se mu v Združenih državah Amerike zagotovilo pravično

sojenje. (Svet)

Po nekaj več kot sto dneh županovanja je župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek

pripravil srečanje z novinarji. Najprej je spregovoril o nekaterih uresničenih predvolilnih obljubah,

kot so dan odprtih vrat za občane, pri njem se jih je oglasilo že 71, imel je več protokolarnih srečanj,

srečanj z gospodarstveniki, tudi iz tujine in morebitnimi investitorji. Spomnil je na polurno

brezplačno parkiranje, nove avtobusne povezave in uresničevanje evropskega projekta

revitalizacije mestnega jedra, v okviru katerega naj bi obnovili tudi rakičanski grad in kroški brod.

A vendarle vse ne gre po načrtih. Ta čas si župan skupaj z Agencijo Republike Slovenije za okolje

prizadeva za ureditev najbolj kritičnih vodotokov. »Mokoš, Dobel in še danes zjutraj sem govoril s

predstavnikom ARSO-ja, denar za to, za Mokoš, je namenjen bil takrat, ko so bile tiste poplave, iz

intervencijskih sredstev, zatika se pa pri podpisovanju pogodb. Se pravi, zdaj probam na vse načine

pospešit to, da bi zdaj, ko se malo posuši, tisti kritični del Mokoša očistili, in s tem vsaj omilili kak

je poplave na tem območju, ki so se dogajale lani v jeseni. To kar mi tudi ali pa nam ni uspelo, je

soboška obvoznica. Soboška obvoznica je izpadla iz rebalansa proračuna. Jaz sem bil kar nekajkrat

v Ljubljani, dvakrat z ministrom za infrastrukturo, enostavno mi je bilo rečeno, da denarja ni, da

nekaj časa je kazalo dobro in soboška obvoznica ni odpisan projekt, ampak letos se ne bo začel, ker

zato ni denarja. Se ta zgodba nadaljuje in tukaj bomo seveda vztrajali, da vsaj v mogoče naslednjem

letu, se začnejo arheološke izkopanine, ki jih je treba narediti najprej, preden po trasi seveda vse

priprave drugega dela Soboške obvoznice, glede pridobitve soglasja gradbenih dovoljenj pa

potekajo normalno naprej. A obstajajo tudi optimistične zgodbe, po besedah Jevška želi Mercator v

središču mesta zgraditi trgovski center s podzemnimi garažami, v nekdanji vrtni center se z novimi

zaposlitvami seli podjetnik s proizvodnjo folij za vakuumsko pakiranje, v Murini hali v mestu naj

bi začelo delovati invalidsko podjetje Deloza, ki bo zaposlilo tudi nekdanje Murine delavke.

Zanimanje naj bi bilo tudi za projekt nekdanje Družbene prehrane in tudi za obrtno cono. Dodajmo,

da bo proizvodnjo širil tudi Wolford, morda Xal, kar hkrati pomeni tudi nova delovna mesta, je še

povedal župan, in še, prizadeva si tudi za gradnjo novega gasilskega doma s centrom za zaščito in

reševanje. (Lokalne novice)

7

Še ostajamo v Murski Soboti. Potem ko je lastnik in direktor družbe Osem postal lastnik blagovne

znamke Kekec, spomnimo: na javni dražbi je pred mesecem dni zanjo odštel 220.000 evrov, je

napovedal nekatere nove izdelke. O slednjih je Flisar, ki razmišlja tudi o gradnji lastnega obrata, za

Murski val povedal: »Mi smo, že na sami dražbi sem povedal, da pripravljamo širitev blagovnih

znamk, to je niz zgodbe te povesti Kekca, registrirali smo blagovno znamko Rožle, Pehta in Bedanec

– to bo imel vsak svoj segment, ampak to ne bodo taki prizori, kjer bi se tako masovno prodajalo,

da bi se na bazi tega tud podjetje širilo, ampak to je samo nekak dopolnilni del programa.« »Bolj

butična prodaja?« »Nekaj nekaj takega, bolj, en bo piščančji program, nekaj bo ribjega programa,

pol zeliščni del paštet, pa tudi divjačinski program.« »Od kod dobivate surovine?« »V letošnjem

letu oziroma v drugi polovici lanskega leta smo se več ali manj obrnili na trenutne slovenske

razmere, ker se je tudi v Sloveniji z to ukrajinsko-rusko krizo povečal pojavil višek določene

kategorije mesa, tako da sodelujemo večinoma s slovenskimi dobavitelji, nekaj malega pa imamo

standardne dobavitelje iz Avstrije.« Sicer pa boste lahko daljšemu intervjuju z Miroslavom

Flisarjem prisluhnili jutri ob pol enih. (Lokalne novice)

Ta čas poteka v soboškem gledališču Park osrednja regijska slovesnost ob dnevu civilne zaščite, ki

jo pripravlja Štab civilne zaščite za Pomurje v sodelovanju z izpostavo Uprave za zaščito in

reševanje Murska Sobota in mestno občino. Na slovesnosti bodo podelili priznanja civilne zaščite

za leto 2015. Prispevek Lidije Cer Magdič. Kot poudarjajo na murskosoboški izpostavi za zaščito

in reševanje, želijo z dnevom civilne zaščite, ta je sicer 1. marca, krepiti zavest javnosti o ogroženosti

pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Želijo pa tudi

poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja. Vsako

leto ob tem dnevu podeli poveljnik Civilne zaščite Slovenije priznanja najbolj zaslužnim

pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodarskim

družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi

pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih

nesreč. Komisija za nagrade in priznanja Civilne zaščite je na podlagi predlogov različnih reševalnih

služb, organov, občin, izpostav in drugih iz vse Slovenije ob letošnjem dnevu civilne zaščite

predlagala skupaj 960 priznanj in nagrad Civilne zaščite. Od tega 802 bronasta, 70 srebrnih in 68

zlatih znakov, 19 plaket in en kipec civilne zaščite. Za Pomurje je poveljnik Civilne zaščite

Republike Slovenije Srečko Šestan podelil skupaj 54 priznanj in nagrad. Od tega 45 bronastih

znakov Civilne zaščite, štiri srebrne in pet zlatih znakov. Priznanja so zahvala za dolgoletno in

požrtvovalno delo na področju zaščite, reševanja in pomoči, številna pa tudi za hrabra dejanja ob

različnih vrstah nesreč. Bronasti znak Civilne zaščite bo danes prejelo šest posameznikov in

Osnovna šola 1 iz Murske Sobote, srebrnega trije posamezniki in Prostovoljno gasilsko društvo Stara

Nova vas za 110 let delovanja, zlati znak Civilne zaščite pa Franc Olaj in Stanislav Wolf,

Prostovoljno gasilsko društvo Fikšinci za 120 let delovanja ter Gasilski zvezi Gornja Radgona in

Lendava za 60 let delovanja. Podelili bodo še 38 izrednih bronastih znakov Civilne zaščite 34

posameznikom in štirim organizacijam, ki so se posebej izkazali na lanskoletnih intervencijah ob

odpravi posledic žledu in poplav na Notranjskem in v osrednji Sloveniji, aprilskih in majskih

poplavah v Srbiji, jesenskih poplavah v Pomurju in drugih večjih intervencijah ob naravnih in drugih

nesrečah. Nekaterim prejemnikom so priznanja izročili že na državni slovesnosti ob dnevu civilne

zaščite v soboto, drugi jih bodo prejeli danes, gasilska društva in zvezi pa na prireditvah ob svojih

jubilejih. (Lokalne novice)

Mladinsko-kulturni inkubator Mansarda iz Lendave je danes pripravil zaključno slovesnost projekta

Prečkajmo meje, združimo svet. S projektom so si prizadevali za večje sožitje in dialog na

večkulturnem in večjezičnem območju. Prispevek Mihaele Kalamar. V projektu, ki že z imenom

nakazuje, da obravnava področje predsodkov, so se mladi posvečali ranljivim družbenim skupinam

na območju Lendave, to je madžarski narodnostni skupnosti, Romom in ženskam. V ta namen so

pripravili čez 50 aktivnosti, ki se jih je udeležilo približno 600 mladih. S to statistiko so organizatorji

več kot zadovoljni. Tako vodja projekta Filip Pongrac: »V treh mesecih smo vsaki drugi dan imeli

eno aktivnost v okviru projekta, na katerih je sodelovalo 11 mladih.« Aktivnosti so bile usmerjene

v pridobivanje novih znanj in veščin, sočasne evalvacije pa so pokazale pozitiven učinek. »In nekako

skupni imenovalec vseh teh evalvacij je, da so se naučili, torej kaj so to človekove pravice, katere

človekove pravice imamo, kdaj so nastale, spoznali so, kaj je to diskriminacija in kar nas je tudi

najbolj razveselilo tudi enakopravnost. Skozi študije primere, skozi predavanja, skozi socialne igre

so spoznali, usvojili vse te pojme in pa, da so pridobili nova znanja, katera bodo tudi uporabili v

8

prihodnosti.« Željo, da bi se doseženi rezultati pri mladih odrazili tudi v širšem okolju, je na sklepni

prireditvi izpostavil župan Občine Lendava Anton Balažek: »Mislim, da nam to v Sloveniji nasploh

manjka, pa seveda v našem okolju tudi, zato je zelo pomembno, da to, kar so počeli v teh delavnicah,

prenesejo tudi v življenje, in nekako sem jih še opozoril, da se mogoče začne pri malenkostih, kot

je komunikacija po internetu in tako dalje.« »In kaj menijo mladi? So sedaj, ko so osvojili znanje,

postali tudi bolj strpni? Grega Ferenc.« »Ja, mislim, da sem definitivno postal bolj strpen, saj smo

tekom predavanj razložili marsikatero stvar, ki mogoče prej niti meni niti ostalim dijakom ni bila

jasna in zdi se mi, da smo tudi mi udeleženci projekta oziroma dijaki, kot tudi organizatorji, veliko

pridobili in s tem na nek način obogateli.« Udeleženci projekta so na današnji zaključni prireditvi

dobili tudi certifikat o opravljenem neformalnem izobraževanju, Mansarda pa je odslej bogatejša

tudi za sajberkotiček, ki je na voljo v brezplačno uporabo. Celoten projekt je vreden približno

20.000 evrov, podprli pa sta ga Občina Lendava in veleposlaništvo Združenih držav Amerike v

Sloveniji. (Lokalne novice)

Na odru kulturnega doma v Gornji Radgoni pa bo čez slabo uro, ob 18-ih, zaživel Čarovnik iz Oza.

Znamenito zgodbo o deklici Doroteji, ki jo tornado odnese v sanjsko deželo Oz, bodo uprizorili

učenci baletnega oddelka gornjeradgonske glasbene šole. Na zadnji generalki pred današnjo

premiero jih je obiskala Petra Kranjec Milanov. Baletni oddelek glasbene šole Gornja Radgona se

zadnjih nekaj let širšemu občinstvu zdaj že tradicionalno predstavi s celovitim odrskim delom, kar

je po besedah ravnatelja Tomaža Polaka njihova posebnost. Po Hrestaču, Pepelku in Alici v čudežni

deželi, so se letos odločili za Čarovnika iz Oza. O razlogih, zakaj so izbrali prav to znamenito zgodbo

Lymana Franka Bauma, ki je doživela že nešteto priredb, mentorica baletnega oddelka Manca Raušl

pove: »V bistvu smo najprej imeli druge variante, potem smo se odločili zaradi tega za Oza, ravno

zaradi tega sporočila, ki ga nosi, ne – prijateljstvo, ljubezen, pomoč, dom. Radi bi publiki, oziroma

sploh tem najmlajšim, ki nas pridejo gledat na dopoldanske predstave, to nekak skoz ples pokazali,

ne samo čez knjige in neka besedila, ampak tudi čez ples, tak da v bistvu zaradi tega sporočila, ki ga

nosi, pa fajn je, ker je to raznolika predstava. Najprej ta realni svet, potem pa čarobni in spet realni

svet – v bistvu pa je rdeča nit čez celo zgodbo to prijateljstvo.« V uprizoritev znamenite zgodbe, ki

so jo začeli pripravljati novembra, so vložili tudi veliko lastnih zamisli. »Ko delaš tak projekt, moraš

tudi malo sebe dati noter, malo potem z otroci, ne, nevem, vprašam njih za ideje, mogoče se je kaj

na treningih, se je kaj zraven, kaka ideja porodila, ni bla čisto ona osnovna zamisel, ampak se potem

iz tiste osnove razvije tudi na treningih. Ni to samo moje delo, ampak je tudi delo pač vseh učencev,

ki so sodelovali pri tem, potem scenografinje naše Daniele Šedivy, pa kostumografinje Simone in

Martine Toš, pa potem lučkar pa ogromno ljudi je tu zraven še.« V ospredju pa so seveda mladi

baletniki. V predstavi jih sodeluje kar 77 oziroma vsi, ki obiskujejo baletni oddelek, od plesne

pripravnice do 6. razreda baleta. V vlogi Doroteje nastopa Ivana Pintarič. »V predstavi mi je zelo

všeč nastopati, no, mislim, nastopala sem že na več predstavah, zato mi je vsako leto to v veliko

veselje, letos še posebno, ker sem glavna vloga. In ta vloga je precej, kako naj rečem, mogoče tudi

emocionalna, ker pač včasih moraš gledati veselo, včasih zaskrbljeno, včasih si prestrašen in je res

zanimivo gledati, kako Doroteja gre v svet čudežev in kako se vse dogaja in to me spominja mogoče

tudi na otroštvo moje.« V letošnjo predstavo pa, v primerjavi s prejšnjimi, niso vključevali staršev.

»Smo hoteli, da je res samo otroška predstava, par elementov tud takih malo na hec obrnjenih, ker

vseeno pridejo potem otroci gledat, je predstava za starše, ampak jaz vseeno to gledam, da je otroška

predstava, da otroci uživajo v njej, ko plešejo in, da bodo otroci uživali, ko jo bodo gledali.« Za

otroke različnih šol bodo Čarovnika iz Oza uprizorili v četrtek in petek dopoldne in za takrat je še

mogoče dobiti nekaj vstopnic. Obe večerni predstavi – današnja premierna in jutrišnja ponovitev –

pa sta že razprodani. (Lokalne novice)

V beltinski grajski dvorani sta danes župan občine Beltinci Milan Kerman in župan srbske občine

Novi Kneževac Dragan Babić podpisala listino o nameri sodelovanja med občinama. V delegaciji

Srbije je bil tudi predsednik gospodarske zbornice Vojvodine Ratko Filipović, saj v takih dogovorih

o sodelovanju med občinami, kot so povedali gostje iz Srbije, vidijo tudi možnosti za krepitev

gospodarskega in kmetijskega sodelovanja. Pred tem so gostje iz Vojvodine bili v sosednji občini

Črenšovci, kjer so prav tako podpisali listino o nameri sodelovanja. Črenšovčani so se dogovorili o

sodelovanju s predstavniki občine Čoka in tamkajšnjim županom Ferencem Balažem. (Lokalne

novice)

9

Občina Odranci je objavila poročilo o nadzoru sistema oskrbe z vodo iz vaškega vodovoda Odranci

za lansko leto. Zdravstveno ustreznost pitne vode iz vaškega vodovoda, iz katerega se oskrbuje

skoraj vse prebivalstvo Odranec, je preverjal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kot

izhaja iz poročila, so Odrančani lani večkrat pili oporečno vodo. Od 30 odvzetih vzorcev za

bakteriološka preskušanja v okviru notranjega nadzora je bilo namreč 12 neskladnih s pravilnikom

o pitni vodi, zaradi vsebnosti koliformnih bakterij in v treh vzorcih še vrednosti e-coli in

enterokokov. Od odvzetih 15 vzorcev kemijska preizkušanja pa so bili vsi neskladni s pravilnikom

o pitni vodi, in sicer 13 vzorcev zaradi zvišane vsebnosti nitratov, pri treh so ugotovili še zvišano

vsebnost atrazina in desetil-atrazina, pri štirih pa še prenizko ph vrednost. Zaradi preseganja

maksimalno dovoljene koncentracije nitratov v vaškem vodovodu Odranci, občina zagotavlja

ogroženim skupinam prebivalstva (nosečnicam, dojenčkom in doječim materam) pitno vodo v

plastenkah. Omenjeni kemijski parametri se bodo v letu 2015 še naprej spreminjali, še piše v

poročilu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. (Lokalne novice)

V petek bo Porabje obiskal slovenski pesnik in pisatelj Boris Pahor. Ob 16-ih bo gost literarnega

dogodka v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Zveza Slovencev na

Madžarskem vabi na srečanje z legendarnim zamejskim slovenskim intelektualcem vse ljubitelje

slovenske besede. (Lokalne novice)

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je končalo sojenje 65-letni Mileni Špolar iz Postružnikove

ulice v Ljutomeru. Špolarjeva je bila obsojena, da je povzročila splošno nevarnost, ko je 28.

februarja 2013 v zrak pognala svoje stanovanje v bloku. Sodnik Branko Palatin je Ljutomerčanko

obsodil na leto dni pogojne zaporne kazni in ji še izrekel varstveni ukrep obiskovanja psihološke

posvetovalnice. (Lokalne novice)

4. 3. 2015

Računsko sodišče je poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank za leto 2013 izreklo negativno

mnenje, saj je ugotovilo več nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. Veliko jih je na področju plačne

politike, kjer so velika nesorazmerja znotraj družbe, sploh pa v primerjavi z drugimi družbami v

državni lasti. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci je ugotovilo kršitev zakona o javnem

naročanju. Računsko sodišče je revidiralo tudi vzpostavitev pogojev za delovanje tako imenovane

slabe banke in prenos slabih bančnih posojil nanjo. Ugotovilo je, da vlada in Ministrstvo za finance

nista ravnala učinkovito, ter vlado pozvalo k iskanju odgovornosti. (Gospodarstvo)

Poslanke in poslanci so sprejeli noveli zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki bosta, po

navedbah vlade, prispevali k bolj učinkovitemu delovanju sodišč in zaostrili pogoje za preverjanje

primernosti kandidatov za sodniško funkcijo. Noveli so podprli v koaliciji, medtem ko jima je

opozicija odrekla podporo. (Slovenija)

Stečajni upravitelj Seaway Yachts je vsem 49 zaposlenim, ki so do konca vztrajali v podjetju, izročil

odpovedi pogodb o zaposlitvi. Tako se bodo delavci, ki so zadnjo plačo prejeli pred več meseci,

lahko prijavili na Zavod za zaposlovanje in dobili sredstva iz jamstvenega sklada. (Gospodarstvo)

Nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih

parov, nadaljujejo boj proti njeni uveljavitvi. Tako naj bi državni svet odločal o vložitvi veta na

zakon, napovedano pa je tudi zbiranje podpisov za referendum. (Slovenija)

Slovenijo bo konec marca na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja obiskal predsednik

Turčije Recep Tayyip Erdogan, so potrdili v Pahorjevem uradu. Gre za povratni obisk turškega

predsednika, potem ko se je januarja lani na uradnem obisku v Turčiji mudil slovenski predsednik

Pahor. Tedaj je bil sicer predsednik Turčije še Abdullah Gül, Erdogan pa je bil premier. Za

predsednika Turčije je bil nato izvoljen avgusta lani. (Slovenija)

10

Če mirovni dogovor za Ukrajino iz Minska ne bo spoštovan, je Evropska unija pripravljena zaostriti

sankcije proti Rusiji, a zdaj se želimo osredotočiti na pozitiven vidik zagotovitve uspešnega

izvajanja tega dogovora, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel po srečanju s predsednikom

Evropske komisije Jean Claudom Junckerjem. (Svet)

Ruski predsednik Vladimir Putin je umor voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova obsodil kot

sramotno tragedijo. Hkrati je od pristojnih oblasti zahteval, da morajo storiti več za preprečitev

najhujših zločinov, tudi tistih s političnim ozadjem. (Svet)

Cilj jedrskih pogajanj z Iranom je doseči tak dogovor, ki bo prestal skrben pregled mednarodne

skupnosti, je ob koncu tridnevnih pogovorov ameriške in iranske strani v Švici dejal zunanji minister

Združenih držav Amerike John Kerry. Ameriška stran tudi poudarja, da so pred rokom za dosego

osnutka dogovora konec meseca pred njimi še težki izzivi. (Svet)

Projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja mora biti končan do konca tega leta, zato dela intenzivno

potekajo na vseh treh podsistemih. Tudi na območju osmih prleških občin v sklopu sistema C, kjer

so te dni ministrico za okolje in prostor seznanili z manjkajočimi pogodbami. Prispevek Tatjane

Letnik. Gradnja vodovoda v sistemu C poteka na območju občin Ljutomer, ki je nosilna občina,

Gornja Radgona, Veržej, Sveti Jurij, Križevci, Radenci, Razkrižje in Apače. Koordinatorica,

županja občine Ljutomer Olga Karba, je povedala, da so za sestanek z ministrico Ireno Majcen

zaprosili že decembra, sestali pa so se šele pred nekaj dnevi. Vsak mesec sproti opozarjajo na to, da

pri sistemu C še niso podpisane pogodbe in aneksi k pogodbam, ki so nujno potrebni. Olga Karba:

»Gospa ministrica je seveda obljubla, da se bo zavzela, da bodo ti aneksi in pa pogodbe tudi čimprej

podpisani. Glede na to, da je država tudi oziroma so potrdili rebalans državnega proračuna, v

katerem bi naj ta sredstva, za katera smo zaprosili, tudi bila vsa zagotovljena v proračunu Republike

Slovenije.« Druga odprta zadeva so sredstva, ki so jih občine založile za sklenitev služnostnih

pogodb s posameznimi izvajalci. Gre za več kot milijon evrov, ki ga občinam zdaj dolguje vodni

sklad. »Vseh osem prleških občin, ki smo vključene v sistem C, pričakujemo vračilo tega denarja in

nas je gospa ministrica tudi usmerila na gospoda Behina, ki smo ga ta teden prosili za urgentni

sestanek v Ljubljani.« Dodatno težavo je zdaj v podsistemu C sprožila še odpoved pogodbe o

zaposlitvi, ki jo je na občinsko upravo v Ljutomeru podal Janez Rožmarin, ki je bil zadolžen za

izvajanje projekta. Kot je povedala Olga Karba, jo je Rožmarinova odločitev presenetila, saj je bila

sprejeta v neprimernem času glede na stanje projekta. »Jaz moram povedati, da sem vesela, da

imamo znotraj uprave sodelavce, ki bodo kljub temu da so zasedeni s svojimi obveznostmi,

pripravljeni prevzeti tudi ta del, namreč, gospodu Rožmarinu so že do sedaj sodelavci pomagali,

tako na finančnem in pravnem področju, kakor tudi na gradbenem področju, tako, da se bomo mi

znotraj uprave organizirali, določeni sodelavci bodo pač prevzeli dodatne obveze, tudi jaz sem se

pripravljena maksimalno angažirati v tej smeri, da bo projekt zaključen.« (Lokalne novice)

Na občnem zboru so se danes sestali člani Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona.

Društvo združuje okrog 120 članov, od tega jih je 80 aktivnejših, ki redno sodelujejo pri aktivnostih,

ki jih čez leto pripravi društvo. Kot je Lidiji Cer Magdič povedala predsednica Rejskega društva za

lisasto pasmo Gornja Radgona Tatjana Verzel, je bilo lansko leto za društvo eno aktivnejših. Med

drugim so se člani udeležili dveh strokovnih ekskurzij in sodelovali na različnih predavanjih ter

razstavah goveje živine. Verzelova dodaja še: »Zraven tega smo bili aktivni skozi vso leto, tudi sami

smo opravili razstavo goveje živine v Občini Radenci, ob dnevu občinskega praznika, in je po vseh

besedah udeležencev bila ena zelo uspešnih razstav. Tudi finančno smo jo vse pokrili, kmetom smo

podelili in priznanja in nagrade za vsako žival posebej in še smo pokrili vse stroške, ki so nastali pri

pripravi živali in pa pri dovozu živali na razstavo.« »Na občnem zboru ste podelili tudi priznanja.«

»Podelili smo trem našim rejcem tudi priznanja. To so podatki iz Kmetijskega inštituta, ki se

poklapljajo za celo Slovenijo, in se je izkazalo, da v naši upravni enoti imamo največ rejcev s tako

visoko proizvodnimi kravami, kot se je dosegalo sedaj – dve kravi sta presegli mejo 13000 litrov,

ostale 11000 litrov in pa tudi imamo prvesnico, ki je presegla 9000 litrov po kravi, kar je zelo lepa

številka. Priznanje so dobili na kmetiji Bračko Jožeta in Damjana, potem iz Nasove je dobil

Senekovič Stanko in pa gospod Branko Šutja.« »Pravzaprav vrsto let nekako na tem občnem zboru

pozornost namenjate odkupu mleka Pomurskim mlekarnam – tudi letos ni bilo nič drugače.« »Ja,

vsako leto se vrtimo mogoče okrog vrele kaše, s tem da pa res je tako na koncu, cena se nekako

izbalansira, tako da na koncu kmetje smo nekako potolaženi in bi radi bili, da bi mlekarna obstajala

11

še naprej, da bi nekako našli skupni jezik in sodelovali – in iz mlekarne in iz strani kmetov – ker je

le to v našem domačem okolju mlekarna, ki si jo želimo, da bi bila ohranjena.« (Lokalne novice)

V Izoli so se na delovnem sestanku srečali predsedniki Društev upokojencev Pomurja. Štiridnevno

delovno srečanje je bilo namenjeno usklajevanju in pripravam za izvedbo enoletnega projekta Na

zdravje, nosilec katerega je Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Vodja projekta Mojca

Makovec Haložan je Bojanu Rajku povedala: »Veliko smo govorili o tem, kakšno je stanje na terenu,

s čem se soočajo predsedniki društev ter koordinatorji na terenu, skušali smo zanimirati predsednike

društev, da bi se nam pridružili, da bi izvajali ta projekt in jaz mislim, da smo v teh dneh vse te cilje

izpolnili. Predsedniki društev so izredno kreativno sodelovali na delavnicah – o tem pričajo dobri

rezultati delavnic, veliko idej se je iz tega izcimilo, ki jih bomo lahko v samem projektu Na zdravje

tudi uporabili in najbolj so me presenetila dejstva, da smo govorili o tem, da se je potrebno

povezovati. To je nekaj kar vsi zelo radi govorimo, o tem, povezujmo se, da nam bo lažje, da bomo

lažje reševali težave, ampak konc koncov pa je to lažje rečti, kakor narediti. Tukaj pa so bili

konkretni predlogi, kako se na terenu povezovati, kako na nek način ustvariti zavezništvo z

organizacijami, ki lahko invalidnim in bolnim starejšim osebam tudi pomagajo. In tukaj je dejansko

ta nadgradnja vseh teh aktivnosti, ki jih imamo že v lokalnem okolju, je seveda to povezovanje in

ena pomoč tem organizacijam, po eni strani, in potem tudi starejšim.« »Predsednica Društva

upokojencev Beltinci Mira Šömen, kaj konkretno Društvo upokojencev Beltinci pričakujete od tega

projekta?« »Mi se bomo z veseljem vključili v ta novi projekt, ki ga je ZDUS pridobil za društva

upokojencev, kjer tudi lahko pričakujemo nekaj sredstev. Seveda bo s tem kar nekaj dodatnega dela,

tudi izpolnjevanja dokumentacije pa vsega, ampak jaz verjamem v naše ljudi, verjamem v naše

prostovoljce, predvsem pa v našo koordinatorko gospo Ano Marijo Vučko, ki bo to, v to sem

prepričana, z veseljem opravila. Seveda z mojo pomočjo in suportom - brez tega pa nikakor ne gre,

z roko v roki pa vse naredimo.« (Lokalne novice)

Ministrstvo za zdravje je za gradnjo druge faze ljubljanske urgence izbralo podjetje SGP Pomgrad.

Za posel se je potegovalo pet izvajalcev, najcenejši pa je bil Kolektor Koling. SGP Pomgrad je bil

drugi najcenejši. Za izvedbo posla zahteva 18,32 milijona evrov. (Lokalne novice)

Na srednjih šolah, kjer izvajajo štiriletne strokovne programe, so danes kandidate, ki so opravljali

izpite poklicne mature v februarskem zimskem roku, seznanili z rezultati in jim podelili maturitetna

spričevala. Na pomurskih srednjih šolah so poklicno maturo v februarskem zimskem roku opravljali

v glavnem odrasli kandidati. Na Biotehniški šoli Rakičan je bila edina kandidatka uspešna. Na

Dvojezični srednji šoli Lendava je maturo opravil samo eden od treh kandidatov, na Ekonomski šoli

Murska Sobota jo je naredilo vseh pet kandidatov, na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer so bili

prav tako uspešni vsi štirje kandidati v programu predšolska vzgoja, na Srednji poklicni in tehniški

šoli Murska Sobota sta bila od štirih kandidatov uspešna dva, na Srednji gostinski šoli Radenci prav

tako dva kandidata od štirih, na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota pa je maturitetne izpite

opravljalo deset kandidatov, ki so dosegli stoodstotni uspeh. (Lokalne novice)

Na okrajnem sodišču v Murski Soboti bo v petek predobravnavni narok proti Tatjani Gjergjek,

donedavni namestnici direktorice soboškega davčnega urada, nekdanjemu vodji kontrolnega

oddelka Avgustu Zakojču in davčnemu kontrolorju Štefanu Koltaju. Pričakovati je, da bodo zanikali

storitev kaznivega dejanja ponareditve uradne listine oziroma napeljevanje k temu kaznivemu

dejanju, ko je soboška davkarija izdala lažno davčno potrdilo Nogometnemu klubu Muri 05. Včeraj

pa je v Celju na tamkajšnjem delovnem sodišču potekala tožba Gjergjekove, ki toži finančno upravo,

ki jo je zaradi izdaje potrdila odpustila. Vsi vpleteni so znova, tako kot na tukajšnjem delovnem

sodišču, močno obremenili direktorico soboškega davčnega urada Vlasto Temlin, saj je bilo

povedano, da je tudi ona dajala navodila za izdajo potrdila. (Lokalne novice)

Regionalna razvojna agencija Mura s partnerji iz Pomurja in Madžarske v okviru čezmejnega

projekta Panon Pleasure pripravila fotografski natečaj Sto podob panonskega užitka. Izpostaviti

želijo privlačne podobe Pomurja ter Zalske in Železne županije, ki ponazarjajo aktiven življenjski

slog na številnih kolesarskih in pohodnih poteh, multikulturno in naravno dediščino, družinske

užitke, bogato kulinariko, kulturo pitja vin in tradicionalne vinske kleti ter užitke ob kopanju v

termalnih vodah. Nagrajenih bo 100 najboljših fotografij. Avtor zmagovalne fotografije pa bo

12

prejel vrednostni bon za nakup fotografske opreme za 500 evrov. Natečaj traja do 10. marca.

(Lokalne novice)

5. 3. 2015

Nadzorni svet Kapitalske družbe je za novega podpredsednika nadzornega sveta imenoval Borisa

Žnidariča, ki je v nadzorni svet prišel konec januarja. Imenovali so tudi člane revizijske komisije,

predsednika akreditacijske komisije in člana komisije za nagrade in prejemke, so sporočili iz Kada.

(Gospodarstvo)

Po sprejetju novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se nadaljujejo aktivnosti njenih

nasprotnikov. V državnem svetu pripravljajo pobudo za veto na zakonsko novelo, o kateri naj bi

državni svet odločal v torek. Isti dan naj bi pobudo za razpis referenduma v državni zbor vložila

koalicija Za otroke gre, v državni zbor, ki v teh dneh zbira podpise. (Slovenija)

SMC na sobotni kongres v Sežano odhaja po novo ime. Z njim želijo poudariti, da po politični

opredelitvi pripadajo moderni in centralni usmeritvi. Največja in najmlajša parlamentarna stranka

bo na kongresu tudi ocenila svoje dosedanje delo, iskali bodo tudi rešitve za boljšo in prijaznejšo

Slovenijo, pravi podpredsednik SMC-ja Milan Brglez. (Slovenija)

Evropska komisija je objavila razpis za zbiranje predlogov za gradnjo vseevropske energetske

infrastrukture. V mehanizmu za povezovanje Evrope je zato na voljo 100 milijonov evrov. Za

subvencijo se lahko povezujejo le projekti s seznama skupnega interesa, na njem je tudi sedem

slovenskih električnih in plinskih povezav. (Gospodarstvo)

Svet Evropske unije je zavrnil predlog Evropske komisije, da bi zaračunavanje mobilnega

gostovanja znotraj Evropske unije ukinili do konca letošnjega leta. Namesto tega predlagajo vmesni

korak, znižanje cen v sredini leta 2016, o ukinitvi pa bi se naj znova pogovarjali leta 2018. (Svet)

Hrvaška vlada je sprejela predlog o pripravljenosti začetka postopka, v kateri bo Evropska unija

ocenila ali je Hrvaška dosegla standarde za sprejem schengenskega pravnega reda. Napovedali so,

da bo hrvaški notranji minister Ranko Ostojić prihodnji teden izjavo predstavil v Bruslju, vložili pa

jo bodo 1. julija. (Svet)

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je potrdila, da bi lahko kandidirala za generalno sekretarko

Združenih narodov, če bo varnostni svet Združenih narodov odločil, da je na vrsti oseba iz vzhodne

Evrope. Hrvaški mediji sicer že dlje časa ugibajo, da bo Pusičeva kandidirala za naslednico

sedanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-moona. (Svet)

Na jugu Rusije so se začele množične vojaške terenske vaje, v katerih sodeluje več kot 2000

pripadnikov vojske in zračne obrambe ter okoli 500 vojaških vozil, je danes sporočilo rusko

obrambno ministrstvo. Ukrajinski parlament pa je medtem danes sprejel zakon o povečanju števila

vojakov na 250.000 ljudi. (Svet)

Novi dokumenti, ki jih je medijem posredoval ameriški žvižgač Edward Snowden razkrivajo, da je

Nova Zelandija z elektronskim nadzorom vohunila za svojimi sosedami v Tihem oceanu. (Svet)

Globoko razklano ameriško vrhovno sodišče je včeraj drugič v treh letih v svoje roke vzelo leta 2010

sprejeto reformo zdravstvenega sistema, preko katere se je doslej zavarovalo preko 10 milijonov

Američanov. Sodišče bo odločitev o novi tožbi na račun še vedno spornega programa Obamacare

sprejelo konec junija. (Svet)

17. marca bo v Boračevi skupščina družbe Radenske, na kateri bodo potrdili člane novega

nadzornega sveta. Ta bo na prvi seji imenoval tudi novo vodstvo. Kot je znano sta sredi lanskega

decembra Pivovarna Laško kot lastnica Radenske in kupec, češka Kofola, skupaj s slovensko

13

družino Polič dosegla dogovor za nakup 75,31-odstotnega deleža v družbi Radenska. Prodajna

pogodba je sklenjena, pod več odložnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred zaključkom

transakcije. Poroča Nataša Brulc Šiftar. V nadzorni svet Radenske tako prihajajo predstavniki češke

Kofole. Kot piše današnji Vestnik, v njem ne bo več pet članov, ampak šest. Z imenovanjem

predstavnikov Kofole v nadzorni svet bo izpolnjen še eden od odložnih pogojev za dokončno

prodajo Radenske češkemu proizvajalcu brezalkoholnih pijač. Prodaja naj bi bila sicer končana

konec marca, ko bo najverjetneje tudi znano ali s prodajo soglaša Agencija za varstvo konkurence.

S prodajo so soglašale tudi banke upnice Pivovarne Laško. V nadzornem svetu bodo po novem trije

predstavniki Kofole, tudi ustanovitelj in predsednik uprave Jannis Samaras, predlagan je bil tudi

Peter Polič iz skupine P&P ter, tako kot doslej, dva člana zaposlenih. Po opravljeni skupščini je

predviden tudi zaključek transakcije, ko bo iz centralne klirinško-depotne družbe na račun Pivovarne

Laško nakazana odkupnina, na Kofolo pa delnice Radenske. Dogovorjena cena za delnico je 13,59

evra. Pivovarna Laško pa bo za svoj delež prejela okrog 58 milijonov evrov. Od tega mora Radenski

povrniti obveznosti oziroma posojilo v višini 35 milijonov. Ko bo Kofola odkupila delnice

Radenske, bo imela v lasti 93-odstotkov vseh delnic. Lastniki preostalih delnic so večinoma mali

delničarji. V skladu z zakonodajo morajo Kofola po 17. marcu podati prevzemno ponudbo za nakup

preostalih delnic na trgu in sicer po isti ceni. Kakšna bo usoda danes prvega moža Radenske Milana

Hojnika, bo torej znano sredi marca. Ali bo ostal na čelu družbe ali bo Radenska dobila veččlansko

upravo ali pa bo vodenje prevzel nekdo drug. (Lokalne novice)

V občini Gornja Radgona končujejo gradnjo kanalizacije. Pri koncu je tudi gradnja čistilne naprave.

Vendar pa so se pojavile težave, saj država za projekt občini za projekt dolguje že 1,5 milijona

evrov. Prispevek Lidije Cer Magdič. Po besedah župana Stanislava Rojka je končane že 99-

odstotkov gradnje kanalizacijskega sistema v občini Gornja Radgona. »Samo hidravliko moramo še

urediti, to pomeni, da prečrpališča oziroma tam, kjer po naravni poti stvar ne teče, bo potrebno

vendarle dokončno urediti kako in s kakimi črpalkami bo stvar seveda pritekla do čistilne naprave,

in kako se bomo takrat, ko bo drla v sistem tudi padavinska voda, takrat, ko bo recimo nevihta, kako

se bomo te odvečne vode znebili. Tukaj je potrebno pač zagotoviti, da ti viški odtečejo mimo čistilne

naprave, da nam je ne izplakne, kajti čistilna naprava pač deluje na takem principu, da mora na dnu

biti nekaj tega vrelnega blata, ki čistilno sposobnost te naprave povečuje.« Pri čistilni napravi

potekajo zaključna dela, v kratkem se bo montirala strojna oprema. Že ta ali najpozneje prihodnji

mesec naj bi pričeli s poskusnim obratovanjem. »Ampak, mi čakamo od države že skorajda milijon

pa pol evrov denarja, izvajalec na drugi strani sicer čaka nekaj manj. Ampak vendarle ima izvajalec

zaradi nas tudi likvidnostne težave. Ker smo mu tudi za podjetje, ki gradi to čistilno napravo, je

vendarle tak denar ni več drobiž in nekako smo zdaj v tej fazi, da se že pogovarjamo o tem, ali nam

bo izvajalec še želel nadaljevati delati ali ne. Podjetje Pomgrad je to. Ampak računamo, da bomo

nekako vendarle našli skupni jezik.« Kot dodaja Rojko, mora občina plačati opravljena dela, drugače

ne bo dobila uporabnega dovoljenja. »In potem tudi dokončnega zahtevka od kohezijskih skladov

Republike Slovenije ne bomo mogli izdati.« Občina Gornja Radgona je za plačilo izvajalcem

založila svoj denar in najela nekaj kratkoročnih kreditov. »In očitno bomo morali v tej smeri tudi

nadaljevati. Res pa je, da smo že rahlo siti evrobirokratov v Ljubljani. In sicer njihovega precej

trdega odnosa do nas.« Župan Stanislav Rojko pričakuje več njihovega sodelovanja, pa tudi, da bi

na tem položaju bili najboljši strokovnjaki, ki bi delovali tako, da bi uspeli počrpati čim več

evropskega denarja. »Evropski denar, ki ga dobivamo, je naš denar, ta denar davkoplačevalcev, ki

smo ga nakazali nekam drugam in ga potem pod zelo ostrimi pogoji dobivamo nazaj in zelo težko

ga dobivamo nazaj in zelo počasi ga dobivamo nazaj.« (Lokalne novice)

Svetniki občine Kobilje pa so sinoči potrdili predlog proračuna za letošnje leto. Sicer je med svetniki

bila izražena skrb, ker proračun ne predvideva večjih naložb in zato ni razvojno naravnan, a kot

pojasnjuje župan Robert Ščap, ima občina še nekaj neporavnanih obveznosti, dodatno pa jih je

obremenilo zmanjševanje sredstev s strani države. »Ja, zastavili smo ga pač v okviru možnosti, ki

jih trenutno imamo, tako da določenih velikih trenutno možnosti za investicije nimamo. Seveda se

lahko to med letom tudi spremeni, namreč sama zakonodaja še ni točno definirana, in kakšni mehki

projekti, z delnim financiranjem tudi v infrastrukturo v občini Kobilje, mislim, da bodo se lahko

vsaj splanirali, konec leta saj bodo šele pač zakonodajni pogoji na razpolago, da bi se pa sploh

prijavljali na kakšne koli razpise.« Ravno to je bil tudi še očitek na tej drugi obravnavi, da proračun

za to leto ni najbolj razvojno naravnan, pogrešali so nekateri svetniki odsotnost sredstev v tistem

delu, kjer bi se načrtovalo večje investicije. Zadolževanje – temu niste verjetno najbolj naklonjeni.

14

Časi niso ugodni. »Seveda, časi definitivno niso ugodni. Moramo povedati, da imamo še iz preteklih

let kar precej obveznosti – skoraj za eno tretjino nekega realnega prihodka občine iz naslova

glavarine. Tako, da to je definitivno naš cilj, da obveznosti do dobaviteljev v maksimalni možni

meri letno poravnamo. Ne bi pa rekel, da nimamo možnosti za kakršne koli investicije, saj so za

kakšno pametno zadevo na voljo tudi kredit, ki ga za lastni delež lahko uporabimo za neko pametno

investicijo.« Kot možnost se je večkrat omenjalo tudi čezmejno sodelovanje – tukaj ste začeli

navezovati aktivne stike tako z Madžarsko stranjo, kakor tudi s Hrvaško. »Ja, tako je. Saj s Hrvaško

so že bili tudi v preteklosti zelo dobro stiki. Kar se tiče Madžarske, tukaj je stvar kar malo zamrla.

Mi smo ta stik vzpostavili, predvsem tudi s sosednjo občino Čestrek, in tam seveda tako z Čestrekom

kot tudi s krajevno skupnostjo Mihovljan v okviru občine Čakovec se dogovarjamo, da bodo občine

kot take nosilke projekta pobratenja vseh naših društev, tudi nek osnutek pisni o nameri se pripravlja.

In to bo seveda osnova za nadaljnje aktivnosti v smeri investicije – neki mehki projekti, kjer se pa

tudi deloma financira tudi del infrastrukture in bi tako mogoče v večih segmentih razpisov lahko

prišli tudi do urejenosti objektov, za katere imamo vsi cilj, da se uredijo v Občini Kobilje.« Na katere

objekte ciljate? »To je stari zadružni dom, tovarna, ki jo imamo tukaj prazno, seveda kompletno

vaško jedro, most, ki je dotrajal, pa seveda v okolici igrišča so še določene možnosti, potenciali, da

se zadeva uredi.« (Lokalne novice)

Z otvoritveno slovesnostjo v Ljutomerskem Domu kulture pa se je to popoldne v prleški prestolnici

začel 13. mednarodni debatni turnir, ki ga organizirata Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer ter ZA

in PROTI – Zavod za kulturo dialoga Slovenije. Odprtja turnirja se je udeležil tudi predsednik države

Borut Pahor. Tam je bila tudi Petra Kranjec Milanov. Mladi iz 17 držav sveta, ki so se zbrali v

Ljutomeru, bodo tri dni dokazovali svoje retorične spretnosti in skušali kar najbolj prepričljivo

predstaviti svoje argumente glede določene teme. Vse debate potekajo v angleščini s ciljem

spoznavati jezik in jezikovne razlike, se uriti v sporazumevanju v tujih jezikih, razvijati medkulturne

kompetence, vedenje o drugih državah ter seveda sklepati mednarodna prijateljstva. Udeležencem

turnirja je predsednik Borut Pahor je spregovoril o tem, kaj je sam ugotovil v 40-letni praksi

političnega debatiranja. Pri tem je poudaril: »V nekem smislu je torej retorika obvladovanje strasti,

da tisto, v kar sveto verjameš, poveš na način, da bo prepričljivo, hkrati pa ne bo žaljivo za tiste, ki

ti nočejo ali ne želijo verjeti.« V debatiranju se bo na 13. mednarodnem turnirju pomerilo kar 51

ekip, med njimi je tretjina slovenskih. Pomurske barve bodo zastopale tri ekipe iz ljutomerske

gimnazije, med njimi Helena Beznec: »Pripravljali smo se kar veliko – in sicer celi ta teden in že

prej. Vsaki petek smo imeli priprave. To ni moj prvi turnir – to je verjetno eden že izmed tridesetih

turnirjev, tako da sem že kar izkušena. Ja, pričakovanja so, da bomo dosegle nekaj zmag, kajti so

kar, dosti svetovnih ekip je in tudi naravnih govorcev, kar pomeni, da mi imamo malo manj možnosti

za kakršnokoli vidno mesto, ampak upamo na najboljše in upamo da bomo se uvrstile v nadaljnje

tekmovanje. Bojim se verjetno debate proti Američanom, kajti so ena izmed najboljših ekip na svetu,

veselim pa se debate proti kakemu slovenskemu klubu, kajti poznamo se in smo dobri prijatelji.«

Prva debata, v kateri so mladi debaterji soočili svoje argumente v trditvi, da je ameriško

posredovanje na bližnjem vzhodu večja grožnja za mir kot islamski fundamentalizem, je bila na vrsti

že kmalu po otvoritveni slovesnosti in ji je prisluhnil tudi predsednik Pahor. Finale turnirja pa bo v

soboto ob 16-ih v Ljutomerskem hotelu Stela. (Lokalne novice)

Na Ekonomski šoli Murska Sobota – Višji strokovni šoli so s slavnostno podelitvijo diplom

diplomantom višješolskega študija in kratkim kulturnim programom to popoldne zaznamovali 15-

letnico delovanja Višje strokovne šole. Diplome so podelili 46 diplomantom, študente, predavatelje

in druge goste pa je nagovoril župan Mestne občine Murska Sobota magister Aleksander Jevšek. V

15 letih delovanja šole je diplomiralo in si pridobilo 6/1 stopnjo izobrazbe že 854 diplomantov: 534

v programu komercialist, 22 poslovnih sekretarjev, 114 računovodij, 168 ekonomistov in 16

informatikov. (Lokalne novice)

Stečajni upravitelj Nafte Petrochema Silvo Zorec trem delavcem, ki so opravljali nujna vzdrževalna

dela in varovanje objektov v stečajnem postopku, ni podaljšal pogodbe o zaposlitvi, tako da jih ta

mesec dela samo še 16, torej deset manj kot decembra. Prav tako je pred dnevi dala odpoved tudi

zadnja od petih delavk v matični družbi Nafta Lendava, saj že od avgusta ni prejela plače. (Lokalne

novice)

15

Ministrstvo za zdravje je za gradnjo druge faze ljubljanske urgence izbralo podjetje SGP Pomgrad

iz Murske Sobote. Za posel se je potegovalo pet izvajalcev, najcenejši je bil Kolektor Koling. SGP

Pomgrad je bil drugi najcenejši, za izvedbo posla pa zahteva 18,32 milijona evrov. Neizbrani

ponudniki imajo zdaj možnost pritožbe v 15 dneh po prejemu odločitve o izbiri. Če ne bo pritožb,

bodo takoj podpisali pogodbo, dela pa morajo biti izvedena v 18 mesecih. Razpisana dela

predvidevajo izgradnjo ostalih dveh tretjin prometnega terminala, prostore za pripravo vseh

energetskih virov – vključno s strojno in elektro opremo, dokončanje novih prostorov internistične

prve pomoči s čakalnico ter zunanjo ureditev s prestavitvijo komunalnih vodov. (Lokalne novice)

V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah se je dopoldne začelo dvodnevno strokovno posvetovanje na

temo Kakšen zrak dihamo – kakovost zraka v Sloveniji, ki ga organizirata ZRS Bistra Ptuj in ZEEG

Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Organizatorjem je uspelo pridobiti

veliko kakovostnih predavateljev z različnih področij delovanja. Tako sta v dopoldanskem delu že

spregovorila doktor Peter Novak, ki zagovarja drugačno uporabo biomase, in ne zgolj za sežiganje,

ter doktorica Marta Ciraj, ki je spregovorila o človekovih pravicah in dolžnostih države, povezanih

z zdravjem ljudi in varovanjem okolja, poroča spletni medij Pomurje.si. (Lokalne novice)

Pomurska turistična zveza zbira predloge za člane komisije za ocenjevanje Moja dežela – lepa in

gostoljubna ter komisije za kadre in priznanja. S pozivom želijo dati priložnost vsem, ki menijo, da

lahko prispevajo pri boljšem delovanju zveze na obeh omenjenih področjih. Pri predlogih se bo

upoštevala primernost kandidata za udejstvovanje na določenem področju in regijska pokritost.

Predloge zbirajo do torka, 12. marca. (Lokalne novice)

Jutri bo Porabje obiskal svetovno znani slovenski pesnik in pisatelj Boris Pahor. Ob 16-ih bo gost

literarnega dogodka v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Zveza

Slovencev na Madžarskem vabi na srečanje z legendarnim zamejskim slovenskim intelektualcem

vse ljubitelje slovenske besede. (Lokalne novice)

6. 3. 2015

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je premierju Miru Cerarju

ponudila odstop z mesta ministrice. Kot je dejala v izjavi za medije, se je za to odločila, ker se po

nedavni objavi podatkov o honorarjih, ki jih je prejela, ni mogoče izogniti političnim posledicam.

Predsednik DESUS Karel Erjavec in prvak SD Dejan Židan spoštujeta odločitev ministrice, vendar

Židan opozarja, da bo napačen odziv, če se ministrico označi za grešnega kozla, saj je

protikorupcijska komisija odkrila napako v sistemu, ki jo je treba odpraviti. (Slovenija)

Predsednica NSI Ljudmila Novak ministrici Stanki Setnikar Cankar šteje v dobro, da je po objavi

nekaterih njenih zaslužkov ponudila odstop. Upa pa, da bo predsednik vlade njen odstop tudi sprejel.

Zaradi velikega nasprotja med tem, kar je ministrica Stanka Setnikar Cankar govorila in tem, kako

je ravnala, je bil njen odstop edina pot, pa je poudaril predsednik SVIZ-a Branimir Štrukelj.

Predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinič je dodal, da ministrica v odstopu med politiki

ni edina, ki je obremenjena s temi rečmi. V Študentski organizaciji Slovenije pozdravljajo odločitev

ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, da odstopi s funkcije. Menijo

pa, da je razkritje višine njenih honorarjev le povod za odstop ministrice, vzroki pa da izhajajo

predvsem iz njenega slabega dela in nesodelovanja z deležniki v izobraževanju. Iz komisije za

preprečevanje korupcije so ob ponujenem odstopu ministrice za izobraževanje sporočili, da zadeve

ne komentirajo. Zapisali so, da gre za njeno osebno odločitev in da je treba problem rešiti na

sistemski ravni. (Slovenija)

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin kaže, da bo SDS s predlogom novele kazenskega zakonika

neuspešna tudi v drugo. V SDS predlagajo sankcioniranje tistih, ki so se ali se nameravajo v tujini

udeležiti terorističnih bojev, podpirajo jih le v Novi Sloveniji in Zavezništvu Alenke Bratušek. Ostali

pozdravljajo iniciativo SDS, a menijo, da je treba k zadevi pristopiti širše. (Slovenija)

16

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak v poslanici ob

dnevu žena izpostavlja, da lahko pasivnost na področju enakosti spolov pomeni nazadovanje v

obdobje, ko današnje pravice še nikakor niso bile samoumevne. Ugotavlja, da še danes z

lahkotnostjo sprejemamo tako imenovane argumente naravne delitve dela. (Slovenija)

Interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta bo v ponedeljek odločala ali bo državnemu

svetu predlagala vložitev veta na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Če bo

takšno pobudo sprejela, bo državni svet ob morebitnem vetu zakonske spremembe, ki izenačujejo

pravice o zakonskih parih, predvidoma glasoval v torek. (Slovenija)

Obrambni minister Janko Veber je danes gostil italijansko kolegico Roberto Pinotti, s katero sta

govorila predvsem o potrebi po obvladovanju kriznih žarišč v evropski soseščini. Izpostavila sta

nemirno Libijo, govorila sta tudi o slovenskih načrtih o nabavi mini brezpilotnih letal, pri čemer je

Italija ponudila pomoč. (Slovenija)

Evropska unija je danes odpravila sankcije proti štirim Ukrajincem, med katerimi je tudi sin

nekdanjega ukrajinskega premierja Mikole Azarova Oleksij Azarov. Hkrati je podaljšala sankcije

proti nekdanjemu Ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in še 14 drugim. (Svet)

Evropska unija je danes razširila sankcije proti podpornikom režima v Siriji. Na seznam sankcij je

uvrstila še sedem ljudi in šest pravnih oseb, s tem želi Bruselj okrepiti pritisk na režim sirskega

predsednika Bašarja al Asada, medtem ko se vojna v državi vse bolj zaostruje, miru pa ni in ni na

vidiku. (Svet)

Tajvansko sodišče je danes obsodilo na smrt študenta, ki je lani v napadu z nožem na podzemni

železnici v Tajpeju ubil štiri ljudi, več kot 20 pa ranil. Usmrtili ga bodo z ustrelitvijo, je odločilo

sodišče. (Svet)

Med pomurskimi gospodarstveniki se je danes mudil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zdravko Počivalšek. Med drugimi je bil v družbah Varis, Ocean Orchids in Termah 3000. Obisk, na

katerem ga je spremljal tudi državni sekretar Aleš Kandarut, pa sklenil v Gornji Radgoni na seji

upravnega odbora Pomurske gospodarske zbornice, ki se je je udeležil tudi predsednik gospodarske

zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kot je uvodoma seje povedal direktor Pomurske gospodarske

zbornice Robert Grah, gospodarstvo v regiji, kljub temu da smo lani zabeležili rekorden izvoz v

višini 660 milijonov evrov, še vedo zaostaja za slovenskim povprečjem. Brezposelnost je medtem

nad povprečjem. Minister Počivalšek je gospodarstvenikom predstavil prioritete ministrstva,

zmanjšanje administrativnih ovir, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, lotili bi se radi tudi

spremembe delovnopravne zakonodaje. Obljubil je, da novih davkov ne bo. V pogovoru z Natašo

Brulc Šiftar pa je spregovoril tudi o usodi pomurskega zakona in Seawayjeve tovarne v Puconcih.

Najprej je strnil vtise obiska: »Moram povedati, da sem z veseljem prišel v pomursko regijo, da sem

pač spoznal nekatere firme, ki sem jih že od prej tudi od znotraj poznal in nekatere nove, in moram

reči, da sem s tem, kar sem do sedaj videl, zadovoljen, je pa nekaj stvari na katere moramo v vladi

paziti oziroma narediti nekaj korakov naprej, predvsem mislim na ARSO, na vodne koncesije, ki

vplivajo na ta kmetijski del proizvodnje, če hočete pri podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo orhidej

in pa tudi na tem turističnem delu.« Kakšna je usoda pomurskega zakona? Bo zagotovljen denar za

dokončno njegovo izvajanje? »Usoda pomurskega zakona je v tem, da bo pač podaljšana njegova

veljavnost za dve leti in poskušali bomo zagotoviti toliko denarja, kolko je bilo od začetka

planirano.« Neuspela usoda Seawayja v Puconcih. »Pri tem ne morem nič drugega reči kot to, da je

ozadje tega zelo slabo, črno, in da bo ministrstvo prekinilo pogodbo, glede na to, da od celotnega

zneska, če zdaj približno povem, približno tri četrt nima pokritja.« Dodajmo, da si je po seji minister

Počivalšek ogledal tudi Radgonske gorice, kjer ga je gostil nagrajenec Gospodarske zbornice

Slovenije Borut Cvetkovič. (Lokalne novice)

In sedaj v Moravske Toplice, kjer sta Zveza ekoloških gibanj in Znanstveno raziskovalno središče

Bistra Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pripravila strokovno posvetovanje

Kakšen zrak dihamo? Kakovost zraka v Sloveniji. Posvet, ki poteka že več kot deset let, je nastal

zato, ker smo v zadnjem obdobju doživeli velike spremembe, pravzaprav korak nazaj v kakovosti

zraka v Sloveniji, je izpostavil predsednik organizacijskega odbora posveta doktor Peter Novak iz

17

Znanstvenega posveta pri evropski okoljski agenciji in dodal: »Namreč, ekonomske spremembe,

družbene spremembe, so povzročile, da smo prešli nenadoma iz najbolj čistih goriv, kot sta plin,

elektrika, na goriva, ki so seveda navidezno okolju prijazna, to je slovenska biomasa, s tem smo pa

povzročili drugi del težav, namreč, biomaso kurimo v napravah, ki niso primerne za to, ki niso

pripravljene tako kot bi morale biti, in seveda smo povzročili izjemno onesnaževanje zraka. Ne samo

z delci PM10 in PM 2,5, zaradi katerih smo sprejeli tudi ustrezne ukrepe v državi, ampak te emisije

spremljajo še drugi pojavi, kot so ogljikov monoksid, katrani in vse to nas navaja k temu, da bomo

imeli v Sloveniji v naslednjih letih, če se bo ta trend nadaljeval, velike zdravstvene težave, katerih

stroški bodo bistveno večji, kot je pa prihranek pri gorivu. Kaj storiti? Več kot polovica

gospodinjstev danes uporablja biomaso v napravah, ki so daleč od tistih, katerim smo prepovedali

vgradnjo in uporabo v letih 72 in 75. Danes je vse to na trgu po načelu prostega pretoka blaga in

storitev, kontrola nad kakovostjo moderniziranih naprav, recimo kotel na olje dobi gorilnik na pelete,

brez vsake kontrole medsebojnega usklajevanja, usklajene dejavnosti, in rezultat je velika emisija

katranov, prašnih delcev in drugega. Cilj tega posveta je povedati, kaj storiti, kako storiti in kako na

najcenejši način priti iz tega, iz te velike težave, kajti ni enostavno 50 procentov kurilnih naprav, ki

danes uporabljajo biomaso, spremenit v okolju prijazne ali pa jih zamenjati z drugimi, ki so

ekonomsko enako ali bolje učinkoviti. (Lokalne novice)

Na gradu pri Gradu so včeraj odprli pregledno razstavo del udeležencev likovne kolonije, ki jo že

20 let v Moravskih Toplicah in okolici organizira protestantsko društvo Primoža Trubarja. V dveh

desetletjih je v koloniji sodelovalo 70 umetnikov, ki so ustvarili okrog 130 slik, ki so jih podarili

društvu. Iz tega nabora je umetniški vodja kolonije Nikolaj Beer za razstavo izbral 35 slik 35

avtorjev. O njihovi sporočilnosti in umetniški vrednosti pa je na včerajšnjem odprtju spregovoril

umetnostni zgodovinar Franc Obal. Ta celotno zbirko ocenjuje kot bogat fond vrhunskih del

pomembnih slovenskih in tujih slikarjev. Za naš radio pa je Obal povedal še: »Rejsan je, ka je ves

čas Nikolaj Beer umetniški vodja od vsega začetka, no jes san tudi od prve kolonije zraven, tak ka

man vpogled. Pa meni se zdi, ka Niki ma eno takšno srečno roko, ker je pač ustvarjalec, pozna tudi

dosta lidij, in eno pravo mero mel, ka njemi uspe vedno, da privabi dobre slikare. Moren povedati,

ka dobre pomeni, ka so med njimi tudi najboukši. Med najboukšimi so tudi določeni umetniki, ka

so v teh kolonijah bili, in to je pomembno, ka so tudi najboukši ka so v sodobni slovenski likovni

umetnosti prisotni. In tako kot oni slikajo svoja najboukša dela, tak so tudi tu ustvarjali dela. Ker

običajno velja, ka je v kolonijah bole ležerno vzdušje, pa potem češ, ka ne delajo, pa ne nastanejo

dobra dela. Ampak tou je nej rejsan, ker jes dosta spremljan te kolonije, pa tou vidin, in tou je zdaj

čista drugače, kak je včasih bilou. Tou zaj resno delajo. Se tudi poveselijo pa drujgo, ampak delajo

pa tudi, tak ka je dobro vzdušje in te nastanejo tudi dobra dela. Zelo dobra dela in tou tudi ta kolonija

ma.« (Lokalne novice)

Madžarska bo prihodnjo nedeljo, 15. marca, praznovala narodni praznik v spomin na marčno

revolucijo v letih 1848-49, ko si je madžarski narod izbojeval odpravo tlačanstva, svobodo tiska,

postavitev samostojne narodne vlade in druge pomembne vrednote. Praznik bodo proslavili tudi

prekmurski Madžari. Prve slovesnosti bodo že ta konec tedna. Podrobnosti v prispevku Mihaele

Kalamar. Prva od občinskih slovesnosti bo v Občini Moravske Toplice, in sicer bodo jutri ob 18.30

položili vence pri spominskem obeležju v Prosenjakovcih, za tem pa bo ob 19-ih kulturni program

v prostorih vaškega doma v Motvarjevcih. V nedeljo se bodo praznika spomnili v najmanjši

narodnostno mešani Občini Hodoš. Slovesnost bo ob 14-ih v tamkajšnjem kulturnem domu.

Prihodnji petek bo v spomin madžarske revolucije ob 11-ih v Gledališki in koncertni dvorani v

Lendavi prireditev za osnovnošolce, ob 12.45 pa še za dijake tamkajšnje dvojezične srednje šole. V

petek ob 19-ih pripravlja prireditev tudi madžarska narodna skupnost v Občini Dobrovnik. Prireditev

bo v tamkajšnjem kulturnem domu. Dan za tem, v soboto, bosta še slovesnosti ob 14-ih v vaškem

domu na Kapci v organizaciji Kulturnega društva Jožef Attila, in ob 19-ih v vaško-gasilskem domu

v Domanjševcih v organizaciji Madžarske narodne skupnosti Občine Šalovci. Osrednja prireditev

ob madžarskem narodnem prazniku bo prihodnjo nedeljo, 15. marca, v Lendavi. Začela se bo ob 15-

ih s polaganjem vencev pri spominskih plošči Szechenyija in Kossutha. Tam bosta zbrane nagovorila

predsednica sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Judit Vida Törnar

in župan občine Lendava Anton Balažek. Za tem bo ob 16-ih v Gledališki in koncertni dvorani

slavnostna prireditev, na kateri bosta spregovorila doktor Peter Hobal, državni sekretar za kulturo

pri ministrstvu za človeške vire, in Ferenc Horvat, predsednik Sveta pomurske madžarske

samoupravne narodne skupnosti. (Lokalne novice)

18

Petrol Geoterm je danes zanikal, da je pri Petišovcih pred dnevi uhajal plin in da je tam bila

onesnažena voda. Preiskava o domnevno zakopanih strupenih kemikalijah pri sanitarnih vrtinah pa

se nadaljuje. Civilna iniciativa Ustavimo fraking v Petišovcih ob tem pravi, da Petrol Geoterm le

preusmerja pozornost od problemov. Po domnevnem uhajanju plina, ki so ga krajani pri Petišovcih

opazili 25. februarja, je Petrol Geoterm naročil preskuse meritve in teste. V rumenkasti tekoči pri

vrtni PT96 so v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ugotovili, da so vrednosti

parametrov odpadne vode usklajene s predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki jih predpisuje

zakonodaja. Analizirana voda torej ni onesnažena z nevarnimi snovmi in posledično ni nobene

nevarnosti za ljudi in okolje. Zaradi domnevnega uhajanja plina pri vrtini PT95 so preizkusili tesnost

cevi. Pri vrtinah PG1 in PG5, kjer trenutno črpajo največ, so 100-odstotno tesnile ter so tako

popolnoma varne za uporabo. Tlačna preizkusa na cevovodih, ki potekata od vrtin PT96 prek

zemljišč v okolici sanirane vrtine PT95, sta sicer pokazala netesnost, vendar pa ob tem poudarjajo,

da pri meritvah, ki so bile opravljene še isti dan takoj ob prijavi o morebitnem puščanja plina,

prisotnost plina ni bila zaznana, pravijo v družbi Petrol Geoterm, kjer so kljub temu cevovoda

preventivno zaprli, dokler preskus ne bo pokazal popolne tesnosti. Ob tem javnosti zagotavljajo, da

so vsi postopki pridobivanja plina popolnoma varni. Zaradi domnevno odloženih nevarnih

kemikalij, zakopanih med sanacijo vrtin leta 2006, se je vodstvo družbe v četrtek sestalo z

inšpektorjem za okolje in prostor. Sklenili so, da bodo preiskavo nadaljevali. (Lokalne novice)

V Mercatorjevem centru v Mariboru je potekal že 29. turistični festival Turizmu pomaga lastna

glava. Tema letošnjega festivala je bila Zgodbe turizma. Udeležilo se ga je 15 osnovnih šol iz

Pomurja in mariborskega območja, ki so obiskovalcem predstavile svoje lokalne zgodbe in njihove

junake, ki že obstajajo ali delujejo kot turistični produkt in temeljijo na legendah, ljudskih

pripovedkah, naravnih danostih, lahko pa tudi na sodobnih pojavih in dogodkih. Med pomurskimi

osnovnimi šolami so se posebej izkazali učenci Osnovne šole Fokovci, saj je bila njihova turistična

ideja z naslovom »Ko ovcam postane dolgčas ali kako je nastal gorički jogurt«, izbrana za najboljšo

turistično nalogo. Turistični podmladek Osnovne šole Beltinci z nalogo »Kvatra – zgodba o

izpolnjenih željah« pa je prejel posebno priznanje za najboljšo turistično tržnico. Oboji so prejeli

tudi zlato priznanje, poleg njih pa še Osnovna šola Puconci, Osnovna šola Miška Kranjca Velika

Polana in Osnovna šola doktorja Antona Trstenjaka Negova. (Lokalne novice)

Pred dobro uro se je v Slovenskem domu v Monoštru začelo v okviru tako imenovanih literarnih

ZAD večerkov literarno srečanje z legendarnim zamejskim pisateljem in intelektualcem Borisom

Pahorjem. Gre za starosto med slovenskimi pisatelji, ki ima zelo zanimivo zgodovino, nekoliko

podobno zgodovini madžarskega pisatelja Imreja Kertoša. Ker je trenutno v Pomurju, ga je

predsednik zveze Jože Hirnök povabil v Monošter, za njegov prihod pa si je tudi že dlje časa

prizadeval generalni konzul Dušan Snoj, je za časopis Vestnik pred dogodkom povedala sodelavka

Zveze Slovencev na Madžarskem, Marijana Sukič. Več o Pahorjevem gostovanju pri porabskih

Slovencih bomo poročali v naši jutrišnji osrednji informativni oddaji. (Lokalne novice)

Na okrajnem sodišču v Murski Soboti je potekal predobravnavni narok proti Tatjani Gjergjek,

donedavni namestnici direktorice soboškega davčnega urada, nekdanjemu vodji kontrolnega

oddelka Avgustu Zakojču in Štefana Koltaju, davčnemu kontrolorju. Gjegjekova in Koltaj sta

zanikala, da sta storila kaznivo dejanje ponareditve uradne listine oziroma napeljevanja k temu

kaznivemu dejanju, ko je soboška davkarija izdala lažno davčno potrdilo Nogometnemu klubu

Mura 05. Zakojča na sodišče ni bilo, saj je zamenjal odvetnika, ki rabi čas za pripravo na zadevo.

Kdaj se bo nadaljevalo sojenje, ni znano, po besedah sodnice Andreje Mihelič, ki razsoja v primeru,

pa bi se to lahko zgodilo še ta mesec. (Lokalne novice)

Epilog je doživelo laganje policistom predsednice tukajšnjega okrajnega sodišča Darinke Pušenjak.

Sodni svet je odločil, da bo za kazen Pušenjakova šest mesecev službovala na Okrajnem sodišču v

Mariboru. Predsednica soboškega Okrajnega sodišča se je namreč znašla v disciplinskem postopku,

ker je avgusta lani lagala policistom, saj je v lokalu Rock Cafe dajala lažne osebne podatke. Policiste

je v lokal zvabila prijava, da se nekdo glasno zabava, čeprav je že potekel obratovalni čas. Zdajšnja

predsednica Okrajnega sodišča pa se je med preverjanjem identitete zlagala policistom in jim dala

podatke svoje upokojene stanovske kolegice, ki živi v isti ulici kot ona. Sodni svet pa še ni odločil,

kdo bo novi predsednik tukajšnjega Okrajnega sodišča, saj bi se Pušenjakovi z aprilom iztekel

mandat. Na sodnem svetu so prejeli tri kandidature, in sicer dosedanje predsednice, Stanislava Žižka,

19

namestnika predsednice, in Sonje Horvat Kustec, vodje izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča. (Lokalne novice)

7. 3. 2015

Okoli 100 delegatov SMC in nekaj 100 gostov se je v Sežani zbralo na strankinem prvem kongresu

po ustanovitvi. SMC se bo danes preimenovala v Stranko modernega centra. Na kongresu je čutiti

pozitivno energijo, ki jo poudarjajo tudi vidni predstavniki stranke, čeprav se ne morejo izogniti

vprašanjem o petkovem odstopu ministrice iz njihovih vrst. (Slovenija)

Pred 25 leti je slovenska skupščina sprejela ustavne amandmaje k ustavi Socialistične republike

Slovenije, s katerimi so iz imena države odstranili besedo socialistična. Država se je tako uradno

preimenovala v Republiko Slovenijo. Isti dan je skupščina sprejela tudi sklep, naj slovenski

državljani vojaški rok služijo v Sloveniji. (Slovenija)

Dosedanji predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor Aleš Hauc je po prevzemu banke v

kritičnem času opravil dober posel, a je zdaj skrajni čas, da se banka preneha ukvarjati s preteklostjo,

o kateri bodo svoje povedali pristojni organi, je v pogovoru za sobotno prilogo Večera povedal novi

prvi mož druge največje državne banke Robert Senica, ki je usmerjen v prihodnost. (Gospodarstvo)

Slovenija ima v proračunu zagotovljenih približno milijardo evrov za črpanje iz stare in nove

finančne perspektive, je v pogovoru za Delo pojasnila ministrica za razvoj, strateške projekte in

kohezijo Alenka Smerkolj. Približno 800 milijonov je namenjenih stari perspektivi, okoli 200

milijonov pa rezervam in novi perspektivi. (Gospodarstvo)

Okoli sedem tisoč pohodnikov z vse Slovenije se je v okviru tradicionalnega že 22. pohoda po

Jurčičevi poti podalo na 15-kilometrsko pešpot od Višnje gore do Muljave in tamkajšnje domačije

pisca prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča. Letošnji pohod je potekal v znamenju 20-letnice

občine Ivančna Gorica, so povedali organizatorji. (Slovenija)

Zunanji ministri Evropske unije v Rigi nadaljujejo neformalno zasedanje. Kot so sporočili s

slovenskega zunanjega ministrstva, so se posvetili dogodkom v evropski soseščini, predvsem

položaju v Libiji, Siriji in Iraku, pa znova tudi položaju v Ukrajini, kar je bila prevladujoča tema že

včerajšnjih pogovorov. (Svet)

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so zatrdili, da so zaključili umik svojega težkega orožja s

fronte v skladu s februarskim dogovorom o prekinitvi ognja, poroča Francoska tiskovna agencija

AFP. (Svet)

V Rusiji so prijeli dva osumljenca za umor ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova, je v

Moskvi sporočil vodja ruske varnostne agencije FSB Aleksander Bortnikov. (Svet)

Ameriški zunanji minister John Kerry se je v Parizu sestal s francoskim kolegom Laurentom

Fabiusom, tema pogovorov pa je iranski jedrski program. Kerry je zatrdil, da si želijo trdnega

dogovora z Iranom, a da je trenutno še nekaj razhajanj. Fabius pa je govoril o napredku, navkljub

nekaterim različnim stališčem. (Svet)

V Egiptu so izvršili prvo smrtno obsodbo zaradi nasilja, ki je izbruhnilo po odstavitvi islamističnega

predsednika Mohameda Mursija s strani vojske leta 2013, je sporočilo egiptovsko notranje

ministrstvo. (Svet)

Pred univerzitetno bolnišnico v ameriškem mestu St. Louis je strmoglavil reševalni helikopter, pri

tem pa je bil ubit pilot, poroča ameriška televizijska mreža CNN na svojih spletnih straneh. (Svet)

20

Kot smo poročali, se je včeraj med pomurskimi gospodarstveniki mudil minister za gospodarski

razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Med drugim se je udeležil seje upravnega odbora

Pomurske gospodarske zbornice v Gornji Radgoni. Na seji je bil tudi predsednik gospodarske

zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki je o nekaterih aktualnih temah v pomurskem gospodarstvu

Nataši Brulc Šiftar povedal: »Tisti del pomurskega gospodarstva, ki je usmerjen na globalne trge,

deluje dobro in zelo napreduje, medtem ko en del gospodarstva, ki je vezan bolj na domače trge,

stagnira, kajti domača potrošnja je še vedno v upadanju. Premalo je povpraševanja, investicije so

šibke, in to je izziv za tiste, da gredo tudi oni na tuje trge.« Ko gre narobe, gre očitno vse narobe.

Poznate usodo Seawaya, gradnjo tovarne v Puconcih, kjer proizvodnje nikoli ne bo. Družba je za to

dobila evropski denar, vaš komentar? »Mislim, da je to primer, ki zasluži kazenski pregon.

Vsekakor gre, kot ste rekla, za to, da so dobili državna sredstva, niso jih dobili prvič, poznam, da je

ta družba dobila že večkrat sredstva, in mislim, da je to ne samo neodgovorno ali pa, da je to napaka

v poslovanju, ampak, da gre tudi za nekaj, kar bi morali podrobneje pogledati tudi kriminalisti.«

Kmalu nas čaka tretja dražba AHA Mure. »Žal sem že pred leti bil med tistimi, ki smo zatrjevali, da

imamo pri nas zakonodajne okvire, ki Muri ne omogoča niti živeti niti umreti. Žal je v tem vmesnem

času prišlo do tega, da blagovna znamka Mura ne predstavlja več nobene posebne vrednosti. Vemo,

da je Slovenija za to, da bi delali neka oblačila, predraga, se pravi brez blagovne znamke, ki pa

zahteva tudi velika vlaganja, verjetno neke nekdanje Mure ne bo več, to pa pomeni, da prihodnost

Mure vidim predvsem v tem, da bi se posamezni specializirani oddelki formirali v samostojne

združbe, da bi potem v nekih nišnih trgih lahko delovali.« Lansko leto smo doživeli še en odmeven

stečaj – Nafta Petrochem. »Ja, vse se v poslovnem svetu dogaja v neki povezavi, in mislim, da je

tudi to posledica nekega daljšega obdobja, v katerem niso bili storjeni pravi menedžerski in lastniški

pristopi, s katerimi bi podjetje pravočasno prestrukturirali na spremenjene razmere. Želim si torej,

da bi imeli v Sloveniji in v Pomurju okolje, kjer bi lahko na pogoriščih nekih podjetij, recimo tudi

sedaj Seawaya, lahko zraslo novo podjetje.« (Lokalne novice)

Gasilska zveza Slovenije je pripravila danes v Murski Soboti dan predsednikov in poveljnikov

gasilskih zvez. Zbralo se je okrog 180 udeležencev iz vse Slovenije. Prispevek Lidije Cer Magdič.

Predsednik gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša poudarja, da so tovrstna srečanja nujna. »To je ena

redkih priložnosti, kjer se dobimo vsi, kjer izmenjamo izkušnje, si povemo, kaj je bilo v preteklem

letu in pokažemo na cilje prihodnjega leta ter kot vodstva gasilske zveze dobimo povratne

informacije, kaj teren misli – tako o opravljenem delu kot o naših ciljih. Kajti vodenja si ne

predstavljam kot neprestano izmenjevanje informacij od vrha navzdol, predvsem pa od vira

informacij življenja proti vrhu, kajti vrh je zato, da pomaga terenu.« Neformalni del srečanja pa je

priložnost, da se med seboj spoznajo predsedniki in poveljniki gasilskih zvez iz vse Slovenije. »To

pomeni veliko prednost, ko nas aktivirajo na državni načrt, ko pride ena regija – recimo Prekmurje,

Pomurje na Kras – tam se ljudje poznajo, si zaupajo, in to je tista dodana vrednost, ki nam potem

daje tudi na uspešnosti.« Za 120 gasilskih zvez in 1347 gasilskih društev je bilo lansko leto zelo

aktivno, saj so poleg rednega dela v svojih domačih društvih in zvezah, pomagali pri odpravi

posledic žledu in ob številnih poplavah tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Poveljnik Gasilske zveze

Slovenije Franci Petek: »Prvič, smo tisti, ki pridemo takoj in pa tudi uspešno kvalitetno pomagamo

– pa zdaj če pogledamo žled ali požar ali kako drugo nesrečo. Saj dejansko bilo kaj se zgodi v naši

ljubi državi, pridejo gasilci in nobeden ne rabi razmišljat, a bo kdo prišel ali ne. Pokličeš 112 in veš,

da bo prav gotovo prišlo toliko gasilcev, koliko pravzaprav pomoči potrebujemo. Delamo tako, da

lahko vsak trenutek pomagamo. Že prej sem rekel, da ko pokličete 112, dobite prav gotovo pomoč.

Ali bo to v eni minuti ali bo v 15 minutah, kar je naš skrajni čas za vse gasilske enote. Lahko tudi v

zelo kratkem času zberemo tudi 500 tisoč ljudi, če je seveda za to potreba.« Petek operativno

usposobljenost slovenskih gasilcev pozitivno ocenjuje. »Skoraj 16 tisoč gasilcev smo usposobili

preko različnih programov na različnih nivojih – naj si bo to na nivoju zvez ali pa na nivoju gasilske

zveze Slovenije. Seveda pa je to samo en del tistega temeljnega usposabljanja, oziroma

dopolnilnega. Potrebno je to znanje tudi vzdrževati. Zato je o tudi ena izmed stvari, ki sem jo omenil

regijski poligoni, kjer bi dejansko želeli omogočiti kvalitetno vzdrževanje tega znanja na regijskem

nivoju. Ker zadeve so predrage, da bi to lahko spravili v vsako gasilsko zvezo, kaj šele v vsako

društvo. Je pa mislim da za vsako regijo to dovolj in tudi pokrijemo to področje, tako da zelo

intenzivno delamo na tem, da bi lahko začeli z izgradnjo teh regijskih poligonov.« Ta čas spremljajo

pilotni projekt v gasilski zvezi Ormož, na podlagi katerega bodo ocenili, koliko bi postavitev

izobraževalnih poligonov, po vsej državi jih nameravajo postaviti najmanj 17, stala. Za naložbo

21

poleg lastnega deleža pričakujejo evropska sredstva. Prvi razpisi bodo predvidoma objavljeni

jeseni, del denarja bodo pridobili tudi prek doplačilne znamke. (Lokalne novice)

Končuje se teden boja proti raku, ki ga vsako leto organizira Zveza društev za boj proti raku

Slovenije. V Pomurju, ki še vedno sodi med regije z najbolj nezdravim življenjskim slogom v

Sloveniji, je pogostnost raka sicer nižja kot v drugih regijah, a po umrljivosti se regija uvršča med

tiste z najvišjo, predvsem po umrljivosti za rakom debelega črevesja in danke. Poroča Nataša Brulc

Šiftar. Med najpogostejšimi raki v Pomurju so rak debelega črevesa in danke, rak dojke pri ženskah,

rak prostate pri moških ter rak kože je povedala Branislava Belović z murskosoboške območne enote

Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsako leto v Pomurju zboli za rakom nekaj več kot 800

ljudi, leta 2011 jih je zbolelo 829. Zaradi raka debelega črevesa in danke je zbolelo 91 oseb, prav

tako Pomurje izstopa po obolevnosti za rakom prostate, za katerim je leta 2011 zbolelo 128 moških.

Pomurska regija je po besedah Belovičeve znana po najslabših socialno-gospodarskih kazalnikih, ki

pomembno vplivajo na zdravje, zdravstveni strokovnjaki pa so še vedno razočarani nad slabo

odzivnostjo na program zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesja in danke SVIT, ki je precej

slabša kot v drugih regijah. Državni program zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA pa regije sploh

še ni dosegel. Geslo letošnjega tedna boja proti raku je sicer bilo Zdravje je življenje – upoštevajte

evropski kodeks proti raku. V omenjenem kodeksu je namreč 11 priporočil za zdravo življenje. Prav

z zdravim načinom življenja bi lahko preprečili tretjino rakov, več kot polovica zbolelih ima enega

od petih najpogostejših rakov. Vse te najpomembnejše rakave bolezni pa so bolj ali manj povezane

z nezdravim življenjskim slogom: s kajenjem cigaret, nezdravim prehranjevanjem, s prekomerno

telesno težo, pitjem alkoholnih pijač, premajhno telesno dejavnostjo, kožni rak pa s čezmernim

sončenjem. Zato evropski kodeks ljudem svetuje nekajenje, vzdrževanje primerne telesne teže,

telesno dejavnost, zdravo prehrano, ljudje naj omejijo uživanje alkohola in naj se izogibajo

čezmernemu sončenju. (Lokalne novice)

Kot smo poročali, je včeraj popoldne Porabje obiskal starosta slovenskih pisateljev in intelektualec

Boris Pahor. Kljub visoki starosti, 102 letu, je bil to njegov prvi obisk med porabskimi Slovenci.

»Veste kaj, jaz moram rečt, da me je sram, da nisem še nikdar bil tukaj, da nisem poznal Slovencev,

ki živijo na obrobju, ne. Smo zmeraj kritizirali Ljubljano, jo kritiziramo tudi zdaj, ampak kot

kulturnik, jaz, ko sem se vrno iz nemškega taborišča oziroma iz sanatorija ko sem imel jetiko, ko

sem prišel domov, sem sedel k pisalnemu stroju, in me cel svet ni zanimal, razen pisalnega stroja.

Zato čutim zdaj to pomanjkanje. Sem vesel, da sem tukaj, me veseli, da spoznavam tukaj življenje

naših ljudi, istočasno pa se čutim, da sem nekako kriv, da jih nisem prej spoznal in bil blizu

njihovemu življenju – posebno kot kulturnik. Namesto enkrat na Triglav, ko sem bil šestnajstkrat na

Triglavu, recimo, pa bi namesto enkrat na Triglav lahko prišel sem, namesto tistič šestnajstič na

Triglav.« V včerajšnjem pogovoru je porabskim Slovencem poudaril pomen narodne identitete. A,

kot je povedal Pahor, je tudi madžarska manjšina vse prevečkrat prezrta s strani matične domovine.

»Slovenska država šele mora postati država. Zdaj je šele na preizkušnji – prva preizkušnja ali bo

postala ali ne, razumete. Zdaj, kaj bo iz tega nastalo, ne vem. Jaz ji želim, da bi postala – majhna, a

pomembna država, ker Slovenci smo narod, ki smo zelo sposoben narod, in spadamo med zelo

sposobne narode na svetu. To sem jaz zdaj ugotovil, ko se srečujem v raznih krajih in z raznimi

ljudmi, recimo. Tako sposobni, kako smo mi, je za tako majhen narod velika redkost. Mi imamo

slovenske klasike, ki so vsi pisali do 18. leta, ne, slovensko klasično literaturo, medtem ko so bili

državljani Avstrije in podložni. To je bi reku nekaj na svetu na splošno nekaj neverjetnega, oni ne

verjamejo, da je res, ko govorim to z drugimi. Se pravi, mi moramo še danes prepričati slovenske

ljudi, naj bodo ponosni, da smo Slovenci. V tem smislu bi jaz, bi reku, če bi imel 30 let manj, bi si

kot nalogo postavo, zdaj ko sem napisal, kar sem mislo napisat v glavnem, da bi šel s to idejo, jih

nekako obiskovat kjer živijo.« Pahor, ki je ambasador slovenske besede v svetu in hkrati zamejski

Slovenec, se v svojih delih in razmišljanjih pogosto ali pa skoraj vedno ukvarja z vprašanjem obstoja

in spomina, velik del razmišljanja pa namenja tudi obrambi manjšinske kulture. (Lokalne novice)

Po domnevnem uhajanju plina, ki so ga krajani pri Petišovcih opazili 25. februarja, je Petrol Geoterm

naročil preizkuse, meritve in teste. Opravljeni sta bili dve meritvi in obakrat je bilo ugotovljeno, da

prisotnosti plina ni. Preventivno so v Petrol Geoterm cevovode do vrtine PT96 takoj po meritvah

zaprli in preverili njihovo tesnost. O rumenkasti tekočini pri vrtini PT96 so v Nacionalnem

laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ugotovili, da so vrednosti parametrov odpadne vode

usklajene s predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki jih predpisuje zakonodaja. Analizirana voda torej

22

ni onesnažena z nevarnimi snovmi in posledično ni nobene nevarnosti za ljudi in okolje. Na podlagi

rezultatov lahko sklepamo, da je tekočina posledica obilnega deževja, pravijo v Petrol Geoterm.

Preiskava o domnevno zakopanih strupenih kemikalijah pri saniranih vrtinah pa se nadaljuje. Civilna

iniciativa Ustavimo fraking v Petišovcih ob tem pravi, da Petrol Geoterm le preusmerja pozornost

od problemov. (Lokalne novice)

Madžarska bo prihodnjo nedeljo, 15. marca, praznovala narodni praznik v spomin na marčno

revolucijo v letih 1848/1849. V okviru praznovanja tega praznika med pomurskimi Madžari se prve

slovesnosti odvijajo že ta konec tedna. Ob 18.30 bodo predstavniki Sveta madžarske narodne

samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice položili vence pri spominskem obeležju v

Prosenjakovcih, za tem pa bo ob 19-ih kulturni program v prostorih vaškega doma v Motvarjevcih.

Slavnostna govornica bo predsednica omenjenega sveta Žuži Vogrinec. Jutri se bodo praznika

spomnili tudi v najmanjši narodnostno mešani občini Hodoš. Slovesnost bo ob 14-ih v tamkajšnjem

kulturnem domu. Slavnostni govornik bo Boris Abraham, predsednik Sveta madžarske

samoupravne narodne skupnosti Občine Hodoš. (Lokalne novice)

Turistično društvo Beltinci in pomurska sekcija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

pripravljata jutri, na Gregorjevo, v Beltincih, akcijo spoznavanja ptic. Med 8. in 12. uro bodo člani

društva pri trgovini Mercator obiskovalce na stojnicah seznanjali s pestrostjo ptic pri nas, z izdelavo

primernih gnezdilnic, delili članske revije Svet ptic in Agrocefalus, plakate s pticami ter zloženke o

aktivnostih in delu v društvu. Vsako polno uro bodo organizirali voden ogled po parku, na katerem

bodo obiskovali s pomočjo izkušenih ornitologov spoznavali pernate prebivalce. (Lokalne novice)

Pomurski muzej Murska Sobota je po zimskem premoru znova odprl svoja vrata. V muzeju je na

ogled stalna razstava, do 5. aprila pa še arheološka razstava Vibenov vodnjak, do 1. aprila pa bo na

ogled tudi gostujoča razstava Podvodna dediščina Slovenije. Do konca maja 2015 bo Pomurski

muzej Murska Sobota odprt od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 13., ob

nedeljah pa bo zaprt. (Lokalne novice)

8. 3. 2015

Danes obeležujemo mednarodni dan žensk, ob katerem se vsako leto spomnimo dosežkov žensk in

tudi razlik med spoloma. V Sloveniji imajo ženske v povprečju slabše plače kot moški, višjo stopnjo

brezposelnosti, a višjo izobrazbo. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Anja Kopač Mrak v poslanici ugotavlja, da še danes z lahkotnostjo sprejemamo argumente tako

imenovane naravne delitve dela. Ob tem poudarja, da je bilo na področju pravic žensk in enakosti

spolov v zadnjih desetletjih narejenega ogromno, vendar še vedno ne dovolj. (Slovenija)

Potem, ko je protikorupcijska komisija objavila visoke honorarje v javnem sektorju in so politiki

pozvali k spremembam zakonodaje, minister za javno upravo Boris Korpivnikar meni, da s tem ne

bi rešili težav. Pač pa se bomo anomalijam izognili z javno objavo podatkov. Po njegovi oceni je

tudi prav, da je ministrica Stanka Setnikar Cankar odstopila. V izjavi za STA je ob robu kongresa

SMC je izpostavil, da ima glede opravljanja dodatnega dela dva kriterija: da obseg dodatnega dela

ne ogrozi rednega in da opravljaš delo, s katerim ni težav s konkurenčno klavzulo. V primeru

ministrice bi težko rekel, da sta bila kriterija izpolnjena, zato menim, da je bilo prav, da je odstopila,

je še dodal minister. (Slovenija)

Ustavno sodišče je minuli teden objavilo mobilno aplikacijo za iskanje po odločitvah sodišča ter v

sodelovanju z vrhovnim sodiščem tudi iskanje po sodni praksi drugih sodišč. Kot so sporočili s

sodišča, so vse odločitve obdelane z dodatnimi podatki, s katerimi je lažje najti želeno odločitev.

Preklop med bazo odločitev ustavnega sodišča in sodno prakso drugih sodišč na vrhovnem sodišču

je možen znotraj aplikacije, nekatere napredne funkcionalnosti pa zahtevajo prijavo. (Slovenija)

Državni zbor bo jutri z obravnavo nekaj manj odmevnih zakonskih predlogov končal prejšnji teden

začeto redno sejo. Že v petek se bo državni zbor zbral na izredni seji o poteku bančne sanacije, ki je

v zadnjem času ponovno dvignila veliko prahu. Obeta pa se tudi izredna seja državnega sveta o

23

morebitnem vetu na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Jutri bo namreč znana

odločitev interesne skupine lokalnih interesov državnega sveta o predlogu veta. Državni svet pa bi

v primeru sprejete pobude o tem lahko glasoval že v torek. Istega dne naj bi pobudo za razpis

referenduma vložila koalicija Za otroke gre. (Slovenija)

Vlada in SDS sta ta teden presenetili, ko sta isti dan sporočili, da predlagata novelo zakona o

gozdovih, s katero bi podaljšali obdobje, ko ni treba imeti prevoznic pri prevozih gozdnih lesnih

sortimentov. SDS bi to obdobje podaljšalo za nekoliko dlje kot vlada, bo pa imel prednost predlog

vlade, ki predlaga nujni postopek sprejemanja sprememb. (Gospodarstvo)

Nuklearno elektrarno Krško (po obratovanju v zadnjem 18-mesečnem 27. gorivnem ciklu aprila

čaka predvidoma nekaj več kot enomesečni redni remont. Med remontom bodo hkrati s številnimi

preventivnimi ukrepi in projekti tehnološke nadgradnje izvedli tudi modifikacijo struktur reaktorja

in zamenjali jedrsko gorivo. (Gospodarstvo)

Na Škofijski Karitas Celje ugotavljajo, da se je letos število prosilcev za pomoč povečalo. Kot je

povedal generalni tajnik celjske Karitas Matej Pirnat, pomoč pri njih vedno bolj pogosto iščejo tudi

ljudje, ki sicer imajo službo, vendar z nizko plačo ne morejo preživeti. Vedno več je tudi

upokojencev z nizkimi pokojninami. (Slovenija)

Evropski poslanci se bodo jutri znova sestali na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, na tokratnem

dnevnem redu med drugim izstopa troje: razprava o umoru Borisa Nemcova, razprava pred vrhom

Evropske unije, predvidoma predvsem o energetski uniji ter o odnosih z Rusijo v luči Ukrajine,

približevanje zahodnega Balkana Evropski uniji ter provizije za kartične transakcije. (Svet)

Evropska centralna banka bo jutri na sekundarnem trgu začela odkupovati delnice držav in drugih

institucij, s čimer bo zagnala program, tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, ki ga je

napovedala januarja. V Frankfurtu pričakujejo, da bodo s tem preprečili zdrs območja evra v

škodljivo deflacijsko spiralo in spodbudili gospodarsko rast. (Gospodarstvo)

Volivci v 10 hrvaških mestih in sedmih občinah imajo danes priložnost izbirati nove čelne ljudi v

lokalni samoupravi, potem, ko njihove prejšnje oblasti niso uspele sprejeti ne proračunov niti

začasnih proračunov za letošnje leto. V večini primerov so bili na oblasti predstavniki SDP, medtem

ko je HDZ imela le enega mestnega župana. (Svet)

Ameriški predsednik Barack Obama je v mestu Selma v Ameriški zvezni državi Alabama, ob 50.

obletnici s strani policije zatrtega pohoda za volilne pravice temnopoltih, včeraj mlade v ZDA

pozval, naj ohranijo duh boja za človekove pravice in hkrati opozoril, da pohod za svobodo še ni

končan. (Svet)

Preiskava o letu malezijskega letala, ki je izginilo natanko pred letom dni, ni ugotovila nobenih

posebnosti glede posadke letala ali samega letala, kaže danes objavljeno vmesno poročilo. Družine

potnikov in članov posadke na izginulem letalu Boeing 777 danes sicer obeležujejo obletnico

izginotja. Po poročanju francoske obveščevalne agencije AFP vmesno poročilo razkriva, da ni

nobenih znakov o morebitni socialni osamitvi, spremembi v navadah ali interesih, zanemarjanju,

zlorabi mamil ali alkohola s strani posadke letala. Prav tako razpoložljivi podatki kažejo, da v

mehanskem sistemu letala ni bilo nobenih posebnosti. (Svet)

Nigerijska skrajna islamistična skupina Boko Haram si po lastnih navedbah na Bližnjem vzhodu želi

zavezništva s skrajno Islamsko državo. Vodja Boko Harama je v tonskem posnetku voditelju

Islamske države v Siriji in Iraku obljubil zvestobo, poročajo tuje tiskovne agencije. (Svet)

Ruska policija je zaradi umora ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova aretirala še dva

osumljenca, današnje poročanje ruskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi

umora Nemcova, ki so ga ustrelili v središču Moskve, je policija doslej aretirala štiri osumljence.

(Svet)

24

Poglejmo še v Pomurje. Po poročanju spletnega portala Pomurje.si se je z včerajšnjo finalno debato

v Ljutomeru sklenil 13. mednarodni debatni turnir, ki je potekal v organizaciji Gimnazije Franca

Miklošiča Ljutomer in Zavoda Za in proti. Tako kot lansko leto, so imeli največ uspeha Američani,

saj sta se v finale uvrstili obe njihovi skupini. Slovenske barve je odlično zastopala ekipa 2.

gimnazije Maribor, ki je zasedla 4. mesto, ekipa Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pa je osvojila

21. mesto. (Lokalne novice)

9. 3. 2015

Potem ko je Slovenija lani zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, direktor Urada za

makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle za letos pričakuje rast med 2 in 2,6-odstotka. Umar

bo sicer še ta mesec objavil spomladansko napoved gospodarske rasti za letos, je Vasle povedal na

posvetu delodajalcev. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je medtem dejal, da bo skušala

vlada ustvariti pogoje za oživitev lesne panoge. Prvi korak v tej smeri pa bo ustanovitev direktorata

za les. (Gospodarstvo)

Pogovori o novem ministru za izobraževanje bodo najprej stekli v stranki SMC, in sicer predvidoma

že danes, so potrdili. Imena kandidata, ki bi nasledil ministrico v odstopu Stanko Setnikar Cankar,

za zdaj še ni v javnosti. Tudi premier Miro Cerar v državni zbor še ni poslal njene odstopne izjave.

Pričakovati je predivno izbiro novega kandidata. (Slovenija)

Interesna skupina Lokalnih interesov državnega sveta je na izredni seji s 13 glasovi za in petimi

proti sprejela pobudo za odložilni veto na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Državni svet bo pobudo obravnaval v torek. (Slovenija)

Državni zbor je sprejel novelo o zakonu o graditvi objektov, s katero se odlok o izvršitvi

inšpekcijskih odločb o rušenju nekaterih nedovoljenih gradenj, podaljšuje na 5 let. Vlada se je tako

odločila tudi zato, ker v zdajšnjem eno oziroma triletnem odložnem roku ni mogoče urediti vsega

potrebnega za legalizacijo ali za zagotovitev nadomestnega objekta. (Gospodarstvo)

Mladinski svet Slovenije, Sindikat Mladi plus in Študentska organizacija Slovenije nasprotujejo

predlogu zakona o ukrepih na področju pripravništva, o katerih bo v četrtek v okviru druge

obravnave razpravljal urad državnega zbora za delo. Po mnenju omenjenih organizacij je namen

zakona dober, vendar problema volonterskih pripravništev ne rešuje sistemsko. (Gospodarstvo)

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je danes v Bruslju Grčijo opozoril, naj ne zapravlja več časa.

Moje glavno sporočilo danes je, da smo izgubili že preveč časa ter da se morajo pogajanja med

institucijami mednarodnih posojilodajalcev in novimi grškimi oblastmi začeti zelo, zelo kmalu, je

opozoril. (Svet)

V napadu na naftno polje Al Gani na jugu Libije, so minuli petek domnevno pripadniki džihadistične

Islamske države ugrabili devet tujcev, sta danes sporočili zunanji ministrstvi Bangladeša in

Filipinov, v ločenih izjavah. Ugrabili so štiri Filipince, dva delavca iz Bangladeša, ter po enega

delavca iz Avstrije, Gane in Češke. Avstrijsko zunanje ministrstvo je ocenilo, da je po resnih

informacij mogoče sklepati, da so ugrabljeni v rokah teroristov Islamske države. (Svet)

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes razkril, da se je za priključitev Ukrajinskega polotoka

Krim odločil februarja po dolgem sestanku Kremlja po odstavitvi Ukrajinskega predsednika

Viktorja Janukoviča. Štiri dni zatem so se na Krimu že pojavili neidentificirani oboroženi

zamaskiranci. Putin je načrte za priključitev Krima razkril v dokumentarcu, ki ga je na to temo

posnela ruska državna televizija. (Svet)

Na seji upravnega odbora Pomurske gospodarske zbornice, ki se je je udeležil tudi minister za

gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, so med drugim govorili tudi o aktualnih

razmerah v pomurskem gospodarstvu. Minister je v Gornji Radgoni gospodarstvenikom zagotovil,

25

da bo vlada zakon o podpori pomurski regiji podaljšala za dve leti in skušala zanj zagotoviti toliko

denarja, kot je bilo predvideno – torej vseh 33 milijonov evrov. Poroča Nataša Brulc Šiftar. Po

besedah direktorja Pomurske gospodarske zbornice Roberta Graha imamo v regiji 1724

gospodarskih družb in 3165 samostojnih podjetnikov. Gospodarstvo v Pomurju kljub lanskemu

rekordnemu izvozu, ki je znašal 660 milijonov evrov, še vedno regije zaostaja za slovenskim

povprečjem po dodani vrednosti na zaposlenega in v bruto plačah, manj je študentov na prebivalca,

nižji je bruto družbeni proizvod, nad slovenskim povprečjem je Pomurje le po stopnji brezposelnosti.

Posebej zaskrbljujoče je, da je v Pomurju še vedno prek 430 gospodarskih družb, kjer je dodana

vrednost na zaposlenega le do 20 tisoč evrov, kar pomeni, da podjetje vse, kar ustvari, namenja za

plače. Po besedah Graha, kljub premikov navzgor, bo potrebno prestrukturirati še tri tisoč delovnih

mest, ki so na pragu finančne rentabilnosti in vzdržnosti. Nujno je s tem tudi podaljšanje pomurskega

zakona, kar je, kot je rečeno, minister Počivalšek tudi obljubil. Sicer bi potrebovali domače in tuje

naložbe za vsaj tisoč novih delovnih mest, ter programe internacionalizacije in spodbujanja

izvoznega sektorja. Nujno je tudi reševanje strukturne brezposelnosti, kar je povezano z učinkovitim

izobraževanjem. Kar zadeva razvojnih programov v regionalnem razvojnem programu v obdobju

2014-2020 jih je doslej 26 v višini 55 milijonov evrov. Minister je medtem gospodarstvenikom

predstavil prednostne naloge ministrstva: zmanjševanje administrativnih ovir, izboljšanje

konkurenčnosti gospodarstva, lotili bi se radi tudi spremembe delovno pravne zakonodaje. Obljubil

je, da novih davkov ne bo, pri čemer pa bo slej ko prej uveden davek na nepremičnine, vendar ta v

povprečju ne bo višji od zdajšnjega plačila nadomestila za stavbno zemljišče. Kar zadeva

pomurskega zakona še spomnimo, da je Pomurje leto pred iztekom zakona dobilo manj kot polovico

načrtovanih sredstev, oziroma do konca leta 2013, e 14,7 milijona. Po predvidevanjih naj bi v letih

2014-2015 intenzivirali izvajanje zakona in vseh aktivnosti v okviru programa spodbujanja

konkurenčnosti ter v ta namen v proračunih države zagotovili z zakonom predvidena sredstva –

skupaj okoli 18 milijonov. (Lokalne novice)

Mineva 15 let odkar so na Ekonomski šoli Murska Sobota začeli vpisovati prve študente v višješolski

program komercialist. Leta 2011 so ekonomskemu dodali še program s področja tehnike,

informatiko, in tako zdaj izvajajo dva višješolska programa: ekonomist in informatika, ki sta še

vedno edina višješolska študijska programa v Pomurju, ki ju je mogoče študirati redno. Prispevek

Petre Kranjec Milanov. Po 15 letih je na Ekonomski šoli Višji strokovni šoli diplomiralo, in si

pridobilo šesto stopnjo izobrazbe, več kot 850 diplomantov, od tega 16 informatikov, preostali pa

so si pridobili diplomo ekonomske smeri. Kot poudarja ravnatej šole Beno Klemenčič, so

specializirana poslovna šola, ki je v 15 letih upravičila svoj obstoj. »Da je naša Višja strokovna šola

v svojih 15 letih delovanja dosegla svojo upravičenost, potrjujejo naši diplomanti, ki so zaposleni

tako v naši regiji kot tudi širom po Sloveniji. V zadnjem času pa pridobivajo zaposlitev tudi v

sosednji Avstriji, predvsem študentje diplomantje programa informatike.« Poleg Pomurcev

prihajajo v Mursko Soboto študirat tudi mladi iz drugih regij. »Predvsem v programu informatika,

ki se za redni študij izvaja potem najbližje v Velenju, tako k nam prihajajo tudi študentje iz

mariborske regije in pa ptujske regije.« Ker sta oba študija praktično naravnana, študentje kar nekaj

študijskega časa preživijo na praktičnem usposabljanju v gospodarstvu in drugih delovnih okoljih.

V zadnjem čase se jih vedno več odloča za opravljanje prakse v tujini. »To jim omogoča Erasmus

listina, ki jo je naša institucija ponovna pridobila za naslednje osemletno obdobje.« Pred dnevi so

na šoli opravili slovesno podelitev diplom 46 novim diplomantom. Potekajo pa že tudi priprave na

novo študijsko leto – med drugim se dogovarjajo s Fakulteto za komercialne in poslovne vede, da

bi študentom informatike ponudili možnost visokošolskega študija poslovne informatike. Kar se tiče

višješolskega študija, pa imajo za novo študijsko leto razpisanih 45 vpisnih mest v programu

informatika in 80 v programu ekonomist, kar je za 10 manj kot v prejšnjem razpisu. »Razlog je

seveda racionalizacijske narave, z vidika vlade oziroma našega ministrstva, ustreza pa tudi realnim

možnostim, ki so v naši regiji, glede na kader, ki ga izobražujemo. To pomeni, da ne želimo

izobraževati kadra na zalogo, temveč glede na potrebe, ki se pojavljajo in upam, da se bodo še

pojavljale v prihodnosti,« pojasnjuje Beno Klemenčič in dodaja, da zmanjšanje števila razpisnih

mest za delovanje šole s kadrovskega vidika ne bo imelo posledic, sodeč po obisku informativnih

dni pa pričakujejo, da bodo razpisana mesta zapolnili. (Lokalne novice)

Razvojni program občine Lendava določa smernice in prioritete do leta 2025. V dokumentu je,

poleg razvojnih teženj, govor tudi o občini kot povezani in solidarni skupnosti, s poudarkom na

posebnih potrebah narodnostne skupnosti. O podrobnostih razvojnega programa, ki je sicer med

26

občinskimi svetniki požel različne odzive, poroča Mihaela Kalamar. Med ključnimi izzivi občine v

prihajajočem obdobju vidi župan z ožjo skupino sodelavcev, ki so pripravili omenjeni razvojni

program, gospodarski trajnostni razvoj z obnovljivimi viri energije in prometne povezanosti.

Strateškega pomena so konkretne spremembe na področju demografskih gibanj, povečanje deleža

aktivnega prebivalstva, omogočanje priselitvenega prirasta, znižanja brezposelnosti in povečanje

angažiranosti lokalnega prebivalstva. Analize stanja so ugodne zastavljenim strategijam, saj kažejo,

da je v občini zagotovljena relativno visoka kakovost bivanja, dobra je prometna povezanost s

celotnim srednjeevropskim prostorom in razmeroma veliko je podjetniških priložnosti, ki temeljijo

na gospodarskih aktivnostih podjetij in na naravnih danostih. A snovalci strategije se zavedajo, da

bodo zadane naloge uresničljive le s sodelovanjem državnih institucij, delno pa tudi ob pomoči

sredstev Evropske unije. Kot rečeno, je gospodarski razvoj ključni izziv obravnavanega razvojnega

obdobja. Pri tem računajo tudi na tvorno sodelovanje narodne skupnosti, ki lahko visok standard

in uspešnost na področju družbenih dejavnosti, ki ju dosega, učinkovito prenese na gospodarska

področja. Na seji občinskega sveta je o razvojnem programu potekala dolga razprava. Posamezniki

iz vrst opozicije so bili namreč mnenja, da bi jih razvojni program omejeval pri aktivnostih, drugi

pa so menili, da bi moral biti še bolj konkreten. Večina svetnikov je smatrala, da je predstavljeno

gradivo dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo. Glede na potek razprave se je župan Anton Balažek

odločil, da dokument odstrani iz obravnave in zadrži avtorske pravice. Sedaj, kot je povedal za

Murski val, je odgovornost o nadaljnji usodi razvojnega programa na strani svetnikov. »Po

poslovniku je tako, pa po statutu, da ima občinski svet pravico ustanavljati začasna delovna telesa –

tako je to z razvojnim programom. Vsi imajo pravico. Torej najlažje je popljuvat, ne, neko zadevo,

ki jo nekdo da zastonj na mizo, z dobro voljo, in potem se iz tega norca delajo. Jaz mislim, da je to

neodgovorno. In če je to moje avtorsko delo, kakršno koli že je, če komu ni všeč, sem ga jaz umaknil.

Občinski svet pa ima pravico, pa ne samo pravico – jaz vedno bolj poudarjam to, da imajo tudi

odgovornost, ker je to danes izzvenelo, da naredijo začasno delovno telo in da se razvojnega

programa lotijo – kakor vejo in znajo.« Občinski svet je na županov predlog obstoječi program

kljub temu sprejel kot podlago za proračun občine za leti 2015 in 2016, oziroma do sprejetja novega

razvojnega programa. Občina Lendava ima tako neke vrste začasen razvojni program, ki se

uporablja kot pomoč pri nadaljnjem delu. (Lokalne novice)

Gradnja urgentnega centra Splošne bolnišnice Murska Sobota je končana in v prihodnjih dneh

pričakujejo tehnični pregled. Ponudnike opreme prav zdaj tudi zadnje izbira ministrstvo, najbolj pa

jih skrbi organizacija dela, saj še vedno ni jasno, kakšna bo v novih centrih. Bolnišnica skrbi za

okrog 130 tisoč Pomucev, kar pomeni približno 40 tisoč urgentnih bolnikov. Pogodbo o gradnji

centra pa so z ministrstvom podpisali decembra 2013. Ministrstvo za zdravje je za gradnjo izbralo

podjetje Gradija, vrednost celotnega projekta je skupaj z davkom 6,3 milijona evrov, od tega je 3,7

milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. (Lokalne novice)

Družba Regal umika svoje poslovne deleže iz lastniško povezanih oseb in podjetij, nastalih okrog

Stanka Polaniča in partnerjev. Prve dni marca je tako že bil objavljen sklep murskosoboškega

okrožbnega sodišča o spremembi poslovnega deleža v družbi Panvita kmetijstvo z izbrisom 45,6-

odstotnega poslovnega deleža Regal trgovina. Kmalu pa bo lastniška sprememba vidna javnosti tudi

v lendavskem Elektromaterialu, poroča spletni portal Pomurje.si. (Lokalne novice)

Občinski svet občine Veržej je na zadnji seji sprejel odlok o proračunu občine Veržej v prvi

obravnavi. Do dokončnega sprejetja je odlok v tritedenski javni obravnavi. Vsebina odloka in ostalo

gradivo je občanom na voljo na občinski spletni strani. Pripombe in predloge na dokument pa lahko

podajo pisno na naslov občinske uprave do 17. marca. (Lokalne novice)

V Ljutomeru ta čas intenzivno poteka gradnja pločnika na Kamenščak. Dela so se pričela oktobra

lani in se bodo dokončala aprila letos. V projektu gre za gradnjo 750 metrov dolgega odseka pločnika

ob regionalni cesti, hkrati bo grajena tudi javna razsvetljava. Pogodbena vrednost del je dobrih 540

tisoč evrov. (Lokalne novice)

V četrtek ob 17-ih bo v knjižnici Gornja Radgona literarni večer pred izidom knjige Nežna poezija,

avtorja Kobrovskega. Pogovor s pesnikom bo vodila Aleksandra Fekonja, na ogled bodo tudi

ilustracije Urške Kozak. Nežna poezija je pesniška zbirka, ki bi zaradi močne vloge, ki jo v njej

igrajo ilustracije Urške Kozak, lahko nosila podnaslov Ljubezenska slikanica v verzih. V njej se

27

prepletata beseda in slika, slednja prvo interpretira, ji včasih kontrira, ter se spušča v igriv dialog z

njo. Kot v večini pesmi se tudi v tej knjigi avtor poslužuje svojega načina pisanja. (Lokalne novice)

Notarska zbornica Slovenije in Madžarska notarska zbornica pripravljata v četrtek ob 12.30 odkritje

spominske plošče dolnjelendavskemu kraljevskemu notarju doktorju Oskarju Laubhaimerju, ki je

živel v letih 1852 – 1918. Spominsko ploščo bodo odkrili na zgradbi Knjižnice Lendava na Glavni

ulici 12. Ta dan bo v prostorih Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, Trg Györgyja Zale 1, ob

18-ih predstavitev filma o dolnjelendavskem notarju, ob 19. uri pa predstava komedija Neil Simon

v izvedbi notarskega gledališkega krožka. (Lokalne novice)

10. 3. 2015

Komisija za preprečevanje korupcije pozdravlja prizadevanja, da bi se situacija glede avtorskih in

podjemnih pogodb razčistila. V KPK med drugim odgovarjajo na izjave ministrice za izobraževanje,

znanost in šport v odstopu Stanke Setnikar Cankar o tem, da gre pri avtorskih in podjemnih

pogodbah za denar predvsem iz tržne dejavnosti fakultete in ne iz javnih sredstev. Kot so zapisali,

je bilo v letih 2013 in 2014 okrog 50 tisoč evrov tržnih prihodkov Fakultete za upravo, ki niso bila

nakazana s strani proračunskih uporabnikov. (Slovenija)

Finančni minister Dušan Mramor je po zasedanju finančnih ministrov evropske unije ocenil, da je

odstop ministrice Setnikar Cankarjeve zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal. Moramo

se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji, nismo več v komunizmu, je dejal, ki je zaradi honorarjev

tudi sam pod drobnogledom javnosti. (Slovenija)

Koalicija »Za otroke gre« je v državni zbor vložila 80518 podpisov za pobudo referenduma o noveli

zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi katere istospolni pari dobivajo možnost

poroke in tako posvojitve otrok. Sovoditelj koalicije Aleš Primc je prepričan, da bo referendum

mogoč, da se bodo državljani množično odzvali in zavrnili zakon. V združeni levici, ki so pobudniki

novele, menijo, da referendum ne bi bil dopusten. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa je

prepričana, da bo o morebitni izvedbi referenduma presojalo ustavno sodišče. (Slovenija)

Finančni ministri Evropske unije so v Bruslju dosegli načelni dogovor o evropskem skladu za

strateške naložbe, ki je izhodišče za pogajanje z evropskim parlamentom. Cilj ostaja, da je dokončen

dogovor dosežen do junija, tako, da bi se prve investicije začele izvajati sredi leta. (Gospodarstvo)

Nemška kanclerka Angela Merkel je na zadnji dan svojega obiska na Japonskem med drugim

pozvala k zaključku pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Japonsko.

Unija in Japonska sta februarja opravili deveti krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu.

Naslednji krog je predviden za konec aprila v Tokiu. (Gospodarstvo)

Policija v Mjanmaru je danes v kraju Letpadan, ki leži 145 kilometrov severno od prestolnice

Yangon, z nasiljem zatrla protestno akcijo tamkajšnjih študentov. Ti so pokušali s protestnimi

plakati prebiti policijsko zaporo. Izbruhnili so izgredi med policijo in skupino okoli 50 študentov.

(Svet)

Tradicionalno, že deveto srečanje županov celotne Slovenije, ki je tokrat potekalo na Bledu, je bilo

namenjeno trajnostnemu razvoju in kohezijski politiki v prihodnjih letih. Zbrane sta pozdravila

resorna ministrica Alenka Smrkolj, častni gost in govornik pa je bil tudi premier Miro Cerar. In tudi

tokrat so razvojno najbolj prodornim občinam, podelili priznanja Zlati kamen. Med nominiranimi

občinami so iz vhodne Slovenije regije bile tri: Mestna občina Murska Sobota, Turnišče in Ljutomer.

Priznanje Zlati kamen je iz omenjene regije dobila občina Ljutomer. Zlati kamen je sicer sistem za

spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave in s tem lokalne kakovosti življenja.

V raziskavo je vključenih 51 ključnih pokazateljev razvojne uspešnosti občin. Županija Olga Karba

pa je po podelitvi za Murski val povedala: »Ja, jaz sem zelo vesela in počaščena, da smo prejeli to

priznanje. Kar pomeni, da smo v občini Ljutomer na pravi poti in res iskrena hvala vsem občankam

28

in občanom, ki nam pomagajo pri naših seveda načrtih, ki jih tudi uspešno dosti krat uspemo

realizirati. Lepo je, da te opazijo tudi v Sloveniji, kajti pred par leti so nas opazili v Bruslju, ko smo

bili finalisti pri projektu trajne mobilnosti, in pa tudi to, da sodelujemo s sosednjimi partnerji,

predvsem Avstrijci, kjer želimo prenesti dobro prakse iz Güssinga, to kar nam je uspelo v Ljutomeru

– vzpostaviti center znanja, oziroma t. i. kompetenčni center za obnovljive vire energije. Seveda so

nas opazili tudi po številnih investicijah, po visokem deležu pridobljenih nepovratnih sredstev in še

marsikaj bi lahko naštela. In je res lep občutek, da te v Sloveniji prepoznajo, da se trudiš in da se ta

trud tudi splača.« To je vse minulo delo, kar ste omenili zdaj, kaj pa v prihodnje? »Ja, v prihodnje

bomo sigurno začrtali projekte, pri katerih želimo v Sloveniji tudi izstopati, si pridobiti tudi kakšne

partnerje iz tujine, v tem smislu tudi že pripravljamo določene zadeve, ampak zaenkrat mora ostati

skrivnost.« (Lokalne novice)

Potem, ko je Civilna iniciativa Apače izrazila nestrinjanje s slovensko davčno zakonodajo, ter

pozvala pristojno ministrstvo in vlado, da naj država še enkrat dokončno uredi davčno zakonodajo

za čezmejne delovne migrante, se stanje do danes ni spremenilo. Prispevek Mihaele Kalamar.Vodja

Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko, ki se že dobrih osem let zavzema za ureditev davčne

zakonodajo za čezmejne delovne migrante, ki morajo v tem letu zaradi odprave posebne osebne

davčne olajšave, doplačati razliko davka tudi v Sloveniji, pravi, da se Ministrstvo za finance kljub

navodilu kabineta vlade republike Slovenije na njihov dopis, v katerem odpirajo problematiko

obdavčevanja, ni odzvalo ter tako minister Mramor na nek način zavrača vse pogovore s civilno

iniciativo Apače. Tako so vse dejavnosti usmerili proti Evropski uniji, ki so jo z dopolnjenim

dopisom ponovno obvestili o diskriminaciji Slovenskega čezmejnega delavca. Cvetko še dodaja, da

bodo prav tako še enkrat pozvali predsednika vlade republike Slovenije ter pristojno ministrstvo, da

se sestane z odborom Civilne iniciative. V kolikor bodo ponovno zavrnili vse pogovore, bodo začeli

razmišljati o že napovedanem protestu v Ljubljani pred vladno palačo, saj, kot pojasnjuje, enostavno

ne morejo razumeti, da prav nihče od odgovornih noče sprejeti odločitve, ki bi bila trajna in bi

odpravila diskriminacijo slovenskega migranta in njihovo družino. Se pa v civilni iniciativi

zavedajo, kot ironično še pripomni Cvetko, da država ne bo tako zlahka iz rok pustila kuro, ki nese

zlata jajca. (Lokalne novice)

V prostorih Murske Republike v Murski Soboti je bilo danes ocenjevanje vinskih vzorcev letnika

2014. Enologi so poskusili 87 vzorcev vin, ki so jih pridelali vinogradniki iz društva vinogradnikov

Goričko, Strehovci, Kobilje, Vinogradniško-sadjarskega društva Filovci in Vinogradniško-

turističnega društva Gaj Filovci. O prvih vtisih z ocenjevanja je Ernest Novak iz Kmetijsko-

gozdarskega zavoda Murska Sobota Tatjani Letnik povedal: »Lanski letnik 2014 je bil količinsko in

tudi kakovostno slabši. Tu zdaj dejansko danes prevladujejo, so nekje 30, 35 procentov zvrsti, se

pravi mešanih vin, sortnih vin je bolj malo, tudi vin s preostankom sladkorja ali v narekovajih

vrhunskih vin dejansko ni. Čeprav smo tudi nekatera tudi v tem rangu ocenili, uradno ne bo to

ocenjevanje, bolj testiranje, ampak lahko nekatere vinogradnike tudi pohvalimo. Lahko rečemo, da

tam, kjer je bilo več dežja v avgustu in septembru, so imeli več gnilobe. Se pravi, pridelek je

določene sorte, recimo šipon zdesetkalo tudi 100 procentov, se pravi, da ni bilo pridelka. Se pravi,

tam, kjer je bilo manj dežja, manj padavin, nekaj se je dalo s tehnološkimi ukrepi, v glavnem pa so

odločale padavine lanskega avgusta in septembra.« Prvi vtis o teh vzorcih, ki ste jih že poskusili?

»V skladu so po pričakovanjih, kajti oktobra smo v Gerlincih informativno ocenjevanje mladih vin

in teh moštov, in se spomnim, da smo tak nekje tudi pričakovali. Ni tistih izidov, ki smo se jih bali,

torej so tudi tehnološke zadeve lahko nekje popravile, tudi ni dosti izločenih vzorcev, je pa nekaj

manj tiste sortnosti, harmonije, vendar za tako imenovane zvrsti vina lahko rečemo, da bo kar dober

špricer vina letnik 2014.« (Lokalne novice)

Na osnovni šoli Puconci z različnimi dejavnostmi uresničujejo svoj naslov Eko šola. Veliko

pozornosti pa posvečajo tudi razvoju ustvarjalnosti pri otrocih. Oba vidika so združili v krožku

reciklaža, v okviru katerega so izdelovali oblačila iz odpadnega tekstila. Z nastalimi kreacijami so

sodelovali na nagradnem natečaju »Bodi prijatelj okolja« in bili izbrane med tri najboljše v državi.

Prispevek Petre Kranjec Milanov. Že nekaj let na puconski osnovni šoli mentorici Monika Prelog in

Marlen Horvat vodita ustvarjalne delavnice, v okviru katerih udeleženci, to so za zdaj samo dekleta,

ustvarjajo oblačila in modne dodatke iz različnih odpadnih materialov. Med drugim tudi iz papirja.

Na ta način, po besedah Prelogove, pri učenkah krepijo zavest, da se da iz zavrženih stvari narediti

nekaj novega in biti tako izviren in hkrati ekološki. Poleg tega pa spodbujajo tudi njihovo ustvarjalno

29

žilico in ročne spretnosti. In razveseljivo je, da se jih kar nekaj vidi v oblikovalskem poklicu. »Te

učenke so res pridne, pa imajo veliko smisla za oblikovanje, tako, da kar nekaj učenk bo šlo tudi

naprej v oblikovalno šolo, in se vidijo tudi v tej smeri.« Letos so se odločile, da svojo dejavnost v

okviru krožka reciklaža, ki ga obiskuje 13 učenk, nadgradijo s sodelovanjem pri projektu Bodi

prijatelj okolja. »Projekt je razdeljen na dva dela: in sicer na zbiranje odsluženega tekstila in pa

nagradni natečaj Tekstilkove kreacije. Mi smo se odločili pri krožku reciklaža, da bomo ustvarili

modno kreacijo, in sicer iz odpadnega tekstila, in tako smo ustvarjalne nekje od oktobra in pa do

februarja, in tako na koncu prišle tudi do zaključnega izdelka, katerega smo poimenovale večni

džins, v sveži pomladi preobleki.« Končni izdelek je bil pravzaprav celotna kolekcija, sestavljena

iz obleke, bolera, krila, jaknice in modnih dodatkov. Vsi kosi so, seveda, tudi nosljivi. »Tudi same

učenke so si oblekle ta oblačila in so naredile kot en fotošuting, te slike smo dali zraven k natečaju,

da pač ti, ki so ocenjevali te izdelke, so si lahko bolj prestavljali, kako tudi ta izdelek izgleda oziroma

kako je nosljiv in tudi barvne kombinacije – kako izdelki med sabo funkcionirajo, ker celotna rdeča

nit je bil džins, ampak mi smo ga potem popestrili z dodatki, z barvnimi dodatki, tako, da se potem

lahko ti deli med sabo tudi kombinirajo,« še pojasni Monika Prelog. Natečajna komisija, ki je pri

ocenjevanju kreacije upoštevala sporočilnost motiva, kreativnost in likovno dovršenost ter izvirnost

pri izbiri tehnike prikaza, je njihov izdelek uvrstila med tri najboljše na natečaju. Nagrado bodo

mladim oblikovalkam iz puconske šole in njihovima mentoricama podelili v petek na sejmu

Altermed v Celju. (Lokalne novice)

S težavo nizkega vpisa otrok in posledično z borbo za vsakega prihodnjega učenca se spoprijemajo

tudi dvojezične šole v Porabju. Na osnovni šoli Jožefa Kosiča v Gornjem Seniku so zato dopoldne

pripravili dan odprtih vrat. Obiskala jih je Mihaela Kalamar. Današnji dopoldan na gornjeseniški

dvojezični šoli je bil namenjen bodočim prvošolcem in njihovim staršem, ki so se imeli priložnost

seznaniti s šolskim življenjem za zidovi mogočne zgradbe. »V prvi vrsti čakamo naše bodoče učence

na šolo iz naših sosednjih vasic, izgleda, da jih je osem, ki že skoraj sigurno, da postanejo naši

učenci, za ostale pa je to tudi možnost, zato da se lehko pozanimajo, da si ogledajo šolo, da vprašajo,

kakšne možnosti so kje, kaj ponujamo. Normalno, da vsi starši želijo za svojega otroka najboljše.«

Ravnateljica Ildiko Dončec Trajbar dodaja še, da so na predstavitvi poudarili predvsem prednosti

dvojezičnega pouka. »Torej vsak otrok v tistem trenutku, kadar postane naš učenec, je obenem

udeleženec dvojezičnega pouka, vsak učenec se mora učiti slovenski jezik in vsi morajo biti zraven

tudi pri dvojezičnemu pouku, in zaradi tega dobivajo tisto ogromno vsega na naši šoli učenci

oziroma starši, da so učenci naše šole.« Tudi Vanesa z Gornjega Senika bo jeseni prestopila prag te

šole. Mama Monika je zadovoljna, da se bo njen otrok opismenjeval v dveh jezikih. »Ges tak pravin,

ka mlajši tak jezike se nafčijo, tak več do vrejdni ge, tak ka ges prouti tomi nika neman, ka je tou

zdaj dvojezična šoula gratala. Vesela san ge tomi, naj se fčij slovenski jezik, ka se vogrski včij, pa

kak smo čuli, od prvoga klasa se nemški tudi lejko včijo.« Že od prvega razreda naprej imajo namreč

učenci 5 ur slovenščine tedensko in tri ure nemščine. Žal v učenju slednje večina staršev in kasneje

tudi otrok vidi več koristi kot v učenju jezika matične domovine. (Lokalne novice)

V osrednjem delu poročil še tole. Na včerajšnji volilni skupščini podvodne reševalne službe, ki sodi

v potapljaško zvezo Slovenije, je bil za načelnika podvodne reševalne službe izvoljen

gornjeradgonski gasilec Marko Šajnovič. Šajnovič ima 21-letne izkušnje s podvodnim reševanjem,

o prioritetah svojega štiriletnega dela pa je za Murski val povedal: »Sodelovanje, prepoznavnost,

pol mamo oziroma dajem dosti na varno potapljanje, torej tudi varno reševanje, to pa pomeni tudi

strokovnost.« Koliko podvodnih reševalcev imamo v Sloveniji, koliko v naši regiji? »Uprava za

zaščito in reševanje ima z SPZ-jem po pogodbi v bistvu 60 reševalcev, sofinancira, je pa nas v bistvu

150, ker s to številko lahko komaj mi delamo to, kar pač delamo, v regiji pa nas je okrog 30; torej

Murska Sobota in Gornja Radgona skupaj imata 30 reševalcev na voljo iz vode.« Koliko intervencij

imate letno? »V povprečju nekje tri reševanja oziroma iskanja utopljencev, nekje pet, šest iskanj

oziroma reševanj materialnih dobrin, nekje do 10 varovanj, s tem, da z varovanji imamo zdaj pač

rahle težave. Tu moramo še neka dodatna usposabljanja naredit – na nivoju države.« Če je potrebno,

odhajate pomurski reševalci tudi drugam? »Ja, normalno. Podvodna reševalna služba je razdeljena

v pet regij, vsaka regija ima tri postaje, tak da prvo, če se da pomagat, se pomaga v regiji iz teh treh

postaj, v kolikor pa je zahteva pa potreba večja, pa se kliče še sosednjo regijo oziroma postaje iz

cele Slovenije.« (Lokalne novice)

30

Na občini Lendava ta čas poteka seja dveh odborov – odbora za okolje in prostor ter odbora za

gospodarstvo, kmetijstvo in turizem na temo izvajanja in akcijskega načrta o varstvu okolja v Občini

Lendava. Odbora se bosta opredelila tudi do predloga za vzpostavitev moratorija za izvajanje vseh

aktivnosti v povezavi s črpanjem plina in plinskih poljih v občini. Kot je znano, se je občina Lendava

do vprašanja frakinga in z njim povezanih aktivnosti opredelila že leta 2012 in izvedla vrsto

aktivnosti z namenom varovanja okolja. Kot še dodajajo, občina Lendava v pridobivanju plina na

Petišovskem polju vidi interes zlasti v smislu lokalnega gospodarskega razvoja. Lokalna skupnost

in njeni občani pa morajo biti v zvezi s tem korektno informirani. (Lokalne novice)

Generalni direktor policije Marko Fank je imenoval Željka Križaniča za novega komandirja

Policijske postaje Lendava. Svojo poklicno pot je Križanič začel leta 1985 na Policijski postaji v

Kopru in bil leta 1997 premeščen v Lendavo. V poklicni karieri je Željko Križanič opravljal dela in

naloge na različnih delovnih področjih: vse od policista, vodje patrulje, policista kriminalista in

višjega policista pomočnika komandirja do policijskega inšpektorja pomočnika komandirja na

policijski postaji Lendava. (Lokalne novice)

Med 9. in 13. marcem poteka evropsko usklajen nadzor nad uporabo varnostnih pasov. V tem času

bodo policisti na območju Pomurja preverjali, ali so vozniki in potniki v vozilu med vožnjo pripeti

z varnostnim pasom in če pri prevozih otrok uporabljajo ustrezne zadrževalne sisteme. Namen

aktivnosti je povečati stopnjo uporabe varnostnega pasu v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih ter

avtobusih in zmanjšanje števila mrtvih in hudo poškodovanih zaradi neuporabe varnostnega pasu.

V Pomurju so policisti v letu 2013 obravnavali 1045 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 1178

voznikov osebnega vozila, varnostnega pasu pa ni uporabljalo 240 voznikov ali 20 odstotkov,

sporočajo iz Policijske uprave Murska Sobota. (Lokalne novice)

Pomurski srednješolci so se ponovno izkazali s svojim znanjem nemščine na državnem nivoju.

Državna prvaka v kategoriji nemščina kot prvi tuji jezik sta postala dijak 2. letnika Gimnazije Franca

Miklošiča Ljutomer Jurij Zemljič in dijakinja 3. letnika ljutomerske gimnazije Mišel Tivadar. Zlata

priznanja pa so na državnem tekmovanju osvojili še: dijakinji ljutomerske gimnazije Anja Zadravec

in Karmen Pozderec, dijakinja 2. letnika Gimnazije Murska Sobota Petra Šbül, zlata pa je postala

tudi Vanja Karolina Rajh, dijakinja 3. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci.

(Lokalne novice)

Pomurski tehnološki park pripravlja jutri od 14. ure naprej dogodek Roudšov Murska Sobota, ki bo

v sejni sobi Pomurskega tehnološkega parka. Roudšov Murska Sobota je priložnost za vse

posameznike, ekipe in podjetja, z inovativnimi idejami in potencialom globalne rasti. Predstavili

bodo namreč možnosti za pridobitev denarnih sredstev za uspešen zagon in razvoj podjetja, zakaj

sodelovati v tekmovanju Start ap Slovenija, ter kje pridobiti potrebno znanje in izkušnje za hitrejši

podjetniški razvoj. (Lokalne novice)

11. 3. 2015

Preiskovalci nacionalnega preiskovalnega urada so danes opravili hišne preiskave zaradi suma

zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Zaradi samokandidature nekdanje premierke Alenke

Bratušek za evropsko komisarko, so opravili preiskavo pri njej doma, v prostorih poslanske skupine

ZaAB, preiskali pa so tudi prostore vlade in stranke. Nacionalni preiskovalni urad je preiskavo začel

podlagi obvestila, ki so ga prejeli oktobra. (Slovenija)

Minister za finance Dušan Mramor je razgrnil prihodke iz avtorskih in podjemnih pogodb, ki jih je

z ljubljanske Ekonomske fakultete prejel v času od nastopa funkcionarskega položaja v letu 2003.

Znesek honorarjev znaša 82.270,59 evra, so sporočili s finančnega ministrstva. Sestanek Mramorja

s predsednikom vlade Mirom Cerarjem o tem za danes ni predviden. (Gospodarstvo)

V visokošolskem sindikatu Slovenije pozivajo k demokratizaciji univerz. Ob visokih honorarjih, ki

so jih prejemali nekateri člani iz akademsko-politične sfere, namreč ugotavljajo, da ti zaslužki z

31

akademskimi dosežki nimajo veliko skupnega. Opozarjajo pa na problem fevdalizacije fakultet kot

institucij. (Slovenija)

Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria 2, so potrdili na vrhovnem državnem

tožilstvu. S tem sta Jure Cekuta in upokojeni brigadir Peter Zupan pravnomočno obsojena. Cekuta

bo moral, skladno s sodbo, v zaporu preživeti štiri leta in štiri mesece, Zupan dve leti in pol. Oba sta

dobila tudi stranske denarne kazni. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč aprila lani Zupana

obsodilo zaradi zlorabe položaja, Cekuto pa zaradi napeljevanja k zlorabi položaja. (Slovenija)

Pariško prizivno sodišče je na današnji obravnavi dovolilo izročitev nekdanjega predsednika uprave

Luke Koper Roberta Časarja Sloveniji. O predaji se bodo dogovorile pravosodne oblasti in policiji

obeh držav. Datuma izročitve sodišče ne navaja, vendar se mora predaja Časarja zgoditi najpozneje

v desetih dneh. (Gospodarstvo)

Zunanja ministra Hrvaške in Srbije Vesna Pusić in Ivica Dačić sta po današnjem srečanju v Zagrebu

poudarila, da med državama poteka uspešna komunikacija – ta je pogoj za nadaljnje reševaje odprtih

vprašanj in izboljšanje odnosov. Dejala sta, da so kljub številnim sporom, odnosi dobri. (Svet)

Srbska manjšina na Kosovu bo do nadaljnjega bojkotirala delo kosovske vlade. To je danes, po

srečanju predstavnikov kosovskih Srbov in srbskega premiera Aleksandra Vučića v Beogradu

sporočila srbska vlada. Kosovski srbi so se za bojkot odločili, ker jih vlada v Prištini naj ne bi dovolj

upoštevala. (Svet)

Spor med Atenami in Berlinom glede zahtev po vojni odškodnini se očitno zaostruje. Grški

pravosodni minister Nikos Paraskevopulos je zagrozil, da bi lahko v Grčiji prišlo do zaplembe

nemških nepremičnin, če ne bo prišlo do dogovora o poplačilu nemških reparacij iz časa druge

svetovne vojne. (Svet)

Japonska se spominja skoraj 19 tisoč žrtev potresa, tsunamija in jedrske katastrofe izpred štirih let.

Ob uri, ob kateri je 11. marca 2011 potres stresel severovzhodni del Japonske, so se preminulih

spomnili z minuto molka. V okviru državne spominske slovesnosti v Tokiu se je žrtev spomnil tudi

81-letni cesar Akihito. Dejal je, da žrtve katastrofe še vedno živijo v težkih razmerah, pri čemer je

posebej izpostavil številne starejše. (Svet)

Pred jutrišnjo sejo občinskega sveta občine Lendava, na kateri bodo svetniki odločali o predlogu za

vzpostavitev moratorija na izvajanje vseh aktivnosti v povezavi s črpanjem plina na Petišovskem

plinskem polju, so se sinoči člani odbora za okolje in prostor ter odbora za gospodarstvo, kmetijstvo

in turizem strinjali, da želijo več informacij za morebitno občinsko uvedbo moratorija. Od države

zahtevajo, da se do domnevno spornega črpanja plina obnaša odgovorno in poskrbi za strokovna

pojasnila. Sejo je spremljala Mihaela Kalamar. Pobudo za sprejetje moratorija je članom odborov

predstavil svetnik in predstavnik civilne iniciative Ustavimo fraking v Sloveniji Mihael Kasaš.

Ponovil je stališča iniciative, da se je treba zaradi bojazni za zdravje ljudi in okolja ravnati po načelu

previdnosti in sprejeti moratorij, dokler ne bo v postopku sprejeta zakonodaja, sicer pa je pogovore

treba nadaljevati, ob morebitnih slabostih videti tudi morebitne prednosti projekta, vanj pa vključiti

tudi občino. Kasaš je naštel številne potencialne nevarnosti, ki jih prinašajo taki posegi. Na očitke

je odgovarjal direktor Geoenerga, ki je imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin

v murski depresiji. Miha Valentinčič je mnenja, da okoliški prebivalci sprejemajo dejavnost, zato se

mu zdi pobuda o moratoriju neutemeljena. Prav tako je zavrnil vse očitke o nevarnosti črpanja plina

in z njih povezano vprašljivo metodo frakinga. »Tukaj gre za frakturiranje, lomljenje oziroma

hidravlično stimulacijo manjšega obsega, in pomešanje s tistim, kar se izvaja najbolj pereče to v

Ameriki, se pravi tako imenovani fraking oziroma hidravlično lomljenje velikega obsega, ki ga ne

moremo primerjati z aktivnostmi, ki se izvajajo tukaj. Dejansko pač opozarja se in širi strah pred

ljudmi pred nečem, kar se tukaj sploh ne počne.« Župan Anton Balažek je mnenja, da je pobuda

moratorija legitimna pravica, vendar se mora lokalna skupnost ob tem zavedati tudi pravnih in

finančnih posledic, ki jih prinaša tako dejanje. »Nenazadnje tu gre za koncesijo, ki je že podeljena,

in gre tu za neke druge zadeve. Mislim, da to ni prava rešitev, je legitimen predlog, ampak da ni

prava rešitev, ker jemljemo nase nekaj, kar ni naša odgovornost, ampak bolj moramo zahtevat, da te

stvari reši država.« V sklepih so odgovornost države zahtevali tudi člani odborov, ki pričakujejo

32

strokovna pojasnila o domnevno spornem črpanju plina ter presojo vplivov nas okolje, ki pa mora

biti obvezujoča. Župan ob tem še dodaja, da se s to odločitvijo pravzaprav ne spreminjajo stališča,

ki jih je že leta 2012 sprejela občina. Se pa strinja, da je treba zaupati mnenju stroke, kajti

populistično prikazovanje problemov glede Petišovskega plinskega polja je v zadnjih tednih

povzročilo veliko škode: »Predvsem turizmu, lokalnim storitvenim dejavnostim, tudi proizvajalcem

kmetijskih proizvodov, kajti prikazano je, kot da je vse zastrupljeno, pravzaprav pa okoljski odtis

kaže, da živimo v razmeroma kvalitetnem okolju, ki je primerno tudi za ekološko kmetovanje.«

Občina Lendava je namreč ena redkih občin v Sloveniji z raziskavo o okoljskem odtisu kot merilu

trajnostnega razvoja, prav tako pa izvajajo program in akcijski načrt varstva okolja. (Lokalne

novice)

Mestni svetniki bodo na torkovi seji občinskega sveta v Murski Soboti med drugim v drugi

obravnavi odločali o proračunu za letos. Kot je dopoldne v studiu Murskega vala povedal župan

Aleksander Jevšek, je predlog proračuna nižji kot minulo leto, a je zasnovan realno, predvsem pa ne

bo ogrozil socialnih transferjev. Aleksander Jevšek: »Proračun je po prvem branju bil usklajen,

sedaj ga obravnavajo tudi ustrezna matična telesa mestnega sveta, in v tem tednu se bo proračun

izkristaliziral, večjih sprememb ne pričakujem, pričakujem pa, da bo proračun na tej seji tudi sprejet,

kar je zelo pomembno, ne samo za Mestno občino, ampak tudi za vse tiste proračunske porabnike,

posredne, ki so odvisni od proračuna, to so predvsem športna društva, društva, ki se bodo prijavila

na razpise, in v mestni upravi imamo vse pripravljeno, da takoj, ko bo proračun sprejet, bomo dali

ven razpise in se bodo lahko društva tudi prijavila na te razpise. Jaz sem že večkrat povedal, da

proračun je bil v zelo težkih okoliščinah pripravljen, s kar precejšnjim minusom iz preteklega

obdobja, ampak sem pa hkrati optimist zaradi tega, ker nam je uspelo na socialnih vsebinah ohraniti

tiste zneske, ki so bili v prejšnjih letih, tako da kar se socialne slike tiče proračun ne bo poslabšal

situacije. Za ostale pa seveda bomo mogoče tudi z nekoliko drugačnimi prerazporeditvami sredstev

poskrbeli, da bodo te aktivnosti normalno potekale do naslednjega leta, ko si pa obetamo, da bomo

nekoliko razpolagali z nekoliko večjim proračunom torej.« Koliko predvidevate, da bo v občinski

blagajni letos? »Ja predvidevamo proračun v višini tam nekje blizu 18 milijonov, to je bistveno

manjši znesek kot je bil načrtovan v proračunu za leto 2014, ampak brez pomena je nastavljati

proračun na neke visoke zneske preko 24 milijonov, zaradi tega ker ne vemo sigurno, ali bomo lahko

v proračun kot prejemke dobili tiste načrtovane prejemke. Kot veste, občina prodaja določena

zemljišča tudi v severni obrtni in industrijski coni. V kolikor bo kakršnakoli prodaja realizirana,

potem je toliko bolje za ta proračun. Hočem povedati, da je proračun postavljen realno, na realne

podatke, na realna pričakovanja, in je mislim da tako bolje, da potem tudi vse, kar je več od tega,

lahko rečemo, da koristi, ampak da nimamo težav potem z nepopolno realizacijo.« Z

murskosoboškim županom Aleksandrom Jevškom se je pogovarjala Nataša Brulc Šiftar. (Lokalne

novice)

Zdaj pa k prispevku Petre Kranjec Milanov. Pred kratkim se je osem dijakinj Srednje zdravstvene

šole Murska Sobota vrnilo z Irske, kjer so bile na praktičnem usposabljanju v okviru projekta

Erasmus Plus. O tem, kakšne izkušnje so pridobile z delom v tujini in kakšne vtise so prinesle z

Irske, v naslednjem prispevku. Na Srednji zdravstveni šoli so pod okriljem Centra za mobilnost in

evropske programe izobraževanja in usposabljanja svojim dijakom že večkrat omogočili

pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. Prejšnja leta so odhajali na Malto, letos pa so šli prvič na

Irsko. Vodja odprave je bila tudi tokrat profesorica angleščine Renata Rožanc. »V bistvu sodelujemo

s to slovensko nacionalno agencijo Cmepius že od leta 2010 in na pobudo deklet, ki so zdaj tukaj,

sem se odločila, da pač prijavimo projekt Irska. Tako smo preko spleta seveda našli partnersko

organizacijo, ki so bili z nami pripravljeni sodelovati, dobili smo sredstva, odobrena s strani EU, in

smo ta projekt letos februarja izvedli.« Na Irsko je odšlo pet dijakinj 4. letnika zdravstvene nege in

tri dijakinje programa kozmetični tehnik. Tri tedne so bivale pri družinah v manjšem irskem kraju

Mallow, kjer so delale na različnih lokacijah. Bodoče medicinske sestre v dveh domovih za ostarele

in dnevnem centru za ljudi s posebnimi potrebami. Anja Ferko: »Delale smo tri dni na teden po 12

ur, delale pa smo vse od nege, pazile na paciente, vendar pa nismo dajale zdravil, kot to počnemo

tukaj v bolnišnicah in domovih.« Kot je dodala, so razmere, v katerih so delale tam, dokaj podobne

tukajšnjim, je pa Anja opazila tudi zanimivo razliko: »Več se ukvarjamo s higieno tukaj kot tam.«

Tudi kozmetični saloni na Irskem, kjer so prakso opravljale tri bodoče kozmetičarke, se nekoliko

razlikujejo od naših. »Lidje so drugi, majo drugačen pristop, malo druge aparate, novejše, različne,«

pove Janja Žižek in doda, da je bilo na začetku malo težko, a so se kmalu vključile v delo. »Sprva

33

se je bilo malo težko vpelati v to glede jezika pa vsega, v salonaj smo na začetki samo gledale kak

so delali, ker je drugače kak pri nas, kasneje pa smo te tudi same probale.« In stranke so bile z

njihovimi storitvami celo tako zadovoljne, da so si prislužile tudi napitnino. Sicer pa so imele

dijakinje poleg dela tudi nekaj časa, da so se malo razgledale naokrog. »Šli smo v Dublin, v Cork,

na klife, dvoje različne, in pa v Killarney.« Kot so povedala dekleta, jih je od vsega na Irskem najbolj

prevzela narava, za vse pa je bila delovna izkušnja v tujini tako pozitivna, da bi jo še ponovile.

(Lokalne novice)

Na Osnovni šoli 4 v Murski Soboti pa so dopoldne gostili športno-družabno srečanje štirih

murskosoboških osnovnih šol, na katerem se je 60 učencev z vseh štirih soboških devetletk družilo

ob različnih športnih igrah. Takšna druženja so na četrti šoli pripravili drugo leto zapored, z

namenom razbijanja predsodkov in stereotipov do učencev s posebnimi potrebami in vzgajanja otrok

v strpne in občutljive osebe. Več o srečanju je Petri Kranjec Milanov povedala ravnateljica šole

gostiteljice Metka Kuharič. »Z vsake šole je prisotnih 15 učencev iste starosti, pomešani so med

seboj v skupinah, ki pač sodelujejo na poligonih, srečanje poteka od 9. do 11. ure. Na začetku je

torej bila kratka otvoritev z nastopom naših učencev, potem so se zvrstili poligoni, aktivnosti na

poligonih, planiramo še ene zelo zanimive plese, ki jih je pripravil naš športni pedagog. To športno-

družabno srečanje organiziramo z namenom, da se naši učenci, ki so otroci s posebnimi potrebami,

družijo z učenci večinskih osnovnih šol. In sicer, namen je, da najprej vsi učenci doživijo v tem

športnem dogodku, na teh poligonih, ki so jih naši učitelji pripravili, en uspeh, eno zadovoljstvo, kot

drugo pa si želimo, da v srečanju, v druženju z učenci dosežemo, da se učenci, rečemo z značilnim

razvojem, torej učenci večinskih osnovnih šol, srečajo z našimi učenci, ki so učenci s posebnimi

potrebami, se med seboj spoznajo, in torej učenci drugih šol spoznajo, da so to zgolj otroci tako kot

oni željni uspehov in da sprejmejo na nek način to drugačnost.« Izkušnje z lanskim takim dogodkom

so bile dobre, kako so bili zadovoljni otroci? »Otroci so bili zelo zadovoljni, to so nam povedale

seveda po srečanju učiteljice, ki so jih spremljale, pa tudi kolegice ravnateljice. Otroci so seveda se

o tem dogodku, o tem srečanju, pogovarjali s svojimi razredničarkami in so imeli tudi priložnost, da

spregovorijo tudi o drugačnosti in o sprejemanju le-te. (Lokalne novice)

Policisti Policijske postaje Lendava so 28. februarja v Lendavi preverjali identiteto 19-letnega

občana iz Upravne enote Lendava. Med opravljanjem varnostnega pregleda so policisti pri občanu

našli in zasegli sedem zavojev, v katerih je bila snov za katero je obstajal sum, da je prepovedana

droga konoplja. Policisti so opravili hišno preiskavo na domu osumljenega in zasegli še 51 zavojev

z enako vsebino. Pri hišni preiskavi so našli in zasegli tudi dve precizni tehtnici, na katerih so bili

vidni delci prepovedane droge konoplje. Zoper osumljenega bodo policisti podali kazensko ovadbo

zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s

prepovedanimi drogami. (Lokalne novice)

Agencija za okolje in prostor je v zadnjem času izdala štiri dokumente, ki se nanašajo na

okoljevarstvena dovoljenja ter so pomembni za obstoj in širitev proizvodnje v pomurskih podjetjih.

Odločbe ali sklepe so prejeli Nafta Petrochem v stečaju, Lek v Lendavi, Makoter s Cvena in Panvita

Ekoteh v Rakičanu. Zaradi prenehanja delovanja čistilne naprave v Nemščaku v Ižakovcih, kamor

so vozili odpadne komunalne vode, nastale pri delovanju bioplinarne na Jezerih, je Panvita Ekoteh

zaprosila za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja v smislu, da bodo sami zbrali te vode v

neprepustni gramoznici, ki bo ob upravni zgradbi, praznjenje gramoznice pa bo izvajalo podjetje, ki

opravlja tovrstno javno gospodarsko službo. (Lokalne novice)

Mreža žensk, v katero je vključenih 65 članic, med njimi sta tudi dva moška, je sinoči v Murski

Soboti pripravila novo srečanje. Koordinatorka mreže je Lidija Šömen, ženske pa se v duhu krepitve

ženskega podjetništva, povezovanja med sabo in tudi širše ter v vseh smislih mreženja srečujejo

enkrat mesečno. Na tokratnem srečanju so se med drugim predstavile nekatere gostje. Prva je bila

Aleksandra Pinterič, ki je pred izdajo svoje nove knjige A imaš jazbeca? Nov prostor, prav tako

namenjen podjetnikom in podjetnicam v Murski Soboti in širše, je predstavila Iris Faflek Lukač.

Tina Trček Geč pa je spregovorila o svoji podjetniški poti. Lidija Goltnik je predstavila Knjižnico

reči, to je knjižnica, v kateri pa si ne izposojaš knjig, ampak predmete, in ki bi jo rada pripeljala tudi

v Mursko Soboto. Kot gostja pa je večer s prekmursko poezijo in večerno pravljico popestrila Vesna

Radovanovič, Sanja Kropec pa je predstavila novo spletno stran pomurske mreže žensk. (Lokalne

novice)

34

V sklopu obnovitvenih del v Glavni ulici v Lendavi bodo na delu od policijske postaje v smeri proti

Dolgi vasi v dolžini 800 metrov obnovili in premestili javno razsvetljavo, v sklopu del pa so

predvideni tudi polaganje optičnega kabla, preplastitev pločnikov in odstranitev dreves. Po potrebi

bodo obnovili tudi vodovodno omrežje. Dela bodo končana do konca aprila. (Lokalne novice)

Mladinski center Prlekije, pokrajinski center nevladnih organizacij, praznuje 20-letnico delovanja.

Jutri bodo v počastitev jubileja pripravili več dogodkov, med katerimi bo tudi obisk direktorja Urada

Republike Slovenije za mladino Petra Debeljaka. Najprej bo ob 10-ih v mladinskem centru pogovor

na temo Mladi in prihodnost, ob 12-ih bo ogled zbirk Muzeja Ljutomer, nato pa v županatu županjin

sprejem. Ob 14-ih bo v mestni hiši še posvet Podpora mladim iz države in lokalnih skupnosti. (Lokalne novice)

Kakšna bo prihodnost Gajševskega jezera? je naslov razprave, ki bo v petek ob 18-ih v vaškem

domu Grabe. Krajani bodo lahko na srečanju podali svoje mnenje in ideje za ponovno ureditev

omenjenega jezera. Razpravo organizirata občini Križevci in Ljutomer v soorganizaciji v okviru

projekta Dobra voda za vse. (Lokalne novice)

V Puconcih bo v soboto 11. regijski kviz gasilske mladine. Organizatorji so prijave sprejemali do

ponedeljka in kot sporoča predsednik komisije za mladino pomurske regije Bojan Lončar, se je

prijavilo 86 ekip v treh kategorijah, to pa je največ doslej. (Lokalne novice)

12. 3. 2015

Državni zbor je na jutrišnjo izredno sejo o sanaciji bank uvrstil tudi obvestilo premierja Mira Cerarja

o odstopu ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar. Cerar bo njeno

funkcijo začasno opravljal sam, na rednem koalicijskem sestanku pa je povedal, da se pogovori o

novem kandidatu bližajo koncu, je povedala Simona Kustec Lipicar iz SMC-ja. Kot je dodala, bo

ministrski kandidat iz te stranke. (Slovenija)

Parlamentarni odbor za delo je z dvanajstimi glasovi za in štirimi proti iz dnevnega reda umaknil

predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva, vlado pa pozval, naj v treh mesecih opravi

analizo problematike. Zaradi tega so v SDS-u in NSI-u že zbirali podpise za sklic izredne seje

državnega zbora o tej temi. Prepričani so namreč, da se s sprejetjem zakona mudi. Kot je na

novinarski konferenci po seji odbora povedal poslanec SDS-a Andrej Čuš, je treba omenjeni zakon,

ki ga predlaga SDS sprejeti čimprej, da se razreši problematika volunterskih oziroma neplačanih

pripravništev. Delodajalci namreč trenutno ne morejo načrtovati sklepanja pogodb s pripravniki, saj

ne vedo ali bo zakon sprejet in v kakšni obliki bo sprejet, je opozoril. (Slovenija)

Vrhovno sodišče je Janezu Janši priznalo pravico, Alešu Zalarju pa naredilo krivico, se je na sodbo

vrhovnega sodišča v primeru Škrlec odzval nekdanji pravosodni minister Zalar. Sodišče je namreč

odločilo, da komisija za preprečevanje korupcije v preiskavi postopka imenovanja Boštjana Škrleca

na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ni kršila ustave. Komisiji za

preprečevanje korupcije je kršitev v upravnem postopku očital prav Zalar, ki je bil takrat minister

za pravosodje. (Slovenija)

Odbor ministrskih namestnikov sveta Evrope je na zasedanju v Strasbourgu ugotovil, da je Slovenija

z akcijskim načrtom v roku do 16. januarja predstavila ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe v zadevi

Ališič, glede poplačila varčevalcev Ljubljanske banke, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Razprava tokrat ni bila predvidena, saj je Slovenija pravočasno pripravila akcijski načrt za

implementacijo sodbe in v njem zagotovila, da sodbo spoštuje in jo bo izvršila. (Slovenija)

Nekaj sto delavcev tovarne AHA Mura Prvi maj je v srbskem Pirotu protestiralo zaradi nejasne

usode ponovnega zagona proizvodnje. Delo v tovarni s 1300 delavci namreč stoji že vse od stečaja

matične družbe AHA Mura iz Slovenije, torej več kot pol leta. Delavci od septembra ne prejemajo

plač, poleg tega nimajo kritega zdravstvenega zavarovanja. (Gospodarstvo)

35

Predstavniki posojilodajalcev Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega

denarnega sklada so se prvič po zmagi leve stranke Siriza na januarskih volitvah vrnili v Grčijo.

Vlada Alexisa Ciprasa sicer zanika, da je dovolila vrnitev tako imenovane trojke in trdi, da so

gostujoči uradniki zgolj tehnični strokovnjaki. Grčija je medtem uradno izrazila protest Nemčiji

zaradi žaljivih izjav na račun grškega finančnega ministra Yanisa Varoufakisa. Nemški finančni

minister Wolfgang Schäuble je namreč pred dnevi grškega kolega opisal kot neumno naivnega pri

nastopanju pred novinarji. (Gospodarstvo)

Na letališču v Frankfurtu je policija aretirala domnevnega pripadnika skrajne Islamske države.

Prijeti 18-letnik naj bi pripravljal izvedbo hudega zločina, je sporočilo tožilstvo v tem nemškem

mestu. Osumljenec naj bi se v Siriji pridružil džihadistom. (Svet)

Člani sveta zavoda murskosoboške bolnišnice so se na seji med drugim seznanili s poslovanjem tega

javnega zavoda. Kot so zapisali v sporočilu, je bilo lansko poslovno leto eno uspešnejših v zadnjem

obdobju. Po petih letih pogajanj in arbitraž pa so v bolnišnici tudi dosegli priznano višjo utež

bolnišnične obravnave bolnikov. Poroča Nataša Brulc Šiftar. V bolnišnici so v lanskem letu izpolnili

program dela v akutni bolnišnični obravnavi in presegli načrtovani program za 2,7 odstotka,

medtem ko je bil program v specialistični ambulantni dejavnosti za 2,7 odstotka pod načrtovanim.

Kljub temu so podatki v večini dejavnosti presegli realizacijo leta 2013, kar pomeni, da so lani v

bolnišnici delali več. Sicer so ustvarili za 44,4 milijona evrov prihodkov in 43 milijonov odhodkov.

Prihodki so tako bili višji za 3,28 odstotka, odhodki pa nižji za 1,76 odstotka. Presežek prihodka nad

odhodki je 1,4 milijona, to pa predvsem zaradi priznane višje uteži, saj je dobila bolnišnica lani

decembra od zdravstvene zavarovalnice dodatnih 1,2 milijona evrov. Dobiček so namenili za

pokrivanje izgube minulih let. Izguba je 31. decembra lani znašala 2,47 milijona. Sicer so v

bolnišnici lani realizirali 18856 SPP-jev oziroma skupine primerljivih primerov. Plan so izpolnili

102,7-odstotno oziroma 465 primerov več kot je bilo določeno v pogodbi z Zavodom za zdravstveno

zavarovanje Slovenije. Slednji je sicer po arbitraži priznal višjo utež za 5 odstotkov. V specialističnih

ambulantah so opravili 173.596 pregledov, kar je za 1,8 odstotka več kot leto prej. V primerjavi z

načrtom zdravstvene zavarovalnice je bil program nižji od načrtovanega za 2,7 odstotka. Lani so

opravili 14.564 operacij, kar je za slaba 2 odstotka več kot v letu 2013. Programi so bili doseženi

oziroma preseženi, razen nekaterih izjem v specialističnih ambulantah, dodajajo v sporočilu.

Opravili so tudi za 1,4 milijona evrov presežnega programa zdravstvenih storitev, kar pa ne bo

plačano. Svet zavoda pa se je seznanil tudi z gradnjo urgentnega centra. Še ta mesec naj bi opravili

tehnični pregled, ponudnika opreme pa izbira Ministrstvo za zdravje. Tudi glede organizacije dela

čakajo na odločitev ministrstva. Vsekakor bodo v nov urgentni center že v prvi polovici leta preselili

kirurško urgenco, ki je med gradnjo opravljala zdravstvene storitve v drugih za to prilagojenih

prostorih in pa internistično urgenco, ki dela v težkih prostorskih pogojih. Poleg obeh urgenc bodo

v novem centru opravljali tudi dnevno bolnišnično obravnavo za bolnike internističnih strok, v

kletne prostore urgentnega centra pa bodo preselili laboratorij. (Lokalne novice)

Na povabilo mladinskih organizacij občine Ljutomer se je danes v Prlekiji mudil direktor urada za

mladino Peter Debeljak. Najprej je obiskal mladinski center Prlekije, ki letos praznuje dvajset letnico

delovanja. Tam se je srečal s predstavniki mladinskih organizacij in z njimi izmenjal stališča o

problematiki, s katero se soočajo mladi in mladinske strukture na lokalni ravni. Stališče Debeljaka

je, da je mladim treba zagotoviti enake možnosti. Te, kot je pojasnil Mihael Kalamar, še vedno niso

v polni meri zagotovljene tistim na obrobju, kamor spada tudi Pomurje. »Jaz sem v nekem kontekstu

morda preveč vehementno enkrat že dejal, da so nekatera okolja v Sloveniji, kjer lahko govorimo že

o neustavnem stanju. Ker niti priložnosti, niti ponudba za mlade ni enakopravna oziroma enaka kot

je v kakšnih okoljih, ki so bolj privilegirana. Ampak izzivi v povezavi z mladimi so praktično povsod

veliki, odvisno je samo, kakšni so ti. Seveda so na periferiji tam, kjer je globoka brezposelnost, in

tudi manjša možnost s tem za prehod posameznika v odraslost, veliko večji. Povsod se srečujemo s

temi težavami. Danes me zanima predvsem kako se lokalna skupnost odziva na te potrebe. Predvsem

v kontekstu situacije, ki jo držimo povsod v Sloveniji, to je zmanjševanja sredstev za ta namen.«

Pred kakšnimi izzivi je tudi vaš urad, ko govorimo o zagotavljanju enakih možnosti za mladino?

»Torej mi smo se zavestno po nekem obdobju, kjer smo gradili osnovne dokumente, torej

zakonodajo, nacionalni program, kjer smo utrjevali osnovne koncepte, zdaj bolj usmerili v to, da

zagotavljamo enakost razvoja po Sloveniji, tako z načrtovanjem evropskih sredstev kot tudi z

dvigom kvalitete dela v posameznih okoljih. Tako da lahko z veseljem recimo povem, da je v

36

prejšnjem tednu bila sprejeta pobuda za uveljavitev profila mladinskega delavca in da imamo v

ozadju že zagotovljena praktično sredstva za doizobraževanje mladinskih delavcev, kar pomeni, da

bomo s tem neposredno posegli tudi v kvaliteto dela z mladimi v lokalnih okoljih.« Danes boste

torej prleški mladini obljubili, da ne boste pozabili na njih? »Absolutno ne bomo pozabili. Ta

mladina ima tudi srečo, da ima nekaj dobrih struktur, ki jih, čeprav se ukvarjamo bolj z razvojem

mladinske politike na nacionalni ravni, tudi mi prepoznavamo in tudi sofinanciramo. Danes bom,

upam, da lahko, če bodo danes znani rezultati javnega poziva, tudi prenesel veselo novico, da so

tudi strukture na tem področju pridobile več finančnih sredstev, tako da mislim, da je to nek

pozitiven žarek, ki ga velja danes deliti tudi z mladimi tukaj.« Po srečanju z mladimi v Spodnjem

Kamenščaku, je direktorja urada za mladino sprejela tudi županija Olga Karba. Nato pa je v

Ljutomerski mestni hiši sledilo še srečanje z lokalnimi odločevalci in mladimi na temo Podpora

mladim s strani države in lokalnih skupnosti. (Lokalne novice)

Zdaj pa v lokalno skupnost Lendava, svetniki tamkajšnje občine so se popoldne sestali na tako

imenovani proračunski seji, saj je bila na dnevnem redu druga obravnava odloka o proračunu za

letošnje leto. Poleg proračuna svetniki razpravljajo tudi o aktualni temi črpanja plina na Petišovskem

plinskem polju. Od tam se oglaša Mihaela Kalamar. Lep pozdrav s seje občinskega sveta Občine

Lendava. Torej, danes je najbolj pomembna tema vsekakor potrjevanje občinskega proračuna za leto

2015. No, občinski proračun je bil sprejet. Kot smo slišali uvodoma, amandmajev v času med prvo

razpravo in sedaj pred drugo razpravo ni bilo. Proračun se od prve razprave bistveno ni spremenil,

mogoče kot poudarek, tukaj je občina Lendava v proračunu, sedaj preden so ga potrdili, sprejela še,

da bodo letos dodeljevali pomoč ob rojstvu. V ta namen so namenili približno 15 tisoč evrov.

Subvencionirale se bodo pa po novem tudi izgradnje malih čistilnih naprav. Kot zaključek je bilo

poudarjeno, da bo občina Lendava predvidoma ob koncu leta imela še približno 466 tisoč evrov

prihranka, kar pomeni, da je proračun uravnovešen. So se pa pojavljala tudi sedaj v času razprave

tudi nekatera pričakovanja, da se proračunskim porabnikom zvišajo sredstva, ampak kot je bilo

poudarjeno to ni možno zaradi tega, ker tudi država znižuje glavarino. Druga pomembnejša tema,

na katero pravkar poteka razprava, pa je seveda predlog civilne iniciative Ustavimo fraking v

Sloveniji, da se na izvajanje dejavnosti na Petišovskem plinskem polju sprejme moratorij. No, na to

temo se sestali že v tem tednu občinski odbori in nekako stališče odborov je, da je občina v zadnjih

desetih letih sistemsko pristopila k varovanju okolja in da mora te aktivnosti nadaljevati. Kar se pa

tiče tega spornega frakinga oziroma metode pridobivanja plina na Petišovskem plinskem polju, pa

so se tudi izjasnili, da mora država sprožiti strokovno razpravo o tej metodi in da občina ne more

sprejeti strožjih ukrepov, kot jih predpisuje država. Torej, kaj bodo povedali, moratorij na aktivnosti

pridobivanja plina na Petišovskem polju da ali ne, bomo še spremljali oziroma spremljamo, tako da

razprava pa je kar pestra, več pa v naših prihodnjih jutrišnjih informativnih oddajah. (Lokalne

novice)

Hvala, Mihaela. Potem, ko je bil predlog odloka o proračunu občine Križevci pri Ljutomeru v

petnajstdnevni javni razpravi, ga je občinski svet ta teden na seji dokončno potrdil. Tudi v tej občini

bodo letos gospodarili z nekaj manj denarja kot lani. Tatjana Letnik. V času javne razprave so k

predlogu proračuna za letošnje leto prejeli 17 pripomb in predlogov, ki so po večini upoštevani in

tudi vneseni v načrt razvojnih programov za prihodnje obdobje in ne vplivajo na letošnje

proračunske odhodke. Na strani prihodkov je proračun težak 4.106.000 evrov. Na odhodkovni strani

pa 4.466.000 evrov. Razliko 395.000 evrov prenašajo iz preteklega leta. Proračun je sestavljen tako,

da bodo lahko končali nujno potrebne projekte. Tako je za investicijske transferje predvidenih 55

odstotkov proračuna. Med večjimi naložbami, ki so predvidene letos, je gradnja ceste proti Zasadom,

obnova nekaterih manjših cestnih odsekov, začeli pa bodo tudi z urejanjem okolice Gajševskega

jezera, za kar je predvidenih dobrih 77.000 evrov. Že v tem letu namreč načrtujejo izvedbo pešpoti

na nasipu v dolžini dobrih 2700 metrov ter postavitev urbane opreme. Med naložbami na področju

turizma pa je tudi začetek urejanja turistično-rekreacijskega centra v Borecih. Poleg tega načrtujejo

pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacije na odsekih, kjer ta še ni zgrajena.

Sicer pa bodo v občini Križevci letos zagotovili tudi nekaj več sredstev za vzdrževanje gasilskih

domov. V prejšnjih letih je namreč občina sofinancirala obnovo osmih vaško-gasilskih domov s

pomočjo evropskih in lastnih sredstev. Nova finančna perspektiva pa tega denarja ne zagotavlja več,

zato bo v ta namen letos zagotovljenih 5, v prihodnjih letih pa dodatno po 10.000 evrov. (Lokalne

novice)

37

Člani Zveze Romov Slovenije, v katero je od danes vključenih 34 romskih društev, so se zbrali na

prvi skupščini v letošnjem letu. Na njej so potrdili vsebinsko in finančno poročilo za lansko leto ter

sprejeli program dela in finančni načrt za letos. Predsednik zveze Jožek Horvat Muc: »Obenem

smo se dogovarjali in pogovarjali o prireditvi ob Dnevu Romov, torej sama organizacija in pa

priprava. Proslava ob Dnevu Romov bo 8. aprila ob 18. uri v gledališki dvorani Park v Murski

Soboti. No, potem smo tudi usklajevali oziroma dogovorili o tem, da je potrebno nadomestiti tiste

člane v častnem razsodišču in pa v nadzornem odboru, in pa seveda odločali oziroma sklepali o tem,

katera društva bomo sprejeli v članstvo. Sprejeli smo Romsko društvo Rastika iz Občine Puconci.

Zdaj program je tko nastavljen, da pravzaprav bomo izpeljali vse tiste dejavnosti, ki jih Zveza

Romov itak že ima, potem pa seveda ostale programe, ki so pomembni za dejavnost same zveze.

Tukaj moram reči, da so te dejavnosti razdeljene. Torej to je dejavnost Romskega informativnega

centra, Radia Romic, založniška dejavnost, potem tudi knjižnična dejavnost, to je muzejska

dejavnost, dejavnost izobraževanja, potem tudi mednarodno sodelovanje, ki je pri nas vsako leto

zelo pomembno, in pa potem seveda tudi delovanje v sklopu z romskimi društvi, ki so včlanjena v

Zvezo Romov. Mi smo letos dobili nekje 120.000 evrov, tudi na določene razpise smo se prijavili,

tko da pričakujemo, da tiste programe, ki smo jih načrtovali oziroma dali v načrt delovanja, da jih

bomo tudi lahko izpeljali s temi sredstvi, ki jih bomo dobili na različnih razpisih. (Lokalne novice)

Opoldne so na zgradbi lendavske knjižnice odkrili dolnjelendavskemu kraljevskemu notarju

doktorju Oskarju Laubhaimerju. Gre za skupni projekt notarskih zbornic Slovenije in Madžarske,

poleg spominske plošče pa je bil o Laubhaimerju posnet tudi film, ki bo čez dobre pol ure, ob 18-

ih, predvajan v prostorih Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. Na krajši slovesnosti ob odkritju

spominske plošče je predsednica notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter osvetlila lik

dolnjelendavskega notarja, ki je živel v letih 1852 – 1918, in poudarila pomen njegovega dela. »Ne

glede, da je bil Oskar Laubhaimer sicer madžarski notar, vemo, da je že v takratnem času, ko je pač

živel in delal kot notar, torej v začetku 20. stoletja, skrbel tudi za spodbujanje slovenske identitete,

ker je notarske listine, sicer s pomočjo sodnega tolmača, izdajal oziroma poskrbel za izdajo tudi v

slovenskem jeziku, in menim, da je pravzaprav prav, da človeku, ki je bil pomemben – sicer ni

odkrival revolucije, ampak vendarle je bil pomemben na vseh družbenih in tudi notarskih področjih

– izkažemo ustrezno čast, in pravzaprav sem res vesela, da smo skupaj z madžarsko notarsko

zbornico lahko sodelovali pri odkritju te spominske plošče. Oskar Laubhaimer je, kot izhaja iz

zgodovinskih virov, dejansko skrbel za to, da so notarske listine imele poseben izgled, ker, kot vemo,

jim je dajal poseben izgled z dekoracijo oziroma s tem, verjamemo pa seveda, da so bile tudi

strokovno kvalitetne, sicer v to področje se seveda sedaj težko vpletamo oziroma težko ugotavljamo

kolk kvalitetno je to takrat blo, ampak kot sem že prej povedala, nedvomno smo lahko veseli, da

smo tudi Slovenci takrat imeli že svoje notarske listine na tem področju. (Lokalne novice)

Z razstavo likovnih del članov likovne sekcije Ludvika Vrečiča, ki jo bodo odprli jutri ob 19-ih v

vili Vogler na Cankovi, se bodo začeli letošnji 18. Jožefovi dnevi, ki jih pripravljajo Turistično

društvo Cankova, Župnijski urad Cankova, Športno društvo Studenec, KUD Avgusta Pavla Cankova

in Občina Cankova. Po jutrišnji razstavi se bodo Jožefovi dnevi nadaljevali v nedeljo, ko bo v

cankovskem vaško-gasilskem domu med osmo in 13. uro na ogled razstava ročnih del in domače

obrti, ki jo bodo spremljale tudi delavnice. Ob 15-ih bo na igrišču pri cankovski osnovni šoli

tradicionalni nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali: reprezentanca duhovnikov PAX

Slovenije, reprezentanca županov, vodstvo Policijske uprave Murska Sobota in veterani

Nogometnega kluba Cankova. V sklopu Jožefovih dni bo čez teden dni še Jožefovo senje, prihodnjo

soboto pa Jožefov pohod. (Lokalne novice)

Policistom in kriminalistom tukajšnje policijske uprave je uspelo identificirati razpadajoče žensko

truplo, ki so ga našli konec januarja v rokavu reke Mure pri naselju Benica. Na podlagi analize DNK

in v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi so ugotovili, da gre za pogrešano 58-letno

avstrijsko državljanko, ki je 3. decembra v kraju Bad Radkersburg storila samomor z utopitvijo v

reki Muri. (Lokalne novice)

38

13. 3. 2015

V državnem zboru se nadaljuje razprava o upravičenosti in ustreznosti sanacije bančnega sistema.

Poslanske skupine se v razpravi strinjajo naj banka Slovenije razkrije metodologijo za skrbne

preglede v bankah, po katerih je država dokapitalizirala največje banke, njihove delničarje in

glasnike podrejenih obveznosti pa izbrisala. Sprašujejo se, ali nismo morda sanacije preplačali.

Guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec je znova predstavil potek dogodkov ter podlage za izvedbo

sanacije bank v letu 2013. Ponovil je, da so oceno stanja bančnega sistema izvedle zunanje

svetovalne službe in to po uveljavljenih metodah, ki so veljale tudi v drugih primerih v Evropski

uniji. (Gospodarstvo)

Državni zbor se je na začetku izredne seje seznanil tudi z obvestilom predsednika vlade Mira Cerarja

o odstopu ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar. S tem ji je po nekaj manj kot pol leta

tudi uradno prenehala ministrska funkcija. Izobraževalni resor pa bo začasno vodil Cerar. (Slovenija)

Ekonomsko socialni svet se je seznanil z izhodišči nacionalnega reformnega programa 2015/2016.

Delodajalci in sindikati so dobili teden dni za pripravo lastnih predlogov, s tem pa za razliko od

dosedanje prakse možnost vključitve v proces nastajanja končnega besedila, je dejal državni sekretar

na ministrstvu za delo Peter Pogačar. (Gospodarstvo)

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je s predstavniki združenj občin danes spregovoril o

pripravi strategije razvoja lokalne samouprave. Šlo je za uvodne pogovore, zato konkretnih

predlogov še ni. Iz izjav po srečanju pa je bilo mogoče razbrati, da se o ukinjanju občin ne razmišlja,

dolgoročno pa se dopušča možnost ustanovitve pokrajin. (Slovenija)

Predsednik vlade Miro Cerar in ministri so se pridružili kampanji za krepitev politike enakosti

spolov He for she. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak

je ob tem navedla, da je vesela podpore kolegov, je Ministrstvo za delo objavilo na svoji spletni

strani. (Slovenija)

Evropska unija je uradno podaljšala veljavnost sankcij proti Rusiji, ki so bile uvedene zaradi kršenja

ozemeljske celovitosti Ukrajine, do 15. septembra. Dogovor o podaljšanju sankcij je bil sprejet že

konec januarja. (Svet)

Ukrajina je od mednarodnega denarnega sklada je dobila prvo tranšo pred dnevi odobrenega novega

paketa finančne pomoči. Ukrajina je danes po informacijah tamkajšnjega finančnega ministrstva

prejela 5 milijard dolarjev pomoči, skupno pa bo prejela 17,5 milijarde dolarjev. (Gospodarstvo)

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da je prepoved nošenja muslimanskih naglavnih rut za

učiteljice v nemških šolah proti ustavna. Po obrazložitvi sodišča je prepoved rut opravičljiva le, če

obstaja zadostna in konkretna grožnja za mir v šolah ali za nevtralnost države. Abstraktna nevarnost

ni dovolj, je še razsodilo. (Svet)

Ob drugi obletnici na čelu rimskokatoliške cerkve je papež Frančišek izrazil pričakovanje, da bo

njegov pontifikat trajal le še dve ali tri leta. Imam občutek da bo moj pontifikat kratek, je v pogovoru

za mehiško televizijsko postavo Televisa dejal 78-letnik. (Svet)

Požar in delno porušenje nakupovalnega centra v tatarstanski prestolnici Kazan sta po zadnjih

podatkih zahtevala najmanj 14 smrtnih žrtev. Še vedno pa pogrešajo okoli 20 ljudi, ranjenih je 50

ljudi. Reševalci med ruševinami sicer nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih, čeprav je upanje,

da bi našli še koga živega, vedno manjše. (Svet)

Na včerajšnji seji se je beltinski občinski svet še enkrat posvetil proračunoma občine za letošnje in

prihodnje leto. Oba dokumenta z dopolnitvami, ki so jih v predloga vnesli med prvo in drugo

obravnavo, so svetniki podprli. Poroča Petra Kranjec Milanov. Včeraj sprejeta dopolnjena proračuna

predvidevata, da bo občina Beltinci v tem letu gospodarila s 6,9 milijona evrov prihodkov, porabiti

jih namerava 7,7 milijona, v prihodnjem letu pa je načrtovanih za 7,8 milijona prihodkov in za 8

39

milijonov evrov izdatkov. Kot pojasnjuje župan Milan Kerman, možnost sprejemanja proračunov

za dve leti dopušča zakonodaja, sami pa so se zanjo odločili zaradi lažjega načrtovanja sredstev v

daljšem obdobju. »Precej lažje je potem zagotavljati te prehode iz enega leta v drugo leto, da se

potem proračunsko leto nekje lahko nadaljuje oziroma tudi investicije nadaljuješ.« Je pa po

Kermanovih besedah težko delati dolgoročne načrte, predvsem zaradi neznank glede povprečnine.

Iz tega vira je beltinska občina samo letos dobila 260.000 evrov manj, kar je, tako Kerman, nemalo

denarja. »260.000 evrov je kar nekaj infrastrukture bi lahko naredili.« Na račun zmanjšanja

povprečnine je denimo iz proračuna izpadla načrtovana obnova ceste med Ižakovci in Dokležovjem.

Investicije, ki jih načrtujejo v tem proračunskem letu, pa so predvsem tiste, ki so jih začeli že v

lanskem letu. To so med drugim dokončanje kanalizacije, dograditev pločnika v Bratoncih in nakup

gasilskega vozila za PGD Beltinci. Letos pa bodo začeli urejati tudi za zdaj še prazno industrijsko

cono, ki jo želijo usposobiti za prihod investitorjev. »V letošnjem letu je predvideno za obrtno cono

nekako 50.000 evrov in sicer za to najnujnejše, da pripeljemo skupaj z elektrodistribucijo ta vod,

elektriko do obrtne cone in tudi postavimo nov transformator. Imamo pa tudi že investitorja, ki bo

verjetno v letošnjem letu začel graditi, ob seveda minimalnih pogojih za priklop na javno

infrastrukturo, ker naslednje leto je pa potem tisti večji zagon, to je v letu 2016.« Takrat bodo

obrtno cono komunalno uredili in do tja uredili povezovalno cesto. (Lokalne novice)

Zveza prijateljev mladine oziroma projekt Botrstvo in družba Gorenje surovina sta skupaj pripravili

projekt Čisto veselje. V okviru projekta bodo zbirali odpadni material, izkupiček pa namenili za

otroke v stiski. Akcija bo potekala od 16. pa do 21. marca po vsej Sloveniji, tudi v Pomurju.

Prispevek Nataše Brulc Šiftar. Kot je povedala za Murski val vodja projekta Petra Žunkovič, želijo

z akcijo ne le osveščati o pomenu zbiranja in ločevanja odpadkov, temveč pomagati otrokom v stiski,

ki jim starši ne morejo omogočiti letovanja, in tudi širiti med ljudi zavest o solidarnosti. »Ves ta

material bomo ovrednotili in potem namenili za te otroke z vedenjskimi motnjami in predvsem

želimo se pravi pomagati, želimo biti humanitarni, želimo biti ekološki in ko to vse skupaj združimo

je to ena res taka krasna akcija, v kateri lahko vsak sodeluje.« Prav omenjeni otroci namreč v sklopu

organiziranih prostočasnih dejavnosti potrebujejo dodatnega spremljevalca, katere stroške običajno

krijejo starši sami. Za družine v stiski to predstavlja nepremostljivo oviro, zato so ti otroci mnogokrat

prikrajšani za preživljanje prostega časa z vrstniki. Poglejte torej po hiši ali stanovanju, morda imate

tudi nepotrebne reči. »Zbirali bomo štiri vrste odpadkov, to je električna in elektronska oprema, s

tem da najlažje povem, to je vse, kar je priključeno na elektriko in kar se napaja z baterijami, se

pravi, od velikih in malih gospodinjskih aparatov, televizorjev, računalnikov, monitorjev. Potem

imamo tudi odpadni papir, to je navadni papir, škatle, časopisi, kartoni, kakšni odsluženi šolski

učbeniki. Jekleni odpad in pa še zadnja skupina so barvne kovine, to so pa izdelki iz bakra, medenine,

cinka, svinca, aluminija.« Kot dodaja sogovornica, so se na akcijo odzvala že številna podjetja.

Sodeluje pa lahko torej tudi vsak posameznik. Oddajna mesta v Pomurju bodo v Babinski ulici v

Ljutomeru, v Industrijski ulici v Lendavi ter v Obrtni ulici v Murski Soboti. (Lokalne novice)

Tudi letos bo na trgu kulture v Murski Soboti dobrodelni bazar v okviru projekta dan za spremembe,

ki ga organizira Hiša Sadeži družbe v sodelovanju z mestno občino Murska Sobota. Podrobneje so

letošnje aktivnosti predstavili na današnji novinarski konferenci. Prispevek Tatjane Letnik. Šesta

prireditev v Sloveniji in tretje leto zapored v enaki obliki v Murski Soboti, ko bo čez 14 dni na Trgu

kulture dobrodelni bazar s prodajo rabljenih predmetov, ki jih bodo zbirali sodelujoči v projektu v

naslednjih dnevih. Pri projektu sodeluje letos skupno kar 15 organizacij, je povedal vodja Hiše

Sadeži družbe Darko Kranjc. Poleg vseh petih osnovnih šol v Mestni občini še: »vrtci, društvo

upokojencev, študenti, Pomursko društvo za krepitev socialnega dela, društvo Ozara. Dogovarjamo

se tudi z društvom Sonček, potem Društvo Pomagajmo odprtih src, verjetno še Medobčinsko društvo

slepih in slabovidnih, pa še najbrž se bo kdo poleg, moram omeniti tudi še policijsko upravo Murska

Sobota, ki vsako leto sodeluje z pripravo enega poligona ali pa predstavitve varne vožnje s kolesom.

Denar, ki ga bodo s simbolično prodajo zbrali, bodo tudi to pot namenili šolskim skladom vseh petih

osnovnih šol. V prejšnjih dveh letih so na tak način zbrali 3.000 evrov. Letos bodo organizirali tudi

dražbo. »Izvedli bomo tudi licitacijo za dražje predmete, ki jo bomo malo popestrili z enim

moderatorjem, da bomo mogoče tudi za kak predmet, ki je veliko vreden, dobili več kot. Izklicna

cena za vsako stvar je petdeset centov. Tovrstnim akcijam je naklonjena tudi Mestna občina Murska

Sobota. Župan Aleksander Jevšek. »Tudi v Mestni občini bomo zbirali predmete, ki jih ne

potrebujemo in sodelovali tudi v bazarju. Tudi jaz osebno bom doma z veseljem pogledal, saj imam,

prepričan sem, veliko stvari v stanovanjski hiši, ki jih ne potrebujemo in ki jih bom z veseljem

40

podaril in na nek način tudi preko Hiše Sadeži družbe prodal zainteresiranim uporabnikom.« V

sodelujočih organizacijah bodo tako v naslednjih dneh zbirali oblačila, obutev, kolesa, kolesarske

čelade, male gospodinjske aparate, knjige in druge še uporabne predmete, ki bodo 28. marca

naprodaj na bazarju na Trgu kulture. (Lokalne novice)

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so danes tri nekdanje raziskovalke Znanstveno-

raziskovalnega centra SAZU: Maja Godina Golja, Ivanka Huber in Klavdija Sedar, ki so delale na

raziskovalni postaji centra na Petanjcih, predstavile knjigo Prekmurje – podoba panonske pokrajine.

Ta znanstvena monografija je nekakšna krona njihovega dela na postaji, kjer so se ukvarjale z

raziskovanjem družinske skupnosti na Goričkem, cerkvene zgodovine in etnoloških značilnosti

Prekmurja, kakor tudi rezultat raziskovanja drugih preučevalcev Prekmurja, ki so sodelovali z

raziskovalno postajo. V monografiji so zbrane razprave devetnajstih avtorjev, ki obravnavajo

kulturne, socialne, zgodovinske in naravne značilnosti pokrajine ob Muri in po prepričanju urednice

Maje Godine Golja, jim je uspelo Prekmurje predstaviti v vsej raznovrstnosti, odprtosti, prehodnosti

in povezanosti s širšim evropskim prostorom. Pri pripravi knjige pa so po besedah Godina Goljeve

še posebej želeli poudariti tri posebnosti. »Eno je samo bogato etnografsko in folklorno izročilo

Prekmurja, sama sem etnologinja in vidim seveda to bogato etnografsko in folklorno dediščino

predvsem kot veliki potencial, tudi gospodarski potencial teh krajev. Vemo, da je turizem ena izmed

najbolj rastočih gospoarskih panog v svetovnem gospodarstvu in prav kulturni turizem, zanimanje

za etnološko dediščino, za kulinariko in tako naprej, je pomembni faktor razvoja mnogih okolij na

svetu in mislim, da bi tudi v Prekmurju lahko boljša izraba in pa promocija etnografske in folklorne

dediščine pripomogla k razvoju te gospodarske panoge. Druga značilnost so seveda same jezikovne

in socialne posebnosti Prekmurja, ki mislim, da so v knjigi izredno izčrpno in slikovito in dobro

predstavljene. Tretji vidik, ki smo ga pa za to knjigo skušali tudi poudariti oziroma izpostaviti kot

poseben pomen Prekmurja je vpliv migracij, sezonstva in pa izseljevanja na tem območju, ki je

fenomen, ki je bil značilen za življenje v tej krajini stoletja in v bistvu močno označuje način

življenja tudi današnjih prebivalcev Prekmurja. (Lokalne novice)

Iz mestnega odbora SDS so poslali sporočilo za javnost v katerem nasprotujejo predlogu proračuna

Mestne občine Murska Sobota za letos. Kot smo že poročali, bodo mestni svetniki o proračunu

odločali na torkovi seji. Po mnenju SDS je predlog proračuna neambiciozen in potraten. V njem ni

zagotovljenih lastnih sredstev za črpanje denarja iz podnebnega sklada za energetske projekte, po

drugi strani pa se pojavlja vrsta novih uporabnikov, še menijo v mestnem odboru SDS. Na sporočilo

se je odzvalo vodstvo Mestne občine. Kot so zapisali, pri sestavljanju proračuna, ki naj bi znašal

dobrih 18 milijonov evrov, niso zmanjševali sredstev tam, kjer bi to najbolj čutili občani. Sicer želijo

prekiniti prakso umetnega napihovanja proračuna minulih let, so dodali. Kar zadeva širitve

daljinskega ogrevanja pa na mestni občini pojasnjujejo, da v izogib ponovitve boleče zgodbe, ki se

je zgodila s čistilno napravo, Mestna občina pri sprejemu dokončne odločitve pri širitvi daljinskega

ogrevanja ravna zelo preudarno, predvsem upoštevajoč interese občanov in ne interesov

gospodarskih družb. Zaradi tega še niso predlagali dokončne odločitve o širitvi daljinskega

ogrevanja. (Lokalne novice)

Občina Lendava je oktobra lani za 240.000 evrov in z mesečnim odplačevanjem kupnine v obdobju

dveh let prodala 26-odstotni lastniški delež v lendavski družbi Gramoz, eni od družb skupine podjetij

v lasti družine Odlazek. Zdaj Gramoz za 1,5 milijona evrov prodaja vsa svoja zemljišča in to s

posebnim pogojem, takojšnjim plačilom kupnine. Takšna ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč

je namreč od 19. februarja objavljena na oglasni deski Ppravne enote Lendava, poroča spletni medij

Pomurje.si. (Lokalne novice)

Danes je v Celju odprl vrata sejem Poroka in flora. Na njem se na skupnem razstavnem prostoru s

sloganom Gostüvanje v Prekmurju predstavljajo tudi člani Območne obrtno-podjetniške zbornice

Murska Sobota in sicer Zlatarstvo Mandič, Cvetličarna Andreja, Restavracija Zvezda iz Murske

Sobote, Gostilna Lovenjak iz Polane in Gvant iz Bakovec. Sejem bo odprt do 15. marca. (Lokalne

novice)

Društvo Mozaik v okviru projekta Inovaloca prireja javni natečaj za najizvirnejšo socialno

podjetniško idejo. S tem nudijo podporo inovativnim podjetniškim pobudam po načelih socialnega

podjetništva. Spodbujajo in promovirajo družbeno in podjetniško inovativnost ter prispevajo k

41

povezovanju na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. Rok prijave je 15. april, podrobnosti

natečaja so objavljene na spletni strani društva Mozaik. (Lokalne novice)

Policijska uprava Murska Sobota je zbrala dodatna pojasnila o požaru v notranjosti objekta

doživljajskega parka pri Gradu na Goričkem, ki se je zgodil 10. decembra lani. Kot poročajo, se je

med gašenjem požara poškodoval gasilec, ki je dobil lahke telesne poškodbe v obliki opeklin.

Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota so z opravljenim ogledom kraja dejanja in

zbiranjem obvestil ugotovili, da je do požara prišlo ob izvajanju hidroizolacijskih del na zunanjem

delu stene v stičišču obstoječega objekta in prizidka. Pri tem se je ogenj razširil v notranjost objekta,

kjer se je razvil močan veter, ki se je razširil v prostore celotnega doživljajskega parka. Požar je

uničil notranjost objekta, razen prostorov avle in sanitarij, ki pa so bili močno zadimljeni. S požarom

je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okrog 1.500.000 evrov. Na podlagi

zbranih obvestil so kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja podali

kazensko ovadbo zoper odgovornega vodjo posameznih gradbenih del ter kazensko ovadbo zoper

pravno osebo. (Lokalne novice)

14. 3. 2015

Papež Frančišek je za novega mariborskega nadškofa metropolita imenoval jezuitskega duhovnika

Alojzija Cvikla; ta je na novinarski konferenci povedal, da je za imenovanje izvedel šele pred dvema

dnevoma. Zavedam se, da naloga, ki mi jo je zaupal papež Frančišek, ne bo lahka, je dejal.

Predsednik slovenske škofovske konference Andrej Glavan je izrazil veselje da je nadškofa dobila

tudi mariborska nadškofija. Posebej je vesel, da je nadškof postal nekdo, ki mariborske težave pozna

v globino. To se mi zdi optimalna rešitev, saj bo lahko tako življenje nadškofije lažje postavil na

nove temelje, je dejal. Pozitivni so tudi drugi odzivi. (Slovenija)

Po javno mnenjski anketi Ninamedie, ki jo je objavil Dnevnik, izenačitev pravic raznospolnih in

istospolnih parov podpira slabih 42 odstotkov vprašanih, skoraj 54 odstotkov pa jih temu nasprotuje.

Izenačitev najbolj podpirajo na Primorskem, najmanj pa na Celjskem in Dolenjskem. (Slovenija)

V Sloveniji je bilo lani 10.912 ljudi upravičenih do subvencije najemnine. Z novim zakonom za

uravnoteženje javnih financ občin najemniki tržnih stanovanj nimajo več subvencije neprofitnega

dela tržne najemnine, zato v centrih za socialno delo opozarjajo, da si bodo socialno šibkejši še težje

zagotavljali streho nad glavo. (Slovenija)

Srbsko obrambno ministrstvo je danes potrdilo, da nesreče vojaškega helikopterja, ki je sinoči v

bližini letališča Surčin strmoglavil med prevozom hudo bolnega novorojenčka, ni preživel nihče na

krovu. Števila žrtev niso sporočili, mediji pa poročajo da je bilo v helikopterju sedem ljudi. Vojaški

helikopter je bil na poti iz Raške v beograjsko bolnišnico. Tja je peljal pet dni starega novorojenčka,

katerega življenje je bilo ogroženo zaradi težav z dihanjem. (Svet)

Iraške sile ki se borijo proti pripadnikom skrajne Islamske države za strateško pomembno mesto

Tikrit, bodo osvobodile to mesto v roku treh dni, je sporočilo vodja iraških milic Karim Al Nuri. Po

besedah Al Nurija, ki je vodja milic bader, ne bodo potrebovali več kot 72 ur, da preženejo preostale

borce islamske države iz Tikrita. Medtem pa je poveljnik šiitskih sil v Iraku Hadi Al Amri, izrekel

kritike na račun Združenih držav in njihove podpore v borbi proti Islamski državi. ZDA niso

izpolnile obljube da bodo pomagale Iraku v boju proti džihadistom, za razliko od Irana, ki je iraškim

silam ponudil brezpogojno pomoč, je dejal. (Svet)

V morju pred zahodno obalo Mjanmarja je potonil trajekt z več kot 200 potniki, pri čemer je umrlo

najmanj 21 ljudi, 26 pa jih pogrešajo. Po navedbah policije so doslej rešili 167 ljudi. Reševalna

akcija se nadaljuje, med potniki pa ni bilo tujih državljanov. Policija domneva, da je trajekt potonil,

ker so nanj naložili prevelik tovor. (Svet)

42

Hudo neurje, ki je v minulih dneh prizadelo mesto Lobito na zahodu Angole, je po zadnjih podatkih

zahtevalo življenje 69 ljudi, od tega 36 otrok, so danes sporočile oblasti. Reševalci med tem

nadaljujejo iskanje morebitnih novih žrtev. (Svet)

Kot kaže, se bo po 21 letih le končal eden najzahtevnejših denacionalizacijskih postopkov pri nas,

zahteva dedičev zadnje Beltinske grofice Ifigenije Zichy za vrnitev beltinskega gradu. Občina

Beltinci je pred dnevi namreč prejela razsodbo upravnega sodišča, da dediči omenjene grofice

nimajo pravice do vračila gradu. To po besedah župana Beltinec Milana Kermana pomeni, da bo

lahko grad, ki ga je občina rešila pred propadom in vanj v preteklih letih tudi vlagala, končno prišel

v občinsko last. Milan Kerman: »V začetku februarja je upravno sodišče odločilo oziroma razsodilo,

da se tožba denacionalizacijskih upravičencev zavrne oziroma ni upravičena, in s tem v zvezi bi

takorekoč grad postal tudi last občine. Tako da v tej sodbi je tudi zapisano, da upravičenci, ki

zahtevajo grad v naravi, niso upravičeni do vračila v naravi, niti v denarju, ker so v skladu s finančno

izravnalno pogodbo med državami, ki je bila sprejeta mislim da pred tremi leti, bi imeli oni drugo

možnost, da bi prosili za odškodnino in sicer nekje drugje, ne pa tu pri nas v Sloveniji. In to je

nekako stališče upravnega sodišča. Tukaj v tej sodbi piše, da pritožba ni možna na to sodbo, vendar

pa kot je pravna praksa oziroma tudi nekako vidimo kaj se dogaja, je pa na sodbo upravnega sodišča

vedno možna na vrhovnem sodišču revizija postopka pred upravnim sodiščem, tako da če se bodo

oni sedaj za to odločili, ne vemo. Tudi ministrica za kulturo, ki je bila tu pri nas, sva se pogovarjala

po telefonu, je bila zadovoljna, da se je na ta način rešilo, in nam je nekje nakazala, da je sedaj to

naše in da skorajda ni možno, da bi tudi vrhovno sodišče lahko odločilo drugače. Vendar moram

poudariti, to je sedaj še samo grad, vendar druga zemljišča pa so še vprašljiva, tam je pa še okrog

1000 hektarjev površin, ki niso ravno še rešene, kaj se bo z njimi dogajalo. Tako da upajmo, da se

bo rešilo vse v korist, vendar kot vem, kot sem seznanjen, je ta gozd Hraščice bil vrnjen že njim,

zdaj kako bo to vplivalo naprej oziroma kaj se bo dogajalo, pa moramo pač počakati. (Lokalne

novice)

V Društvih upokojencev v Pomurju potekajo že od januarja zbori občanov. Tudi ta konec tedna člani

društev poslušajo poročila o delu v letu 2014 in sprejemajo program dela za letos. V nekaterih

društvih volijo tudi nova vodstva. Prispevek Bojana Rajka. Zbori članov potekajo v vseh 34 društvih

upokojencev, ki so registrirani v Pomurju. Danes so se tako zbrali v Zbigovcih, v Korovcih, Šalovcih

in v Krogu. V nekaterih društvih so že opravili tudi volilne zbore, vendar brez novih imen na

predsedniških mestih. Zamenjali so le nekatere člane upravnih odborov, tako bo jutri tudi v

Beltincih. Predsednica Mira Šömen. »Mandat preteče večini članov upravnega odbora, sedaj pa

bomo zamenjali kar nekaj članov upravnega odbora. Zamenjala se bodo imena v nadzornem odboru

in v častnem razsodišču, se pravi skuraj v vseh organih društva upokojencev. Ker sem svoj mandat

nastopila na sredini, bom to funkcijo opravljala še en mandat, se pravi tak predlog bomo podali

zboru članov in upam, da bomo tudi potrjeni.« Kadrovske spremembe pa so opravili tudi v Društvu

upokojencev Sveti Jurij ob Ščavnici. Predsednik Marjan Korelc: »Edino kaj bomo zamenjali,

nadzorniki nočejo več biti. Drugače bo pa naprej še en mandat stari odbor.« Se pa skoraj v vseh

društvih soočajo z istim problemom, kadrovsko zasedbo, tako kot v društvu upokojencev Bakovci.

Predsednica Marija Kočar. »Naš upravni odbor je v isti sestavi deloval že osem let. V tem času že

zmanjkujejo ideje in elan, zato so potrebne spremembe v organih društva. Na žalost pa nismo našli

naslednikov. S prepričevanjem nam je uspelo vključiti le štiri nove, vsi ostali pa smo primorani

vztrajati še en mandat.«Letos bodo volitve tudi na pokrajinskem in republiškem nivoju, kjer pa so

imena kandidatov še neznana, vsaj do uradne vložitve kandidatur v naslednjih dneh. (Lokalne

novice)

V Puconcih je bil dopoldne 11. regijski kviz gasilske mladine. V treh kategorijah (pionirji, mladinci

in gasilci pripravniki) se je pomerilo 86 ekip, kar je največ doslej. Predsednik komisije za mladino

pomurske regije Bojan Lončar je za Murski Val povedal: »Na tem kvizu, regijskem kvizu, ki je bil

skoraj 11. zapovrstjo, so se tekmovalci pomerili v drži/ne drži, v prvi pomoči, požarni preventivi,

gasilskem znanju, potem pa še v štafetnem vezanju vozlov in gasilski spretnosti, ki je bil praktični

del tega kviza.« Kako so se pripravili? »Tekmovalci so se zelo dobro pripravili, saj so bile razlike

med njimi zelo minimalne, tako da bi se lahko reklo, da so skoraj zmagovalci vsi, samo vseeno je

nekdo moral biti prvi in pa tudi zadnji.« In kdo je bil najboljši med najboljšimi? »Tekmovanje je

potekalo v treh kategorijah. Pri pionirjih, kjer je sodelovali 31 ekip, so bili najboljši Borejci, Veržej

in Nedelica, ki so se avtomatsko tudi uvrstili na državno tekmovanje, ki bo čez dva tedna na Osnovni

43

šoli Franceta Prešerna v Kranju. Pri mladincih, kjer je pa sodelovalo 44 ekip, je pa bila najboljša

ekipa Bodonci 1, Bodonci 2 in Kapela. Prve tri uvrščene ekipe se uvrstijo na državno tekmovanje.

V kategoriji pripravnikov je pa sodelovalo samo osem ekip. Prvo mesto so zasedli Bodonci, drugo

Rogaševci 1, tretje pa Lutverci. V tej kategoriji se pa na državno tekmovanje uvrstijo samo Bodonci

in Rogaševci 1.« V pričo zadnjih razmer, kakršne so bile v naši regiji, v mislih imam seveda poplave,

so gasilci odigrali pomembno vlogo. Kako je s podmladkom, glede na udeležbo na današnjem kvizu

se ni bati. »No, glede udeležbe se nam število ekip iz leta v leto povečuje, tako da mladi na področju

gasilstva so in tudi v bodoče ne bo težav, da ne bi bilo. S tem pa moram tut opozoriti, da so tudi

mentorji odigrali glavno vlogo pri tem, da so te mlade nadobudneže pač priučili za to tekmovanje.«

In tudi sicer bodo ti mladi gasilci pripravljeni pomagati ob naravnih nesrečah, čeprav upamo da jih

bo čim manj. »Tudi to je res, zdaj v začetku, ker so to dejansko mlajše starostne skupine, kjer

nastopajo med sedem in enajst let, enajst do šestnajst let in potem šestnajst do osemnajst let, bodo

lahko sčasoma tudi nekje za deset, petnajst let tudi zapolnili naše vrste, kjer bodo tudi pomagali

sočloveku v dobrobit.« (Lokalne novice)

Občina Gornja Radgona je objavila javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na

področju kulturne dejavnosti za letošnje leto. Okvirna višina predvidenih sredstev je 35.000 evrov.

Na razpis se lahko prijavijo društva in zveze, registrirane za izvajanje programov na področju

kulture, in neprofitne skupine in posamezniki, ki so vpisani v razvit samostojnih kulturnih

ustvarjalcev. Vlogo morajo kandidati posredovati na zahtevanih obrazcih iz razpisne dokumentacije

na naslov občine Gornja Radgona do vključno 15. aprila. (Lokalne novice)

Pod okriljem projekta Botrstvo bo med 16. in 21. marcem potekala akcija Čisto veselje, v sklopu

katere bodo na 30 zbirnih mestih po Sloveniji zbirali različne odpadne materiale. Sredstva, zbrana

s prodajo odpadnih materialov, bodo namenili za plačljive obšolske dejavnosti otrok s čustvenimi

in vedenjskimi motnjami iz družin v stiski. Pri akciji sodeluje podjetje Gorenje surovina, katerega

predstavnica Petra Žunkovič je za Murski val pojasnila, da bodo zbirali štiri vrste odpadnih surovin:

star papir, odpadno električno in elektronsko opremo, jekleni odpad in barvne kovine. Oddajna

mesta v Pomurju bodo v Babinski ulici v Ljutomeru, v Industrijski ulici v Lendavi ter v Obrtni ulici

v Murski Soboti. (Lokalne novice)

V počastitev Madžarskega narodnega praznika bo osrednja prireditev jutri v Lendavi. Začela se bo

ob 15-ih s polaganjem vencev pri spominski plošči Szechenyija in Kossutha. Zatem bo ob 16-ih v

Gledališki in koncertni dvorani slavnostna prireditev, na kateri bosta spregovorila doktor Peter

Hopar, državni sekretar za kulturo pri ministrstvu za človeške vire, in Ferenc Horvat, predsednik

Sveta pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. (Lokalne novice)

Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevec tudi letos prireja kulturno prireditev v počastitev

praznika žena in materinskega dneva. Predstava, ki so jo omogočili sklad za kulturne dejavnosti,

občina in Osnovna šola Gornja Radgona z naslovom Ta šopek je zate, bo danes ob 18-ih v avli

Osnovne šole. Nastopili bodo otroci iz vrtca Manka Golarja – enota Črešnjevci, učenci

gornjeradgonske osnovne šole, otroška folklorna skupina Osnovne šole Apače, otroška folklorna

skupina in tamburaška skupina Kulturnega društva Peter Dajnko Črešnjevci in drugi. (Lokalne

novice)

V okviru Jožefovih dnevov na Cankovi bo jutri več dogodkov v kulturni dvorani. Obiskovalci si

bodo lahko med osmo in 13. uro ogledali razstavo ročnih del in kulinarično razstavo. Potekale bodo

tudi delavnice, na katerih bodo predstavili domače obrti in turistično dejavnost. Ob 15-ih se bo na

nogometnem igrišču pri osnovni šoli začel turnir, v katerem bodo sodelovale ekipe duhovnikov PAX

Slovenije, županov, Policijske uprave Murska Sobota in veteranov Nogometnega kluba Cankova.

Jožefovi dnevi se bodo nadaljevali tudi prihodnji teden. V četrtek bo Jožefovo senje, v soboto pa

prirejajo Jožefov pohod. (Lokalne novice)

V torek bo v grajski dvorani v Murski Soboti območno srečanje otroških gledaliških skupin

Slovenije. Predstavilo se bo osem skupin, med njimi dve iz vrtca. Srečanje bo spremljala strokovna

ocenjevalka Maja Gal Štromar. Dogodek organizira območna izpostava Javnega sklada Republike

Slovenija za kulturne dejavnosti Murska Sobota. (Lokalne novice)

44

15. 3. 2015

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez ima do torka čas, da določi rok zbiranja podpisov pod

zahtevo za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Komisija za nadzor

javnih financ bo v četrtek obravnavala revizijsko poročilo o poslovanju Družbe za upravljanje

terjatev bank. Dan prej pa bo matični odbor presojal osnutek deklaracije o zunanji politiki.

(Slovenija)

Na področju lokalne samouprave se pripravlja strategija razvoja. Pristojni iščejo tudi možnosti za

sistemske spremembe, s katerimi bi v prvi polovici leta, kot to predvideva dogovor z občinami,

znižali stroške za delovanje občin. Ločeno so se že začeli tudi pogovori z glavnim mestom. Minister

za javno upravo Boris Koprivnikar ocenjuje, da lokalna samouprava deluje dobro in gre za stabilen

sistem, a je potreben dolgoročen strateški pogled na to področje. (Slovenija)

Diplomanti fakultete za socialno delo morajo za prijavo za delovno mesto socialnega delavca po

zakonu opraviti strokovni izpit in pripravništvo. A slednjega ni mogoče opravljati, saj za to ni

zagotovljenega denarja. Tako je bil zadnji razpis za pripravništva objavljen leta 2013, na opravljanje

pripravništva pa trenutno čaka že okoli 500 kandidatov. (Slovenija)

Na Univerzi v Mariboru bodo prihodnji teden volili novega rektorja. Za položaj prvega moža druge

največje slovenske univerze se bosta spopadla nekdanja dekana Samo Bobek in Igor Tičar, ki

izpostavljata nujnost povečanja zadovoljstva zaposlenih in ugleda univerze. (Slovenija)

Danes je svetovni dan pravic potrošnikov, ki je letos posvečen pravici do zdrave hrane. Štirje od

desetih najpogostejših vzrokov smrti so namreč povezani s prehrano - prekomerna teža in debelost,

visok krvni pritisk, visok krvni sladkor in visok holesterol, opozarja svetovna potrošniška

organizacija. (Gospodarstvo)

V prihodnjih dneh bo na zbirnih mestih po vsej Sloveniji potekala akcija Čisto veselje, ki je

namenjena zbiranju odpadnega materiala s humanitarno noto. Z njo želita podjetje Gorenje

Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji poleg ozaveščanja o pomenu zbiranja in ločevanja odpadnih

materialov omogočiti počitnice za otroke v stiski. (Slovenija)

Poročilo o vlogi Rusije v ukrajinskem konfliktu, ki ga je pripravil nedavno ubiti ruski opozicijski

politik Boris Nemcov, bo objavljeno aprila, je povedal njegov prijatelj in opozicijski voditelj Ilja

Jašin. (Svet)

Ameriški zunanji minister John Kerry se bo v švicarskem mestu Lausanne danes znova sestal z

iranskim kolegom Mohamedom Džavadom Zarifom na pogovorih o iranskem jedrskem programu.

Tokratni pogovori so nadaljevanje prizadevanj, da bi dosegli politični dogovor, ki bi služil kot

podlaga končnemu dogovoru. Ta naj bi bil sklenjen do julija. (Svet)

Vatikanski veleposlanik pri Združenih narodih, nadškof Silvano Tomasi, je podprl vojaško

posredovanje proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Poteza je po poročanju francoske tiskovne

agencije AFP nenavadna, saj je Vatikan doslej tradicionalno nasprotoval uporabi sile v regiji. (Svet)

V dvojnem napadu je bilo danes v krščanski četrti v pakistanskem mestu Lahore ubitih najmanj šest

ljudi, 50 pa ranjenih. Eksploziji sta odjeknili pred dvema krščanskima cerkvama, ko so se številni

kristjani vračali z nedeljske maše. Odgovornost so prevzeli pakistanski talibani. (Svet)

V tihomorski otoški državi Vanuatu so danes razglasili izredne razmere, potem ko jo je opustošil

silovit ciklon Pam. Po uradnih podatkih je mrtvih šest, a bo število žrtev gotovo veliko višje, saj so

komunikacije večinoma pretrgane. V prestolnici Port Vila je poškodovanih do 90 odstotkov hiš.

Ciklon je opustošil tudi otoško državo Tuvalu. (Svet)

45

V nesreči na jugu Brazilije, ko je v soboto zvečer turistični avtobus zapeljal z avtoceste in padel v z

gozdom poraščeno globel, je umrlo najmanj 49 ljudi. Med mrtvimi je osem otrok, so povedali

predstavniki lokalnih oblasti. (Svet)

Pogled v domače kraje. Včeraj so na zaključni prireditvi 19. pomurske salamiade v restavraciji

Hotela Radin v Radencih razglasili rezultate ocenjevanja domačih suhih salam. Na salamiadi je

sodelovalo 46 izdelovalcev domačih salam s 57 vzorci salam. Prvaki 19. pomurske salamiade, ki se

bodo udeležili slovenskega finala salamiad, ki bo maja v Sladki Gori, so Milan Kolar iz Beltinec,

Damjan Halec iz Cerkvenjaka, Matjaž Dervarič iz Murske Sobote, Vito Zemljič iz Boračeve, Jan

Halec iz Benedikta in Martin Šestanj iz Zamušanov. (Lokalne novice)

16. 3. 2015

Predsednik vlade Miro Cerar je sporočil, da je za novo ministrico za izobraževanje predlagal

poslanko SMC Klavdijo Markež. Kot ocenjuje premier, je kandidatka pri svojem dosedanjem delu

pridobila bogate izkušnje tako na področju izobraževanja kot na področju povezovanja

izobraževalnega procesa s potrebami v gospodarstvu, zaradi česar jo je tudi predlagal kot primerno

kandidatko za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Markeževa je v izjavi novinarjem

povedala, da je pripravljena prevzeti vodenje ministrstva, a je odločitev v premierjevih rokah. V

primeru, da bo Markeževa prevzela vodenje ministrstva, naj bi jo glede na volilni izid v poslanskih

klopeh nasledil naš radijski kolega Dušan Radič, ki pa se, kot nam je povedal, za prevzem funkcije

še ni odločil. (Slovenija)

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je kot prvi dan roka za zbiranje podpisov volivk in

volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi

in družinskih razmerjih določil ponedeljek, 23. marec. Zadnji, petintrideseti dan za zbiranje

podpisov je 26. april, je danes pojasnil Brglez. Nadaljnji postopki na poti do morebitnega

referenduma so po njegovih besedah na eni strani odvisni od predlagateljev zakona in na drugi strani

od pobudnikov referenduma. V Koaliciji Za otroke gre! pozivajo k oddaji podpisa za referendum.

(Slovenija)

Ustavno sodišče je razveljavilo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, ki

državnim bankam nalaga javno objavo podatkov tudi o tistih slabih posojilih, ki jih niso prenesle na

Družbo za upravljanje terjatev bank. Medtem ko je omenjena družba podatke o prevzetih kreditih

objavila, pa podatki o tistih, ki so ostali na podržavljenih bankah, ostajajo tajni. (Gospodarstvo)

Evropska komisarka Violeta Bulc je ob obisku Luke Koper izrazila prepričanje, da bodo do junija

uspeli pripraviti uradne rezultate razpisa za sredstva Evropske unije, za katera kandidira tudi drugi

tir Divača – Koper. Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić si želi odločitev izvedeti čim

prej, da bodo lahko po potrebi prilagodili svoje razvojne načrte. (Gospodarstvo)

Na polotoku Krim potekajo slovesnosti ob prvi obletnici referenduma, na katerem je pred letom dni

uradno 97 odstotkov prebivalcev podprlo priključitev Rusiji. Praznovanje z ognjemeti in koncerti

bo trajalo tri dni. (Svet)

Izraelski politiki so pred torkovimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami danes še zadnjič

nagovorili volivce. Sedanji premier Benjamin Netanjahu je znova opozoril predvsem na varnostna

vprašanja, njegov glavni izzivalec Izak Hercog pa je volivce pozval, naj namenijo glasove predvsem

Sionistični uniji, ne pa povprek vsem na levici. (Svet)

Ameriški državni sekretar John Kerry je danes z iranskim kolegom Džavadom Zarifom v Švici začel

ključni krog pogajanj o iranskem jedrskem programu. Zarif se bo popoldne v Bruslju sešel še s

kolegi iz Velike Britanije, Francije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske

unije. Pogajalske strani morajo obrise dogovora doseči do konca meseca. (Svet)

46

S 1. aprilom bo v Aha Muri v stečaju delovno razmerje prenehalo 48 delavcem, ki jim poteče

pogodba o zaposlitvi za določen čas. Število delavcev se bo tako zmanjšalo iz 433 na 385, je danes

sporočil stečajni upravitelj Stevo Radovanovič. Odpuščanja so potrebna kljub temu da so izračuni

kazali, da bo dela dovolj za vse. Kot je pojasnil Radovanovič, sta meseca marec in april meseca tako

imenovane medsezone med kolekcijo poletje 2015 ter jesen in zima 2015/2016. V času, ko

pričakujejo prva naročila za novo sezono, je potrebno zagotoviti pozitivni rezultat poslovanja, zato

bi bili stroški dela v tem obdobju preveliki, in je potrebno število zaposlenih prilagoditi nastalim

razmeram. Poslovni partnerji Aha Mure po besedah stečajnega upravitelja tudi pravijo, da je

prodaja nekoliko slabša, kar je posledica krize v tekstilni industriji v Evropi in Rusiji. Posledično

oddajajo naročila z zamikom, kar pomeni, da se z zamikom začenja tudi proizvodnja v Murski

Soboti in sicer za dva do štiri tedne. Pri nekaterih poslovnih partnerjih pa še vedno, tako

Radovanovič, odmeva dopis SID banke, v katerem slednja poslovnim partnerjem Aha Mure v

stečaju sporoča, da ne morejo veljavno nakazovati zapadlih zneskov do Aha Mure na njihov račun,

in zahteva, da jih nakazujejo le na poravnalni račun SID banke. Nekatere kupce moti tudi

informacija medijev, da naj bi se proizvodnja, če se ne najde kupec družbe, končala s 17. julijem,

kljub temu, da iščejo rešitev za nadaljevanje proizvodnje, pojasnjuje Radovanovič. Kot še dodaja,

se kupci tudi sprašujejo, kaj pomeni informacija, da lahko vsak državljan prispeva po 10 evrov za

nakup družbe v stečaju. Pobudo Plačaj 10 evrov in postani lastnik Aha Mure je, kot smo že poročali,

konec februarja sprožilo gibanje Zedinjena Slovenija. (Lokalne novice)

Iz levega na desni breg Mure. Pred dobro uro se je v Hotelu Radin v Radencih začela javna

predstavitev posebnih strokovnih podlag o postopku priprave državnega prostorskega načrta za

hidroelektrarno Hrastje-Mota na Muri. Izdelani sta bili dve študiji in sicer: Raba energetskega

potenciala geotermalne energije v Pomurju, ki so jo izdali na Fakulteti za strojništvo Univerze v

Ljubljani, in Možnosti energetske izrabe reke Mure z alternativnimi tipi turbinske in generatorske

opreme, ki so jo izdelali na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. Predstavitve v Radencih

se udeležuje Lidija Cer Magdič. Ja, lep pozdrav iz Radenec, kjer to popoldne predstavljajo dve

študiji, povezani s hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri. Naj uvodoma povem, da je direktorat

za prostor, graditev in stanovanja okoljskega ministrstva, ki pripravlja današnjo predstavitev,

koordinator priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na

Muri. Med 18. majem in 20. junijem leta 2012 je bila javno objavljena pobuda za pripravo državnega

prostorskega načrta za omenjeno hidroelektrarno, 6. junija tega leta, torej leta 2012, pa je bil v

Radencih posvet na to tematiko. Med javno objavo pobude in na samem posvetu je bilo predlagano,

da se sočasno s pripravo državnega prostorskega načrta preuči tudi možnost izrabe energijskega

potenciala geotermalne energije v Pomurju in možnost energetske izrabe reke Mure z alternativnimi

tipi turbinske in generatorske opreme. Študiji, ki obravnavata to tematiko, pa ta čas predstavljajo

tukaj v Radencih. Naj dodam še to, da je pripravo državnega prostorskega načrta vlada potrdila leta

2013, ta čas se nadaljujejo variante, izbrano naj bi potrdili predvidoma jeseni leta 2016. In naj se

sedaj vrnem k študijam. Doslej so predstavili le tisto prvo, torej študijo Raba energetskega

potenciala geotermalne energije v Pomurju, s katero so, kot je poudaril Alojz Poredoš s Fakultete za

strojništvo iz Ljubljane, pogledali stanje na področju geotermalne energije in želeli spodbuditi

izkoriščanje te energije bolj koordinirano in učinkovito. Povedal je, da to področje zakonsko ni

urejeno, pa tudi, da je v Pomurju kar 70 odstotkov vse geotermalne energije v Sloveniji. Študija je

pokazala, da izraba geotermalne energije za proizvodnjo električne energije z ekonomskega vidika

ni smotrna, pa tudi, da trenutno izkoriščanje geotermalne energije v Pomurju ni obnovljivo, saj se

topla voda zavrže, izjema je le, tako Poredoš, daljinsko ogrevanje Lendave, ki edino deluje

obnovljivo. Treba je tudi formulirati tako zakonodajo, ki bi omogočila bolj intenzivno izkoriščanje

geotermalne energije, saj je ta trenutno neprimerno izkoriščana, je še poudaril Poredoš s Fakultete

za strojništvo. V nadaljevanju te današnje predstavitve nas čaka še predstavitev študije Možnosti

energetske izrabe reke Mure z alternativnimi tipi turbinske in generatorske opreme. Glede na to, da

so na predstavitvi prisotni tudi vidni pomurski okoljevarstveniki in nasprotniki hidroelektrarn na

reki Muri, pa je v naslednjih minutah pričakovati tudi burno razpravo, o čemer pa bomo poročali v

naših jutrišnjih informativnih oddajah. Pa lep pozdrav iz Radenec. (Lokalne novice)

Nazaj v Prekmurje. Madžarska narodna skupnost v Pomurju se je včeraj s polaganjem vencev in

osrednjo slovesnostjo v Lendavi poklonila narodnemu prazniku, ki ga je Madžarska praznovala

včeraj. Gre za spomin na dogodke marčne revolucije izpred 167 let, ko si je madžarski narod

izbojeval svobodo in neodvisnost. Včerajšnjo slovesnost je spremljala Mihaela Kalamar. Medtem

47

ko so se manjše slovesnosti v obmejnih občinah v Pomurju odvile čez teden, so se pripadniki

madžarske skupnosti včeraj popoldne v poklon narodnemu prazniku tradicionalno zbrali v Lendavi,

kjer so položili vence pri spominski plošči Szechenyija in Kossutha. Ob tem dejanju je predsednica

Sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Judit Vida Törtar spremenila o

plemenitosti ciljev, ki so vodili revolucionarje za svobodno in neodvisno Madžarsko. V luči

današnjega časa je prisotne pozvala k pogumnejšemu in odločnejšemu izražanju narodne

pripadnosti, negovanju maternega jezika, tradicije in kulture. Izvir teh čustev mora po njenem

prepričanju izhajati iz družinskega okolja, moč narodne zavesti pa je po njenem prepričanju v veliki

meri odvisna tudi od gospodarskega položaja, v katerem živi manjšina. V tem prepričanju jo podpira

predsednik krovne organizacije madžarske skupnosti v Pomurju Ferenc Horvath, ki meni, da morata

državi vložiti več napora v zagotavljanje gospodarske osnove, zaradi katere bo mladi rod ostajal

doma in ohranjal narodno zavest. Sicer pa Horvath, ki je prisotne nagovoril na osrednji prireditvi v

tamkajšnji gledališki in koncertni dvorani, vidi v dogodkih marčne revolucije temelje novega

obdobja srednjeevropskih narodov. »Mislim, da je bil nekako povod za to, da so se ljudje začeli

oziroma narodi so lahko zaživeli bolj svobodno, narodnosti so se začele prebujati, čeprav revolucija

ni uspela, saj so jih, bom reko, avstrijske sile s pomočjo zaveznikov premagale Madžare, ampak

mislim, da se je pokazala, da želi svobodno živeti, želi, bom reko, nekako ohranit svoj jezik in

kulturo, in mislim, da je s tem nekako dala tudi zgled drugim narodom oziroma narodnostim v

Evropi.« Na včerajšnji praznik so v Železni županiji na Madžarskem, kamor spada tudi Porabje, na

slavnostni seji skupščine tradicionalno podelili županijska priznanja za aktivno družbeno

udejstvovanje na različnih področjih. Na manjšinskem področju sta Pavlovo spominsko plaketo

prejeli tudi dve porabski Slovenki, in sicer novinarka Radia Monošter Margita Mayer Gašpar in

učiteljica na osnovni šoli v Monoštru Marta Sukič Šerfec. (Lokalne novice)

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so dopoldne odprli razstavo tekstilnih izdelkov,

ki jih je ustvarilo 14 udeleženk programa oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne

tekstilne dediščine. Gre za usposabljanje brezposelnih, ki ga v okviru aktivne politike zaposlovanja

s sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje izvajajo na Ljudski univerzi Murska Sobota. Poroča Petra

Kranjec Milanov. V programu oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne

dediščine se je letos usposabljala že tretja generacija udeleženk. Vsaka izmed njih je na

usposabljanje prišla s svojo predzgodbo, poleg šivilj, nekdanjih delavk Mure, so med njimi tudi

predstavnice drugih poklicev, družijo pa jih dobre ročne spretnosti in želja po nadgradnji in

oplemenitenju svojih izkušenj dela s tekstilom. »V bistvi so me stvari zanimale kak jih z vidika

kulturne dediščine vklopiti na sedanji način, da bi lehko ble uporabne za uporabnice, ker me tudi

sicer zanimajo bolj take stvari, unikatne.« »Pa sen se pač odločla kan šla mogoče že zavolo druženja,

smo tude sodelavke, ka se poznamo od pred, pa tudi dosti drugih je prišlo, nej, samo tudi s tekstilne

stroke, tak ka smo neko povezavo že mele skuper, pa me je pač to navdihnilo ka gren malo od doma,

ne, ka san nej nonstop doma, ker san praktično že leto dni doma bila in mi je koristilo malo, ka

izprežeš od sakšnoga dneva,« sta o tem, zakaj sta se udeležili usposabljanja, povedali krajinska

arhitekta Vesna Kitinja in nekdanja Murina šivilja Terezija Cokan. V skupini, ki so jo poimenovale

O, ti, ti, so dobile nalogo ustvariti tekstilni izdelek, ki bo navdihnjen v lokalni naravni ali kulturni

dediščini. Za navdih so jim služili različni elementi, od pletenih košar, rokavcev, hetiških vezenin,

do ptic, žita in buč. Na poti od ideje do oblikovanja končnega izdelka jim je pomagala mentorica,

modna oblikovalka Sonja Šterman. »Pomembno je bilo to, da vsaka zna prepoznati to, iz česa lahko

izhaja, potem je pa moja naloga bila, da jih nekak spodbujam v tej smeri, da to idejo one nadgradijo

v uporabno sodobno oblačilo. To je bilo treba narediti en preskok, ker dostikrat se zalotimo pri tem,

da nekdo na enak način proba uporabiti detajl, ki je bil že včasih uporabljen, tak da tu sem jih

korigirala, jih vodila, in so nastali zanimivi izdelki.« Glavni izdelki so sešiti iz lana, poleg tega pa je

vsaka udeleženka naredila še nekaj drugih izdelkov. »To so se pa one pravzaprav učile različnih

vezov, večinoma so znale šivat, nekatere ne, tak da tiste, ki še ne, so se učile na tem šivat, in lahko

vidite tudi zelo različne izdelke, eni so kreativno na višjem nivoju, eni so pa bolj začetniški,« še

pove Štermanova, ki se zaveda, da se ustvarjalno delo udeleženk programa ne bi smelo končati z

današnjo razstavo, ampak bi ga morali nadgraditi v dejavnost, s katero bi se lahko tečajnice v

prihodnje preživljale. A ker pot do tega ni preprosta, ampak je povezana s finančnimi stroški in

različnimi birokratskimi postopki, bi po besedah Štermanove udeleženke programa tudi tu morale

dobiti več pomoči. (Lokalne novice)

48

Na Ministrstvu za okolje in prostor je potekala prva konstitutivna seja sveta za trajnostni razvoj in

varstvo okolja, ki je posvetovalno telo ministrice Irene Majcen. Za predsednico sveta so člani izvolili

Sobočanko Suzano Žižek, docentko na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.

Ministrica Irena Majcen je na seji predstavila prioritete ministrstva, člani sveta pa so se dogovorili,

da bodo na svoje seje vabili tudi predstavnike zainteresiranih skupin, Skupnost občin Slovenije,

Združenje občin Slovenije in Združenje ekoloških gibanj. Sklenili so tudi, da bo naslednja seja sveta

za trajnostni razvoj in varstvo okolja potekala na Sejmu Green v Gornji Radgoni konec meseca, kjer

bodo med drugim predstavljena izhodišča spremembe zakonodaje na področju dimnikarstva. (Lokalne novice)

Občina Kobilje je objavila javni razpis za sofinanciranje dejavnosti neprofitnih organizacij, društev,

združenj, humanitarnih organizacij, ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in drugih institucij iz

proračuna Občine Kobilje za leto 2015 v višini 22.500 evrov. Rok za oddajo vlog je 10. april.

(Lokalne novice)

Končano je 44. državno tekmovanje mladih glasbenikov TEMSIG, ki je v minulih dneh potekalo na

glasbenih šolah primorske regije. Udeležili so se ga tudi mladi glasbeniki s pomurskih glasbenih šol,

med njimi pa sta največji uspeh dosegli učenki violine na Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer

Živa Jurič in Petra Kavčič, ki sta prejeli zlato priznanje. Oba odličnima violinistkama je mentorica

Andreja Klinc. (Lokalne novice)

Murskosoboška izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravlja jutri na

Osnovni šoli v Turnišču prireditev z razglasitvijo rezultatov 19. regijskega natečaja za najboljša

likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče – ogenj ni igrača. Letos je na razpisu

sodelovalo 28 šol in 14 vrtcev. Z vsakoletnim regijskim natečajem in drugimi aktivnostmi

programa informiranja, izobraževanja in usposabljanja predšolske in šolske mladine želijo

organizatorji ozaveščati in hkrati krepiti zavest najmlajših ter tudi njihovih staršev, vzgojiteljev in

učiteljev, da se nesreče dogajajo vsakodnevno, da se lahko zgodijo tudi nam, da se moramo na njih

ustrezno pripravljati in tako v največji meri omejiti oziroma ublažiti njihove posledice. (Lokalne

novice)

Klub prekmurskih študentov v sodelovanju z Zvezo študentskih klubov Slovenije pripravlja katalog

glasbenih, gledaliških in drugih skupin, ki delujejo na kulturno-umetniškem področju. Katalog služi

kot baza izvajalcev, na podlagi katere bodo vsi slovenski študentski klubi iskali izvajalce,

predavatelje, umetnike, izdelke in ostale storitve za klubske dogodke. (Lokalne novice)

17. 3. 2015

Osrednja poročila začenjamo z današnjo skupščino Radenske v Radencih. Družba Radenska z

dvestoštirimi zaposlenimi je od danes dokončno v rokah češke Kofole. Na skupščini v Boračevi so

imenovali nov nadzorni svet in tudi vodstvo. Milan Hojnik, ki je Radensko vodil od avgusta 2011,

pa naj bi ostal v družbi. Na čelo Radenske je bil imenovan Marian Šefčovič iz Kofole, ki je kupnino

nakazala včeraj. Poroča Nataša Brulc Šiftar. Družba Kofola in Pivovarna Laško sta 19. decembra

lani podpisali sporazum o prodaji in nakupu večinskega paketa delnic družbe Radenska. Sporazum

je vključeval določene predhodne pogoje, ki so morali biti izpolnjeni pred plačilom kupnine in

prenosom delnic. Vsi pogoji iz sporazuma, vključno s soglasjem Agencije za varstvo konkurence,

so bili izpolnjeni, družba Kofola pa je plačala kupnino v višini 51,8 milijona evrov in od danes je

Radenska nova članica Skupine Kofola. Slednja je pridobila 87,16 odstotka delnic Radenske in

pričakuje, da bo še dodatnih 6,82 odstotka delnic pridobila v prihodnjih dneh še pred objavo

prevzemne ponudbe, ki bo objavljena v zakonskem roku. Skupščina Radenske je na današnji seji

potrdila imenovanje novih članov nadzornega sveta. Rene Musila, direktor za proizvodnjo, nabavo

in kakovost, Tomáš Jendřejek, direktor prodaje, in Daniel Buryš, finančni direktor Skupine Kofola.

Po prvotnem predlogu je bil v nadzorni svet Radenske predlagan Peter Polič iz Skupine P&P, ki je

sodelovala pri prevzemu družbe, a je Pivovarna Laško danes vložila nasprotni predlog, po katerem

je bil namesto Poliča imenovan Jendřejek iz Kofole. To pa naj bi pomenilo, da družina Polič ne bo

solastnica Radenske. Po besedah tiskovne predstavnice Kofole Jaroslave Musilove se Kofola kljub

49

v zadnjem trenutku spremenjeni sestavi nadzornega sveta sicer še vedno dogovarja oziroma pogaja

z družino Polič. Novi nadzorniki, poleg štirih predstavnikov Kofole sta med njimi še dva zaposlena,

so se sestali takoj po skupščini in zamenjali vodstvo Radenske z Milanom Hojnikom na čelu. Hojnik

naj bi sicer ostal zaposlen v Radenski, ki jo bo vodil torej Marian Šefčovič. Skupina Kofola je eden

izmed vodilnih proizvajalcev brezalkoholnih pijač s sedmimi proizvodnimi obrati na štirih trgih

srednje in vzhodne Evrope. Zaposluje 2100 ljudi. (Lokalne novice)

Slovenija je bankam Barclays, BNP Paribas, Goldman Sachs, Societe Generale in Unicredit podelila

mandat za organizacijo izdaje nove referenčne serije 20-letnih obveznic. Kot soorganizatorki bosta

sodelovali NLB in Abanka Vipa. Obveznice bodo izdane v bližnji prihodnosti, odvisno od razmer

na finančnih trgih, so sporočili z ministrstva za finance. (Gospodarstvo)

V državnem proračunu je bilo februarja 345,7 milijona evrov primanjkljaja, kar je 140 odstotkov

več kot januarja. S tem se je akumulirani proračunski primanjkljaj v letu 2015 zvišal na 488,9

milijona evrov in dosegel že več kot tretjino dovoljenega za celo leto. (Gospodarstvo)

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 13,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne

točke več kot decembra in 0,7 odstotne točke manj kot januarja lani, je objavil državni statistični

urad. Število registriranih brezposelnih se je na mesečni ravni povečalo za okoli 4800, število

delovno aktivnih pa znižalo za okoli 5700. (Gospodarstvo)

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi,

ki ga bo vlada predvidoma obravnavala v začetku aprila. S spremembami se zakon usklajuje s

spremembami ustave s področja referenduma, tako med drugim na novo ureja postopek odločanja

državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma. (Slovenija)

Piloti nemške Lufthanse, združeni v sindikatu pilotov Cockpit, za jutri napovedujejo novo stavko,

ki naj bi vplivala predvsem na lete na srednje in kratke proge. Zaradi stavke bodo spremenjeni ali

odpovedani le leti Lufthanse, medtem ko bosta njeni hčerinski družbi - Germanwings in Eurowings

- po zagotovilih sindikata leteli po urniku. Na Aerodromu Ljubljana so pojasnili, da zaenkrat ne

razpolagajo s podatki, da bi zaradi stavke lahko pričakovali kakšne spremembe v prometu.

(Gospodarstvo)

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so obsežne vojaške vaje, ki potekajo od Arktike

do Armenije in so se začele včeraj, podaljšali do sobote. Iz arktičnega pristanišča Severomorsk so

danes na vaje ob morebitnem zračnem napadu odplule praktično vse ladje ruske severne flote. (Svet)

Preiskovalci Združenih narodov nameravajo tujim pravosodnim organom zaradi še vedno trajajočih

kršitev človekovih pravic v Siriji predati imena domnevnih vojnih zločincev. Načrtno posredovanje

informacije je najboljša pot za dosego pravice, je danes v Ženevi dejal vodja preiskovalne komisije

Sveta Združenih narodov za človekove pravice za Sirijo Paulo Sergio Pinheiro. (Svet)

Sklad Združenih narodov za otroke Unicef je v najnovejšem poročilu poudaril, da ima ebola izjemno

uničujoč vpliv na otroke, ki predstavljajo približno 20 odstotkov okuženih v treh najhuje prizadetih

afriških državah, Gvineji, Liberiji in Sierri Leone. Po najnovejših podatkih je epidemija ebole doslej

zahtevala več kot 10.000 življenj. (Svet)

Zdaj pa znova v pokrajino ob reki Muri. Na včerajšnji predstavitvi dveh študij, ki sta del priprave

državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje-Mota na Muri, so govorili tudi o

alternativnih možnostih izrabe reke Mure. Andrej Predin s Fakultete za energetiko Univerze v

Mariboru je namreč predstavil študijo z naslovom Možnosti energetske izrabe reke Mure z

alternativnimi tipi turbinske in generatorske opreme. Prispevek Lidije Cer Magdič. Študija Možnosti

energetske izrabe reke Mure z alternativnimi tipi turbinske in generatorske opreme je pokazala, da

z ekonomskega vidika alternativna izraba reke Mure ni smotrna, saj so v primerjavi s klasičnimi

komercialnimi hidroelektrarnami vse alternativne rešitve predrage, je strnil Predin. »Ker so to

manjše enote, je potrebno veliko število teh enot in seveda tud povzroči dodatni strošek vzdrževanja,

upravljanja, vodenja. Jaz že nekaj časa opozarjam, ko bo naše ministrstvo al pa država al pa kdorkoli

znal zračunat strošek degradacije narave, ne, potem bodo tud ekonomske računice drugačne. Sam

50

sem zagovornik za čimbolj nežnega izkoriščanja, ne, tak da ja, zavedam se pa problema, ne, da

ljudje, ki imajo danes denar, kapital, ne, pač hočejo vlagat v projekte, da bodo meli še več denarja.«

Dolgoročno Predin vidi rešitev v kombinaciji virov, vendar po natančno preučenih in preračunanih

podatkih. Prav na povezavo komercialnih z alternativnimi rešitvami izrabe reke Mure opozarja vodja

skupine Zavoda za kulturo in turizem Beltinci Tine Mlinarič. Dravskim elektrarnam predlaga, naj

razmišljajo o lokalni energetski zgodbi. »Lokalna energetska zgodba je pa to, da naredimo nabor

vseh lokalnih energentov, ki jih mamo, in jih vključimo, in potem kilovati iz Mure, ki bodo tudi

prišli, recimo z nizkimi kolesi, ki jih mi najbolj razvijamo, in imamo tudi od profesor Nagodeta in

Široka iz hidro pa strojnega oddelka ljubljanske strojne fakultete že narejene študije, ne, in bomo na

našem ižakovskem etnološkem mlinu posodobili in bomo dali kolo, kjer bomo prišli do nekega

izplena, in potem razmišljamo, da bi naredili mrežo takih šestih mlinov, posodobljenih, in bi recimo

prišli do izplena tja do 300 kilovatov električne energije, energije kot take oziroma izplena, ne.

Ampak to ne bi bil končni rezultat,« saj bi vključili geotermalno energijo, za kar je že interes med

lokalnimi podjetniki, pa tudi lesno biomaso in s tem, tako Mlinarič, dosegli dopolnjevanje različnih

virov energij in razvijali lokalno ekonomijo. Kot še poudarja Mlinarič, zgodba ene hidroelektrarne

ni lokalna zgodba. Lokalna zgodba je, ko lokalna skupnost postane akter in sama gospodari z

energijo, ki je v okolju na voljo, pa tudi ko imamo poleg energetskih še ekonomske učinke,

zaključuje Tine Mlinarič. (Lokalne novice)

Mestna občina Murska Sobota ima od danes proračun za letos pod streho. V občinski blagajni bo

nekaj več kot 18 in pol milijona evrov. Svetniki so sicer danes v drugi obravnavi pred sprejemom

vložili nekaj amandmajev, a proračun potrdili brez večjih razprav. Kot je povedal župan Aleksander

Jevšek, je letošnji proračun nižji od proračunov minulih let, a je zato realen. Poroča Nataša Brulc

Šiftar. Dva amandmaja je najprej vložil župan Jevšek in sicer, da bodo namenili 4000 evrov več za

medgeneracijsko sodelovanje v Hiši Sadeži družbe in toliko evrov manj za prireditev Red Bull Race.

2000 evrov več bodo dal tudi za invalidsko varstvo oziroma za nakup kombija za paraplegike,

odvzeli pa jih bodo Pomurskemu tehnološkemu parku. Svetnik Anton Štihec oziroma svetniki

Modre liste so predlagali tri amandmaje: da vključitev novih obveznosti za proračun potrdi mestni

svet prek rebalansa proračuna; kot je pojasnil Štihec, s tem ne odvzemajo možnosti, da župan s

prerazporeditvami predlaga pokritje novih obveznosti za proračun, vendar jih pa mora potrditi

mestni svet. Nadalje so predlagali, da se financiranje političnih strank izvaja po kriteriju 50

odstotkov sredstev pripada politični stranki glede na število svetnikov v tej svetniški skupini,

preostalih 50 odstotkov pa pripada vsaki svetniški skupini glede na število svetnikov v svetniški

skupini. Tretji amandma se nanaša na pokritje izgube javnega podjetja Komunala. Po predlogu

Modre liste bi ta sredstva zmanjšali za 195 tisoč evrov, iz 560.500 na 365.500 evrov. Kot je ponovno

pojasnil Štihec, je Komunala zamolčala tako imenovane slabitve, ki so jih v javnem podjetju

neupravičeno upoštevali pri poslovanju na tržnem delu. Svetniki so vse amandmaje, razen slednjega,

potrdili. Kot smo slišali med današnjo razpravo, večina svetnikov meni, da je proračun po nekaj letih

realen, če pa se bodo med letom izkazale dodatne možnosti financiranja, gre predvsem za evropske

razpise, pa mestna uprava predlaga rebalans. (Lokalne novice)

Tudi svetniki Občine Moravske Toplice imajo na dnevnem redu današnje seje drugo obravnavo

proračuna. Kot smo že poročali, občina letos prvič sprejema proračun za obdobje dveh let. O

podrobnostih poroča Mihaela Kalamar, ki se nam zdaj oglaša iz Moravskih Toplic. Pozdravljena.

Tako je, Tatjana, najlepša hvala za besedo, lep pozdrav iz Moravskih Toplic. Nedvomno glavna,

najpomembnejša točka današnje seje občinskega sveta je obravnava proračuna, in sicer je župan

Alojz Glavač pred samo predstavitvijo amandmajev in razpravo nekako poudaril, da je potrebno

računati na to, da država zmanjšuje zakonske vire, se pravi financiranje. Večkrat smo o tem že

govorili, povprečnina se je zmanjšala in tudi tako imenovani 21. člen financiranja občin. No, na

strani odhodkov mora občina vseeno zagotoviti primarne obveznosti do proračunskih uporabnikov,

financirali pa bodo tudi investicije, ki so v teku, največji investiciji sta kanalizacija v Filovcih in

izgradnja pomurskega vodovoda. Kot je bilo poudarjeno, se ne bodo zmanjševala sredstva

posrednim in neposrednim proračunskim porabnikom, ohranila se bo tudi pomoč novorojencem,

večkrat smo že poročali, da je ta pomoč kar visoka 1000 evrov na novorojenca, potem ohranja se

tudi štipendijska shema. Letos so povečali število štipendij. Kot je pa župan tudi izpostavil, se

povečuje stroške varstva starejših, skrb za brezposelne in podobni socialni transferji. Še nekaj

številk. Za leto 2015 znaša proračun na prihodkovni strani nekaj čez osem milijonov, no, nekaj pa

bo tudi zadolževanja in sicer zato, da se zagotovijo likvidnostna sredstva. Za leto 2016 pa bo

51

proračun vreden oziroma težak dobrih 7 milijonov evrov. Poudarek je bil tudi, da se mora občina

osredotočiti na črpanje alternativnih virov, se pravi tudi evropskih sredstev in sredstev iz razpisov.

Potem je sledila daljša razprava oziroma predstavitev amandmajev, tako da so svetniki sedaj še na

tej točki, no, potem bodo pa tudi glasovali o amandmajih. Koliko amandmajev bodo upoštevali, jih

bodo vnesli v ta osnutek proračuna zaenkrat še ni znano, seveda bomo sejo spremljali naprej in

poročali v naših prihodnjih informativnih oddajah. (Lokalne novice)

Od proračunov pa zdaj k naslednji temi. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije

znanosti in umetnosti, ki ga vodi Prekmurec Oto Luthar, je leta 2008 v spominskem vrtu na Petanjcih

odprl svojo dislocirano enoto Raziskovalno postajo Prekmurje. Tam so delovale tri raziskovalke, ki

so vsaka s svojega vidika preučevale našo pokrajino, a zaradi ukinitve financiranja njihovega dela

so morale zdaj postajo zapustiti. Prispevek Petre Kranjec Milanov. Mladi raziskovalki Ivanka Huber

in Klaudija Sedar ter znanstvena svetnica Maja Godina Golija, ki je bila od leta 2010 vodja

Raziskovalne postaje Prekmurje, so skrbele za to, da je postaja na Petanjcih zaživela; s

proučevanjem prekmurske družine, cerkvene zgodovine in etnografske dediščine so prispevale nova

vedenja o pokrajini ob Muri, Hubrova in Sedarjeva pa sta v svojih raziskovalnih področjih tudi

doktorirali. A tudi njih je doletela racionalizacija v znanstveni sferi. » V bistvu smo ble pri našem

delu financirane iz projektnih sredstev in seveda se je ta racionalizacija in varčevanje v znanosti

odražala tudi pri tem, da nam ni uspelo na razpisih pridobit lastnih sredstev. Projekti so se nam

iztekli, žal tud ni blo prave podpore ali pa razumevanja na inštitutih v Ljubljani, da bi raziskovalke

Raziskovalne postaje iz Prekmurja vključile v kakšne projekte, ki tečejo v Ljubljani,« pojasni Maja

Godina Golija, ki obžaluje, da se je njihovo delo tako na silo ustavilo, kajti imele so še veliko zamisli.

Med drugim so načrtovale nadgradnjo znanstvene monografije o Prekmurju, ki so jo predstavile

dnevi in je tako zdaj njihov zadnji izdelek. »Tako kot se tudi s te monografije vidi, smo v bistvu

načrtovale tudi za konec leta 2014 novi simpozij, pogovarjali smo se, da bi predstavli predvsem

raziskale in predstavle še z drugimi kolegi raziskovalci iz Prekmurja znane prekmurske osebnosti in

to predstavile v svoji monografiji, del gradiva pa tudi predstavile v Slovenskem biografskem

leksikonu.« Kakšna usoda čaka postajo na Petanjcih, njena dosedanja vodja ni želela podrobneje

komentirati. »Kolikor vem, zdaj nekih konkretnih načrtov nimajo, ena izmed idej je, da bi se

skušala pridobiti vsaj sredstva za enega mladega raziskovalca, ki bi delal na postaji.« Dosedanje

sodelavke na postaji pa so se znašle po svoje: Godina Golijeva je vključena v druge raziskovalne

projekte, Hubrova in Sedarjeva pa sta si poiskali službi zunaj ZRC-ja. (Lokalne novice)

Murskosoboška izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je na osnovni šoli v

Turnišču sklenila 19. regijski natečaj za najboljša likovna in literarna dela na temo Naravne in druge

nesreče – ogenj ni igrača. Na natečaju je sodelovalo več kot 400 avtorjev iz osemindvajsetih

pomurskih osnovnih šol in štirinajstih vrtcev. Prispevali so 355 likovnih in 61 literarnih del. Pet del

iz vsake kategorije se je uvrstilo na državni natečaj. Na prireditvi v Turnišču so razglasili tudi

najaktivnejša pomurska vrtec in osnovno šolo na področju informiranja, izobraževanja in

usposabljanja predšolske in osnovnošolske mladine za osebno in vzajemno zaščito v šolskem letu

2014/2015. Najaktivnejši vrtec je Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona. Ravnateljica Breda

Forjanič je povedala: »Moram reč, da je tole kar laskav naziv, in prav posebej veliko pomeni v tem

jubilejnem letu, ko naš vrtec praznuje osemdeseto obletnico obstoja in delovanja. In vsak tak majhen

kamenček nekako nas ponovno spomni, da smo vendarle uspešni in na pravi poti pri delu s

predšolskimi otroci. Naš vrtec v bistvu že vseh 19 let, kolikor obstaja ta natečaj, tudi aktivno sodeluje

v njem. In moram reč, da smo navadno tudi vsako leto imeli kakšno nagrajeno delo, za kar gre

seveda zasluga moji kolegici, vzgojiteljici Danici Štrucl, ki je vsa ta leta že mentorica pri tej

dejavnosti in na nek način prenaša znanja in vse te vrednote, kot so prijateljstvo, skrb, zaščita, že na

predšolske otroke. Morda se postavlja dilema in vprašanje, ali ti otroci že zmorejo, razumejo, kaj

pravzaprav pomeni skrbeti za varnost, za samozaščito in tako naprej. Prepričani smo, da ja, zagotovo

zmorejo veliko več kot si lahko mi zamislimo, in če jim ta znanja, te vrednote damo že na tej stopnji,

smo prepričani, da bodo v življenju se obnašali bolj odgovorno, bolj samozaščitniško in, seveda, to

so državljani, ki jih tudi potrebujemo v naši državi.« Za najbolj aktivno osnovno šolo na področju

informiranja, izobraževanja in usposabljanja predšolske in osnovnošolske mladine za osebno in

vzajemno zaščito v šolskem letu 2014/15 pa so razglasili Osnovno šolo Turnišče. Vršilka dolžnosti

ravnateljice Melita Olaj: »Poleg rednih dejavnosti, ki jih moramo opraviti pri pouku, pa poleg vsega

tega, kar pač seveda moramo za zaščito izvesti, torej umik iz šole in vse to, kar pač je potrebno,

nekako to temo obdelujemo tudi pri interesnih dejavnostih, najbolj, bom rekla, pri na literarnem

52

področju in pa na likovnem področju. Moram povedati, da na tem področju je zelo aktivna mentorica

Milena Salaj, ki na obeh področjih tudi aktivno s svojimi učenci sodeluje. Dosegajo res lepe uspehe

in mislim, da je prav, da učenci že od malih nog, tudi od vrtca naprej, bom rekla, ker so bili, ker so

sodelovali tudi otroci iz vrtca, da razmišljajo o nesrečah, o tem, kaj se lahko zgodi, o tem, kako

pomagati sebi, drug drugemu, ker nenazadnje, v zadnjem času to, kar smo videli nesreč, tudi

naravnih, je čedalje več in je verjetno prav, da smo vsi ozaveščeni o tem, kako pomagati, kako sploh

postoriti kakšno stvar, da se najprej zaščitimo pa da si potem pomagamo v nesreči, če že do nje

pride.« (Lokalne novice)

Občina Ljutomer je objavila poziv občanom v zvezi s sežiganjem odpadkov. Odlok o zbiranju

komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Ljutomer namreč med

drugim določa, da je prepovedano sežiganje odpadkov ter odlaganje odpadkov, ki se morajo oddati

izvajalcu javne službe izven za to določenih odlagališč. Dovoljeno je sežiganje suhih odpadkov iz

hišnih vrtov v majhnih količinah, vendar le čez dan do 18-ih, razen ob nedeljah in praznikih. Ob tem

je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker izven

mesta sežiganja. Občane pozivajo, da ne sežigajo odpadkov, ki jih ne odlagajo v naravo ali poleg

ekoloških otokov. Kot še dodajajo, na medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki opravlja nadzor nad

temi določbami, ukrepa v skladu s predpisi. (Lokalne novice)

Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju je potekalo državno tekmovanje v eko znanju za

srednješolce. Sodelovalo je 223 dijakov iz 45-ih srednjih šol. Dijaki so letos reševali vprašanja s

krovnim naslovom Energija na zalogo. Združeval je tri povezane teme: življenje in delo čebel ter

njihova energija, ki jo dajejo človeku in okolju, energija iz gozda, ki jo dobivamo iz lesa in kisika,

ter viri energije in njihovo prekomerno izkoriščanje ter varčevanje. Med udeleženci tekmovanja s

pomurskih srednjih šol je največji uspeh dosegla Sara Trstenjak, dijakinja četrtega letnika Gimnazije

Franca Miklošiča Ljutomer, ki je tekmovala v kategoriji gimnazijcev. Zasedla je drugo mesto in

prejela zlato priznanje. (Lokalne novice)

Krajevna organizacija Rdečega križa Cankova v skladu z letnim programom organizira

krvodajalsko akcijo, ki bo jutri med osmo in dvanajsto v telovadnici Osnovne šole Cankova. K

sodelovanju vabijo dosedanje krvodajalce in tudi občane, ki do sedaj krvi niso darovali. (Lokalne

novice)

Občina Tišina je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje letnega programa

športa za letošnje leto. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, zveze, zavodi, ustanove in drugi,

ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Za izvajanje letnih vsebin športa je v občinskem proračunu letos

zagotovljenih 61.900 evrov, od tega za športno vzgojo otrok skoraj 19.000, za športno rekreacijo

6.100, za kakovostni šport pa 14.500 evrov. Med drugim je za športne prireditve predvidenih 6.100

evrov, za gradnjo športnih objektov pa 11.500 evrov. Vlagatelji lahko dobijo razpisno

dokumentacijo v tajništvu občine ali na občinski spletni strani, rok za oddajo prijav pa je sedmi april.

(Lokalne novice)

V Domu kulture v Ljutomeru bo jutri ob devetih območno srečanje otroških gledaliških skupin

Mladi oder Prlekije. Na odru se bodo zvrstili dramski krožek Vrtca Sonček Sveti Jurij ob Ščavnici,

dramski krožek Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici, Mlodi Prleki Kulturno-športnega mladinskega

društva Temp, dramska skupina Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici, skupina Osnovne šole

doktorja Antona Trstenjaka Negova in dramski krožek Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer.

(Lokalne novice)

18. 3. 2015

Nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja so organi pregona iz pripora v Parizu,

kjer je bil od začetka meseca, danes nekaj pred 12. uro privedli na brniško letališče Jožeta Pučnika.

Časarja so policisti odpeljali v zapor na Dobu, kjer bo prestajal dosojeno večletno zaporno kazen.

Kot je pojasnil generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Jože

Podržaj, bo Časar začetek pet let in devet mesecev zaporne kazni prestajal na zaprtem oddelku

53

zapora. Z izogibanjem zaporni kazni si je namreč poslabšal možnosti za polodprti režim.

(Gospodarstvo)

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar vztraja, da pri policijskih preiskavah v zvezi z Alenko

Bratušek ni prišlo do kršitev zakona. Prepričana je, da bodo pojasnila Ministrstva za notranje zadeve

pomirila skrbi. Se ji pa zdi nenavadno, da ji očitajo prav nasprotno kot njenim predhodnikom, torej

da ne posega v delo policije. (Slovenija)

Zavod Slovenija transplant je z ministrstvom za obrambo sklenil dogovor, na podlagi katerega bo

vladno letalo falcon lahko najemal za prevoz organov za presaditev. Novi dogovor bo olajšal težave

z dosegljivostjo primernih letal, zavod pa pozitivne učinke pričakuje tudi na finančnem področju.

Podpis pogodbe na zavodu pričakujejo prihodnji teden. (Slovenija)

Predmet, ki ga je danes v državni zbor prinesel publicist Roman Leljak, ni nevaren. Kot so ugotovili

policisti, tudi ne gre za orožje, so povedali na Policijski upravi Ljubljana potem, ko so policisti

pregledali predmet, ki jim ga je predal Leljak in ki naj bi bil domnevno kemično oziroma ubojno

sredstvo nekdanje Službe državne varnosti. Leljak je namreč na današnjo sejo komisije za nadzor

obveščevalnih in varnostnih služb s seboj prinesel svinčnik s posebno ampulo, katere vsebine sicer

ne pozna. Kot je pojasnil novinarjem, ne ve, kaj natančno je, ali gre le za indikator bojnih strupov

ali za kakšno drugo sredstvo z organskimi ali anorganskimi strupi. Je bilo pa originalno zaprto, zato

ne predstavlja nevarnosti za nikogar, je pojasnil. (Slovenija)

Najmanj dva napadalca z avtomatskima puškama sta danes v tunizijski prestolnici Tunis napadla

znani nacionalni muzej Bardo. Po prvih podatkih je v streljanju umrlo najmanj osem ljudi, od tega

sedem tujih turistov. Po doslej znanih podatkih slovenskega zunanjega ministrstva v napadu niso

bili udeleženi slovenski državljani. Tunizijska policija je medtem končala napad in pri tem ubila dva

napadalca. (Svet)

Policija je v več krajih po Srbiji danes aretirala osem ljudi, ki so osumljeni sodelovanja v poboju

več kot tisoč Bošnjakov med genocidom v Srebrenici julija 1995. Kot so sporočili s srbskega

tožilstva za vojne zločine, gre za nekdanje člane posebnih policijskih enot bosanskih Srbov. To so

prve aretacije v Srbiji v povezavi s tem genocidom. (Svet)

Evropska centralna banka je na obrežju reke Majne v Frankfurtu danes uradno odprla svoj novi

sedež. V mestu so se ob tem zbrali številni protestniki, ki med drugim zažigajo avtomobile. V

spopadih je bilo ranjenih vsaj 88 policistov. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je

zavrnil kritike, ki so jih zaradi varčevanja deležni v Frankfurtu. (Gospodarstvo)

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je zaradi najnovejše stavke pilotov, ki so se z družbo v sporu

znašli zaradi pravil o zgodnjem upokojevanju, danes odpovedal okoli 750 letov na kratke in srednje

linije. To pomeni težave za več deset tisoč potnikov. Stavka se bo nadaljevala jutri. (Gospodarstvo)

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po presenetljivi zmagi njegove desne stranke Likud na

včerajšnjih parlamentarnih volitvah danes obljubil, da bo vsem državljanom Izraela zagotovil

blaginjo in varnost. Med simboličnim obiskom Zidu objokovanja, judovskem svetem kraju v

Jeruzalemu, je dejal še, da je ganjen ob teži odgovornosti, ki so jo na njegova ramena položili

prebivalci Izraela. (Svet)

V pomurskih občinah se bojijo, da projekt pomurskega vodovoda ne bo končan do konca letošnjega

leta. Država je pred kratkim ustavila izplačila za opravljena dela, saj so se v dveh podsistemih

pojavili sumi goljufij pri gradnji, ki pa so jih neodvisne strokovne komisije že zavrnile. Tatjana

Letnik. Država za pomurski vodovod dolguje več kot šest milijonov evrov. S plačili za opravljena

dela pa zamuja več kot dva meseca. Po pojasnilih Ministrstva za okolje in prostor so se za zaustavitev

izplačil odločili zaradi inšpekcijskega nadzora in izvedli potrebne ukrepe, sicer tri izredne kontrole,

in pregledali poročila strokovnih komisij. Začasno sprostitev plačil so predlagali Službi vlade za

razvoj in kohezijsko politiko 16. marca, včeraj pa so podali še dodatne razloge za sprostitev

omenjenega denarja. Ovir za plačila torej ni več, še vedno pa ni znano, kdaj bo denar na računih

občin. Koordinatorji gradnje vseh treh sistemov A, B in C zagotavljajo, da so vse očitke o

54

nepravilnostih zavrnili, hkrati pa se v pomurskih občinah bojijo, da zaradi teh zapletov vodovod ne

bo končan do predvidenega roka, torej do konca letošnjega leta. Kot je znano, projekt pomurskega

vodovoda sestavljajo trije sistemi, in sicer A zajema območje občin Upravne enote Lendava, B

Upravno enoto Murska Sobota in C občine Upravne enote Ljutomer. Celoten projekt je vreden 142

milijonov evrov, iz kohezijskega sklada bo Evropska unija zanj prispevala slabih 87 milijonov,

občine v povprečju pet odstotkov, ostanek pa država. V sistemu A so izvajalci, ki čakajo na plačilo

okoli treh milijonov evrov od konca novembra, dela že zmanjšali na minimum, v sistemu C prav

tako obstaja bojazen, da bodo dela začasno ustavljena, saj jim država dolguje že 3,7 milijona evrov.

Dela tako zaenkrat nemoteno potekajo le v sistemu B, kjer so prav tako zavrnili vse sume o

nepravilnostih, ta čas pa že pridobivajo uporabna dovoljenja. (Lokalne novice)

V pomurskih občinah ob sprejemanju zaključnih računov za minulo leto in pripravah proračunov za

letos ugotavljajo, da se povečuje delež sofinanciranja socialnih programov in transferjev. To je v

današnjem pogovoru v našem studiu potrdil tudi župan Občine Lendava Anton Balažek. Med drugim

je Mihaeli Kalamar pojasnil, da so v nekaterih programih, kot so javna dela, zagotovili več sredstev,

med drugim pa z letošnjim letom uvajajo tudi podporo ob rojstvu novorojenca. »Po celi državi je

situacija takšna, ne, pravzaprav to razslojevanje bo prisotno, je boleče, je moteče za tiste, ki smo bli

vajeni nečesa drugega, ampak enostavno mimo tega se ne gre, ne more it, ker smo pač v takem

sistemu. Pomembno je, da ohranimo občutek za solidarnost, obračamo se pa v to, da bi pa recimo

morali zagotoviti ali pa se zagotavljati visok nivo socialne varnosti, kar jaz zagovarjam, ampak visok

nivo socialne varnosti je odvisen tudi predvsem od ekonomske učinkovitosti in na oboje bomo

morali paziti. Na to smo mi tudi opozorili zadnjič, ko smo, ko se je obravnaval neke vrste prioritetni

socialni programi, koordinacija, ko smo rekli, dajmo se, dajmo se pogovorit na to temo poslanci,

župani, inštitucije, ki se ukvarjajo z socialnimi zadevami, dajmo spregovorit nekaj na to temo, tako

da jaz mislim, da bi Pomurje rabilo neko, neko dodatno spodbudo ali pa po dodatnih kriterijih bi jih

morali obravnavati tudi na področju socialnih transferjev, primer javnih del in še česa drugega.«

Za javna dela ste namenili več sredstev, približno 50.000 evrov dodatno. »Dodatno. Mi smo že

nekako lansko leto okrog 150.000 dajali, sedaj si želimo aktivirati tudi občinski program javnih

del, kar je po predpisih možno. Torej, nisem za to, da v javnih zavodih in tak naprej zaposlujemo

ljudi na javnih delih, ki potem nimajo nobene možnosti dobiti zaposlitve. Tu sem seveda doživel

veliko kritik, ker sem rekel, da javni delavci ne morejo delati namesto zaposlenih tisto, kar oni

delajo, ampak, da morajo biti dodatni programi, in da ne moremo biti dvolični, da jih moramo dajati

v take programe, kjer je vsaj neka majhna možnost, da dobijo zaposlitev, in sedaj bomo to probali

pri družbenih organizacijah in društvih, mislim, da je prostora za zaposlovanje in bo prav, da to

omogočimo.« Letos uvajate oziroma boste omogočili tudi pomoč novorojencem. To je novost v

letošnjem proračunu. »Ne vem, če je tudi to pravi prijem, ampak glede na demografsko sliko pa na

demografske probleme je treba poskusiti karkoli lahko, da neko, neko spodbudo, čeprav to je bolj

pozornost kot neka, ne vem, resna pomoč, ampak, rečem, kljub temu da sem skeptik glede tega,

upam, da se motim in da bo ta predlog, ki smo ga seveda akceptirali v proračunu, dal tudi neko, bom

reko, neki rezultat, ne.« Višino te podpore ste že dorekli? »Ja, ni tolko pomembna, mislim, da se bo

gibala tam sto evrov, pač, to je to, da se začne, da se vidi, kaj in kako in potem bomo videli naprej.«

Ob tem dodajmo, da bodo pomoč novorojencem namenili tudi v Mestni občini Murska Sobota.

Tukajšnji mestni svetniki so na včerajšnji seji namreč soglasno sprejeli predlog svetnice in

podžupanje Jasmine Opec, da se novorojencem, rojenim s 1. januarjem, dodeli enkratna denarna

pomoč v višini 500 evrov. Vsaj eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik otroka in otrok morata

imeti stalno prebivališče v Mestni občini Murska Sobota. Starši lahko pomoč uveljavijo v sedmih

mesecih od rojstva otroka. (Lokalne novice)

Pojdimo sedaj še v Odrance, kjer je do konca meseca v javni razpravi predlog proračuna Občine

Odranci za letošnje leto. Ta predvideva prihodke v viši 2.559.000 evrov in za 2.500.000 evrov

odhodkov. Podrobneje v prispevku Petre Kranjec Milanov. Na račun znižanja povprečnine bo tudi

Občina Odranci letos prikrajšana za kar občuten znesek, skoraj 100.000 evrov, tako da načrtuje, da

bo iz naslova dohodnine prejela 766.000 evrov. Več kot polovico ali kar 59 odstotkov vseh

prihodkov pa v predlaganem proračunu odranske občine predstavljajo transferni prihodki, torej

sredstva iz državnega proračuna in iz Evropske unije, ki so namenjena investicijam. Večje naložbe,

ki so predvidene v tem proračunskem letu, so obnova v poplavah poškodovanega Športnega parka

Odranci v višini 60.000 evrov, posodobitev čistilne naprave v vrednosti skoraj milijon evrov in

dokončanje gradnje vodovoda v sistemu A, za katero so v proračunu predvideli dobrega pol milijona

55

evrov. Skupaj s še nekaterimi manjšimi naložbami je tako v predlaganem proračunu za investicije

namenjenih kar 1.585.000 evrov ali 63 odstotkov vseh odhodkov. Večje naložbe se bodo, kot

rečeno, pretežno financirale iz evropskih in državnih virov. Tako za posodobitev čistilne naprave

načrtujejo 950.000 evrov sofinancerskih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, za

dokončanje vodovoda 373.000 evrov kohezijskih sredstev, za sofinanciranje obnove športnega

parka pa računajo na sredstva Fundacije za šport v višini 24.000 evrov. Drugi največji proračunski

porabnik so posamezniki in gospodinjstva v občini, za katere je v letošnjem proračunu predvidenih

dobrega pol milijona evrov izdatkov. Skoraj polovico tega zneska predstavlja plačilo razlike med

ceno programov v vrtcih in prispevkom staršev, za kar bo odranska občina letos predvidoma

namenila nekaj manj kot 250.000 evrov. Kot je bilo omenjeno v uvodu, bo predlog proračuna, s

katerim se je pred dnevi seznanil občinski svet, v javni razpravi do 30. marca. V tem času ga bodo

obravnavala delovna telesa občinskega sveta, pripombe k predlogu pa lahko vloži tudi zainteresirana

javnost. (Lokalne novice)

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki. Izplačilo

letošnjih dodatkov bo 14. aprila. Kar nekaj prejemnikov pa je tudi v Pomurju. Poroča Tatjana Letnik.

Pravica do dodatka je pogojena s tem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v

Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzus. Ta znaša 64 odstotkov povprečnega

mesečnega dohodka na družinskega člana oziroma 638,09 evrov na družinskega člana. Dodatek za

družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več pa 480 evrov. Dodatek za veliko

družino se izplača v enkratnem znesku. Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v

letu 2014 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino center za socialno delo

odloči o pravici do tega dodatka po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge.

Tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim ta pravica ne pripada, pa morajo

vlogo vložiti v tekočem letu za tekoče leto. Če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok

v družini poveča, so upravičeni do konca tega leta, v katerem se je število povečalo, razen, če so

upravičeni do otroškega dodatka. Ta pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno

pristojen glede na stalno prebivališče družine. Na murskosoboškem centru za socialno delo so v letu

2011 izdali 117 odločb, v letu 2012 112, leta 2013 78, medtem ko so lani izdali 102 odločbi. Za letos

pa, kot so nam sporočili, tega podatka še nimajo. Na območju ljutomerskega centra za socialno delo

so doslej našteli 193 letošnjih upravičencev, medtem ko so ga lani izplačali 211 družinam. Iz Centra

za socialno delo Lendava so sporočili, da so lani ta dodatek izplačali 234 družinam, v letu 2013 232,

medtem ko je bilo teh upravičencev v letu 2011 277. Z vprašanjem o omenjenih podatkih smo se

obrnili tudi na Center za socialno delo Gornja Radgona, vendar nam do zaključka redakcije niso

odgovorili. (Lokalne novice)

Po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa je v Sloveniji 14 odstotkov vseh

imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let. Zato so se pri Zvezi društev upokojencev

Slovenije odločili, da pristopijo k projektu preventive in usposabljanja za starejše voznike. Prispevek

Bojana Rajka. Projekt Sožitje predstavlja prvi tak projekt, ki bo pokril območje celotne Slovenije in

bo združil različne partnerje na področju varnosti v cestnem prometu. Koordinator projekta pri

Zvezi društev upokojencev Slovenije Andrej Jus: »Projekt je nastal v bistvu na pobudo agencije za

varnost v cestnem prometu, ki je pozvala Zvezo društev upokojencev Slovenije k sodelovanju,

istočasno je pa k sodelovanju pritegnila tudi Policijsko upravo Slovenije, potem DARS in pa izpitne

centre, ki so po posameznih regijah.« Namen teh dogodkov je predvsem ozaveščanje starejših ljudi

glede novosti v cestnem prometu in njihovo udeležbo v njem. »Tko da bodo seznanjeni z novimi

predpisi na teh dogodkih, potem se bodo lahko preizkusili v varni vožnji, potem bodo lahko seveda

izprobal nekatero opremo, ki je namenjena v bistvu tudi starejšim pa seveda tudi drugim voznikom.«

Tako konec aprila in v prvi polovici meseca maja načrtujejo izvedbo projekta Sožitje tudi v Pomurju,

še dodaja Jus: »Kjer bomo v sodelovanju z društvi upokojencev iz Prekmurja in pa z agencijo za

varnost v cestnem prometu, potem DARS-om in pa z izpitni centri organizirali te zadeve.« (Lokalne

novice)

Po uspešnem državnem tekmovanju in pripravah na kvalifikacije na Bledu se je dijak četrtega C

Gimnazije Murska Sobota Darko Kolar uspešno kvalificiral za olimpijado iz astronomije. Ta bo v

Indoneziji od 5. do 15. avgusta. (Lokalne novice)

56

Regionalna razvojna agencija Mura je v okviru projekta Pannon Pleasure priredila fotonatečaj 100

podob panonskega užitka. Na natečaju je sodelovalo 20 tekmovalcev iz Slovenije in Madžarske, ki

so posredovali 144 fotografij. Prvo nagrado je prejel Samo Tanacek s fotografijo para, ki opazuje

mlin na Muri, drugo nagrado Tomislav Kiralj s fotografijo orača, tretjo pa Maruša Puhek s

fotografijo meglic nad Pomurjem. (Lokalne novice)

Klub prekmurskih študentov bo nocoj v Festivalni dvorani v Ljubljani priredil že 58. Bujto repo.

Med večerjo z bujto repo in domačimi kolinami bo klub s premiero dokumentarnega filma o

zgodovini delovanja študentov v Prekmurju zaznamoval osemdesetletnico delovanja. V koncertnem

delu bodo nastopili Veški dečki, Jean Bačić Quartet in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Na

dobrodelnem srečelovu bodo zbirali denar, ki ga bo Klub prekmurskih študentov namenil projektu

Študentski fond za podelitev enkratnih štipendij socialno ogroženim študentom. (Lokalne novice)

Policisti Policijske postaje Lendava so v prvi polovici februarja obravnavali več kaznivih dejanj

povzročitve splošne nevarnosti. Mlajši mladoletnik in osemindvajsetletnica, doma z območja

Upravne enote Lendava, sta z nadvozov avtoceste v vozila, predvsem tovorna, metala kamne in

snežne kepe, so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota. S tem sta osumljena povzročila

nevarnost za življenje ljudi in premoženje velike vrednosti, saj vozila po avtocesti vozijo z večjimi

hitrostmi in vsak nenaden padec predmeta na vozilo lahko povzroči prometno nesrečo, so pojasnili

na policiji. Na vozilih je sicer nastala le materialna škoda. Policisti bodo oba osumljenca kazensko

ovadili na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Pozivajo pa vse morebitne oškodovance, ki

so bili v navedenem času udeleženi v opisanem dogodku in dejanja še niso prijavili, da pokličejo na

telefonsko številko 113 ali se oglasijo na Policijski postaji Lendava. (Lokalne novice)

19. 3. 2015

Minister za obrambo Janko Veber vztraja, da ne bo odstopil. Prepričan je, da ne obstaja noben

argument, ki bi mu to narekoval. Poudaril je, da je šlo pri analizi privatizacije Telekoma, ki jo je

naročil obveščevalno-varnostni službi Mors, za pregled in primerjavo delovanja Telekoma v okviru

lastništva, ne pa za pregled postopka njegove prodaje. O domnevno spornem naročilu analize bo v

ponedeljek razpravljal tudi odbor državnega zbora za obrambo. V NSi-ju in SDS-u pa so že

napovedali interpelacijo, če premier Miro Cerar ne bo predlagal Vebrove razrešitve. (Slovenija)

Minister za pravosodje Goran Klemenčič meni, da je bila policijska preiskava v državnem zboru in

na vladi v zvezi z Alenko Bratušek postopek, "ki je izjemen" in o izjemnih stvareh se velja

pogovarjati. A hkrati je dodal, da je treba umiriti žogo, saj je slabo, da se institucije, kot so državni

zbor, vlada, ministrstvo in policija v medijih o tem prepirajo. (Slovenija)

Ministrstvo za pravosodje je danes v medresorsko usklajevanje poslalo predlog sprememb

kazenskega zakonika, s katerim med drugim kriminalizira zalezovanje in uporabnike storitev žrtev

trgovine z ljudmi ter strožje kaznuje korupcijska kazniva dejanja. "Sprememb ni veliko, so pa

utemeljene in pomembne," pravi minister Goran Klemenčič. (Slovenija)

Generalni direktor policije Marjan Fank je potrdil, da zaradi vdora v komunikacijsko omrežje Tetra

poteka preiskava. Neznancem je decembra namreč uspelo prisluškovati pogovorom, ki bi sicer

morali biti šifrirani. Omrežje Tetra poleg policije za del komunikacij uporablja tudi vojska, Sova in

drugi državni organi. (Slovenija)

Šolsko ministrstvo mora po besedah predsednice Sviza Jelke Velički čim prej določiti kriterije za

plačilo ur, ki jih bodo učitelji porabili za ocenjevanje testov iz nacionalnega preverjanja znanja. Če

rešitev ne bo, bodo med učitelji preverili tudi podporo morebitnemu bojkotu izvedbe letošnjega

NPZ-ja. Pojasnila pričakujejo tudi od kandidatke za novo ministrico Klavdije Markež. (Slovenija)

Prenovljeno mariborsko letališče bo po daljšem času poleti vendarle dobilo prvo redno linijo.

Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways bo od 1. junija trikrat tedensko letel v London. S

57

prodajo vozovnic začenjajo 30. marca, povratne bo mogoče kupiti že od 69 evrov dalje.

(Gospodarstvo)

Grški premier Aleksis Cipras se bo po koncu prvega dne vrha Evropske unije drevi v Bruslju sestal

z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in

predsedniki institucij Evropske unije. Nepovabljene članice območja evra, med njimi Slovenija,

nasprotujejo temu mini vrhu in poudarjajo, da bi se o odprtih vprašanjih glede Grčije morale

pogovarjati vse evropske države, so povedali viri pri uniji, ki ne izključujejo možnosti vrha območja

evra jutri. (Svet)

Število smrtnih žrtev terorističnega napada na muzej v Tunisu je po podatkih tunizijskega

ministrstva za zdravje spet naraslo. Skupno je umrlo 25 ljudi, od tega 20 tujih turistov. Med žrtvami

sta tudi oba napadalca, ki so ju ubile tunizijske posebne policijske enote. Ranjenih je bilo v krvavem

napadu 47 ljudi. Tunizijske oblasti so sporočile, da so aretirale devet oseb, osumljenih povezav z

napadalcema na muzej. (Svet)

Avstrijska policija je zaradi sodelovanja v aktivnostih Islamske države v Siriji in Iraku aretirala 16-

letnika. Mladoletnika so pridržali v torek na letališču Schwechat na Dunaju, policistom se je predal

prostovoljno. 16-letni Dunajčan naj bi se v islam spreobrnil lani in se nato hitro radikaliziral. Kasneje

je odpotoval na bojišča v Siriji in Iraku ter se pridružil džihadistom Isisa. (Svet)

Prihodnji četrtek bodo v Gornji Radgoni odprli prva dva sejma v tem letu in sicer Pomladni sejem

gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter sejem Green, mednarodni sejem trajnostnih

tehnologij in zelenega življenjskega sloga. Podrobnosti sejma so organizatorji, sodelavci

Pomurskega sejma, predstavili na dopoldanski novinarski konferenci, ki jo je spremljala Lidija Cer

Magdič. Pomladni sejem združuje štiri sejme: sejem gradbeništva Megra, energetike Engra,

komunale, urejanja okolja in ekologije Kogra ter pomurski obrtno-podjetniški sejem Pos. Že lani so

mu dodali sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green. Direktor Pomurskega

sejma Janez Erjavec: »Oba sejma skupaj pravzaprav nagovarjata vsebine, ki so povezane z gradnjo

v naravnem okolju oziroma z sloganom Gradimo z naravo in pa z sloganom Zelena prihodnost.«

Na pomladnem sejmu bo sodelovalo 200 razstavljavcev iz devetih držav, na sejmu Green pa 70 iz

treh držav. Eden od poudarkov pomladnega sejma bo aktivnost pomurskih obrtnikov, ki bodo

pomurskim osnovnošolcem predstavljali deficitarne poklice, napoveduje projektni vodja

pomladnega sejma Robi Fišer. »To predstavitev z pomurskimi obrtniki že delamo nekaj let in v

bistvi so srednje šole že občutile, da imajo povečan vpis za te deficitarne poklice, kar je tudi odraz

tega skupnega sodelovanja na našem sejmu. Predstavitve pomurskih obrtnikov bodo tudi tesno

povezane z predstavitvijo šolstva in usmerjanja večjega zanimanja za to izobraževanje za te otroke.

V petek, 27. marca, bodo sejem tako v sodelovanju Obrtne zbornice Murska Sobota ter Zavoda za

zaposlovanje Murska Sobota obiskali učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz Pomurja.«

Na skupnem razstavnem prostoru se bodo predstavljala tudi pomurska gradbena podjetja, še

izpostavlja Fišer, ki dodaja, da pomladni sejem prinaša tudi številna svetovanja in strokovne posvete

ter celovito predstavitev gradbene mehanizacije. O sejmu Green pa njegov projektni vodja Boris

Erjavec: »Zelene vsebine se dejansko prepletajo skozi vse naše sejme, ne, tako smo recimo na sejmu

gradbeništva že dlje časa dajali poudarek recimo gradnji z lesom in drugimi materiali, ampak in

kakor tudi potem pri vseh ostalih sejmih, kot je Agra, Lov, Naturo, Inpak. Kljub temu smo na

Pomurskem sejmu želeli še posebej poudariti podjetja, inovatorje, združenja, institucije, ki se

ukvarjajo z trajnostnimi tehnologijami, zelenimi inovacijami in hkrati spodbujajo razvoj zelenih

delovnih mest ter socialno podjetništvo.« Podarek bo na e-mobilnosti, saj bodo predstavljene vse

znamke električnih avtomobilov, pa na naravnih gradbenih materialih, predstavljala se bodo start

up podjetja, pripravljajo celovito ponudbo za urbani ali podeželski vrt, pozornost bodo namenili tudi

uporabi industrijske konoplje. Na zelenem odru bo potekal trajnostni maraton gradbenega,

energetskega in ekološkega svetovanja. Še zanimivost: vsak obiskovalec, ki bo na sejem prinesel

vsaj pet kilogramov starega papirja ali pet še uporabnih kosov oblačil, bo lahko vstopnico kupil po

polovični ceni. (Lokalne novice)

14. in 15. aprila bo v Murski Soboti poslovna konferenca, katere glavni cilj je podpora podjetjem

pri vstopanju na tuje trge ter povezovanje med slovenskimi podjetniki, ki delujejo zunaj Slovenije,

zamejskimi gospodarskimi družbami, diplomatsko-konzularnimi predstavništvi ter drugimi

58

institucijami s podjetji iz Slovenije, predvsem iz Pomurja. Dogodek organizirajo Ministrstvo za

zunanje zadeve, Mestna občina Murska Sobota, Regionalna razvojna agencija Mura, Pomurska

gospodarska zbornica ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota. Poroča pa Nataša

Brulc Šiftar. Značilnost tokratne konference bo predvsem povezovanje v okviru območij avstrijske

Koroške, avstrijske Štajerske, Porabja, severozahodne Hrvaške in Pomurja, posebne pozornosti pa

bodo deležni tudi gostje iz Nemčije in drugih držav. Podjetniki bodo tako dobili pomembne

informacije o posebnostih zakonodaje in poslovanja v tujini, hkrati pa lahko ponujajo pomoč pri

navezovanju stikov s posameznimi podjetji ter pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika

in poslovne kulture v posamezni državi. Organizatorji posveta želijo spodbuditi medsebojno

komuniciranje, sodelovanje in povezovanje med naštetimi gospodarskimi subjekti. Po končanem

srečanju pa je predvsem na strani samih udeležencev, da iz na novo stkanih poslovnih vezi zrastejo

konkretni projekti in posli. Ob tem spomnimo, da je Pomurje lani zabeležilo rekordni izvoz v višini

660 milijonov evrov. Na prvem mestu je Nemčija s 187 milijoni, kar predstavlja 28 odstotkov vsega

izvoza. Sledijo ji Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Srbija. Nemčija je najpomembnejša partnerica

tudi kar zadeva uvoza, sledijo ji Madžarska, Avstrija, Italija in Brazilija. V regiji imamo sicer 1724

gospodarskih družb in 3165 samostojnih podjetnikov. Gospodarske družbe zaposlujejo 15730 ljudi,

samostojni podjetniki pa nekaj več kot 2700. Največ prihodkov ustvarijo na domačem trgu in sicer

68 odstotkov, 27 odstotkov na trgih Evropske unije in 5 odstotkov zunaj nje. (Lokalne novice)

Naslednjo soboto, 28. marca, bo v Občini Moravske Toplice akcija čiščenja okolja, ki jo organizirajo

občina, javno komunalno podjetje Čista narava in Turistično-informacijski center. Gre za

tradicionalno akcijo, ki poteka po vseh naseljih, tudi letos pa bodo udeležence nagradili, je med

drugim v našem studiu Tatjani Letnik povedal župan Alojz Glavač. »Mi vsako leto imamo to čistilno

akcijo, kjer seveda tudi naši občani seveda pridno sodelujejo in zato, da bi ne to delali samo iz

entuziazma, ampak z občutkom, pa tudi zato, da bi bili na nek način stimulirani, mi nagradimo tri

najboljše po udeležbi, tako da tudi neka simbolična stimulacija je za posamezne kraje kar

dobrodošla.« Kateri kraj je bil lani najboljši? »Ja, lani so bili Filovci in Krnci, ne, eden kraj je v

absolutni udeležbi po številu udeležencev akcije, eden pa glede na velikost kraja oziroma na število

stalnih prebivalcev v procentu.« Kaj ugotavljate v času od ene do druge te akcije, ali nekako ni več

toliko odpadkov naravi, ali so še vedno, ali jih je več ali manj? »Ja, v bistvu odpadkov je manj, ne,

in ampak pojavljajo se, ne, to je zanimivo, ne, pojavljajo se in to celo na mestih, recimo, mi smo

pred leti meli en velki projekt, financiran s strani norveškega finančnega sklada, kjer smo čistili divja

odlagališča. To so neka krajevna mesta, kjer so včasih v preteklosti ljudje vozili tam vse živo, ne, in

smo to vse sanirali, ampak se nam zdaj dostikrat pojavlja pač na tistih ali pa podobnih mestih, da

nekdo kar pripelje in pač vsipa vse, kar se je nabralo, tako da bomo s temi akcijami v bistvu

nadaljevali, osveščali pa tudi seveda mlajše generacije v vrtcih in osnovnih šolah. Mnogo pa je

seveda pripomoglo tudi ločeno zbiranje odpadkov in odvoz, tudi naš Center za ravnanje z odpadki

v Puconcih tu zelo dobro deluje in mislim, da se stanje v okolju pa kljub vsemu spreminja. Res pa

je, da bi mogli kot družba na normativni ravni nekaj narediti tudi pri, pri drugih stvareh, recimo pri

embalažah, pri trgovinah in podobno. (Lokalne novice)

Jutri bo tudi v naši pokrajini viden delni Sončev mrk. Prvi stik Lune in Sonca bo pri nas videti ob

9.34, največja pokritost bo ob 10.43, zadnji stik pa ob 11.55. Ob največji stopnji bo zakritega 68

odstotkov sončevega premera oziroma 60,4 odstotka njegovega površja. Opazovanje tega

zanimivega nebesnega pojava organizirajo tudi nekatere pomurske šole. Pred Gimnazijo Murska

Sobota bo opazovanje potekalo od 9.30 do 12.00, na parkirišču pred Osnovno šolo Beltinci se ga bo

mogoče udeležiti med 9.20 in 12. uro, pred večnamenskim centrom v Turnišču pa se bo opazovanje

delnega Sončevega mrka v organizaciji turniške osnovne šole in Zavoda Koušta začelo ob 11.00.

(Lokalne novice)

V dvorani Raziskovalne postaje Prekmurje v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih bo jutri ob

15-ih okrogla miza Slovenci na avstrijskem Štajerskem med tradicijo in inovacijo. Okroglo mizo ob

stoletnici akademika Antona Vratuše in devetdesetletnici Inštituta za narodnostna vprašanja

pripravlja omenjeni inštitut ob sodelovanju Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija, odbora Slovenske

akademije znanosti in umetnosti za preučevanje narodnih manjšin in Kulturnega društva Člen 7 za

avstrijsko Koroško. O slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem bodo spregovorili doktor Anton

Vratuša, Wolfgang Gombocz, Felix Bister, Andreja Haberl Zemljič, Christian Promitzer, Danijel

Grafenauer in Susanne Weitlaner. (Lokalne novice)

59

Tukajšnji policisti bodo kazensko ovadili tridesetletnega osumljenca iz Murske Sobote, ki ga sumijo

uporabe ponarejenih bankovcev. Za zdaj imajo podatke o uporabi dveh ponarejenih bankovcev za

sto evrov. Med drugim naj bi mladenič v začetku februarja s takšnim bankovcem plačal zapitek v

enem od gostinskih lokalov v Murski Soboti. Kot so danes sporočili s Policijske uprave Murska

Sobota, so 5. januarja prejeli ovadbo občana, da mu je bila po vsej verjetnosti storitev plačana s

ponarejenim bankovcem za sto evrov. Podobno prijavo so policisti prejeli 8. februarja, ko je bil s

takšnim bankovcem plačan zapitek v gostinskem lokalu. Policisti so bankovca zasegli, v

Nacionalnem forenzičnem laboratoriju pa so ugotovili, da gre za ponaredka enake serijske številke.

Policisti so pravili hišne preiskave pri treh osebah. Poleg računalniške opreme so zasegli še en

ponarejen bankovec za sto evrov. (Lokalne novice)

20. 3. 2015

Odzivi na zbiranje informacij, ki so ga vojaški obveščevalci opravili glede prodaje Telekoma, so

spolitizirani, je ob današnjem obisku letališča v Cerkljah ob Krki ocenil minister za obrambo Janko

Veber. Dodal je, da se je s predsednikom vlade Mirom Cerarjem dogovoril, da bo še danes razkril

gradivo, ki ga je novembra pripravil za vlado. (Slovenija)

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je po obravnavi poročila računskega sodišča o

vzpostavitvi in delovanju Družbe za upravljanje terjatev bank, v katerem je to do vlade, ministrstva

za finance in slabe banke precej kritično, vse tri pozvala, naj pripravi odzivnih poročil posvetijo

posebno pozornost. Komisija bo po njihovi objavi o tej temi po potrebi znova razpravljala.

(Slovenija)

Poslanci ZL, DeSUS, SD in ZaAB so za ponedeljek napovedali novinarsko konferenco, na kateri

bodo predstavili nadaljnje korake v zvezi z razpisom referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi

in družinskih razmerjih. Vsebine še ne želijo izdati, sklepati pa je, da so tudi brez poslancev SMC

zbrali dovolj podpisov za izredno sejo državnega zbora o tej temi. (Slovenija)

Prodajni postopek za Novo kreditno banko Maribor naj bi se vendarle bližal h koncu, a so se zdaj

pojavila neuradna ugibanja o tem tretjem interesentu za vstop v lastništvo mariborske banke.

Medtem ko Dnevnik piše, da naj bi bili pogovori med SDH in ameriškim skladom Apollo pri koncu

in da naj bi že v začetku aprila podpisali kupoprodajni sporazum, pa Večer navaja, da se je ob

madžarski banki OTP pojavil še tretji interesent, kar so za časnik potrdili tudi na finančnem

ministrstvu. Šlo naj bi za še en ameriški finančni sklad, Global Bancorp Commodities and

Investments, ki naj bi bil pripravljen za Novo kreditno banko Maribor odšteti 250 milijonov evrov

in jo ob tem še dokapitalizirati s 100 milijoni evrov. Na SDH zadeve ne komentirajo, saj da lahko

razkrivanje podrobnosti postopka negativno vpliva na njegovo uspešnost. (Gospodarstvo)

Vrhovno sodišče je osumljencu za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, Milku

Noviču, pripor podaljšalo za mesec dni, torej do 22. aprila, so potrdili na ljubljanskem okrožnem

sodišču. Sodna preiskava v tej zadevi medtem še ni zaključena. (Slovenija)

Voditelji Evropske unije so danes obljubili silovit odziv na vse večjo teroristično grožnjo za Evropo

po smrtonosnem napadu na tunizijski muzej, ki je sprožil nove skrbi o islamističnih skrajnežih v

sosednji Libiji, ki se utaplja v nemirih. (Svet)

Rusija je danes retoriko sankcij označila za destruktivno, potem ko se je Evropska unija odločila,

da bo gospodarske sankcije proti Moskvi obdržala do popolne uveljavitve februarskih mirovnih

dogovorov iz Minska, ki je predvidena konec leta. Rusija je zatrdila, da bo na to potezo odgovorila

v skladu s svojim nacionalnim interesom. (Svet)

Piloti nemške Lufthanse, združeni v sindikatu Cockpit, so stavko, ki se je začela v sredo, podaljšali

do sobote. Danes je bilo odpovedanih 790 od načrtovanih 1400 poletov, stavka pa je načrte

60

prekrižala približno 94.000 potnikom. Zaradi stavke imata danes težave s povezanimi leti tudi

Lufthansini hčerinski družbi Germanwings in Eurowings. (Gospodarstvo)

V treh samomorilskih napadih je v jemenski prestolnici Sana umrlo več deset ljudi. Po navedbah

zdravniških virov, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, gre za 77 žrtev. Napadalci so se

razstrelili pred mošejama, ki jih v Sani obiskujejo pripadniki milic šiitskih Hutijev. Ranjenih je bilo

najmanj 121 ljudi. (Svet)

Potem, ko je češka družba Kofola v začetku tedna poravnala kupnino za 87,16 odstotka delnic

družbe Radenska, je danes objavila namero za prevzem še preostalega deleža družbe. Kot smo

poročali, je pričakovati, da bo tudi za preostalih 12,84 odstotka delnic ponudila 13,59 evra.

Prevzemno ponudbo bo objavila najpozneje v 30-ih dneh. Poroča Nataša Brulc Šiftar. Kofola je

večinski delež Radenske kupila od Pivovarne Laško, zanj pa plačala nekaj manj kot 60 milijonov

evrov. Kupnino je poravnala v ponedeljek. Predmet prevzemne ponudbe bo 649.833 delnic

Radenske, ki jih Čehi še nimajo v lasti. Glede na ceno, po kateri so Čehi delnice Radenske plačali

Pivovarni Laško, je ta paket delnic vreden 8,8 milijona evrov. Pivovarna Laško je s prodajo deleža

v Radenski izpolnila še enega od mejnikov, opredeljenih v sporazumu o prestrukturiranju in

mirovanju, ki so ga družbe Skupine Laško podpisale z bankami upnicami konec aprila 2014. prejeta

kupnina bo pomembno prispevala k razdolževanju pivovarne, so v torek sporočili iz Laškega.

Spomnimo: v torek je Radenska dobila tudi nov nadzorni svet, ta pa je že zamenjal vodstvo Radenske

z Milanom Hojnikom na čelu. Novi predsednik uprave je Marian Šefčovič iz Kofolinih vrst. Hojnik

naj bi sicer ostal zaposlen v Radenski. Generalnega direktorja Skupine Kofola Jannisa Samarasa in

nadzornike v Radenski veseli, da so po letu in pol uspeli pripeljati nakup Radenske do zaključka.

Kot je dejal po skupščini, bodo od zdaj naprej pozornost usmerili na utrjevanje vodilne pozicije

Radenske na vseh trgih v regiji. Skupina Kofola je sicer eden od vodilnih proizvajalcev

brezalkoholnih pijač s sedmimi proizvodnimi obrati na štirih trgih srednje in vzhodne Evrope.

Zaposluje 2100 ljudi. (Lokalne novice)

Občina Hodoš je v predlogu proračuna, ki so ga svetniki obravnavali sinoči, zmanjšala sredstva

madžarski narodni skupnosti. Svetniki se s predlogom, da si občina in skupnost delita sredstva v

enakovrednem razmerju, niso strinjali, zato proračun ni bil sprejet, na obeh straneh pa še naprej

vztrajajo pri svojem predlogu. Občina Hodoš za zagotavljanje dvojezičnega poslovanja in izvajanje

programov v letošnjem letu s strani Urada za narodnosti pričakuje 66.700 evrov, ki si jih mora

razdeliti z madžarsko narodno skupnostjo. Potem ko je bila lansko leto delitev v razmerju 30 proti

70 odstotkov v prid skupnosti, župan Ludvik Orban v letošnjem proračunu predlaga izenačitev

razmerja. »In če seveda občine pa tudi sama država, ministrstvo, zateguje naše pasove, potem tudi

mi moremo, in ne samo potem mi, tudi naši porabniki, tudi madžarska narodna skupnost je naš

porabnik občinskega proračuna, in tudi to moramo meti pred očmi in tudi tu moramo nekaj

prišparati.« Predstavniki skupnosti se z varčevanjem sicer strinjajo, pojasnjuje predsednik

madžarske narodne skupnosti Občine Hodoš Boris Abraham: »In zaradi tega tudi skupnost pri

izvajanju svojega dela tudi racionalno dela, s tem, da Urad za narodnosti pač pošlje sredstva na

občino in zaradi tega je potrebno narediti pogodbo med občino in skupnostjo, kar do sedaj še žal ni

bilo mogoče narediti.« Kljub načelni racionalizaciji pa ne pristajajo na zmanjšanje sredstev. »Glede

na to, da so vse druge skupnosti nekje v razmerju ena tretjina dve tretjini oziroma 70 odstotkov proti

30 odstotkov v to, seveda, kot predsednik madžarske skupnosti sem imel pripombo in sem tudi

zaradi tega glasoval proti.« Pri tem jih podpira krovna organizacija Pomurska madžarska

samoupravna narodna skupnost z razlogom, da je skupnost odgovorna za ohranjanje narodne

identitete, jezika in kulture, in je zato upravičena do sredstev Urada za narodnosti v obstoječem

razmerju. Župan Orban pa: »Očitno nekdo bo mogo popustiti, kdo bo pač popusto jaz ne vem, jaz v

glavnem držim ta predlog naprej in jaz v tem smislu ne želim popustiti, seveda, končno odloča o

tem občinski svet, jaz sem že danes povedo, kak bodo zglasovali, tak bom jaz delo, samo naj nihče

potem ne krivi župana, da ni za za investicijo, ni za ne vem kakšno zadevo, ni za podpiranje oziroma

za za sofinansiranje društev ali pa kajkoli, ker nekje bom mogo odvzet.« Če prevedemo v številke:

po obstoječem razmerju delitve dobi skupnost približno 50 tisoč evrov, občina pa dobrih 16 tisoč.

Kot je na seji še pojasnil župan Orban, je pripravljen pristati tudi na razmerje 40 proti 60 odstotkov

v prid skupnosti, vendar pod pogojem, da skupnost prevzame prevajanje gradiv in listin v madžarski

jezik. O delitvi sredstev bodo svetniki znova odločali na prihodnji seji. (Lokalne novice)

61

V dvorani Raziskovalne postaje Prekmurje ZRC SAZU v Petanjcih se je popoldne začela okrogla

miza na temo Slovenci na avstrijskem Štajerskem med tradicijo in inovacijo. Dogodek je posvečen

stoletnici akademika profesorja doktorja Antona Vratuše in devetdesetletnici Inštituta za

narodnostna vprašanja. Vratuša, ki se spominja priznanja Slovencev na avstrijskem Štajerskem kot

manjšine in spremlja njen razvoj, je izpostavil vitalnost in samozaupanje te skupnosti. »Smisel

današnjega sestanka je ravno to, da ocenimo situacijo, kakšna je bila takrat, 93. leta, ko smo imeli

tridnevni simpozij na to temo, in kakšna je, kakšna je danes. Tou je ko luč in noč situacija in želimo

oceniti, kaj se potem da novega, boljšega, še bolj perspektivnega napraviti v korist ljudi, brez ozira

na narodnost, brez ozira na na na vero, na verske razlike, ampak prav v tem, prav v tem

multikulturnem področju, ki, če nastopi skupaj, tudi v evropskem merilu nekaj pomeni. Ne samo

neka regionalna, ampak evropska stvar. Kaj bi lahko bilo še boljše. Predvsem, da se, da skušamo

vsi skupaj, vsak naj začne pri sebi, brisati meje oziroma odpirati, odpirati se za drugačnost,

sposobnost strpnosti in sodelovanja s sosedi.« Inštitut za narodnostna vprašanja je zahvaljujoč

lendavski izpostavi v pomurskem prostoru dodobra prisoten, kar je danes še posebej izpostavil

sodelavec inštituta doktor Boris Jesih. »Ja, seveda, to je zelo dolga pot, to je, dejansko je naš inštitut

en najstarejših, če ne celo najstarejši inštitut s tega področja, ne samo v Evropi, temveč v svetu.

Inštitut je preživel vso obdobje, nenazadnje je, razen dveh let med vojno, bil pod ponovno

ustanovljen leta 44 v Kočevskem rogu kot del znanstvenega partizanskega inštituta, in deluje vse do

danes. Inštitut je, bom reko, tudi danes, v tako v srednjeevropskem, evropskem pa tudi svetovnem

prostoru ena osrednjih inštitucij za proučevanje manjšin oziroma etničnosti, narodnih vprašanj.

Seveda Pomurje je neke vrste laboratorij, pa ne samo Pomurje, jaz bi reko cel tak prostor, ja,

navsezadnje čez mejo v Porabju Slovence, pa tudi Nemce in Madžare, imamo na Štajerskem

Slovence, imamo v Pomurju Madžare, Rome, tudi navsezadnje Hrvate. Se pravi, da izziv je v tem,

da poskušamo proučevat, kako lahko v tem, bom reko, večjezičnem, večkulturnem prostoru vse te

skupnosti povežemo med seboj, pa ne samo zaradi, bom reko, enostavnega sožitja, kar je seveda

prva naloga, da ljudje živijo drug ob drugem dobro, brez konfliktov, ampak povežemo na ta način,

da bomo v povezavi ustvarli neke boljše pogoje za boljše življenje, za boljšo kvaliteto sobivanja

med vsemi.« (Lokalne novice)

Jutri je mednarodni dan gozdov, ki ga je razglasila generalna skupščina Organizacije združenih

narodov na podlagi mednarodnega leta gozdov leta 2011. Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z

Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom za varstvo narave gozdovom posveča precej pozornosti

pri pripravi novega programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 do 2020. V

Sloveniji kar 75 odstotkov vseh površin, ki tvorijo evropsko mrežo Natura 2000, pokriva gozd.

Prispevek Lidije Cer Magdič. Osnovni namen programa upravljanja območij Natura 2000 je

opredeliti za obdobje 2015 do 2020 izpolnjevanje obveznosti varstva posebnih varstvenih območij,

območij Natura 2000, ki jih nalagata Sloveniji direktiva o pticah in direktiva o habitatih. Osnutek

programa upravljanja, za katerega je bilo možno pripombe podati do včeraj, podrobneje opredeljuje

varstvene cilje in ukrepe na območjih Natura, pa tudi pristojne sektorje in odgovorne nosilce za

izvajanje varstvenih ukrepov. Program določa kazalce, ki se morajo redno spremljati zaradi

ugotavljanja učinkovitosti ukrepov glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst,

njihovih habitatov in habitatnih tipov, aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev povezanosti

evropskega ekološkega omrežja, in raziskovalne aktivnosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje

poznavanja ekologije rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Poleg tega se s programom

upravljanja določajo prednostni projekti za doseganje ciljev območij Natura in za izkoriščanje

priložnosti območij Natura 2000 za lokalni oziroma regionalni razvoj. Prednostni projekti

izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov zajemajo tudi obnovitev mokrotnih

habitatov ob reki Muri, ureditev, obnovitev oziroma vzpostavitev stoječih vod in potokov v

Krajinskem parku Goričko ter vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem.

Projekti, sinergični z ukrepi izboljšanja stanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti med

drugim zajemajo renaturacijo hidromorfoloških značilnosti reke Mure. Projekti z naravovarstvenimi

aktivnostmi ter interpretacijo in usmerjanjem obiska zajemajo tudi varovanje netopirjev z ureditvijo

odstranjevanja gvana in izboljšanjem stanja zatočišč ob reki Muri in na Goričkem, program pa

opredeljuje tudi projekte splošnega pomena za ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov

na vseh območjih Nature 2000. (Lokalne novice)

Na Osnovni šoli Bogojina se prav zdaj z uprizoritvijo pravljice o Sneguljčici začenja teden

prireditev, ki so ga poimenovali Ko pravljice oživijo. Kako pravljično bo še na bogojinski šoli pa v

62

prispevku Petre Kranjec Milanov. Kot pojasnjuje vodja projekta Ko pravljice oživijo Valerija Šadl,

so z letošnjimi celotedenskimi prireditvami razširili program, ki so ga na Osnovni šoli Bogojina že

v minulih letih običajno prirejali ob materinskem dnevu. »Na naši šoli se odvija projekt Dvig

socialnega in kulturnega kapitala, kateremu je tudi namen, da se poveže z lokalno skupnostjo, starši,

sodelavci, učenci, in da skupaj bogatijo svoje življenje, krepijo svoje socialne vezi.« Starši tako letos

niso samo obiskovalci prireditev, ampak jih tudi soustvarjajo. Starši devetošolcev so se v projekt

vključili kot igralci v dramski upodobitvi Sneguljčice. To pravljico so starši sicer že igrali pred

devetimi leti, ko so njihovi otroci obiskovali še prvi razred. »Ko smo jih pa zopet vprašali, je pa še

bil večji interes, tako da še imamo zdaj več igralcev kot je bilo na začetku. Starši so se na vajah zelo

zabavali, bilo jim je tako sproščeno dejanje, bi kar ponavljali, kar nadaljevali s takim delom, tako da

je, vidimo to kot eno zelo pozitivno izkušnjo.« Po današnji gledališki predstavi se bo program

prireditev nadaljeval že jutri ob 9.00, ko bo pred šolo začetek pohoda po šolski učni poti,

poimenovani Slovani pika si, ki poteka po okolici Bogojine do Bukovniškega jezera oziroma do

nekdanje meje naselitve Slovanov. V torek ob 17.00 bo nato v bogojinski kulturni dvorani čajanka

z Zvezdico Zaspanko, na kateri bo nastopil tudi šolski godalni kvartet, vrhunec pravljičnega tedna

pa bo prihodnji petek, ko bodo devetošolci premierno uprizorili muzikal Rdeča kapica. »Na naši

šoli se tudi izvaja projekt Popestrimo šolo in pred dvema letoma smo že v okviru tega projekta

pripravili mjuzikel Pepelka, letos pa smo se odločili, da bi pripravili mjuzikel Rdeča kapica. Tako

da sedaj z mano in učiteljico Melito Lazar ter učiteljico Valerijo Šömen pripravljamo od scene do

kostumov, potem sama gledališka priprava, kjer nam tudi pomaga učiteljica Alenka Fujs, do

glasbenega dela, v glavnem sodeluje ogromno ljudi pri taki stvari, ne. Glavnih akterjev je pet, potem

pa še je zasedba otroškega pevskega zbora, tako da bo na odru preko 20 učencev.« Po besedah

Šadlove pa na bogojinski šoli v znamenju pravljic ni samo teden prireditev ob materinskem dnevu,

ampak kar vse leto. Sodelujejo namreč v natečaju Bralno vreteno, v okviru katerega so učenci zbirali

nekdanje ljudske pripovedke in zgodbice in te bodo skupaj s partnerji pri projektu izdali tudi v

posebnem zborniku. (Lokalne novice)

Današnji s soncem obsijani prvi pomladni dan je postregel z idealnimi razmerami za opazovanje

izjemnega nebesnega pojava, delnega sončnega mrka, ki smo ga lahko videli tudi v Pomurju. Do

prvega stika med Soncem in Luno je po našem času prišlo malo po pol deseti, vrhunec mrka pa je

bil iz Murske Sobote videti ob 10-ih in 40 minut, ko je Mesec iz Zemljine perspektive prekril več

kot 60 odstotkov površja Sonca. Pred Gimnazijo Murska Sobota, kjer so z Astronomskim društvom

Kmica organizirali javno opazovanje mrka, so si ta zanimivi pojav ogledali učenci iz bližnje osnovne

šole, dijaki, pa tudi občani. Navdušil pa je vse, tako laične opazovalce kot tiste, ki se z astronomijo

profesionalno ukvarjajo. Profesor na soboški gimnaziji Renato Lukač je Petri Kranjec Milanov

povedal: »To je trenutek, ki ga vedno čakamo, navadno par let, da kaj takega doživimo, in danes je

celo vreme naklonjeno, tako da res perfektno. Edino užival bi raje nekje mogoče v miru pa to sam

doživljal oziroma s parimi, ne pa v takem živahnem ambientu, ampak tudi to ma svoj čar.

Fascinantno je to, kako se ta Luna sprehodi čez to območje in pri tem lahko opazujemo ene zadeve,

ki jih sicer zdaj tukaj večina ne, ne zazna, ampak če to mi dokumentiramo, poslikamo lahko, potem

s slik se da marsikaj razbrati. Drugače pa je pravi doživljaj tisti, povem, popolni sončev mrk, ki je

bil, tu se pa recimo ti delni ne dajo niti približno primerjati s tistim. Eni, eni pojavi se pa dajo zdaj

lepo opazovati, tudi astronomski. Recimo obrobje, kaj se dogaja na robu sonca, to recimo, kar dela

profesionalna oprema zdaj lahko delamo tukaj z amatersko, ene zadeve posnamemo, in vidimo

predvsem tiste obrobne pojave.« Kdaj bo naslednji tak zanimiv pojav, kot je današnji? »Čez dva

tedna bo lunin mrk, ki, seveda, daleč ni tak fascinanten kot ta sončev, potem pa, sončev mrk pa leta

2021, se pravi kar nekaj let bomo čakali, pa še vprašanje kak bo vreme takrat, ne, tak da moramo

izkoristiti današnjo priložnost.« (Lokalne novice)

Društvo Mozaik v okviru projekta Inovaloca prireja javni natečaj za najizvirnejšo

socialnopodjetniško idejo. S tem nudijo podporo inovativnim podjetniškim pobudam po načelih

socialnega podjetništva, spodbujajo in promovirajo družbeno in podjetniško inovativnost ter

prispevajo k povezovanju na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. Rok prijave je 15. april,

podrobnosti natečaja so objavljene na spletni strani društva Mozaik. (Lokalne novice)

Jutri ob 18.30 bo v dvorani kulturnega doma v Rogašovcih predavanje z naslovom Kaj lahko sami

storimo za svoje zdravje. Edita Nemec bo na podlagi dolgoletnih izkušenj govorila o zdravem načinu

63

razmišljanja in prehranjevanja, o postu in zelenjavnih sokovih ter predstavila nekaj oblik

samozdravljenja in tehnik sproščanja. Vstop bo prost. (Lokalne novice)

21. 3. 2015

Minister za finance Dušan Mramor je ustanovil posebno delovno skupino, s katero si želi zagotoviti

vpogled v dogajanje, povezano z združevanjem Abanke in Banke Celje. Delovna skupina se bo po

pisanju Dela sešla v ponedeljek, so pa nad njeno ustanovitvijo močno presenečeni v Slovenskem

državnem holdingu, kjer so prav tako ustanovili svojo interno skupino za ta projekt. (Gospodarstvo)

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne, ki ga vodi Miloš Pantoš, je na petkovi izredni seji

razpravljal tudi o možnosti razrešitve Blaža Košoroka z mesta generalnega direktorja holdinga. A

o njegovi zamenjavi po neuradnih informacijah Dnevnika niso glasovali, so mu pa dali do

prihodnjega tedna čas za pisna pojasnila na očitke o neučinkovitosti in zamudah pri ukrepih za

sanacijo skupine. (Gospodarstvo)

Generalni direktor policije Marjan Fank si je že praktično ob prevzemu poslov kot temeljno

prioriteto pri vodenju največjega državnega organa zastavil zagotavljanje virov za delo. "Težava je

ravno tem, da prosimo za tisto, kar nam bi država morala zagotoviti. Ni naša dolžnost, da se s tem

ukvarjamo," je jasen. Prav zaradi reševanja tega vprašanja vodstvi policije in notranjega ministrstva

zelo tesno sodelujeta. In na ministrstvu, pa tudi na vladi, delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ta

sredstva zagotovili, je še povedal. (Slovenija)

Pravo je po oceni pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča postalo talec politične slepote. Ne

glede na to, kdo bo imel po sodbi ustavnega sodišča v zadevi Patria prav, bo med žrtvami ugled

pravne države, je dejal v pogovoru za Delo. Pravi še, da je pravne države toliko, kolikor ljudje

verjamejo, da jo je. V Sloveniji imajo občutek, da je ni dovolj. (Slovenija)

Danes je začela veljati novela zakona o graditvi objektov, s katero se odlog izvršitve inšpekcijskih

odločb o rušenju nekaterih nedovoljenih gradenj podaljšuje na pet let. S podaljšanjem moratorija na

rušenje črnih gradenj bo po novem lažje urediti vse potrebno za legalizacijo ali zagotovitev

nadomestnega objekta. (Gospodarstvo)

Okoli 700 prostovoljcev je ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov na šestih lokacijah v

Sloveniji posadilo okoli 20.000 mladih dreves in s tem prispevalo k obnovi naših gozdov.

Organizatorji akcije, Zavod za gozdove Slovenije in Zveza Tabornikov Slovenije, so zadovoljni, saj

so izpolnili načrte, je povedal Andrej Lozar iz zveze tabornikov. (Gospodarstvo)

Rasna diskriminacija, spodbujanje sovraštva ali nasilje na podlagi pripadnosti določeni etnični ali

verski skupini so udarec v jedro univerzalnih človekovih pravic in se nikoli ne bi smeli tolerirati, je

ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji izpostavila visoka

zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini. (Svet)

V Parizu, ki se duši v smogu, bodo oblasti v ponedeljek sprejele izreden ukrep omejitve prometa.

Županja je pristojne pozvala, naj v prizadevanjih za zmanjšanje onesnaženja umaknejo s ceste

polovico vozil in začasno omogočijo brezplačen javni prevoz. (Svet)

Med Iranom in zahodnimi državami obstajajo razhajanja glede iranskega jedrskega programa, a se

da vsa odprta vprašanja rešiti s pogovori, je danes dejal iranski predsednik Hasan Rohani.

»Verjamem, da je dogovor možen,« je še povedal. (Svet)

Število smrtnih žrtev petkovega napada med proslavljanjem kurdskega novega leta na severovzhodu

Sirije je naraslo na 45. Med žrtvami je tudi pet otrok, je sporočil nevladni Sirski observatorij za

človekove pravice, ki je odgovornost za napad pripisal Islamski državi. (Svet)

64

V indijski zvezni državi Bihar so aretirali približno 300 ljudi, ki naj bi bili povezani z očitnim

goljufanjem na zaključnih izpitih. Najmanj 750 učencev so že izpisali iz šol. Starši in prijatelji so

med drugim dijakom s plezanjem po stenah skozi okna poskušali dostaviti rešitve. (Svet)

V požaru v hiši v New Yorku je umrlo sedem bratov in sester, starih od pet do petnajst let. Ognjenim

zubljem, ki so objekt v četrti Brooklyn zajeli v noči na soboto, sta uspeli pravočasno ubežati le mati

in ena od hčera. Po prvih ugotovitvah je do požara prišlo zaradi pregretja kuhalnika. (Svet)

Civilna iniciativa Apače, ki si prizadeva za ureditev davčne zakonodaje za čezmejne delovne

migrante, je po decembrskem protestnem shodu v Šentilju na predsednika vlade naslovila več

dopisov, s katerimi so aktualno vlado pozvali h konstruktivnemu pristopu reševanja problematike

dvojnega obdavčevanja. Predsednik vlade je zadevo predal pristojnemu finančnemu ministrstvu. To

je sklenilo, da je obdavčevanje zakonsko ustrezno urejeno, zato odstopa od nadaljnjega dela na tem

področju. Prispevek Mihaele Kalamar. Spomnimo: po ukinitvi posebne osebne davčne olajšave

morajo rezidenti Republike Slovenije, ki prejemajo dohodek v tujini, v Sloveniji doplačati razliko

davka glede na stopnjo davka v državi vira. Doplačila dohodnine v Sloveniji naj bi tako bila po

novem višja za od 1500 do 5000 evrov, zato je civilna iniciativa predsedniku vlade in pristojnemu

finančnemu ministrstvu naslovila zahtevo za nadaljevanje postopka spremembe konvencije med

Slovenijo in Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja na način, da se zagotovi obdavčitev

dohodkov iz zaposlitve le v državi vira in da se do spremembe konvencije zagotovi posebna davčna

obravnava teh dohodkov. Predsednik vlade Miro Cerar prošnjo iniciative za srečanje ni upošteval in

je zadevo predal finančnemu ministrstvu. To je sedaj sporočilo, da glede na odločbo ustavnega

sodišča vladna koalicija ocenjuje, da se mora zagotoviti enaka obravnava zavezancev, ki dosegajo

dohodke iz zaposlitve v Sloveniji, in tistih, ki jih dosegajo v tujini, zato ministrstvo odstopa od

nadaljnjega dela na tem področju. Pri tem še navaja, da so čezmejni delovni migranti v enakem

davčnem položaju glede na višino doseženega dohodka kot katerikoli drug posameznik, ki dosega

dohodke v Sloveniji. Ministrstvo se opira tudi na poročilo Evropske komisije o davčnih ovirah pri

mobilnosti delavcev znotraj Evropske unije in ugotavlja, da so dohodki iz zaposlitve obmejnih

delavcev v več državah Evropske unije obdavčeni samo v državi rezidentstva, kar je ravno

nasprotno temu, kar predlaga civilna iniciativa, to je obdavčitev samo v državi vira, še pojasnjujejo.

V civilni iniciativi odločitvi ministrstva odločno nasprotujejo in očitajo državi, da želi z obdavčitvijo

čezmejnih delavcev zapolniti proračunsko vrzel. Pri tem napovedujejo nadaljnji boj in ne

izključujejo sodbe na sodišču za človekove pravice. (Lokalne novice)

Jutri je svetovni dan voda. Letošnji se osredotoča na vprašanje vode in trajnostnega razvoja. Gre za

vprašanje, kako se voda povezuje z vsemi področji, na katera moramo misliti pri ustvarjanju

prihodnosti, pojasnjujejo na Združenih narodih. O pomenu trajnostnega upravljanja z vodnimi viri

sodelavec Ministrstva za okolje in prostor, direktorata za vode in investicije, Mitja Bricelj:

»Trajnostno upravljanje z vodnimi viri ali pa celovito upravljanje je pomembno zato, ker resnično

naj bi temeljilo na sodelovanju, na sodelovanju tako na ravni lokalne skupnosti in pa države zato, da

bi vodni viri prispevali k kakovosti življenja na lokalni ravni. Bodisi, da se zmanjša škodljivo

delovanje voda oziroma poplavna ogroženost, in pa po drugi strani, da so vodni viri zdravi za pitje

in za druge rabe, kot je na primer ribogojstvo, kopanje in pa tudi pridelava hrane. Skratka, to

potrebuje sodelovanje.« Kakšno je ta čas tovrstno sodelovanje, ki je nujno potrebno? »To

sodelovanje se trudimo izboljšati, ker v preteklosti ni bilo prav vzorno, na vseh ravneh, med sektorji

in med, kot že rečeno, lokalnimi skupnostmi in državo. In to je prioriteta, da se z izvedljivimi

programi ukrepov to sodelovanje pravzaprav demonstrira. Z ukrepi, ki so najbolj potrebni na

lokalni ravni, na način, ki ni in ne ogroža, bi reku, lokalne infrastrukture ali pa biodiverzitete,

ampak obratno, služi lokalnim skupnostim za izboljšanje kvalitete ob vodi.« Kateri so ti ukrepi?

»Prvi so za povečanje oziroma zmanjševanje poplavne ogroženosti, drugi pa tudi za zagotovitev

zdrave pitne vode. Vsi ti ukrepi so seveda možni le, če je sodelovanje, kot že rečeno, na občinski

ravni in državo usklajeno. To pomeni, da morajo občinski programi vzdrževanja in pa državni biti

usklajeni in seveda potrjeni, da so ukrepi učinkoviti.« (Lokalne novice)

Svoj četrti letni občni zbor so v Murski Soboti opravili tudi člani Društva prijateljev agrarne

ekonomike. Na zboru so med drugim pogledali opravljene aktivnosti društva v lanskem letu in si

zadali načrt dela za letos. Strokovna sodelavka Društva prijateljev agrarne ekonomike Mojca

Klemenčič je o načrtovanih aktivnostih društva v letošnjem letu povedala: »V letošnjem letu, kot

65

tudi lani, hočemo pač sodelovat in promovirati pač naše društvo na sejmih, v marcu pač se bomo

predstavili na sejmu Green pač v Gornji Radgoni, potem junija na sejmu nevladnih organizacij v

Murski Soboti, potem avgusta pač v Gornji Radgoni na sejmu Agra, kot vsako leto. Ta mesec je bila

poslana pač prošnja za donacijo s strani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pač v

Mariboru, če nam pač dajo kakšno donacijo, vendar na ta odgovor še vedno čakamo. Potem želimo

še pač tudi objaviti članke v občinskem glasilu Občine Beltinci, enkrat letno pač v občinskem glasilu

Občine Tišina. Ponovno želimo obuditi mesečnik Aktualni list. Ta pač ponuja vsaki mesec tekočo

aktualno tematiko oziroma problematiko ali rešitev na področju kmetijstva, razvoja podeželja in pač

širše. Ta Aktualni list najdete na naši spletni strani. Junija želimo pač razpisati drugi fotografski

natečaj, septembra zopet želimo anketirati po pomurskih osnovnih šolah in zraven tudi

izobraževanje nameniti učencem, potem izdelavo in izdajo letnega biltena novembra, kot decembra

pa potem še tudi kot vsako leto organizacija in izvedba okrogle mize pač z aktualno tematiko. Potem

tudi sodelovanje z raznimi institucijami. Kot novost, ki ga želimo izvesti aprila letošnjega leta, je

svetovanje pridelovalcem, na primer v smislu tega, da nas enkrat tedensko pokličejo in podajo

tekočo problematiko, vprašanja glede kmetijstva in razvoja podeželja, mi pa jim pač nudimo pomoč

pri iskanju rešitev preko pač pristojnih institucij, s svetovanjem pri izdelavi gnojilnega načrta in

njegovih izračunih, na primer pri izpolnjevanju vlog za subvencije in podobno. Več pa sledi v

prihodnje na naši spletni strani društva in na naši Facebook strani. Kot drugo pa želimo pač tudi

enkrat letno za naše člane organizirati pač zlet v tujino.« (Lokalne novice)

Danes mineva 10 let od smrti teologa in mariborskega naslovnega škofa Vekoslava Grmiča, ki se je

leta 1923 rodil v Dragotincih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Danes dopoldne je delegacija Mestne

občine Maribor, katere častni občan je bil Vekoslav Grmič, položila cvetje na njegov grob na

pobreškem pokopališču. Spominu na znamenitega rojaka in častnega občana pa se bodo poklonili

tudi v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob 18-ih bo župan Miroslav Petrovič položil cvetje pred

Grmičev kip na trgu Videm, nato pa bo v Kocbekovi dvorani tamkajšnjega kulturnega in upravnega

središča spominska slovesnost, na kateri bosta o življenju in delu Vekoslava Grmiča spregovorila

njegova prijatelja Srečko Reher in Peter Kovačič Peršin. Predvajali bodo tudi film o Grmiču

Slavkova pot. Prireditev pripravljata jurjevska občina in Kulturno društvo za zaščito naravne in

kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici. Predsednik društva Franc Čuš je za naš radio povedal:

»Doktor Vekoslav Grmič, mariborski naslovni škof, izvira iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici,

natančneje iz kraja Dragotinci, in je v bistvu eden izmed dveh častnih občanov Občine Sveti Jurij

ob Ščavnici. Častni občan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je postal leta 2002, s čimer smo se mu

domačini že takrat zahvalili za ves njegov doprinos k razvoju znanosti na Slovenskem pa tudi širše,

kakor tudi za njegovo vlogo pri širjenju prepoznavnosti naše občine. Zdej, doktorja Vekoslava

Grmiča bi lahko z eno mislijo opisali kot človeka dialoga, tako smo ga tudi nekako predstavili v

filmu Prleške Atene, v katerem smo predstavili naše rojake, doma iz prostora Svetega Jurija ob

Ščavnici. Kaj to pomeni – človek dialoga. V bistvu celotno svoje življenje si je prizadeval, da bi

nekako povezal ljudi, ki jih ločujejo njihova prepričanja, politična ali svetovnonazorska. Izvira iz

tega krščanskega, katoliškega sveta, vendar vsekakor na drugi strani vidi vedno sogovornike v

ljudeh, ki jim mogoče ta svetovni nazor ni najbližji. Torej, nekako si želi, da je možno spore in pa

nesporazume reševati samo z dialogom, z pogovorom, z poslušanjem en drugega in ta misel, to

njegovo sporočilo, to njegovo življenjsko delo je danes še kako živo in Vekoslav Grmič bi nam

moral biti svetel vzor, po katerem bi se zgledovali tudi v današnjem času. Ampak na žalost Vekoslav

Grmič že v času svojega življenja velikokrat ni bil razumljen, še več, velikokrat je bil zaradi tega

napaden in potisnjen na sam rob, in na žalost se velikokrat tudi danes dogaja, da se pozablja na vlogo

in pomen Vekoslava Grmiča.« (Lokalne novice)

Znanih je šest zmagovalcev natečaja, v katerem so otroci in šolarji, vključeni v program Eko šola,

ustvarjali risbe risanega junaka Bojana. V natečaju je sodelovalo 59 ustanov s 164 izdelki, družba

Jub pa bo z zmagovalnimi risbami opremila vedra nekaterih svojih barv, so sporočili iz Eko šole. V

kategoriji vrtcev je zmagovalno risbico narisala Lara Bevk iz Vrtca Apače. V kategoriji tretje triade

osnovne šole je Iva Bukovec iz Osnovne šole Kobilje osvojila drugo mesto, Kaja Šimon iz Osnovne

šole Gornji Petrovci pa tretje. (Lokalne novice)

Sinoči so v Pavlovi hiši v Potrni odprli fotografsko razstavo svetovno znanih fotografov Stojana

Kerblerja in Elia Ciola. Obenem so na posebni slovesnosti zaznamovali stoto letnico Antona

66

Vratuše, ki so mu ob tej priložnosti podelili naziv častnega člana Društva Člen 7 za avstrijsko

Štajersko – Pavlova hiša. (Lokalne novice)

Danes ob 18.30 bo v dvorani kulturnega doma v Rogašovcih predavanje z naslovom Kaj lahko sami

storimo za svoje zdravje. Edita Nemec bo na podlagi dolgoletnih izkušenj govorila o zdravem načinu

razmišljanja in prehranjevanja, o postu in zelenjavnih sokovih ter predstavila nekaj oblik

samozdravljenja in tehnik sproščanja. Vstop bo prost. (Lokalne novice)

Jutri ob 13.00 bo na turistični kmetiji Vrbnjak v Kuršincih potekal fotosafari iskanja zakladov, ki

je del izobraževalnega seminarja vožnja konjskih vpreg projekta petih poštnih kočij. Udeleženci

fotosafarija bodo s fotoaparati raziskovali motive konj in konjskih vpreg. Na poti med Kuršinci in

Bio termami Mala Nedelja, ki jo bodo prevozili na kočijah, bodo poiskali skrite zaklade. Nekatere

fotografije bodo objavili v publikaciji. (Lokalne novice)

Zavod Koušta iz Turnišča pripravlja jutri v sodelovanju s tamkajšnjim vrtcem proslavo Pozdrav

pomladi. Prireditev bo ob 15.00 v Jeričevem domu. Zbrane bo Darja Rojec. Na ogled bo tudi

predstava zaposlenih Vrtca Turnišče z naslovom Čarobna krogla. (Lokalne novice)

Mestna občina Murska Sobota se bo v okviru pobratenja z nemškim mestom Ingolstadt udeležila

srečanja partnerskih mest in sodelovala tudi na tamkajšnjem sejmu Miba. Pobrateni mesti bosta v

ponedeljek v Ingostadtu pripravili še poslovno srečanje slovenskih in nemških podjetij. Mestni

občini Murska Sobota pri poslovni konferenci nudita strokovno podporo Regionalna razvojna

agencija Mura in Pomurska gospodarska zbornica. Srečanja v Ingolstadtu se bo udeležilo 22

pomurskih podjetij in gospodarskih družb, ki bo iskalo priložnosti za navezovanje stikov z nemškimi

partnerji in prodor na tuji trg. (Lokalne novice)

22. 3. 2015

Danes začenjamo poročila s slovenskimi športnimi novicami. Jurij Tepeš je na letalnici v Planici

dobil zadnjo tekmo sezone. Na prvem mestu je za 2,8 točke prehitel drugouvrščenega Petra Prevca,

ki je zaradi tega izgubil boj za svetovni pokal z Nemcem Severinom Freundom, ki je osvojil sedmo

mesto. Slovenski biatlonec Jakov Fak je na najboljši možen način končal tekmovalno sezono. Na

zadnji postaji svetovnega pokala v ruskem Hanti Mansisku je dobil preizkušnjo s skupinskim

startom, brez zgrešenega strela je za deset sekund premagal drugouvrščenega. (Slovenija)

Danes je svetovni dan voda, ki se tokrat vprašanje vode in trajnostnega razvoja. "Gre za vprašanje,

kako se voda povezuje z vsemi področji, na katera moramo misliti pri ustvarjanju prihodnosti,"

pojasnjujejo pri Združenih narodih. Da voda pomeni gospodarstvo in nova delovna mesta, se strinja

klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Vendar dodaja, da se bo Slovenija morala odločili, ali bomo

kmetijska, turistična ali energetska država. Vse hkrati bo verjetno težko izvedljivo. (Gospodarstvo)

Koalicija Za otroke gre! bo jutri začela zbirati podpise pod zahtevo za referendum o noveli zakona

o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Jutri bo kandidatka za šolsko ministrico Klavdija Markež

na parlamentarnem odboru predstavila svojo vizijo ministrovanja. Državni zbor bo o njeni

kandidaturi odločal na redni seji, ki se bo začela v sredo. Jutrišnje dogajanje bo popestrila tudi seja

odbora državnega zbora za obrambo. Na njej bo obrambni minister Janko Veber pojasnil svoje

naročilo vojaški obveščevalno-varnostni službi, naj analizira privatizacijo Telekoma. Pristojna

komisija je namreč ministrovo potezo ocenila kot prekoračitev pooblastil, SDS in NSi pa sta zaradi

tega zahtevali Vebrov odstop. (Slovenija)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letošnjem šolskem letu ukrepu brezplačne

razdelitve svežega sadja in zelenjave dodalo projekt Šolski vrtovi. Tako bo 63 osnovnih šol v svojo

dejavnost dodalo delo v šolskem vrtu, ki ga bodo obogatili z gojenjem sadja in zelenjave. Stroške

projekta s 83 odstotki financira Evropska unija, ostalo pa država. Ministrstvo želi v naslednjih

67

šolskih letih v projekt vključiti še več šol, ki so že v shemi šolskega sadja in zelenjave. Projekt

namreč vidi kot dobro pot do tega, da otroci začnejo ceniti lokalno pridelavo hrane. (Gospodarstvo)

Na Finančni upravi Republike Slovenije se že pripravljajo na začetek pošiljanja informativnih

izračunov dohodnine za leto 2014. Prvi zavezanci jih lahko v svojih poštnih nabiralnikih pričakujejo

takoj v začetku aprila, preostali pa v prvih dneh junija. Zavezancev za dohodnino je vsako leto

približno milijon. Na Fursu običajno dohodnino najprej izračunajo za tiste, ki ne uveljavljajo

olajšave za vzdrževane družinske člane ter nimajo dohodkov od opravljanja dejavnosti ali

katastrskega dohodka. (Gospodarstvo)

Waldorfska šola v Mariboru še ni rešila svoje prostorske stiske, poleg tega pa so iz matične enote v

Ljubljani staršem šolarjev v mariborski enoti nedavno sporočili, da bo šola jeseni prenehala delovati.

Dopis je presenetil tudi ravnatelja Maksimiljana Rimeleja, ki pa še vedno verjame, da bodo našli

ustrezno rešitev. (Slovenija)

Zunanji minister Karl Erjavec se bo ta teden mudil na obisku v Braziliji in Peruju. V obeh državah

se bo sestal z državnim vodstvom, namen obiska pa bo krepitev političnega dialoga in

gospodarskega sodelovanja. V Sao Paulu in Limi se bo Erjavec srečal tudi s tamkajšnjo slovensko

skupnostjo, so sporočili z zunanjega ministrstva. (Slovenija)

Poglejmo v svet. Volivci v španski pokrajini Andaluzija so se danes odpravili na regionalne volitve,

ki predstavljajo neke vrste uvod v super volilno leto Španiji. Zmaga se na predčasnih volitvah obeta

vladajočim socialistom, bodo pa volitve tudi pomemben pokazatelj dejanske priljubljenosti dveh

novink na španskem političnem prizorišču. (Svet)

Po vsej Franciji danes poteka prvi krog departmajskih volitev, ki bodo glede na rezultate anket

prinesle nov uspeh za skrajno desno Nacionalno fronto. Veljajo tudi za pomemben pokazatelj

razpoloženja med volivci pred predsedniškimi volitvami leta 2017. (Svet)

ZDA so v soboto sporočile, da iz varnostnih razlogov iz Jemna umikajo preostalo vojaško osebje.

Ameriške oblasti so odločitev sprejele dan po več samomorilskih napadih v prestolnici Sana, v

katerih je bilo ubitih 142 ljudi. Na nujni seji o razmerah v Jemnu se bo danes sestal Varnostni svet

Združenih narodov. Nemirni Jemen se je znašel na robu državljanske vojne; šiitski uporniki Hutiji

nadzorujejo sever države, medtem ko je jug v rokah zaveznikov predsednika Abedraba Mansurja

Hadija, ki je februarja pobegnil iz Sane v pristaniško mesto Aden. (Svet)

Grški parlament je v soboto potrdil predlog zakona, s katerim so davkoplačevalci dobili več časa za

plačilo davkov. Vlada upa, da ji bo ukrep pomagal napolniti prazno državno blagajno. Zakon, ki so

ga poleg poslancev vladajoče koalicije podprle tudi opozicijske stranke, pa bo tistim, ki imajo težave

pri plačilu davkov, omogočil odplačilo v do 100 obrokih. Državljani, ki bodo plačali vse davke do

konca marca, pa se bodo izognili globam in dodatnim obrestim. (Svet)

Grški premier Aleksis Cipras bo jutri obiskal Berlin in se z nemško kanclerko Angelo Merkel, s

katero sta se nazadnje srečala pred dnevi v Bruslju, pogovoril še na štiri oči. Iskanje izhoda iz slepe

ulice, v katero so zašla pogajanja o pomoči Grčiji, je v visoki prestavi, odnosi med Berlinom in

Atenami pa milo rečeno zaostreni. (Svet)

Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da preiskuje domnevne grožnje Islamske države

približno 100 pripadnikom ameriške vojske. Seznam imen in naslovov s pozivom k njihovemu uboju

je bil objavljen na spletni strani, povezani z omenjeno skrajno skupino. Skupina, ki je objavila ta

seznam, je sporočila, da je do podatkov prišla z vdorom v strežnike in baze. Ameriške oblasti so to

zanikale in zatrdile, da je večina objavljenih podatkov javno dostopnih. (Svet)

68

23. 3. 2015

Po vsej Sloveniji, tudi v Pomurju, so danes začeli zbirati podpise za vložitev zahteve za razpis

referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami

raznospolnih. Kot je znano, je pobudo dala Koalicija Za otroke gre, k podpisom pa državljane vabita

tudi rimskokatoliška cerkev in stranka Nova Slovenija. V 35 dneh morajo zbrati 40.000 podpisov,

medtem pa želijo referendum preprečiti poslanci Združene levice, DeSUS, SD in Zavezništva

Alenke Bratušek. Prispevek Nataše Brulc Šiftar. Spomnimo: novelo zakona o družinski zvezi in

družinskih razmerjih so predlagali v Združeni levici z namenom, da bi odpravili diskriminacijo

istospolnih parov. Diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin, kar spolna usmerjenost je, po

slovenski ustani ni dopustna, so opozorili. Koalicija Za otroke gre po drugi strani meni, da bo novela

odprla vrata za posvojitve otrok v homoseksualnih skupnostih, čemur nasprotujejo. Pobudo za

začetek zbiranja podpisov so napovedali že pred sprejetjem novele. Po njenem sprejetju v državnem

zboru pa jo tudi vložili skupaj z več kot 80.500 podpisi volivcev. Podpise za referendum so danes

zbirali tudi pred upravno enoto v Murski Soboti. Prostovoljka Verica: »Zbiramo jih, ker smo za

otroke, za družino, naj bi ostala družina, in otroci naj bi pripadali tudi starim staršem. Mislimo, da

družina mora ostati, tako bo tudi država lepše presperirala, ker iz družine izhajajo dobri otroci.« O

očitkih o diskriminaciji istospolnih oseb pa dodaja: »Seveda morajo tudi ti ljudje živeti. Ampak

samo zaradi otrok, najbolj nas moti tole, ne, zaradi otrok. Da otroci bi le naj rasli v družini očeta in

matere.« Svoj podpis je oddala tudi Renata: »Zato, da želim, da družinski zakonik ostane tak, kot je.

Da se ne odpravlja družine kot take, kot je zapisano v zakoniku, naj se to uredi v nekem drugem

dokumentu. Nimam nič proti istospolnim, ampak naj to urejajo drugače, na drug način. To niti ni

način, da tak po hitrem postopku hočejo izničiti pomen družine.« Medtem je skupina 23 poslancev

Združene levice, DeSUS, SD in ZaAB v parlamentarni postopek vložila predlog sklepa o

nedopustnosti razpisa referenduma o omenjeni noveli zakona skupaj z zahtevo za sklic izredne seje.

Tako bi preprečili referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine, je dejal

prvopodpisani pod zahtevo Matej Vatovec. Če državni zbor razpis referenduma zavrne, se lahko

njegovi predlagatelji obrnejo na ustavno sodišče. Če državni zbor tega ne stori, pa referenduma ne

more preprečiti nihče. V Koaliciji Za otroke gre so medtem napovedali, da če bo državni zbor

zbiranje podpisov ustavil, bodo vložili ustavno pritožbo. (Lokalne novice)

Potrošniki v Sloveniji so bili marca spet nekoliko bolje razpoloženi. Kazalnik zaupanja potrošnikov

se je po februarskem padcu mesečno popravil za tri odstotne točke, na letni ravni pa je bil višji za

16 odstotnih točk. Povprečje prejšnjih let je presegal za osem odstotnih točk. Optimizem potrošnikov

je tako spet blizu petletnega vrha. (Gospodarstvo)

Premier Miro Cerar po pogovoru z obrambnim ministrom Jankom Vebrom pričakuje dodatna

pojasnila v zvezi z analizo učinkov privatizacije Telekoma, so sporočili iz Cerarjevega kabineta.

Obenem premier zavrača "ultimativno izjavo" glavnega tajnika SD Dejana Levaniča, ki napoveduje

možnost izstopa SD iz koalicije, če premier ne bo podprl Vebra. (Slovenija)

Računsko sodišče je za pravilnosti poslovanja upravnega sodišča v letu 2013 izreklo mnenje s

pridržkom, ker je ugotovilo, da je v več primerih poslovalo v neskladju s predpisi. Med drugim je

zaposlenim previsoko obračunalo in izplačalo stroške prevoza na delo in z dela. Računsko sodišče

je zato zahtevalo odzivno poročilo. Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je v odzivu zapisala,

da so večino nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti odpravili že med potekom same revizije.

(Slovenija)

Kandidatka za ministrico za izobraževanje Klavdija Markež kot svojo prvo nalogo, v kolikor bo

potrjena za ministrico, izpostavlja dialog z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem sistemu. V

predstavitvi pred odborom državnega zbora je napovedala tudi zavzemanje za preoblikovanje

osnovnega in srednješolskega kurikuluma ter reševanje sistemskih težav univerz. (Slovenija)

Med streljanjem v odvetniški pisarni v Osijeku sta davi umrli dve osebi, je sporočila tamkajšnja

policija. Po poročanju medijev je bil ubit znani hrvaški odvetnik Vlatko Vidaković, napadalec pa

naj bi nato storil samomor. (Svet)

69

Evropska unija je lani ukrepala proti okoli 2500 nevarnim neživilskim izdelkom, ki jim je preprečila

vstop na svoje trge ali jih z njih umaknila. Največ opozoril o tveganjih se je nanašalo na igrače,

največ nevarnih izdelkov še vedno prihaja iz Kitajske, kaže poročilo o sistemu hitrega obveščanja o

nevarnih izdelkih, ki ga je danes objavila Evropska komisija. (Svet)

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je ob prvi obletnici izbruha epidemije ebole danes v

poročilu kritizirala počasen odziv mednarodne skupnosti na bolezen in podrobno opisala razmere, s

kakršnimi se sooča njeno osebje. Od izbruha epidemije v zahodni Afriki marca lani se je z ebolo

doslej okužilo skoraj 25.000 ljudi, več kot 10.000 pa jih je umrlo. (Svet)

Izraelski predsednik Reuven Rivlin bo mandat za sestavo vlade po pričakovanjih podelil

dosedanjemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Večina poslancev je namreč vodji Likuda izrazila

podporo. Rivlin se je včeraj sestal z voditelji šestih od desetih strank, ki so se uvrstile v kneset, s

preostalimi štirimi pa se je sestal danes. (Svet)

V lendavski družbi Varis oziroma njeni hčerinski družbi Varis top so danes predstavili dva nova

izdelka: radiator Memory in neprekinjeno stezo za kolesarje Pump Track. Izdelka sta plod lastnega

razvoja. Za radiator so prejeli tudi prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot zmagovalec 2015, ki je

ena najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu. Tokrat se je zanjo v treh kategorijah potegovalo

1928 izdelkov iz 56 držav. V kategoriji ogrevanje in klimatizacija je torej zmagal Varisov radiator.

Steza za kolesarje pa je primerna tako za otroška igrišča kot šole in tudi mestna središča. O obeh

izdelkih je direktor družbe Varis top Silvijan Čivre Nataši Brulc Šiftar povedal. »V firmi Varis top

proizvajamo že 25 let radiatorje. Na začetku smo proizvajali bolj te klasične radiatorje, vendar trg

nas je prisilil, da pristopimo malo bolj inovativno. Smo pred osmimi, desetimi leti začeli izdelovat

dizajn radiatorje. Sedaj pred nami je en radiator, ki smo ga naredili že v lanskem letu, vendar smo

ga še razvijali. To je en radiator zelo modernih oblik, vendar v notranjosti pa so materiali, ki so iz

naših krajev. Napolnjen je z glino, z raznimi vezivi, z izmenjevalci toplote, s tem pa da, če bi po

domače rekel, moderne oblike, odznotraj pa mala lončena peč. Vemo lončena peč tudi zadrži nekaj

toplote nekaj ur po kurjenju. To so lastnosti, ki pač jih ima ta radiator. Lahko ga priključimo na, na

toplovodno ogrevanje, elektro al pa kombinacijo.« Je namenjen za vse objekte? »Namenjen je za

vse objekte, vendar bolj za prestižne.« Poskrbeli ste pa tudi za mlade. »Poskrbeli smo tudi za mlade,

vendar motite se, če samo za mlade, tu so ti Pump Tracki, ki jih lahko uporabljajo tudi

osemdesetletniki, ko znajo kolesarit, da malo svojo veščino izboljšajo v kolesarjenju. Se pravi, varna

vožnja, tudi po mestu, če se malo na teh Pump Trackih pač vadijo.« Koliko časa ste porabili v družbi

za ta dva nova izdelka? »Radiator smo razvijali nekje pol leta, Pump Track pa tudi tu nekje. Tu

pred nami je sedaj ena lajt izvedba. To je za uporabo od za, za otroke od dveh let pa do 80 let starosti,

in potem v drugi fazi bomo izdelovali Pump Tracke tekmovalne, ki pač so malo bolj zahtevni in, in

za tekmovalne namene.« Na katere trge ciljate z vsemi temi izdelki? »Pump Track smo že na vezi,

se pogovarjamo, smo tudi skupaj tudi nekaj naredili z eno nemško firmo, ki projektira otroška

igrišča, vendar projektanti so aktivni gorski kolesarji in zelo dosti so nam pomagali. Na trgu

Beneluksa se z eno nizozemsko firmo pogovarjamo tudi, ko so tudi aktivni BMX-arji, tako da

mislim, da bo. Tam, kje je kolesarjenje zelo popularno, bo to tudi.« Kaj pa radiator? »Radiator pa

na vse trge, na vse trge. Celo iz Avstralije so nam sedaj javili, da bi želeli imet vzorčen radiator, da

bi ga tam razstavili pač, in da vidimo odzive avstralskega trga.« Dodajmo, da je bilo po besedah

direktorice Varisa Sabine Sobočan lansko leto za družbo s 182 zaposlenimi zelo uspešno. Ustvarili

so za 15,8 milijona evrov prihodkov, izdelali 2.524 gotovih kopalnic, 4.625 radiatorjev in 30 skejt

parkov. Opremili so tudi več svetovno znanih hotelov. Letos naj bi izdelali 2.600 gotovih kopalnic,

7.100 radiatorjev, 30 skejt parkov in Pump Trackov, ustvarili pa naj bi prihodke v višini 16

milijonov evrov. Kot je dodala Sobočanova, imajo ta čas podpisane pogodbe za 994 gotovih

kopalnic, kar predstavlja 38 odstotkov zastavljenih načrtov. (Lokalne novice)

Zdaj pa k drugi temi. V Litiji je bilo minulo soboto državno tekmovanje v hitrem in zanesljivem

računanju, na katerem sta svoj primat v tej disciplini spet potrdila dva Tišinčana: Rene Žižek, učenec

5. razreda Osnovne šole Tišina, ki je zmagal v starostni skupini četrto- in petošolcev, ter Kaja Tuškei,

nekdanja učenka tišinske šole, zdaj dijakinja Gimnazije Murska Sobota, ki je premagala vso

konkurenco med srednješolci. Prispevek Petre Kranjec Milanov. Že osem let je Osnovna šola Tišina

v državnem vrhu tekmovanja v hitrem in zanesljivem računanju na pamet. Kaja Tuškei je bila kot

osnovnošolka šestkrat državna prvakinja, le enkrat je bila druga. Redno se je uvrščala tudi na

70

meddržavna tekmovanja. Pred štirimi leti pa se je Kaji pridružil še Rene Žižek, ki je prav tako

izjemen talent v računanju in že od samega začetka nepremagljiv v svoji konkurenci. Tako Kajo kot

Reneja, ki sta na letošnjem tekmovanju izboljšala tudi svoja rekorda, je v svet hitrega računanja

uvedla mentorica Anka Brinar. »Začetki segajo nekako v leto 2006, ko smo se prvič srečali s tem

hitrim računanjem, in sicer učitelj po tolkih letih delovne dobe išče vedno neke nove izzive in meni

je prav prišlo ravno to hitro računanje. Prvo leto smo tekmovali v okviru šole, si nismo upali iti

naprej. No, drugo leto, ko smo pa prišli na državno tekmovanje, smo pa že osvojili prvo mesto, in

od leta 2007 naprej vseskozi imamo državnega prvaka.« Na sobotnem tekmovanju so dobili tudi

državnega podprvaka, saj je njihov devetošolec Žiga Škalič zasedel drugo mesto v svoji starostni

skupini. Seveda se vsi, ki spremljajo njihove dosežke, sprašujejo, kako jim uspeva biti tako rekoč

najboljša šola v državi v tej disciplini. Brinarjeva odgovarja, da gre za splet več dejavnikov. »Ti

moraš najti stvar, ki jo učencem daš, jim predočiš, jim priznaš, da so boljši od tebe, uživajo v tem,

če so seveda taki mali, pa so boljši od tebe. V glavnem, učencem je potrebno dati priložnost, potem

pa stati ob njih, jih spodbujati, jih motivirati in to je glavni razlog.« So pa vsi ti učenci odlični ne

samo v računanju, ampak so tudi dobri šahisti, kar po besedah Brinarjeve priča o njihovi izjemni

predstavi o številih, spretnosti, hitrem sklepanju, pomnjenju, predvsem pa učinkoviti osebni

strategiji in digitalni pismenosti. Vse te odlike so tudi ključne za uspeh pri hitrem računanju, pri

katerem mora tekmovalec v čim krajšem času na pamet rešiti račun, ki mu ga zastavi računalnik.

»Ko pojavi se račun, jaz recimo si pripravljam in si iščem strategijo, iščem pot, kje bom začela

seštevati, množiti, deliti, ima Rene rezultat.« Dolgoletna učiteljica matematike ponazori, kako

spreten je pri tem Rene Žižek, ki o svojem uspehu danes žal ni mogel spregovoriti sam, saj je manjkal

v šoli zaradi bolezni. Zdaj si lahko tudi malo odpočije od premetavanja števil, a ne za dolgo, saj ga

čaka še meddržavno tekmovanje v hitrem računanju, ki bo 9. maja v Rigi. Vendar, kot pravi

mentorica Anka Brinar, še ni jasno, ali bodo glede na finančno stanje v državi tja lahko odpotovali

ali pa se bodo tekmovanja udeležili na daljavo prek spleta. (Lokalne novice)

Svetovni dan voda, ki je bil včeraj, z različnimi dogodki zaznamujejo tudi v javnem zavodu

Krajinski park Goričko. Dopoldne so v še neobnovljenem prostoru gradu pri Gradu na Goričkem

odprli nov razstavni prostor Vidra. Prispevek Lidije Cer Magdič. V novem razstavnem prostoru,

imenovanem Vidra, so na ogled modeli, ki ponazarjajo delovanje vode v naravi in potem, ko se

vmeša človek. Modeli so nastali v projektu Aquaviva, ki ga je vodila Marijana Hönigsfeld Adamič

iz Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra. »Projekt Life pa je govoro o pomenu

biodiverzitete voda, vseh celinskih voda, in tudi to je prikazano z enim od teh modelov na način, da

lahko izvzamemo eno vrsto iz vodnega ekosistema in pogledamo, kaj se zgodi, če ta vrsta manjka.

Torej, lahko mladi obiskovalci spoznajo, kakšen je pomen celotnega spleta živih vrst v ekosistemu.

Torej voda ni samo tekočina, ni samo tista snov, ki se pretaka po nekem, po nekem koritu, in mogoče

ljudje razmišljamo, kako bi jo izkoristil za energetske namene in podobno, ampak to je tudi

življenjski prostor kjer živijo številne vrste. Njim je to tako življenjski prostor kot je nam kopno in

zrak.« Razstavljeni modeli prikazujejo naravni in regulirani tok potoka in posledice človekovega

posega v prostor. Nov razstavni prostor so si danes že ogledali učenci Osnovne šole Grad. Sodelavka

javnega zavoda Krajinski park Goričko Nataša Moršič: »Modeli bodo na gradu stalno na razpolago

šolskim skupinam, našim obiskovalcem, v bistvu vsem, ki bi želeli kaj več izvedeti o vodah, o

življenju v vodah, kako to zgleda na maketah, se podučiti tudi o vidri, ki je tisti lik, po katerem je ta

soba dobila tudi naslov. Prostor Vidra je urejen provizorično, to se lahko tudi vidi, da nismo vložili

skoraj nobenih sredstev v ureditev. Uredili smo začasno, da se lahko ti modeli vidijo, si pa

prizadevamo najti sredstva, da bi tudi te razstavne prostore uredili še bolj privlačno, še bolj zanimivo

za obiskovalce in jih dopolniti še z novimi vsebinami.« Dodajmo, da bo javni zavod Krajinski park

Goričko prireditve ob svetovnem dnevu voda sklenil v soboto. Ob 10.00 pripravljajo pohod

Trideželnega parka Goričko-Raab-Örseg po vulkanskih vrhovih okoli gradu Grad. Udeleženci bodo

spoznavali geološko preteklost vulkanizma na Goričkem, povezanega s Panonskim morjem. Med

10.00 in 16.00 pa bodo na gradu potekale velikonočne delavnice, tako za otroke kot odrasle, in

razstava. Razglasili bodo tudi rezultate natečaja Vüzenski dar. (Lokalne novice)

Mobilni oddelek murskosoboškega finančnega urada je pred dnevi opravljal kontrolo na pomurski

avtocesti. Uslužbenci so ustavili avtobus z moldavsko registracijo in ga pospremili k mejnemu

prehodu Petišovci na podrobnejši pregled, saj je bil eden od voznikov že vpleten v tihotapljenje

cigaret. Pri pregledu podvozja avtobusa so na več skritih mestih našli 52.400 cigaret različnih znamk

z moldavskimi tobačnimi znamkicami. Ob uvozu bi bilo treba za to blago plačati 7.985 evrov

71

dajatev. Uslužbenci mobilnega oddelka so tihotapljeno blago zasegli, zoper voznika pa uvedli

postopek o prekršku. (Lokalne novice)

Ob svetovnem dnevu voda so Dravske elektrarne Maribor v sodelovanju s Holdingom Slovenske

elektrarne in pod okriljem znamke Modri Jan razglasile zmagovalne naloge Eko projekta Pomurja

za osnovne šole in vrtce, ki so ga razpisale ob začetku šolskega leta 2014/2015. K projektu se je

prijavilo 25 razredov oziroma skupin iz osnovnih šol in vrtcev pomurske regije, zaključno poročilo

pa je oddalo 20 razredov oziroma skupin. Organizatorji so prvo nagrado in s tem donacijo v višini

1.500 evrov podelili Osnovni šoli II Murska Sobota oziroma njenemu ekološkemu krožku za

pravljici O štorklji in reki Muri in Štorkljina pot. Drugo nagrado v višini 1.200 evrov bo prejel Vrtec

Manka Golarja Gornja Radgona za risbice v različnih tehnikah. Tretjo nagrado v višini 1.000 evrov

pa si je prislužila Osnovna šola Radenci, kjer so se učenci osmega razreda izkazali s stripom in

fotonatečajem o reki Muri. Organizator se je odločil podeliti še dve nagradi za izvirnost v višini 500

evrov, ki ju prejmeta Osnovna šola Razkrižje oziroma učenci četrtega razreda, ki so izdelali tri

didaktične igre Mura ne jezi se, Büjraš ne jezi se in Muractivity, ter učenci šestega razreda Osnovne

šole Cankova za projekt Potujemo ob Muri – kdo gre z nami? Vse sodelujoče prispevke si je mogoče

ogledati na domeni www.modri-jan.si. Od 22. aprila, svetovnega dneva Zemlje, pa bodo razstavljeni

tudi v prostorih Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota. (Lokalne novice)

V župniji Beltinci je ob koncu tedna potekal četrti oratorijski dan, ki se ga je udeležilo več kot 110

otrok iz župnij Beltinci in Dokležovje. Za otroke so pripravili različne igre in športne aktivnosti.

Tema oratorija je bila zadnja Jezusova večerja. (Lokalne novice)

V panonski hiši Györgya Dobronokija v Dobrovniku je Kulturno društvo Petöfi Sandor minuli konec

tedna pripravilo dvodnevno razstavo pirhov. Društvo na ta način vrsto let ohranja in neguje ljudsko

kulturo izdelovanja pirhov. Na letošnji razstavi je sodelovalo 32 razstavljavcev. (Lokalne novice)

V kulturnem domu v Beltincih bo jutri ob 18.00 kulturni večer ob svetovnem dnevu vode. Kot so

zapisali organizatorji, se bo pelo, plesalo, igralo in pripovedovalo v ritmu dragocenih kapljic, ki

predstavljajo tudi bogastvo in dediščino Prekmurja. Nastopili bodo otroci Vrtca Beltinci, učenci

Osnovne šole II Murska Sobota, dijaki Gimnazije Murska Sobota in učenci Osnovne šole Beltinci. (Lokalne novice)

V petek ob 19.00 bo v Gledališču Park v Murski Soboti letni koncert Mešanega pevskega zbora

Štefana Kovača. Gre za že 48. tradicionalni pomladni koncert z naslovom Čar življenja je

preprostost. V zboru je aktivnih 28 članov različnih starosti, od študentov pa vse do upokojencev.

Zbor veliko nastopa doma in tudi v tujini in osvaja priznanja. Na letnem koncertu bodo kot gostje

nastopili člani Otroškega pevskega zbora Mavrica Osnovne šole Tišina. (Lokalne novice)

24. 3. 2015

SDS in Nova Slovenija bosta z interpelacijo zoper ministra za obrambo Janka Vebra počakali na

odločitev premierja Mira Cerarja glede ministra. Osnutek je že pripravljen, a ga še usklajujejo, so

pojasnili novinarjem. Premierju so tudi že posredovali poročilo komisije državnega zbora za nadzor

obveščevalnih in varnostnih služb, za katero je zaprosil, so pojasnili v SDS. (Slovenija)

Premier Miro Cerar, ki čaka dodatna pojasnila o ravnanju obrambnega ministra Janka Vebra, je

svoje stališče danes pojasnil tudi poslancem SMC. Ti bodo, kot napovedujejo, sledili njegovi

odločitvi. Veber sicer trdi, da bo Cerar pojasnila prejel še danes. Tako kot Cerar pa tudi predsednik

republike Borut Pahor želi, da se o tem razjasnijo vsi dvomi. (Slovenija)

Državni zbor bo v četrtek na izredni seji odločal o predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa

referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki ga je v ponedeljek v parlamentarni postopek

vložila skupina 23 poslancev ZL, DeSUS, SD in ZaAB. O kandidaturi Klavdije Markež za ministrico

za izobraževanje pa se bo državni zbor izrekal v petek na redni seji. (Slovenija)

72

Verica Trstenjak je predsednika državnega zbora Milana Brgleza obvestila, da umika kandidaturo

za mesto sodnice Sodišča Evropske unije. Kot je sporočila Trstenjakova, je kandidaturo umaknila,

ker po njenih besedah razmere v Sloveniji še niso dovolj napredne in sodobne, da bi večina pristojnih

organov, čeprav gre za dva strokovna kandidata, podprla strokovno osebo z odmevno mednarodno

kariero in ugledom, žensko in dajala prednost mladosti. (Slovenija)

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je na novinarski konferenci danes napovedal, da bo v nekaj

tednih odredil interni nadzor tam, kjer so zaznali izplačila ekstremnih honorarjev. Nekatere notranje

slabosti, ki jih je izpostavil tudi Supervizor, pa bodo odpravili v najkrajšem možnem času, kar so

sicer zapisali že v letnem programu dela. (Slovenija)

Strmoglavljenja airbusa 320 nemškega nizkocenovnega prevoznika Germanwings na jugovzhodu

Francije, na krovu katerega je bilo 148 ljudi, ni preživel nihče, je danes povedal francoski državni

sekretar na ministrstvu za promet. Dodal je, da so že našli razbitine letala in tudi več trupel. Vzrok

strmoglavljenja za zdaj ni znan, je pa pred strmoglavljenjem letalo padalo osem minut. (Svet)

V Srbiji danes obeležujejo 16. obletnico začetka zračnih napadov zveze Nato na takratno Zvezno

republiko Jugoslavijo. Osrednja slovesnost, ki se je bo udeležil srbski premier Aleksandar Vučić, bo

nocoj v Beogradu pri stavbi nekdanjega generalštaba srbske vojske. Srbski predsednik Tomislav

Nikolić bo obiskal Aleksinac, kjer bo položil venec na spomenik žrtvam Natovega bombardiranja.

(Svet)

V Tuniziji se bo danes začel Svetovni socialni forum, največje zborovanje aktivistov na svetu.

Forum, ki so ga prvič organizirali leta 2001 v Braziliji, bo tokrat drugič potekal v Tuniziji, prvič je

pred dvema letoma. Aktivisti z vsega sveta bodo razpravljali o alternativah kapitalističnemu

gospodarstvu in pravičnejši globalizaciji. Organizatorji so se odločili, da dogodek znova pripravijo

v Tuniziji, ker želijo utrditi dinamiko sprememb, ki so se porajale z revolucijo v tej arabski državi

pred štirimi leti in demokratičnimi gibanji v regiji. (Svet)

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v ponedeljek pozval predsednika Baracka Obamo, naj

Ukrajini pošlje orožje, da se bo lahko sama branila pred rusko agresijo. Za resolucijo, ki poziva k

oboroževanju Ukrajine z "ubojnimi obrambnimi sistemi", je glasovalo 348 poslancev, proti jih je

bilo 48. To pomeni še dodaten pritisk na Obamo glede dobave orožja Kijevu. (Svet)

V okviru pobratenja z bavarskim mestom Ingolstadt so se predstavniki Mestne občine Murska

Sobota minuli konec tedna udeležili tradicionalnega srečanja pobratenih mest. Župan Aleksander

Jevšek je bil prisoten tudi na odprtju sejma Miba, včeraj pa so se v okviru pobratenja na njegovo

pobudo v Ingolstadtu prvič srečali tudi pomurski in bavarski gospodarstveniki. Poslovno srečanje je

spremljala Mihaela Kalamar. Pobrateni mesti že od leta 1979 uspešno sodelujeta na področju športa

in kulture, s prvim tovrstnim poslovnim srečanjem, ki se ga je udeležilo 18 pomurskih in 16

bavarskih podjetij, pa širijo sodelovanje tudi na področje gospodarskega povezovanja. Župan mestne

občine Aleksander Jevšek je namreč prepričan, da je povezovanje gospodarstva ena ključnih nalog:

»Ne gre torej samo za Mestno občino Murska Sobota, tukaj so predstavniki pomurskega

gospodarstva in mi moramo pravzaprav tudi občinske meje nekoliko preseči in si skupaj vsi župani

in pa vsa politika in gospodarstveniki v regiji prizadevati za to, da dvignemo Pomurje.« V

predstavitvi je bilo slišati, da je pomursko gospodarstvo v lanskem letu doseglo 16-odstotno rast

izvoza, ta pa je danes višji kot pred svetovno gospodarsko krizo leta 2008. zaradi dobro razvitega

gospodarskega okolja tako lahko naša podjetja nastopajo kot resen partner na nemškem trgu. V to

je prepričan Peter Schnell, bivši nadžupan mesta Ingolstadt in začetnik pobratenja z Mursko Soboto:

»Sodelovanje med Ingolstadtom in Pomurjem ima tradicijo, zato moramo na tej osnovi graditi

naprej. Podlaga tega sodelovanja je zaupanje. Prepričani smo, da je to, kar ponuja Pomurje na

gospodarskem področju, kakovostno. In tudi sporazumevanje ni ovira, zato si ljudje lahko zaupajo.

In zaupanje je najboljša garancija poslovnega odnosa.« Zaupanje kot enega ključnih dejavnikov

izpostavlja tudi predsednik Pomurske gospodarske zbornice in prokurist lendavskega podjetja Varis

Štefan Sobočan, ki svoje proizvode že več desetletij uspešno izvaža na nemški trg. »Moram povedat,

da je nemški trg je zahteven, ne poznajo zamude, zahtevajo kvaliteto, zahtevajo resnost, to pomeni

so pravi poslovni partnerji. Na drugi strani pa pri njih ni to, da ne bi plačali, da bi pozabili plačat,

da nekaj ne bi dali, to pomeni korektni odnosi. Pri njih še vedno velja, da se nekaj dogovoriš, to

73

velja. Če podpišeš, če ne podpišeš, če daš roko, če se pogledaš v oči pa se zmeniš, to je to.« Vedno

več poslovnih priložnosti se odpira tudi na področju turizma. Sava Turizem, vodilni partner

zdraviliškega turizma v Pomurju, nemške kupce privablja z lokalnimi posebnostmi, tako Milan

Grah, prodajni referent za nemško tržišče: »Dejansko jih prepričamo najbolj z svojo prijaznostjo, z

svojo gastronomijo, največ uspeha dejansko. Vse skupaj se je pa tudi takrat še v Moravskih Toplicah

začelo, tudi s tega področja Ingolstadta, kjer so prihajali prvi gostje, nemški gostje sem, takratni naši

zdomci, ki so nagovorili svoje prijatelje, da so nas obiskali, in to se je potem v letih razvilo naprej v

bolj širše sodelovanje.« Potencialne nemške partnerje je na strani pomurskih podjetij iskalo tudi

podjetje Saubermacher-Komunala. Direktor Drago Dervarič: »Torej, poleg naše osnovne dejavnosti

zbiranja komunalnih odpadkov poskušamo razvijati tudi ostale komplementarne dejavnosti in ena

taka dejavnost je reciklaža tekstilnih ostankov, rabljenih oblačil, in druga dejavnost je pa predelava

vzmetnic, po domače jogijev, in tukaj si obetamo potencialnega partnerja, mogoče celo investitorja,

ki bi prišel in skupaj z nami naredil še eno novo zgodbo o uspehu.« Učinki oziroma rezultati

tovrstnih mreženj pa, kot poudarja prokurist Regionalne razvojne agencije Mura Franc Gönc, niso

takoj vidni: »Ampak tudi mi bomo poskusili meriti učinke tega dogodka in tudi tega tukaj danes v

Ingolstadtu. Ampak, seveda, to pride za določen čas. Tako, da tega se je treba zavedat, ampak dokler

prevladuje mnenje naših podjetij, da delamo v pravi smeri, da delamo koristno zadevo za njih, do ta

čas bomo tudi mi kot agencija in pa zbornica in pa vso podporno okolje seveda se trudili to tudi

delat.« Včerajšnja poslovna konferenca pa, kot so poudarili organizatorji na slovenski strani: Mestna

občina Murska Sobota, Regionalna razvojna agencija Mura in Pomurska gospodarska zbornica, ni

enkraten dogodek, saj so se z nemško gospodarsko zbornico in predstavniki mesta Ingolstadt že

dogovorili, da bodo poslovno konferenco znova organizirali jeseni. Takrat v Murski Soboti. (Lokalne novice)

Na Centru za socialno delo Murska Sobota ugotavljajo, da se socialna stiska med ljudmi veča. Zaradi

stečajev podjetij v naši regiji so lani zabeležili predvsem večje število odločb o izrednih socialnih

pomočeh, za zmanjšanje materialnih stisk in preprečevanje revščine pa so med drugim na podlagi

pogodb z občinami izdali tudi 1.280 odločb o občinskih denarnih pomočeh. Podrobnosti o delu v

preteklem letu so predstavili na današnji novinarski konferenci. Prispevek Tatjane Letnik. V

preteklem letu je prišlo do nekaterih sprememb zakonodaje na področju socialnovarstvenih in

družinskih prejemkov. Tako so do izredne denarne pomoči po novem lahko upravičeni tudi tisti, ki

prejemajo varstveni dodatek. Nekaj novosti je tudi na področju vračil denarne socialne pomoči. Tako

se izredna socialna pomoč ne vrača več, prav tako ni vračila denarne pomoči, ki jo je oseba prejemala

12 mesecev ali manj. Za tiste, ki prejemajo to pomoč več kot eno leto, pa je predvideno vračilo dveh

tretjin pomoči. Kot ugotavljajo na tukajšnjem centru za socialno delo, so lani izdali več odločb o

vseh pravicah iz javnih sredstev kot leto poprej. Med drugim so izdali 7.804 odločbe o denarnih

pomočeh, 1.266 odločb o varstvenem dodatku, izredno se je povečalo tudi število izrednih denarnih

pomoči. Teh je bilo lani 3.624, leto poprej pa 2.511. V sodelovanju z občinami so dodelili tudi 1.280

odločb o občinskih pomočeh. »To je več kot v letu 2013, ko smo jih izdali samo 827, ampak velik

del tega povečanja lahko pripišemo Aha Muri, stečaju tega podjetja, ker smo za ta namen izdali

samo dodatnih 451 vlog,« je povedala direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Nataša

Meolic. Kot še ugotavljajo na centru, se je lani povečala obravnava skrbništva za poseben primer za

odrasle. Teh je bilo lani 91, leto poprej 62, kar utemeljujejo z daljšo življenjsko dobo in pojavom

bolezni starejših. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se povečuje število deložacij. »Obravnavali

smo tudi 16 deložacij naših uporabnikov. Če res dokončno do deložacije pride, lahko tukaj mi

pomagamo samo s kratkotrajnimi namestitvami, kot je to krizni center za mlade, materinski dom,

zavetišče za brezdomce, ampak tukaj je predvsem potem težava, ker ne moremo namestiti celotne

družine.« Dodajmo še, da upravičenci ali vlagatelji za socialno pomoč v naši regiji niso le

brezposelni, pač pa tudi zaposleni in upokojenci, ki ne zmorejo poravnati vseh obveznosti, saj

njihovi prihodki ne zadoščajo niti za preživetje. (Lokalne novice)

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je to popoldne sestal s predstavniki

Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč, komisije za kmetovanje na

vodovarstvenih območjih pri Kmetijsko-gozdarski zbornici ter Ministrstva za okolje in prostor. Na

srečanju so govorili o kmetovanju na vodovarstvenih območjih, sestanka pa se je udeležil tudi

predsednik Civilne iniciative Apaško polje Martin Fras, ki je za Murski val povedal: »Moram reči,

da je bil sestanke dokaj konstruktiven, neke izvlečke, sklepe smo sprejeli, kateri vodijo k dejansko

reševanju tega problema na vodovarstvenih območjih.« Kateri so ti sklepi? »Konstruktivni sklep,

74

kot vemo, so šli predstavniki ministrstva, tako kmetijskega kakor tudi okoljskega, gledat, kako se

tej stvari streže v sosednji Avstriji, uvidli, kako je, zato smo sedaj sprejeli sklep, da probamo stvari

naravnat po njihovih smernicah, se pravi, pogodbe z oskrbovalci s pitno vodo, se pravi komunalci

in kmeti, sestavljene, pa dejansko odškodnine potem izplačane. Naprej smo se ukvarjali tudi okoli

samega kmetijsko-okoljskega programa, kateri nekako ne pokrivle dejavnosti oziroma stvari na

prvem vodovarstvenem območji. Dejansko izključuje stvari, kmetijsko-okoljski program pa sam

režim na vodovarstvenem območji, na prvem, zato smo stremeli k tem in tudi sprejeli sklep, da bomo

probali dodati neke stvari, katere bodo potem izboljšale samo ekonomiko pridelovanja poljščin na

prvem vodovarstvenem območji. Nadalje smo se menili tudi za nadomestna zemljišča, katera žal

ovira sam zakon o kmetijskih zemljiščih, ampak bomo pristopili k stvarem individualno za

posamične kmetije in tam videli kaj se da naredit v sodelovanju z ministrstvom kmetijskim kakor

tudi z skladom zemljišč.« Koliko časa ste si dali za uresničitev sklepov? »Ponovni sestanek je

planiran prve dni junija, torej tri mesece, formirane bodo posamezne skupine, katere bodo te sklepe

začele reševati, in potem bomo videli kako naprej.« (Lokalne novice)

V preteklem času je na naslov Petrol Geoterma prišlo več prijav o domnevnih okoljskih

nepravilnostih na Petišovskem polju. Podjetje je prijave vzelo resno in takoj sprožilo ustrezne

postopke ter opravilo vse potrebne analize in testiranja, ki so pokazala, da v nobenem primeru ni šlo

za nevarne snovi, so danes v sporočilu za javnost zapisali v družbi Petrol Geoterm. Prijave so se

tako izkazale za lažne, so poudarili. Kot so dodali, je tudi zadnja laboratorijska analiza zemljine

pokazala, da le-ta ni bila onesnažena s surovo nafto. Ocena nevarnih lastnosti vizualno onesnažene

zemljine, ki je bila predmet prijave, temelji na uredbi o odpadkih. Rezultati laboratorijskih analiz

reprezentativnega vzorca so pokazali, da zemljina ni nevarna, saj ni eksplozivna, oksidativna, lahko

vnetljiva ali vnetljiva, dražilna, strupena, škodljiva, rakotvorna, jedka ali infektivna. Zemljina prav

tako ni strupena za razmnoževanje, ni mutagena, ne povzroča občutljivosti in ni ekotoksična, so med

drugim zapisali v sporočilu. V primerjavi z rezultati analiz matične zemljine so bile zaznane rahlo

povišane vsebnosti ogljikovodikov oziroma mineralnih olj, kar je bilo mogoče sklepati že iz izgleda

madežev na zemlji. Ugotovljena vsebnost žvepla nakazuje, da je zemljina površinsko nekoliko

onesnažena z odpadnim mineralnim oljem. Kontaminacija s surovo nafto je na podlagi opravljenih

analiz izključena, so še zapisali v družbi Petrol Geoterm. (Lokalne novice)

Murskosoboško okrožno sodišče je danes vpisalo v sodni register invalidsko podjetje Kor teksti, d.

o. o., ki ga je ustanovilo celjsko podjetje Prevent & Deloza. To je namreč vzelo v najem manjši del

bivših Murinih proizvodnih prostorov, kjer bodo v treh mesecih vzpostavili proizvodnjo šivanja

zaščitnih oblek in drugih izdelkov višjega cenovnega razreda. Delati bodo začeli s približno

dvajsetimi delavkami in delavci, polovica teh pa bo imela status invalida. (Lokalne novice)

Eden izmed neizbranih ponudnikov je prejšnji teden vložil zahtevek za revizijo odločitve Ministrstva

za zdravje, ki je za gradnjo druge faze ljubljanske urgence izbralo podjetje SGP Pomgrad, so potrdili

na Ministrstvu za zdravje. Za posel izgradnje druge faze diagnostično-terapevtskega servisa se je

potegovalo pet izvajalcev. Neizbrani ponudniki so imeli možnost pritožbe v 15-ih dneh po prejemu

odločitve o izbiri. Zahtevek za revizijo so vložili pri naročniku, v tem primeru Ministrstvu za

zdravje. Naročnik lahko ali v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali pa

zavrne zahtevek za revizijo. Če ga zavrne, gre zadeva na državno revizijsko komisijo. Če pa delno

razveljavi postopek, se lahko na to odločitev državni revizijski komisiji pritoži vlagatelj. (Lokalne

novice)

V Skupnosti občin Slovenije so danes na volilni skupščini odločali o novem vodstvu. Med drugim

so izbrali predsednike treh sekcij, kjer se bodo v enakih časovnih obdobjih znotraj štiriletnega

mandatnega obdobja zvrstili na čelu skupnosti. Tako so izvolili vodstvo sekcij mestnih občin, sekcij

občin s sedežem upravnih enot in sekcij ostalih občin, kjer je postal podpredsednik župan Občine

Dobrovnik Marjan Kardinar. (Lokalne novice)

S toplejšim vremenom je na cestah vse več motornih koles, zato policisti opozarjajo na potrebne

priprave, ki jih motoristi pred sezono ne smejo izpustiti. Vsekakor je treba preveriti aktivno in

pasivno varnost motorja in motorista. Policisti voznikom motornih koles svetujejo, da se v novo

motoristično sezono zapeljejo previdno in vidno. Prve vožnje naj bodo individualne in ne skupinske.

Pazijo naj na cestiščih ostale posledice zime, predvsem na luknje in razpoke v asfaltu ter pesek, ki

75

je ponekod še vedno na robu cestišč in cestišču. Poleti pa se morajo motoristi zavedati, da na

hladnem asfaltu pnevmatike še niso tako dobrega oprijema kot na vročem poletnem asfaltu, zato je

treba ob prvih kilometrih pnevmatike primerno ogreti, hitrost vožnje pa prilagoditi razmeram na

cesti. Vozniki vseh drugih vozil v prometu pa naj upoštevajo motoriste, ki so v prometu bolj

ogroženi. Policisti Policijske uprave Murska Sobota bodo tudi letos tovrstni problematiki posvetili

veliko pozornosti in za izboljšanje stanja izvajali tako represivne kot preventivne aktivnosti, med

drugim bodo sodelovali z motorističnimi klubi in svetovali voznikom, opravili bodo tudi več

poostrenih nadzorov nad vozniki enoslednih motornih vozil s poudarkom na hitrosti in tehnični

brezhibnosti motornih koles. (Lokalne novice)

25. 3. 2015

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je s 30 glasovi za in petimi glasovi proti

imenovala Sama Fakina za generalnega direktorja zavoda. Proti je glasoval del predstavnikov

upokojencev v skupščini. K imenovanju mora dati soglasje še državni zbor, kjer pa se utegne

zaplesti, saj Fakina ne podpira največja parlamentarna stranka SMC. Fakina ne podpirajo tudi v

Novi Sloveniji, v SD-ju pa ga bodo podprli. V drugih parlamentarnih strankah se še niso izjasnili,

ali podpirajo tudi tretji Fakinov mandat na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

(Slovenija)

Slovenski podjetniški sklad je na današnjem dnevu odprtih vrat v Mariboru podjetnikom predstavil

letošnje možnosti za pridobitev finančnih spodbud sklada. "Na razpolago je okoli 100 milijonov

evrov finančnih spodbud, od tega je okoli 80 odstotkov garancij za zavarovanje bančnih kreditov,"

je povedala direktorica Maja Tomanič Vidovič. (Gospodarstvo)

Na upravnih enotah so imeli dopoldne nekaj težav z informacijskim sistemom. Med drugim ni

delovalo potrjevanje podpisov v podporo razpisu referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, so

potrdili na ministrstvu za notranje zadeve, a hkrati zatrdili, da je bilo obrazce podpore kljub temu

možno oddati. (Slovenija)

Evropska komisija je danes v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo

varnost odobrila 22 novih večletnih nacionalnih programov za obdobje 2014-2020 v skupni

vrednosti okoli 1,8 milijarde evrov. Slovenija bo iz sklada za azil, migracije in vključevanje prejela

14,7 milijona evrov. (Svet)

V oddaji Planet danes ob 19.00 pripravlja Mirko Mayer gospodarsko debato. Gostil bo vrhovno

državno tožilko Blanko Žgajner, nekdanjo nadzornico Luke Koper Olgo Franca, davčna svetovalca

Ivana Simiča in Barbaro Guzina ter prek videopovezave pravosodnega ministra Gorazda

Klemenčiča. V debati bodo razkrita slovenska imena v tako imenovani aferi Swiss Leaks in

povezava s posli, v katerih je iz državnega podjetja Luka Koper izginilo več milijonov evrov.

(Gospodarstvo)

V francoske Alpe, kjer je v torek strmoglavilo letalo prevoznika Germanwings s 150 ljudmi na

krovu, so danes prispeli francoski predsednik Francois Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel

in španski premier Mariano Rajoy. Na ta način želi trojica voditeljev počastiti žrtve torkove tragedije

in se obenem srečati s svojci ubitih. V nemški letalski družbi Lufthansa so se danes z minuto molka

spomnili žrtev. Direktor Lufthanse Carsten Spohr je ob tem na letališču v Frankfurtu dejal, da je bil

ponesrečeni airbus A320 "v brezhibnem stanju". (Svet)

V več evropskih državah so v torek s pomočjo Europola in Eurojusta aretirali 77 domnevnih

tihotapcev ljudi, ki so lani na zahod Evrope pretihotapili več kot 10.000 ljudi s Kosova, je sporočil

Europol. Glavnega osumljenca, 53-letnika, aretirali na Madžarskem. (Svet)

76

Šiitski uporniki v Jemnu se bližajo mestu Aden, v katerem je predsednik Abedrabo Mansur Hadi

vzpostavil začasno prestolnico. Danes so zasedli ključno letališče in vojaško bazo pri Adnu,

popoldne pa je vojaško letalo bombardiralo tudi palačo, v kateri si je Hadi uredil rezidenco. (Svet)

Potem ko so pristojna odbora in občinski svet Občine Lendava razpravljali o okoljski problematiki

in vprašanju frakinga glede črpanja plina na Petišovskem polju ter v zvezi s tem sprejeli stališča, je

župan Anton Balažek v imenu občine na premierja vlade Republike Slovenije naslovil pismo in ga

pozval k ureditvi razmer. Prispevek Mihaele Kalamar. Kot je v pismu predsedniku vlade Miru

Cerarju zapisal Anton Balažek, je črpanje plina na Petišovskem polju in potencialne nevarnosti

metode frakturiranja zbudilo veliko medijsko pozornost, sprožile so se aktivnosti civilne iniciative,

zaskrbljeni pa so tudi občani. Dodal je, da je občina stališče do te problematike zavzela že leta 2012,

nedavno pa sta tematiko obravnavala občinski svet in pristojna odpora. Iz navedenih stališč jasno

izhaja, da se mora država opredeliti do tega problema in prevzeti odgovornost za posledice sprejetih

odločitev tem bolj, ker je Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije podelilo koncesije za

črpanje plina. Zadeva pa postaja vse bolj kompleksna, je zapisal župan. nadaljevanju poudarja velike

težave občine z brezposelnostjo: »V državnem podjetju Nafta Lendava smo izgubili številna delovna

mesta. Želimo si čistega okolja in razvoj lokalnega gospodarstva z novimi delovnimi mesti.

Prepričani smo, da je zadevo možno urediti na ravni vlade Republike Slovenije v sodelovanju z

različnimi ministrstvi in v dialogu z lokalnim okoljem, še pojasnjuje Balažek. Premiera tako prosi

za angažiranje in začetek aktivnosti, na podlagi katerih se bodo zadeve korektno uredile. Župan se

je obenem obrnil tudi na Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrico seznanil z dopisom

predsedniku vlade in jo prosil za angažiranje pri iskanju optimalnih rešitev za gospodarski razvoj

brez večjih tveganj za okolje. Hkrati je ministrico Ireno Majcen prosil, da pristojne službe odredijo

izkop in analizo lokacije, na kateri so domnevno zakopani odpadki, s čimer bodo zadevi dejansko

prišli do dna in ohranili zaupanje javnosti. Občina bo v letošnjem letu naročila ponovitev okoljskega

odtisa, kjer bodo izdelane tudi simulacije, s čimer bodo možne neposredne primerjave z odtisom na

ravni Slovenije, še sporočajo z občinske uprave. Medtem so se, kot smo poročali včeraj, prijave o

domnevnih nepravilnostih uhajanja plina in onesnaženosti tal na Petišovskem polju na podlagi

strokovnih analiz in testov izkazale kot neutemeljene in lažne. Kot so še sporočili iz družbe Petrol

Geoterm, pri preiskavi domnevno zakopanih nevarnih kemikalij, ki naj bi bile zakopane med

sanacijo vrtin leta 2006, še v času Nafte Geoterm, družba Petrol Geoterm sodeluje z Inšpektoratom

Republike Slovenije za okolje in prostor. Dodajajo še, da bo Petrol Geoterm tudi v prihodnje deloval

v skladu z vso zakonodajo in z dolžno skrbnostjo do varovanja ljudi in okolja ter za svoja dejanja

prevzemal popolno odgovornost, enako pa pričakuje tudi od ostale zainteresirane javnosti. (Lokalne

novice)

Družba Elektro Maribor je v Murski Soboti predstavila lanske naložbe na področju tukajšnje

območne enote in načrtovane gradnje. Kot so povedali na današnji novinarski konferenci, so v

lanskem letu zabeležili skupen padec porabe električne energije za 0,7 odstotka. Družba pa bo letos

za naložbe na murskosoboškem območju namenila devet milijonov evrov. Prispevek Tatjane Letnik.

Območna enota Elektra Murska Sobota pokriva 19 pomurskih občin, oskrbuje dobrih 36.000

odjemalcev in ima skoraj 2.700 kilometrov skupne dolžine elektrodistribucijskega omrežja. Lani je

Elektro Maribor za naložbe na celotnem območju, ki ga pokriva družba, zagotovil dobrih 22

milijonov evrov. Letos je predvidenih 25 milijonov, je povedal predsednik uprave Boris Sovič: »Na

območju Območne enote Murska Sobota smo v lanskem letu imeli približno 3,3 milijona investicij

v srednje- in nizkonapetostno omrežje, v letu 2015 načrtujemo nekoliko višje investicije in sicer v

skupnem obsegu 9 milijonov evrov.« Lani so za naložbe v srednjenapetostne naprave na tem

območju namenili dobre 3 milijone. »Obnova tranzitnega daljnovoda 20 kilovoltov RTP Murska

Sobota – Gomilice, izgradnja nove kabelske povezave 20 kilovoltov Rankovci – Kupšinci, obnova

nizkonapetostnega omrežja 400 voltov Sobota Prešernova – izvod Miklošičeva, izgradnja

transformatorske postaje Črenšovci Ogradi in vključitev v srednje- in nizkonapetostno omrežje, v

RTP Petišovci dograditev transformatorja 2, dograditev transformatorjev RTP Petišovci in še

nekaterimi drugimi potezami, potem smo tudi obnovili 35-kilovoltni daljnovod Ljutomer – Petišovci

in uredili odvodnjavanje in izvedbo lovilca olj v RTP Lendava, kar je seveda pomembno tud z vidika

varovanja okolja.« Ena največjih letošnjih naložb, vredna okoli šest milijonov evrov, je gradnja

visokonapetostnega daljnovoda Murska Sobota – Mačkovci. Gre za nacionalni projekt, ki bo

izboljšal zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo na Goričkem, obenem pa je nujno

potreben za elektrifikacijo železniške proge med Hodošem in Mursko Soboto. »Načrtujemo, da bi v

77

letošnjem letu že začeli z gradnjo, in aktivnosti, ki so povezane z pripravami na to, tudi intenzivno

potekajo.« Za projekt so pridobljene vse služnosti, v največjem delu s podpisom služnostnih pogodb

in vpisom v zemljiško knjigo. Nekaj pravic – gre za tiste, ki se ne strinjajo s traso daljnovoda – pa

so pridobili po sodni poti. Kot je znano, daljnovodu že več let nasprotuje Civilna iniciativa Puconci,

ki zahteva gradnjo pod zemljo vsaj v dolžini 3,2 kilometra. Vendar, kot smo lahko slišali danes, naj

bi bila ta gradnja za 5,7-krat dražja. Kot kaže, iniciativa ni bila uspešna, saj ima Elektro Maribor že

pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje in soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja,

kmalu pa naj bi pridobili tudi delno gradbeno dovoljenje. (Lokalne novice)

V Skupnosti občin Slovenije so na volilni skupščini odločali o novem vodstvu. Med drugim so

izbrali predsednike treh sekcij, ki se bodo v enakih časovnih obdobjih znotraj štiriletnega

mandatnega obdobja zvrstili na čelu skupnosti. Vrstni red, kateri bo predsedovanje nastopil prvi, bo

predsedstvo določilo na naslednji seji. Za podpredsednika ene od sekcij in sicer sekcije ostalih občin

– poleg te Skupnost občin Slovenije sestavljata še sekcija mestnih občin in sekcija občin s sedežem

upravnih enot – so izvolili župana Občine Dobrovnik Marjana Kardinarja. Ta je poudaril, da je

pomembno imeti v skupnosti nekoga iz naših krajev, saj se tako lažje in hitreje prenašajo

informacije iz občin do vlade in nazaj. Kardinar je za naš radio povedal še: »Zelo pomembno je, da

se pogovarjamo in skupno rešujemo vse probleme, ki nastajajo, ne pa pravzaprav, da se pogajamo,

se pravi, da nekako merimo moči, kdo je močnejši, kdo je iznajdljivejši, ker to pravzaprav verjetno

tudi na dolgi rok nikamor ne vodi. Sigurno je prvo, kar je moje vedno blo nekako želja, da se

racionalizira, se pravi, obveznosti občine, racionalizira se na celem nivoju javna uprava in predvsem,

da se te administrativne obveznosti, ki seveda povzročajo dodatne stroške, dodatno delo občinam,

da se to seveda nekako ponovno pregleda in da na tem napravimo, če lahko tako rečem, neki red.

Drugo, seveda, da se moramo vsi skupaj zavzemati, da ostajamo financirani tako kot smo seveda se

sedaj zmenili, kljub temu da nismo ravno uspeli na tistih 536 glavarine in da je 525. In, kar je tudi

seveda pomembno, da ostajajo vsi tisti dogovori tudi pri financiranju 21. člena, ki je nekako pravica,

da občine imajo lahko se še naprej seveda ta možnost financiranja. In kar je najbolj pomembno, se

pravi, če nam je po zakonodajni pravici ustanovitev občine dana možnost, potem moremo seveda

vse tiste pravice, na drugi strani pa tudi dolžnosti, seveda zastopati tako, kot seveda jih tudi želimo.

Mogoče bi še samo to dodal, zelo pomembno je seveda, kako bo Pomurje pravzaprav odreagiralo

na določene skupne projekte, ki bodo seveda tudi v nadaljevanju zelo pomembni za razvoj naše

regije. Mislim pa, da smo na področju pomurskega vodovoda pa tudi na področju projekta

kanalizacije vedle občine skupaj stopiti tako, da seveda je naslednji korak, da velike projekte

peljemo občine skupaj, s tem pravzaprav tudi racionaliziramo določene obveznosti, istočasno pa

pravzaprav lažje rešujemo vse tiste probleme, ki jih v naši regiji seveda imamo. In mislim, da na

področju razvoja gospodarstva, turizma in kmetijstva seveda je tisti pravi odgovor ključen seveda z

razvojem tistega dela zdravstva, sociale, ki pa na našem področju seveda je zelo akuten.« (Lokalne

novice)

Na beltinskem gradu, po katerem bo obiskovalca lahko odslej vodil pametni telefon, je bila danes

sklepna konferenca čezmejnega projekta Futur. Prav virtualni sistem vodenja po gradu v Beltincih

je eden od rezultatov projekta, ki je bil namenjen razvoju turizma v pomurski regiji in Železni

županiji na Madžarskem. Poroča Petra Kranjec Milanov. Kot je na današnji konferenci povedal

svetovalec direktorja Regionalne razvojne agencije Mura Romeo Varga, so se v RRA Mura projektu

Futur pridružili na povabilo urada Železne županije iz Sombotela, k sodelovanju pa so pritegnili še

sedem pomurskih občin: Apače, Beltince, Ljutomer, Križevce, Lendavo, Gornje Petrovce in Grad.

Za začetek so z madžarskimi partnerji oblikovali skupno strategijo razvoja turizma: »Ne samo, da

smo jo naredili, ampak naša zunanja sodelavka gospa Polonca Blažič se je odločila, da bo naredila

korak naprej, in sicer, da bomo dobili dokument, ki bo na nek način operativni dokument za razvoj

turizma in katerega želimo s pridom uporabljati v naslednjem obdobju. Iz te strategije je nastalo 20

turističnih produktov na slovenski in 20 na madžarski strani, med katerimi jih je nekaj že tudi

dejansko vključenih v turistično ponudbo. »Dve turistični agenciji v Pomurju, to je Zvezda in

Kompas, sta izbrali pet teh turističnih produktov in sklenili z približno 20 ponudniki pogodbe o

sodelovanju, tudi RRA Mura je sopodpisnik tega početja, in v naslednjih dneh bomo lahko dobili na

mizo produkte, ki bodo na prodajni polici, ki jih bo moč kupiti v turističnih agencijah po Sloveniji,

Avstriji in upam, da tudi, tudi drugod.« Za vse, ki jih zanimata zgodovina in stavbna dediščina tega

območja, pa še posebej zanimiva e-monografija gradov, ki so jo prav tako vzpostavili v okviru

projekta in prinaša opis zgodovine in posebnosti 14 dvorcev in gradov iz omenjenih pomurskih občin

78

in iz Železne županije. Vsakega si je po Vargovih besedah mogoče ogledati tudi v 3D obliki.

Posebna pridobitev za turiste pa je tudi že omenjeni digitalni sistem vodenja v beltinskem gradu,

natančneje v tamkajšnjem lekarniškem muzeju. »Kjer lahko z običajno napravo, to je pametni

telefon ali karkoli podobnega, se gibljemo po tem dvorcu in Wi-Fi sistem z pomočjo triangulacije

nekako se zave, kje se trenutno nahajamo, in nam lahko o vsakem artefaktu, ki se v muzeju nahaja,

ponudi informacijo. Prav tako je pri vsakem navedena QR koda, tako da jo je možno tudi skenirati,

in nas potem poveže s sistemom in nam ponudi dodatne informacije.« E-monografijo o pomurskih

gradovih pa si je mogoče ogledati na spletni strani pannon-castles.eu. (Lokalne novice)

Od 35 registriranih društev upokojencev v Pomurju jih je večina že opravila zbore članov. Nekateri

so bili tudi volilni, v večini pa z delom nadaljujejo stara vodstva. Do ene izmed menjav je prišlo v

Društvu upokojencev Križevci pri Ljutomeru. Nova predsednica je postala Milica Hamler iz Vučje

vasi. »Najprej se moramo zahvaliti vsem članom Društva upokojencev Križevci, ki so mi dali

zaupnico. V letošnjem letu smo si že nekako naredili program dela. Danes smo opravili volilni

občni zbor, seveda pa nismo pozabili na materinski dan, saj smo imeli tudi kratko proslavo z

nastopajočimi. Nadalje bomo organizirali v mesecu maju ali juniju enodnevni izlet, v juliju pa se

bomo udeležili srečanja upokojencev Pomurja. V času občinskega praznika v septembru bomo

sodelovali z občinsko upravo ob pogostitvi starejših nad 69 let. Oktobra predvidevamo še tudi en

kratek izlet. V mesecu novembru bomo praznovali martinovanje, v decembru pa silvestrovanje.

Letos se tudi vključili v novi projekt Na zdravje, ki ga pripravlja ZDUS in pokrajinska zveza. Do

sedaj smo že vključeni v projekt Starejši za starejše nad 69 let. Naša folklorna skupina redno obiskuje

starejše po domovih, udeležuje pa se tudi po revijah in raznih proslavah. Sodelovali bomo tudi z

občinsko upravo in drugimi društvi v Občini Križevci pri Ljutomeru.« (Lokalne novice)

V ponedeljek se je k prevzemni družbi SGP Pomgrad po postopku poenostavljene pripojitve

pripojila družba SGP Pomgrad Gradnje, ki je tako prenehala obstajati, so sporočili iz družbe SGP

Pomgrad. Na družbo SGP Pomgrad je s pripojitvijo prešlo vse premoženje ter pravice in obveznosti

prevzete družbe. Položaj zaposlenih in poslovnih partnerjev se z izvedeno pripojitvijo ne bo

spremenil. Skupino Pomgrad so k pripojitvi vodili racionalizacija poslovanja skupine, lažje

sodelovanje na razpisih, lažje izvajanje projektov na področju javnih naročil, poenostavljena matrika

vodenja skupine Pomgrad ter drugi ekonomski učinki, so še sporočili iz uprave družbe SGP

Pomgrad. (Lokalne novice)

Nafta Petrochem je postala stoodstotna lastnica družbe Metanol, saj sta predvidena kupca odstopila

od splošnega sporazuma, po katerem bi morala Nafti Petrochem plačati kupnino, sicer vrneta vse

poslovne deleže. Metanol bo tako na dražbi, aprila pa bosta na dražbi tudi industrijska čistilna

naprava in upravna stavba. Dražbi Petrochemove upravne stavbe v središču Lendave za izklicno

ceno 430.000 evrov ter industrijske čistilne naprave, za katero je izklicna cena 1,25 milijona evrov,

bosta 24. aprila. Medtem ko bo prva potekala po običajne postopku z zviševanjem izklicne cene, bo

druga potekala z zniževanjem izklicne cene, kar pomeni, da se na dražbi cena znižuje in zmaga tisti

ponudnik, ki prvi sprejme znižano ceno. Vendar pa pri tem ni znano do katerega zneska – soglasje

zanj da sodišče – poteka zniževanje. Kljub številnim govoricam, da naj bi stečajni upravitelj našel

najemnika za tovarno formalina, je Silvo Zorec danes povedal, da pravega interesenta na žalost ni,

zato sodišču pripravlja predlog prodaje celotnega kompleksa, kjer izdelujejo formalin, lepila in

smole. (Lokalne novice)

Na četrti redni seji občinskega sveta v Radencih so potrdili mandata novoizvoljenima svetnikoma.

Na nadomestnih volitvah, ki so potekale zaradi odstopa na rednih volitvah izvoljenih svetnikov

Ivana Rihtariča in Dušana Domajnka, sta največ glasov prejela Sašo Zidar in Srečko Rautar, ki sta

tako dopolnila 16-članski občinski svet. Na tokratni seji je radenski župan Janez Rihtarič obvestil

prisotne, da bo mesto podžupana zasedel Aleš Kaučič. Radenski občinski svetniki so v drugi

obravnavi potrdili proračun za letošnje leto, težek nekaj več kot devet milijonov evrov. Za investicije

bodo namenili skoraj šest milijonov evrov, večino pa bodo porabili za gradnjo vodovodnega omrežja

v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C. (Lokalne novice)

Občine morajo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo do konca marca poslati predloge

investicijskih projektov in potrebe po sprejemu dokumenta identifikacije investicijskega programa.

Občina Kobilje v tem okviru načrtuje izdelavo hidrološko-hidravlične študije in kart poplavne

79

nevarnosti. Z izdelano študijo bo občina namreč lahko nadaljevala postopek priprave in sprejema

občinskega prostorskega načrta, ki je temeljni prostorski razvojni dokument. Vrednost izdelave

študije znaša slabih 13.000 evrov in jih bo Občina Kobilje financirala iz lastnega ter iz državnega

proračuna na osnovi 23. člena zakona o financiranju občin. Predlagani projekt bodo svetniki

obravnavali na današnji seji, ki se bo začela ob 18.00. (Lokalne novice)

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je končalo sojenje 21-letnemu Denisu Hozjanu iz Dolnje

Bistrice, ki mu je tožilstvo očitalo kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno osebo, kaznivo

dejanje spolnega nasilja in kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Hozjana je

sodišče obsodilo na 58 mesecev zapora. Sojenje je bilo zaradi občutljivosti zaprto za javnost. Denis

Hozjan je bil obsojen, ker se je 17. novembra lani v murskosoboškem parku oziroma njegovi okolici

oškodovankam lažno predstavil za policista v civilu, pri čemer se je izkazal z doma izdelano

službeno izkaznico policije. Oškodovanke je v nadaljevanju tudi preiskal oziroma od njih zahteval,

da mu pokažejo predmete, ki jih imajo pri sebi, prav tako pa je, kot izhaja iz obtožb, spolno napadel

dve oškodovanki. 14-letnico je domnevno celo posilil. Hozjan je od 21. novembra lani v priporu. (Lokalne novice)

26. 3. 2015

Večina poslanskih skupin je napovedala podporo predlogu zavrnitve razpisa referenduma o noveli

zakona o zakonski zvezi, s katero bi se zaustavilo tudi zbiranje podpisov za referendum. Število

zbranih podpisov na upravnih enotah se medtem približuje 40.000, kolikor je potrebnih za vložitev

zahteve. (Slovenija)

Urad za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje 2,4-odstotno rast BDP-ja, potem ko

je decembra lani napovedal rast v višini dveh odstotkov. Prihodnje leto naj bi rast znašala dva

odstotka, kar je bolje od decembrske napovedi o 1,7-odstotni rasti, leta 2017 pa 2,1 odstotka, je

danes povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Vasle je ob predstavitvi pomladanske napovedi

Umarja izpostavil tri ključna sporočila. Letos pričakujejo nadaljevanje gibanj, ki so se začela že lani,

konkurenčnost, ki je k rasti prispevala že lani, pa naj bi se letos še izboljšala. (Gospodarstvo)

V SD so prepričani, da je bilo ravnanje ministra za obrambo Janka Vebra zakonito in odgovorno.

Zato ni razloga, da bi se do odločitve premierja Mira Cerarja o njegovem nadaljnjem zaupanju

obrambnemu ministru v SD kakor koli izrekali o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji, je sporočil

vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. (Slovenija)

Medtem ko v medijih krožijo različne neuradne informacije v zvezi s postopkom prodaje Pivovarne

Laško, v Laškem o zadevi molčijo. Kot pravijo v družbi, je prišlo pet zavezujočih ponudb, ki so jih

skupaj s prodajnim konzorcijem skrbno preučili in sprejeli odločitev o načinu nadaljnjih pogajanj,

informacij o ponudbah pa da ne smejo razkrivati. (Gospodarstvo)

Izvršni direktor Lufthanse Carsten Spohr je danes dejal, da je šokiran nad ravnanjem kopilota

Germanwingsa, ki je glede na ugotovitve preiskovalcev v torek na jugu Francije namerno

strmoglavil airbus A320 s 150 ljudmi na krovu. Motiva za njegovo dejanje ne pozna, a po podatkih

družbe kopilot Andreas Lubitz ni bil povezan s teroristi. Spohr je ugotovitve preiskovalcev, da je

kopilot namerno strmoglavil letalo, označil, za zelo tragičen preobrat. Dodal je, da noben varnostni

sistem na svetu ne bi mogel preprečiti tovrstnega dejanja. (Svet)

Prvi mož Arabske lige Nabil al Arabi je danes izrazil polno podporo zračnim napadom pod

vodstvom Savdske Arabije na šiitske upornike v Jemnu. To je operacija proti tarčam v rokah Hutijev,

ki so izvedli državni udar, je na zasedanju zunanjih ministrov Arabske lige v Šarm el Šejku dejal

Arabi. (Svet)

Tunizijske oblasti so danes sporočile, da so v povezavi z napadom na nacionalni muzej Bardo minuli

teden aretirale 23 osumljencev, ki bodo predvidoma danes stopili pred sodnika. Šlo naj bi za člane

80

teroristične celice, ki je izvedla napad, je povedal notranji minister Najem Gharsalli. Kot je dodal,

je tako razbitih 80 odstotkov te celice. Vsi aretirani so Tunizijci, medtem ko so na begu še en

Tunizijec, dva Maročana in Alžirec. (Svet)

V Gornji Radgoni sta dopoldne odprla vrata prva letošnja sejma: Pomladni sejem gradbeništva,

energetike, komunale in obrti, katerega geslo je Gradimo z naravo, in Sejem Green, mednarodni

sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga, ki poteka pod geslom Zelena za

prihodnost. Odprtje sejmo, ki bosta trajala do nedelje, je spremljala Lidija Cer Magdič. Pomladni

sejem in Sejem Green je uradno odprla državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja

Bogataj. V svojem nagovoru je poudarila pomen sodelovanja in povezovanja lokalnih skupnosti in

drugih, vpetih v področje upravljanja z naravnimi viri. Le s sodelovanjem je namreč moč doseči

določene pozitivne učinke, je menila. Sejma, ki ju je Bogatajeva odprla, pa sta po njenem mnenju

priložnost, da posamezni primeri dobrih praks trajnostnega razvoja, in teh v Sloveniji ni malo,

spodbudijo še druge, da sledijo, pa tudi, da posamične prakse postanejo naša skupna dobra praksa

trajnostnega razvoja. Dodala je še, da namerava okoljsko ministrstvo še letos pripraviti akcijski načrt

prehoda na zeleno gospodarstvo. Naj ob tem dodam, da je prav na temo povezovanja potencialov za

prehod v zeleno gospodarstvo, na sejmu danes že potekala obsežna okrogla miza. Sicer pa je zbrane

ob odprtju Pomladnega in Sejma Green nagovoril tudi direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Poudaril je, da je gospodarska kriza v Sloveniji največ škode povzročila prav v gradbeništvu,

propadla so podjetja, izgubila so se delovna mesta, izgubil se je ugled panoge. Vendar je Erjavec

optimističen, saj se kaže ponovna rast gradbeništva, to pa se odraža tudi na letošnjem Pomladnem

sejmu. Kot je napovedal direktor Pomurskega sejma, letošnji Pomladni sejem poskuša najti temelje,

na katerih bi lahko nastala nova podjetja, in okrepiti tista, ki so še preostala na trgu. Kar zadeva

Sejma Green, sejma trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga, pa sta to po Erjavčevih

besedah temi, o katerih veliko govorimo, a premalo naredimo. Tudi globalizacija temu ni

naklonjena, saj kapital išče le racionalne, poceni, dobičkonosne rešitve, zato je na nas potrošnikih in

stroki, da spremenimo svoje navade in razvade in tako tudi globalno miselnost, je sklenil Erjavec.

Sicer pa so ob odprtju sejmov tradicionalno podelili znak kakovosti v graditeljstvu 2015, ki ga

podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK. Zaenkrat je znak kakovosti prejela družba Montaža zunanjega

stavbnega pohištva AJM, dva prijavitelja pa še ocenjujejo. (Lokalne novice)

Ostajamo pri okolju. V Raziskovalno-izobraževalnem središču dvorca Rakičan se je dopoldne začel

dvodnevni mednarodni znanstveni posvet Ekologija za boljši jutri. Osrednja tema letošnjega že 10.

srečanja je okoljska vzgoja in trajnostni razvoj v interakciji z okoljskimi spremembami. Pri tem

želijo udeleženci izpostaviti vzgojno vlogo izobraževalnih ustanov, saj, kot je dejal predsednik

organizacijskega odbora Dane Katalinič, učenci pod vplivom vzgoje gradijo sistem vrednot, ki

morajo biti usmerjene v zaščito okolja in racionalno vedenje do naravnih dobrin. Katalinič je o

jubilejnem posvetu med drugim še povedal: »Ekologija za boljši jutri je tema, ki se v teh desetih

letih sploh še ni izpel. Vsako leto na novo aktualen in je tudi znotraj slovenskega prostora poseben,

ker od samega začetka je tako zasnovan, da združuje po vertikali celotno stroko, predšolsko vzgojo,

osnovno šolo, srednjo šolo, do fakultete. Obenem je pa odprt za najbolj aktualne teme s področja

ekologije in aktualizacijo didaktike kot take za vnos v neposredno vzgojno-izobraževalno izpeljavo

tako, da nastane en izredno lep skupek, ki motivira in nastavi srečanje za naslednje leto. Te vsebine

so narekovale, da smo danes priče 10. mednarodnemu posvetu, ker ga soustvarjajo dejansko

pedagoški delavci iz vzgojno-izobraževalnih institucij kot univerzitetni profesorji in tudi profesorji

iz tujih univerz tako, da prenašajo tele naše ugotovitve tudi v svoja okolja in ugotovitve njihovih

okolij v ta naš prostor in če se to zgodi, kot se je v tem primeru, potem pa je ena močna moč,

ustvarjalna, da lahko taki posveti ne izzvenijo, ampak nasprotno, da so aktualni in da aktualizirajo

vsebine, in ko se dejansko posvet ali konferenca konča, je veliko novih zanimivih vsebin, katere

potem učitelji, profesorji aktualizirajo v svojih okoljih.« (Lokalne novice)

Vračamo se v Gornjo Radgono. To popoldne se je tam sešel občinski svet na redni seji, ki jo spremlja

Lidija Cer Magdič. Pozdravljena. Lepo pozdrav še enkrat iz Gornje Radgone, kjer še vedno poteka

četrta redna seja občinskega sveta. Osrednja točka dnevnega reda je bila druga obravnava letošnjega

občinskega proračuna, težkega dobrih 18 milijonov evrov in pol, ki se je med prvo in današnjo

obravnavo minimalno povečal za dobrih 9.000 evrov. Na današnji seji je župan vložil amandma na

predlog proračuna. Kot je pojasnil, je občinska uprava zaznala nestrinjanje in razočaranje glede

neodobrenih investicijskih transferjev javnim zavodom ter nezagotovljenih sredstev za nakup vsaj

81

enega defibrilatorja. Občinska uprava se je odločila, da letos v proračunu zagotovi del zaprošenih

investicijskih transferjev tistim javnim zavodom, ki jih občina sofinancira v celoti, in da zagotovi

sredstva za nakup vsaj enega defibrilatorja. Tako se z amandmajem v predlogu proračuna zagotovi

1.500 evrov za investicijske transferje javnemu zavodu Pora, Zavodu za kulturo, promocijo in

turizem je namenjenih 4.500 evrov, Osnovni šoli doktorja Antona Trstenjaka Negova 6.000 in

Osnovni šoli Gornja Radgona 20.000 evrov. 3.000 evrov pa je namenjenih za nakup vsaj enega

defibrilatorja. Za zagotovitev tega denarja pa je treba seveda nekje zmanjšati višino postavk. Župan

z občinsko upravo je predlagal, da se za 10.000 evrov zmanjša višina sredstev, namenjenih

tekočemu vzdrževanju lokalnih cest, prometni signalizaciji in zimski službi, postavko zemeljski

izkop na lokaciji opuščenega glinokopa lahko zmanjšajo za nekaj manj kot pet tisočakov, za

investicijsko vzdrževanje javnih zavodov bo namenjenih 10.000 manj, na prihodkovni strani pa se

za dobrih 10 tisočakov povečajo prihodki od premoženja, gre za najemnine CERO Puconci za

odlagališča. Predlog sprememb je občinski svet sprejel, so pa v razpravi največ pozornosti namenili

gradnji športne dvorane. Kar nekaj svetnikov je namreč opozorilo, da Gornja Radgona nujno rabi

novo športno dvorano, o kateri govorijo že 10 let, v letošnjem proračunu pa se predvideva denar za

pripravo projekta, s katerim želijo potem kandidirati na razpisih in pridobiti denar še iz drugih virov.

Naj dodam še, da so ob začetku današnje seje svetniki v Gornji Radgoni sklenili, da se za današnjo

sejo odpovedo sejnini in ta denar namenijo za pomoč Denisu Krambergerju, ki je zbolel za tumorjem

možganskega debla in ga čaka zahtevna in draga operacija v Združenih državah Amerike, ki mu

lahko reši življenje. Toliko iz Gornje Radgone. (Lokalne novice)

Lidija, hvala. Nadaljujemo v Občini Šalovci. Ta bo tudi v letošnjem letu nadaljevala odplačevanje

dolgov do dobaviteljev in upnikov. Prav tako bodo občanom vrnili delež vlaganj v

telekomunikacijska omrežja. To je osnovno vodilo pri načrtovanju proračuna, ki so ga svetniki

obravnavali včeraj. Sejo je spremljala Mihaela Kalamar. Pri pripravi proračuna, kot je bilo slišati s

strani župana Iztoka Fartka, so izhajali iz dejstva, da se unovčujejo sklepi za obveznosti do

dobaviteljev, med katerimi sta največja Cestno podjetje Murska Sobota in Mura, vodnogospodarsko

podjetje Murska Sobota. V teku so tudi izvršbe za zapadle obveznosti iz naslova kreditov, lizing

pogodb in odprodaje zastavljenega premoženja. Ker ne želijo, da se na dražbah poceni odprodaja

občinsko premoženje, v letošnjem proračunu načrtujejo odplačilo z upniki dogovorjenih obveznosti.

Župan Fartek: »Trenutno imamo za odplačevanje dolgov pomeni nekje do dobaviteljev tam 180 do

200.000 in pa še dodatno kredite pri bankah v znesku 180.000, ampak pričakujem, da bomo v

nadaljnjem delu z odbori in pred sprejemom proračuna ta znesek še povečali.« Poleg tega imajo v

proračunu rezerviranih približno 50.000 evrov za povračilo deleža vlaganj v telekomunikacijska

omrežja. »Predvidevamo v letošnjem letu, da bomo ta sredstva v veliki meri, želel bi si, da bi vse

vrnili, ampak upam vsaj, da bomo večji del teh sredstev vrnili občanom, gre pa predvsem za območje

vasi Čepinci, Markovi in pa Šalovci.« Občani naj bi prva izplačila prejeli predvidoma v drugi

polovici leta. Kljub odplačevanju dolgov in zagotavljanju sredstev za izgradnjo pomurskega

vodovoda, letos načrtujejo še nekaj manjših naložb. Med drugim bodo sanirali most v Markovcih,

ki je bil uničen v lanskih poplavah, nadaljevali bodo z urejanjem in vzdrževanjem cest, poljskih in

gozdnih poti, želijo pa še urediti vaško središče v Šalovcih. V proračunu nekaj sredstev namenjajo

tudi izvajanju programov na področju kmetijstva in gozdarstva. Na to temo bodo predvidoma 23.

aprila gostili kmetijskega ministra Dejana Židana. »Kot vemo, je tudi začetek nove strategije,

pripravljajo se programi in pa nekako tudi želimo zbližati stališča vsaj lokalne skupnosti in pa

drugih vpletenih, zato tudi ministra vabimo, ker vemo, da je še vedno Goričko nekako kmetijsko

področje,« zato bodo razpravljali o razvoju kmetijstva in podeželja na Goričkem. (Lokalne novice)

Leta 2012 so občine Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej kot organ skupne občinske

uprave ustanovile medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki deluje na področju inšpekcijskega in

prekrškovnega nadzora. V lanskem letu so inšpektorji obravnavali več kot 400 zadev, veliko dela pa

so imeli tudi redarji, saj so v petih občinah ugotovili 759 prekrškov. Poroča Tatjana Letnik.

Medobčinski inšpektorat je v preteklem letu, kot je razvidno iz poročila, na območju Občine

Ljutomer obravnaval 127 inšpekcijskih zadev. Največ jih je bilo na cestnem področju, kar 41. 25-

krat pa so inšpektorji ukrepali zaradi neurejenih parcel. V Občini Radenci je bilo zadev, s katerimi

so se ukvarjali, 163, zaradi neurejenih parcel so ukrepali 22-krat, zaradi komunalnih odpadkov pa

kar 70-krat. Z neprimerno odloženimi komunalnimi odpadki so se v Občini Križevci lani ukvarjali

samo dvakrat, vseh inšpekcijskih ukrepov pa je bilo 30. Medtem so v Občini Razkrižje inšpektorji

obravnavali 50 zadev, največ zaradi kanalizacije, ob tem pa velja dodati, da jim je v tej občini ostalo

82

nerešenih kar 34 primerov. V Občini Veržej so obravnavali 32 inšpekcijski zadev, od tega so

ukrepali v devetih primerih zaradi neurejenih parcel, osemkrat zaradi kanalizacije in petkrat zaradi

odpadnih voda. Večino primerov so zaključili, nerešenih pa je ostalo skupno v petih občinah 96

zadev. Veliko dela so imeli tudi redarji, ki so v vseh petih občinah zabeležili 759 prekrškov in izdali

212 plačilnih nalogov. Največ, 146, v Občini Ljutomer, medtem ko so na Razkrižju zabeležili le tri

prekrške in izdali dva plačilna naloga. Kot je razvidno iz poročila, ki ga bodo obravnavali občinski

sveti v omenjenih občinah, so lani z globami zbrali nekaj več kot 30.000 evrov. Na medobčinskem

inšpektoratu pa ugotavljajo, da so pri delu uspešni, kar se kaže v povečanju števila objektov,

priključenih na kanalizacijo, ter vedno večjo vključenostjo gospodinjstev v sistem ravnanja z

odpadki. (Lokalne novice)

V Domu starejših Lendava so danes zaznamovali petletnico malega doma, v katerem želijo

stanovalcem zagotoviti prostor, v katerem si lahko ustvarijo življenje po svoji meri. Prispevek

Bojana Rajka. Domovi četrte generacije, imenovani tudi gospodinjske skupnosti, je dokaj nov

koncept institucionalne skrbi za stare ljudi. Pred petimi leti so se zanj odločili tudi v domu starejših

v Lendavi. Direktor Franc Špilak: »Jaz bi lahko o tem malem domu našem povedal, da je to blo ena

prvih gospodinjskih skupnosti v Sloveniji. Tudi koncept je bil, bom reko, edinstveni takrat v

Sloveniji, tudi danes še je malo takšnih domov oziroma takšnih gospodinjskih skupnosti, ki ta

koncept gospodinjskih skupnosti vzdržujejo oziroma ga imajo. Tak da je res na tem območju pa

tudi, bom reko, v Sloveniji smo eni najboljših glede tega, se lahko pohvalim pa nič ne bom preveč

povedal. Je pa ta koncept zelo prijazen do stanovalcev, živi se kot v domačem gospodinjstvu, tam

je, oni so ločeni od ostalega doma glede vseh negovalnih postopkov oziroma storitev pa tudi kuhinje.

Oni samo v tem delu nabavijo živila v skladišču in tam se pripravljajo vsi obroki, tudi vse, kar se

tiče glede diet, glede posebnosti. Je pa res, da je koristno pri tem oziroma pozitivno, da stanovalci

lahko tudi si zaželijo kakšne priboljške, kaj spremenijo tudi ta jedilnik, kar v tem delu ni preveč

mogoče.« Kljub temu, da gre za nadstandard domske ponudbe, je zanimanje za bivanje v

gospodinjski skupnosti veliko, dodaja Špilak. »Vendar pa več ni tistih čakalnih dob, kot smo meli

pred leti, tudi po tri leta, da so čakali na svojo sobico, je pa še vedno zanimanje, tak bom reko, mamo

polno, mamo vedno polno, tak a lahko vedno popolnimo, če je kakšna smrt ali kaj podobnega.« (Lokalne novice)

Iz Splošne bolnišnice Murska Sobota so sporočili, da so preklicali omejitev obiskov zaradi

respiratornih infektov in da obiski na oddelkih potekajo po ustaljenem hišnem redu. (Lokalne

novice)

Tudi tretji za danes razpisan narok o obravnavi v odškodninski tožbi podjetja Radenska zoper družbo

Atka Prima Boška Šrota na okrožnem sodišču v Murski Soboti ni bil izveden. Pooblaščenci obeh

strani so se strinjali, da zaradi pripravljalne vloge, ki jo je v tej dobrih 46 milijonov evrov težki

odškodninski zahtevi včeraj sodišču predložila tožena stranka, preložijo začetek glavne obravnave.

Tako bo zaslišanje razvpitega podjetnika, ki je danes prišel na sodišče v spremstvu policista in

soproge Anice Aužner Šrot, v petek, 8. maja. Takrat bodo kot priče zaslišali tudi tri nekdanje

direktorje Radenske: Zvonka Murglja, Zlatka Vilija Hohnjeca in Tomaža Blagotinška. Zaslišanje

ostalih prič v tej gospodarski kazenski zadevi, o kateri so pravde že potekale v Ljubljani, Novem

mestu in Celju, bo 14. in 15. maja. (Lokalne novice)

V Murski Soboti se je začelo vnovično sojenje nekdanjemu polkovniku Jugoslovanske ljudske

armade Berislavu Popovu, ki so ga avgusta 2013 zaradi vojnih hudodelstev proti civilnemu

prebivalstvu junija in julija 1991 obsodili na pet let zapora. Višje sodišče je namreč sodbo

razveljavilo. Po mnenju mariborskega višjega sodišča dejansko stanje ni bilo dovolj razjasnjeno.

Sodnik Branko Palatin, ki je predsedoval senatu tudi na prvem sojenju, pa je na današnji obravnavi

odločil, da bodo poiskali novega izvedenca, ki bo izdelal vojaško taktično analizo dogodkov. Sojenje

je zato preloženo za nedoločen čas. (Lokalne novice)

83

27. 3. 2015

Premier Miro Cerar je na seji državnega zbora o predstavitvi kandidatke za ministrico za

izobraževanje, znanost in šport Klavdijo Markež izrazil mnenje, da je njena življenjska pot

pokazatelj, da gre za ustrezno kandidatko za ta pomemben resor. Kandidatki se glede na

predstavljena stališča poslanskih skupin obeta podpora. Poleg poslancev SMC so podporo svoji

dosedanji poslanski kolegici napovedali tudi v SD in DeSUS. Opozicijski poslanci so izrazili več

kritik, a nekateri napovedali, da ne bodo glasovali proti. (Slovenija)

NSi in SDS obrabnemu ministru Janku Vebru v osnutku interpelacije očitata zlorabo obveščevalno

varnostne službe in kršitve zakona o obrambi, ker je naročil zbiranje podatkov o prodaji Telekoma.

Veber je tudi zavajal komisijo državnega zbora, menita NSi in SDS, ki bosta interpelacijo vložili,

če Vebra ne bo razrešil premier Miro Cerar. (Slovenija)

Ministrstvo za notranje zadeve je glede na včerajšnji sklep državnega zbora, ki je zavrnil razpis

referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zaustavil zbiranje

podpisov za razpis, onemogočilo evidentiranje podpor volivcev za referendum v evidenci volilne

pravice. (Slovenija)

Na ekonomsko-socialni svet so bile danes podane številne pripombe na osnutek strategije

upravljanja državnih naložb. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je dejal,

da bodo nekatere upoštevali, vseh pa ne. Čistopis predloga strategije in predlog klasifikacije bo

ekonomsko-socialni svet obravnaval okoli 15. aprila. (Gospodarstvo)

Ministrstvo za finance ne bo ponovilo javnega razpisa za nadzornike SDH-ja, temveč bo poskusilo

do novega, nekoliko razširjenega predloga kandidatur za vlado priti na podlagi obstoječih prijav, je

še nakazal državni sekretar Metod Dragonja. Izrazil pa je tudi zaupanje v nove neizvršne direktorje

slabe banke, ki bodo mandat nastopili 1. aprila. (Gospodarstvo)

Skupščina Aerodroma Ljubljana, ki je v stoodstotni lasti nemškega Fraporta, bo v torek odločala o

preoblikovanju iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, ki jo bo vodil en poslovni

direktor, in sicer zdajšnji predsednik uprave Zmago Skobir, je razvidno iz sklica skupščine, danes

objavljenega na spletni strani ljubljanske borze. (Gospodarstvo)

Kopilot Airbusa A320 družbe Germanwings, ki je v torek s stopetdesetimi ljudmi na krovu

strmoglavil v francoskih Alpah, bi moral biti na dan strmoglavljenja na bolniškem dopustu, je danes

sporočilo tožilstvo v Düsseldorfu. Pojasnili so, da so preiskovalci med preiskavo stanovanja 27-

letnega Andreasa Lubitza med drugim našli zdravniško potrdilo, da je bolan. V Evropski uniji v

odzivu na letalsko nesrečo preučujejo možnost uvedbe pravila o obvezni stalni navzočnosti dveh

članov letalske posadke v pilotski kabini. Nekatere letalske družbe so to pravilo same uvedle že v

četrtek, danes so jim sledili vsi nemški letalski prevozniki. Medtem je slovensko zunanje ministrstvo

sporočilo, da po podatkih pristojnih nemških oblasti na letalu ni bilo slovenskih državljanov. (Svet)

Savska Arabija in njene zaveznice so v Jemnu ponovno začele z letalskimi napadi proti šiitskim

Hutijem. Drugi dan zapored so bombardirali prestolnico Sano, zaradi česar so številni prebivalci v

paniki skušali pobegniti iz mesta. Vojaško posredovanje Savdijcev je sprožilo skrbi, da bi se lahko

konflikt v regiji razširil. (Svet)

Nigerijska vojska je sporočila, da je ponovno zavzela mesto Gvoza na severovzhodu države, ki je

veljalo za glavno oporišče skrajne skupine Boko Haram v Nigeriji. Iz tega mesta je ta skrajna skupina

razglasila tudi kalifat in območje vodila na podobno krut način kot džihadisti Islamske države v

Siriji in Iraku. (Svet)

Poročali smo, da bo Elektro Maribor letos začel z gradnjo visoko-napetostnega daljnovoda Murska

Sobota–Mačkovci. Gre za dvakrat stodesetkilovoltni daljnovod, ki je načrtovan v zračni izvedbi, s

čimer pa se ne strinja civilna iniciativa Puconci. Ta namreč za dobre tri kilometre trase zahteva

gradnjo pod zemljo. Tatjana Letnik. Spomnimo: daljnovod bo potekal tudi nad športno-

84

rekreacijskim centrom Vaneča, kjer je med drugim otroško igrišče, blizu nogometnih igrišč,

ponekod se bo hišam približal na 40 metrov. Kljub številnim protestom in tudi po pogovorih z

Elektro Maribor iniciativa doslej ni uspela, saj ima Elektro pridobljeno pravnomočno

okoljevarstveno soglasje in soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na izjavo o tem, da bi bila

gradnja pod zemljo 5,7-krat dražja, so v civilni iniciativi med drugim zapisali, da so po desetletju

boja z mlini na veter, vedno znova presenečeni nad neznosno lahkotnostjo s katero investitor ignorira

argumente in dejanski potek dogodkov, povezanih z omenjeno naložbo, razlaga po svoji podobi.

Ponovno opozarjajo, da je odgovor Elektra v kabliranju, da to danes ni več mogoče zaradi

dolgotrajnih postopkov, načrtovanja in pridobivanja soglasij, navadno sprenevedanje. Kot še piše v

civilni pobudi, so pristojne 10 let v različnih dopisih, biltenih in na sestankih, seznanjali s prednostmi

kabliranja, že pet let jim ponujajo pomoč pri pridobivanju soglasij in zadnje izjave Elektra ocenjujejo

kot ironijo brez primere. Zgroženi so, da se dopušča postavitev stebrov v Krajinskem parku Goričko

in na območju Nature 2000, ki bodo za vekomaj uničili krajino. Zgroženi so, da se to dopušča in da

bo Evropska unija, ki območje Nature 2000 skrbno varuje, to mirno sprejela. Kot dodajajo v civilni

pobudi, pa je obenem še vedno fizičnim osebam v tem istem parku zelo težko postaviti hišo ali kaj

podobnega. Upajo, da bodo odgovorni na M inistrstvu za okolje še enkrat razmislili in da se na teh

borih 3,2 kilometrov trase ne bo zgodilo nekaj, kar bo zapečatilo razvoj v tem delu države, še pišejo

v civilni iniciativi Puconci, kjer bodo z aktivnostmi nadaljevali. Dodajmo še, da jih je v teh

prizadevanjih lani podprlo tudi takratno ministrstvo za kmetijstvo in okolje. (Lokalne novice)

V sejni sobi Mestne občine Murska Sobota so dopoldne predstavili dosežke triletnega čezmejnega

projekta Rešujmo skupaj, ki ga je izvajala Mestna občina s projektnimi partnerji iz Slovenije in

Madžarske, in so ga danes uradno končali. Prispevek Lidije Cer Magdič. Projekt Čezmejno

sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med obmejnimi regijami

Slovenije in Madžarske ali krajše Rešujmo skupaj, so izvajali Mestna občina Murska Sobota,

gasilska zveza mestne občine, Uprava za zaščito in reševanje Železne županije, Potapljaško društvo

in Razvojni center Murska Sobota, ocenjen pa je bil na dober 1.600.000 evrov. Kot je ob koncu

projekta povedal njegov vodja in poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislav

Wolf, so v projektu vzpostavili vezi med silami zaščite in reševanja med projektnimi obmejnimi

območji. V preteklih treh letih so izvedli 24 različnih aktivnosti. »Tako, da smo v tem času skozi

usposabljanja in skozi dogovarjanja uspeli uskladiti delovanje sistemov zaščite in reševanja

predvsem na slovenski in madžarski strani in pa razširiti delovanje sistema nekako v ta prostor,

delovanje in pa sodelovanje vseh sil v tem prostoru.« Za vsa ta usposabljanja in tudi pozneje za

ukrepanje ob nesrečah pa je potrebna tudi primerna oprema, in tudi to so zagotovili v sklopu

projekta. »Tako je na madžarski strani gasilstvo Sombotela pridobilo dihalne aparate, potapljači so

pridobili opremo za parkiranje vodnih teles, potem so gasilci Sombotela nabavili opremo za cestno

reševanje. Seveda na naši strani pa smo nekako družno vsi partnerji: gasilska zveza, Mestna občina

Murska Sobota in pa potapljaško društvo Murska Sobota skušali dogovorno speljati določene

nabave. Tako je Potapljaško društvo zagotovilo intervencijski kombi z pripadajočo opremo. Potem

v nadaljevanju bo pa dobavljeno tudi gasilska lestev, za katero pa je podaljšani rok dobave do 30.

šestega 2015.« Kot še dodaja vodja projekta Rešujmo skupaj Stanislav Wolf, je vrednost

novopridobljene opreme okrog 1,2 milijona evrov. (Lokalne novice)

V okviru projekta dveh jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih

vzgojnoizobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja, je danes na dvojezičnih osnovnih šolah v

Prekmurju bil skupen šolski dan dvojezičnega poučevanja, ki so se ga udeležili učenci iz Porabja.

Tako so se učenci in učitelji iz Porabja vključili v vzgojnoizobraževalni proces po razredih na

osnovnih šolah v Lendavi, Genterovcih, Dobrovniku in Prosenjakovcih, ter na ta način izmenjali

izkušnje s kolegi iz Prekmurja. Projekt, ki se je začel že septembra 2013 in bo trajal do konca

letošnjega avgusta, je vreden 300 tisoč evrov, financirata pa ga Evropska unija iz Evropskega

socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Vodja

projekta Atila Kovač je predstavil aktivnosti, ki se bodo odvile do konca avgusta. »Torej, zdaj v

naslednjem mesecu, v, ker je pomembno, bi posebej izpostavil to, da bodo otroci višjih razredov s

Porabja šli v šolo v naravo v Slovenijo. Ker to je cilj projekta tudi med ostalimi dejavnostmi projekta

oziroma vsebina ta, da otroke iz Porabja smo tako lani kot v letošnjem šolskem letu, bomo seveda

aprila peljali na tridnevni, na tridnevno šolo v naravi v Mežico bodo šli sedaj v letošnjem letu. Otroci

z prekmurskih šol pa so lani s teh treh manjših šol z Dobrovnika, z Genterovec in z Prosenjakovec

bli pa, so pa bli na Balatonu oziroma v Zanki, v enem takem, v šoli v naravi. Kar je pomembno

85

recimo tu za Porabje bi posebej še izpostavil jezikovne delavnice, ki potekajo v okviru projekta, to

za učitelje, kjer se pač učijo slovensko oziroma majo delavnice, ki jim pač ojačajo jezikovne

kompetence v slovenskem jeziku. Posebej bi tudi omenil gledališke igre za porabske otroke, ki je

tudi zelo pomembno. Torej, v slovenskem jeziku seveda. V Prekmurju bi pa posebej izpostavil

recimo eno pripravo enega gradiva, ki bo zdaj verjetno aprila, bomo, vzgojiteljice dvojezičnega vrtca

v Lendavi so pripravili eno gradivo v madžarskem jeziku za otroke v vrtcih. Tako da to je tudi en

dodaten doprinos projekta. Poleg tega pa bi skupni projekti pa tudi potekajo. Aprila bomo imeli

poslovno komunikacijo za vodstvene kadre oziroma pravzaprav za ravnateljice dvojezičnih šol, tako

za Porabce kot za Prekmurce. Tako da bo, to bo v Porabju ta program, kjer bodo pač seznanili kako

voditi v bistvu dvojezične zavode. Imamo odlične izkušnje tako že iz ene prejšnjega projekta,

šolskega, ki je potekal od leta 2011 do 2013 in smo potem te uspešne dobre izkušnje poskusili tudi

prenest v ta novi projekt, torej ki zaj trenutno poteka in tu bomo, to bo zdaj četrti izvedba tega

projekta, mislim tega seminarja. Mamo zelo odlične izkušnje glede tega tako da, zato pa

izpostavljam torej zdaj to in potem v bistvu, seveda pa pol še potekajo tedensko interesne dejavnosti,

ki se v bistvu financirajo v sklopu projekta, skratka v Porabju v bistvu projekt krije stroške teh

strokovnih delavcev, ki iz Slovenije prihajajo v Porabje in v slovenskem jeziku tam vodijo interesne

dejavnosti in obratno, krijemo stroške strokovnih delavcev, ki prihajajo na osnovne šole v Prekmurje

in v madžarskih jezikih vodijo te interesne, razne interesne dejavnosti, recimo kot je folklora, ljudski

plesi, saj to je eno in isto, ampak to je folklora, potem lončarstvo, mamo gledališke igre in tako

naprej. (Lokalne novice)

Dvojezična osnovna šola II Lendava tretje leto zapored pripravlja prireditev Mi zmoremo, na kateri

širši javnosti predstavijo, kaj vse zmorejo njihovi učenci s posebnimi potrebami. Letošnji prireditvi,

ki bo jutri ob 17-tih v lendavski gledališki in koncertni dvorani, so dodali še naslov Ujemi svoje

sanje z obutim mačkom. Prispevek Petre Kranjec Milanov. Rdeča nit letošnje prireditve bo tako

zgodba o obutem mačku, vendar s v nasprotju z izvirno zgodbo, kjer je v ospredju zvijača, v njihovi

uprizoritvi v ospredje postavili vrednote, kot sta pridnost in poštenost, predvsem pa zmožnosti vseh

sodelujočih. Kot pravi vršilka dolžnosti ravnatelja druge lendavske dvojezične osnovne šole Valerija

Horvat, je namen njihove poletne prireditve namreč pokazati širši javnosti, da njihovi učenci

zmorejo marsikaj. V jutrišnji predstavi jih bo nastopilo vseh 25, ki obiskujejo šolo. »To jim zelo

veliko pomeni. Oni se že z veseljem pripravljajo, seveda preko pouka, preko učnih vsebin za ta

nastop. Vsi so že željni sobote, velikega odra, velike dvorane, in jim je nekako to tudi potem

motivacija, da delajo in da vidijo dosežek, da jih pride pogledat občinstvo, da jim zaploska in nekako

s tem dobijo potrditev, da kljub svoji drugačnosti uspejo in da zmorejo in da to tudi pokažejo širši

javnosti.« Poleg učencev in vseh zaposlenih na šoli, bodo jutrišnjo prireditev s svojimi točkami

popestrili še gostje. Tokrat so k sodelovanju povabili zavode iz okolice, ki se prav tako ukvarjajo z

otroki s posebnimi potrebami. »In sicer iz Osnovne šole IV Murska Sobota, iz lentijske osnovne

šole, potem iz Centra za odgoj i obrazovanje Čakovec, podružnične osnovne šole Cvetka Golarja

Ljutomer in pa gospo Andrejo Lazar, ki bodo nekako popestrili to popotovanje obutega mačka in

prepričevanju samega kralja, da si pač revni mlinarjev sin res zasluži roko kraljične.« Odrski nastop

na jutrišnji prireditvi bodo spremljale še stojnice, na katerih bo mogoče kupiti unikatne izdelke

njihovih učencev. Tako zbrana sredstva bodo deloma namenili za šolski sklad, deloma pa za izvedbo

šolske ekskurzije. (Lokalne novice)

V Veržeju so danes odprli sedmo razstavo pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin 2015.

Prispevek Bojana Rajka. V Puščenjakovi dvorani Centra duo bo od danes do 2. maja na ogled

tradicionalna razstava, ki sta jo svečano blagoslovila murskosoboški škof doktor Peter Štumpf in

višji predstojnik slovenske salezijanske skupnosti Janez Potočnik. Janez Krnc, direktor

salezijanskega zavoda Marianum v Veržeju, pa je poudaril, da so tudi pri letošnji postavitvi razstave

sodelovali številni soustvarjalci. »Veseli me, da se vedno znova odzovejo v vabilu tako otroci kot

odrasli, tudi letos je tukaj razstavljenih kar preko 500 pirhov, takih in drugačnih, od tega je 22

posameznikov, starejših kakor tudi društev, in pa okrog 13 skupin otrok. Morda na pogled malo

manj kot prejšnja leta, to pomeni, da morda bo treba ponovno malo spodbudit otroke in šole, da bi

tukaj ponovno še z večjo energijo pripravljali in, kot je bilo že rečeno, ohranjali tudi to tradicijo

krašenja jajčk ob veliki noči. Pri nastajanju letošnjega zbornika so sodelovali etnologi slovenskih

muzejev pod uredništvom Jelke Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. »No, v letošnjem

zborniku je osem prispevkov, strokovnih prispevkov, torej prispevkov kolegic iz različnih

slovenskih muzejev in pa ene kolegice iz zamejstva, in pa seveda uvodnika in pa spominov naše

86

Olge Antič.« Župan Veržeja Slavko Petovar pa je poudaril, da se bodo tudi v prihodnje potrudili, da

pripravijo spet kaj novega v času velikonočnih praznikov. »Jaz bi se v imenu Občine Veržej želel

zahvaliti vsem snovalcem te razstave, Centru duo, zavodu Marianum, vsem, ki ste na kakršenkoli

način pripomogli. Predvsem hvala vsem osnovnim šolam in vrtcem, ki nas od prve razstave

spremljajo, in nekako preko izdelovanja pirhov prenašajo kulturno dediščino, ljudsko izročilo o

samih običajih ob veliki noči že na najmlajše generacije. (Lokalne novice)

V Mestni občini Murska Sobota, kjer se iniciativi Ura za zemljo letos pridružujejo že šestič, bodo

jutri med 20.30 in 21.30 ugasnili luči javne razsvetljave. Tam, kjer tehnologija to omogoča, pa bo

osvetlitev zmanjšana za 50 odstotkov. Luči bodo izklopljene na določenih kulturno-zgodovinskih

objektih, med drugim bo ugasnjena osvetlitev spomenika na Trgu zmage, v temi bo ostal grad ter

številne ulice. S tem bo Mestna občina Murska Sobota privarčevala 38 kilovatnih ur električne

energije. Uri za zemljo se bodo pridružili tudi v Lendavi, kjer bodo jutri prav tako med 20.30 in

21.30 izklopili luči na Glavni, Kolodvorski, Kidričevi, Mohorjevi ulici ter ob brežini reke Ledave

in ob južni obvoznici Lendave. (Lokalne novice)

V prostorih nekdanje blagovnice Mercator v Lendavi so včeraj odprli deveto mednarodno razstavo

z naslovom Pirhi, vino in velikonočni izdelki. Pripravila jo je zveza kulturnih društev Lendava v

sodelovanju s kulturnimi in vinogradniškimi društvi. S svojimi izdelki se na stojnicah predstavlja 28

društev, ljudskih obrtnikov in zavodov iz Pomurja, trije razstavljavci so še iz Hrvaške, trije pa iz

Madžarske. Razstava s pokušino vin bo še jutri med 11.00 in 19.00 ter v nedeljo med 9.00 in 18.

uro. Vsak dan ob 16-ih bo kulturni program z nastopi društev, danes ob 11-ih pa še lutkovna

predstava Zajček se je izgubil v izvedbi Vrtca Lendava. (Lokalne novice)

Mestna občina Murska Sobota ter Saubermacher in Komunala Murska Sobota organizirata jutri

čistilne akcije sanacije divjih odlagališč pod skupnim nazivom Naša občina – čista in urejena. Akcije

čiščenja okolja bodo v krajevnih skupnostih Černelavci, Veščica, Kupšinci, Pušča, Polana,

Markišavci, Nemčavci, Krog in Rakičan. (Lokalne novice)

Upravni odbor šolskega sklada Osnovne šole Križevci in Vrtca Križevci prireja danes ob 18-ih

dobrodelno prireditev z naslovom Kje je sreča doma. Prireditev bo v križevskem kulturnem domu.

Sredstva, ki jih bodo zbrali, pa bodo namenili šolskemu skladu. (Lokalne novice)

28. 3. 2015

Po včerajšnji potrditvi dosedanje poslanke SMC-ja Klavdije Markež za novo ministrico za

izobraževanje, znanost in šport, bo njen poslanski stolček v državnem zboru zasedel Pomurec Dušan

Radič. Bodoči novi član poslanske skupine SMC se je kolegom že predstavil in se jim pridružil na

seji poslanske skupine. Radič, ki je kandidiral v osmi volilni enoti v okraju Murska Sobota, bo svoj

mandat vstopil predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Z delovanjem državnega zbora in

poslanske skupine ga je seznanila namestnica vodje poslanske skupine Liljana Kozlovič. Za

kandidaturo na lanskih državnozborskih volitvah se je, kot je dejal, odločil, ker smo postali družba

brez jasnega cilja in s premajhnim pomenom vrednot. (Lokalne novice)

V avstrijskem smučarskem središču Schladming so se na tristranskem srečanju sestali predsedniki

vlad Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Pridružil pa se jim je tudi podpredsednik Evropske komisije

Maroš Šefčovič. Govorili so predvsem o energetiki. Premier Miro Cerar je poudaril, da se Slovenija

zavzema za energetsko integracijo na ravni unije. »Zavedamo se velikega pomena varne energije.

Torej, da je energija dostopna ljudem in to po čim ugodnejših cenah. Evropa se mora zavzemati tudi

za povečanje učinkovitosti pri pridobivanju energije in za zmanjšanje negativnih pojavov, kot so

škodljivi izpusti,« je povedal Cerar in dodal, da si želijo čiste energije in obnovljivih virov.

(Slovenija)

V središču Ljubljane se je danes dopoldne zbralo okoli 150 do 200 ljudi, nezadovoljnih zaradi

delovanja poslovnih bank in Banke Slovenije pri vprašanju posojil v švicarskih frankih. Udeleženci

shoda, ki ga organizira Združenje frank, od Banke Slovenije zahtevajo vzpostavitev dialoga in

87

supervizije nad bankami, od vlade pa pričakujejo, da jim bo prisluhnila. Predsednik Združenja frank

Aleš Majcenovič je na današnjem shodu poudaril, da bi Banka Slovenije kot regulator trga morala

poskrbeti za pošteno poslovno prakso bank. V njihovem primeru namreč ni bilo tako, posledice tega

ravnanja pa se kažejo zdaj. (Gospodarstvo)

Napoved Umarja, da bo Slovenija letos zabeležila 2,4-odstotno rast BDP, je nov argument, da ni več

resnega razloga za nižanje plač v javnem sektorju, je prepričan predsednik konfederacije sindikatov

javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Osebno meni, da mora prihodnje leto priti do zvišanja

plač javnih uslužbencev. (Gospodarstvo)

Skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije je sprejela program dela in finančni načrt za letos.

Kot je dejala generalna sekretarka zveze Breda Krašna, upajo, da bodo kljub skromni podpori

države, še naprej uspeli zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno izvajanje programov in projektov.

(Slovenija)

Kopilot nemške družbe Germanwings, ki naj bi v torek namerno povzročil strmoglavljenje letala s

150 ljudmi na jugu Francije, je nekdanjemu dekletu dejal, da bo nekega dne vsak poznal njegovo

ime, piše nemški tabloid Bild. Na kraju strmoglavljenja se med tem danes nadaljuje iskanje

posmrtnih ostankov žrtev, pa tudi druge črne skrinjice. Osrednja žalna slovesnost za žrtve bo v

Nemčiji potekala 17. aprila v kölnski katedrali. Lufthansa, matična družba Germanwingsa, pa je

svojcem žrtev ponudila po 50 tisoč evrov pomoči na žrtev za najnujnejše stroške, ki jih imajo v

zvezi s tragedijo. Poleg tega bo Lufthansa svojcem ločeno plačala še odškodnino. (Svet)

Protestni shodi posojilojemalcev v frankih so se danes poleg v Ljubljani zvrstili še v Zagrebu,

Beogradu in Sarajevu. Protestniki so pristojne, predvsem centralne banke, pozvali k ukrepanju in

opozarjali, da se ne bodo vdali. (Gospodarstvo)

Na Samoi se je ob 20:30 po krajevnem času začela letošnja pobuda Ura za zemljo, v okviru katere

bodo milijoni ljudi po svetu ugasnili luči. V Avstraliji je bila med drugim v temi znamenita

sydneyjska operna hiša. Na tej celini je bilo sicer letos v ospredju pobude kmetijstvo v luči strahu,

da zaradi vse višjih temperatur v Avstraliji v prihodnosti ne bo več moč pridelovati hrane. Luči so

ugasnili tudi v številnih azijskih mestih, kot so Hong Kong, Taipei in Kuala Lumpur, kjer sta bila

med drugim v temi dvojčka Petronas Towers. (Svet)

Ob današnjem Dnevu za spremembe, ki ga šesto leto organizira Slovenska filantropija, je bil

dopoldne na murskosoboškem Trgu kulture dobrodelni bazar, na katerem so različne organizacije iz

Murske Sobote po simbolični ceni prodajale še uporabne rabljene predmete: od oblačil, knjig,

računalniške opreme, šolskih potrebščin, do kuhinjskih pripomočkov in pripomočkov za prosti čas.

Cilj današnje akcije, ki sta jo organizirala Hiša Sadeži družbe in Mestna občina Murska Sobota, je

bil ponovna uporaba predmetov, ki jih sami ne potrebujemo več, komu drugemu pa pridejo prav. O

uspešnosti te akcije je vodja Hiše Sadeži družbe Darko Krajnc povedal: »Kako bo uspešna bomo

vedeli na koncu, ko bomo pregledali izkupiček od te akcije, vendar ni vse v tem, koliko sredstev se

bo zbralo za šolske sklade, ampak tudi v tem, kakšen je odziv prvič že sodelujočih organizacij, 16

stojnic imamo, vse so polne, naložene, tako da se moram zahvaliti vsem organizacijam, ki

sodelujejo. Sodeluje pa več organizacij, 18. Ker poleg teh, ki smo na stojnicah, še je tu Policijska

uprava Murska Sobota in občina, Mestna občina Murska Sobota, z Hišo Sadeži družbe to

organiziramo. Tu v Soboti pa obisk ljudi, bom reku, da je zadovoljiv, vreme je zdržalo. Jaz upam in

verjamem, da se je kaj nabralo, žal pa se kar veliko stvari dogaja trenutno, tud neke čistilne akcije,

tud neke druge prireditve, tak pač vsepovsod gre nekaj ljudi, mi pa še vseeno sedaj vztrajamo kako

urco. Bomo še naredili licitacijo za malo večje stvari, pa mogoče še s tistim zberemo kaj več sredstev

za šolske sklade.« Vidi pa se, da se je sama ideja, ne, izmenjave teh rabljenih predmetov, simbolične

prodaje, prijela med ljudmi. »Ideja se je kar prijela. Zdaj že tretjo leto zapored imamo to akcijo v

tako večjem obsegu, drugače pa v manjšem obsegu z zavodom Korak naprej, Hiša Sadeži družbe

izvede to akcijo tri, štirikrat letno ob knjižnici Murska Sobota. Drugače pa, morda smo nekaj teh

stvari uspeli pobrati preveč kot smo humanitarne akcije organizirali tekom leta, še posebej lani, ko

so bile poplave v Bosni in Hercegovini, kamor smo tudi s Hiše Sadeži odpeljali en kamion stvari pa

dva kombija polna, tako da mogoče zdaj že ljudem malo zmanjkalo stvari za dajat. Pa vseeno bom

reku zadovoljivo smo nabrali kar veliko stvari. Več kot toliko pa tako ali tako na stojnico ne gre.«

88

Prav zadovoljni s tem, koliko stvari jim je uspelo zbrati za današnji bazar, so bili na Osnovni šoli III

Murska Sobota. Zlatka Horvat. »Mi smo zbirali stvari v bistvu en teden na šoli. Bili smo presenečeni,

da so starši preko svojih učencev prinesli veliko stvari, pa tudi zaposleni smo kar nekaj zbrali. Tak

da smo letos zelo zadovoljni s tem kar smo dobili skupaj in kar tukaj ponujamo.« Za kaj boste

namenili zbrana sredstva? »Ja, zbrana sredstva gredo, v bistvu zbrana sredstva vseh teh stojnic, ki

so danes tukaj, gredo v šolske sklade soboških šol, torej prva, druga, tretja in četrta šola. V bistvu

tako, da dobijo učenci na nek način denar, ki se je danes tukaj zbral nazaj in ga uporabijo zase. Za

razne ekskurzije in te stvari.« (Lokalne novice)

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Murski Soboti je sinoči potekalo regijsko tekmovanje Mladi in

kmetijstvo. Največ znanja je med sedmimi ekipami pokazala prva ekipa Društva podeželske mladine

Sveti Jurij ob Ščavnici, ki se je tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 11. aprila na gradu

Komenda pri Polzeli. Regijsko tekmovanje je spremljala Lidija Cer Magdič. Regijsko tekmovanje

je pogoj za udeležbo na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo. Tekmovanje poteka v štirih

krogih: v prvih treh sodelujejo vse prijavljene ekipe, najboljše tri se uvrstijo v četrti krog. »Kjer pa

je potem bolj pestro. Gre za to, da se počasi bere vprašanje in če je ekipa že lahko, se pravi prej ve

odgovor kot je vprašanje do konca prebrano, se lahko z roko prijavi k odgovoru, pa čim hitreje, kera

se prva prijavi ima tudi možnost prva odgovarjati in pa, če pravilno odgovori, dobi plus točke, če

nepravilno pa minus tri točke. Tako da v bistvi tudi ostali dve ekipi, ki mata, mogoče prideta v četrti

krog z manj številom točk, lahko to nadoknadita, če so seveda imajo znanje in pa so dovolj tudi

pogumni,« pojasnjuje Alojz Štuhec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobote. Sinoči se je v

Murski Soboti pomerilo sedem ekip. Po dve ekipi društev podeželske mladine Prlekije in Sveti Jurij

ob Ščavnici ter tri ekipe mladinskega društva Tešanovci, ki so odgovarjala na vprašanja o jagodičji,

reji polžev, ohranjanju biotske raznovrstnosti in o drogah. »Ja, mladi kar resno vzamejo zadevo in

se kar pridno učijo. Tak da glede na tematiko, ki je bila letos pač posebna, se pravi, malo je to v

modi tudi, polžjereja in pa, se pravi, to jagodičevje, so se kar potrudili in pa mislim da so kar imeli

precej znanja.« Največ znanja je pokazala prva ekipa Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob

Ščavnici, ki so jo sestavljale Nastja Gregorec, Sanja Petek in Katarina Vrzel. O tem, kako so se

pripravljale na tekmovanje, so povedale: »Priprave so bile kratke, vendar intenzivne. Enako. Ja kaj

naj rečemo. Literatura je literatura. Vsaka jo je mogla po svoje predelati, ne. Ja, v bistvu so res

rezultati nadpovprečni. Jaz že mam nekaj izkušenj, tak da sem lahko nekaj takega pričakovala,

vseeno pa smo meli res, ne vem, srečo, da smo lahko glih tisto snov, ki smo jo me najbolj znale, da

je prišla v poštev.« In kaj pričakujejo od državnega tekmovanja, ki bo, kot že omenjeno,11. aprila v

Komendi? »Ja, nemo si zdaj nekih vlkih izzivov postavljale, ampak bodo dale vse od sebe pa bomo

vidle, kak bo. Ja, pripravljale se bomo in upamo, da bomo tam pokazale svoje znanje. Prvo zabavo,

potem pa mogoče zmago.« (Lokalne novice)

Kot smo v minulih dneh na Murskem valu že govorili, se je s toplimi pomladnimi dnevi začela tudi

sezona motoristov. Ti so tudi ena najbolj ranljivih skupin v cestnem prometu. Policijski inšpektor

na Policijski upravi Murska Sobota Srečno Šteiner je v pogovoru z Natašo Brulc Šiftar nanizal nekaj

napotkov motoristom preden se podajo na vožnjo. Najprej pa je spregovoril o statističnih podatkih

o prometnih nesrečah na pomurskih cestah. »Če pogledamo eno daljšo statistično obdobje, to od leta

2000 pa do 2014 je v 209-tih prometnih nesrečah na pomurskih cestah življenje izgubilo 222 oseb,

med njimi tudi žal motoristi, žal 22 voznikov motornih koles. To je pa tisti podatek, kateri sam po

sebi kliče, da moramo vsi nekaj narediti za to večjo varnost. Ali pa če drugače pogledava, podatke

od leta 2010 do 2014, to eno tako obdobje, ko je že tudi se začel videt ali pa se vidi vpliv naše

pomurske avtoceste, kljub temu da radi rečemo, da to ni avtocesta, pa je avtocesta, ampak je vseeno.

Njena izgradnja ali pa da dajanje te ceste v promet močno vplivalo na samo varnost udeležencev v

cestnem prometu, se je v tem času zgodilo 35 prometnih nesreč, od katerih je izgubilo življenje 36

oseb. To je pa že en tisti podatek, kateri kaže na dosti večjo varnost samih udeležencev, kajti če

pogledava leto 2007, ko so pomurske ceste terjale 28 smrtnih žrtev samo v enem letu. Pomeni, da

to gotovo, da to gotovo vpliva na samo varnost.« Je to leto bilo najbolj črno? To leto 2007? »V tem

obdobju 2000 do 2014 je prav gotovo. Seveda so bila leta do 2000, ko so, je tudi preko 28 smrtnih

žrtev bilo na pomurski, na pomurskih cestah. V tem obdobju sva že povedala, da je umrlo 22

voznikov motornih koles, da jih je bilo 136 hudo telesno poškodovanih, to je pa podatek, kateri kaže

na to, da so res najbolj ranljiva ali pa ena najbolj ranljivih, najbolj ranljivih udeležencev v cestnem

prometu. Kaj jim svetovati? Gotovo, preden začnemo ali pa preden se začne ta motoristična sezona,

da se dobro pripravljamo na samo motoristično sezono, in ne samo sebe, da tudi dobro pripravljamo

89

motorno kolo na to motoristično sezono. Se pravi, da imamo tehnično brezhibno motorno kolo,

obenem pa, da smo tudi mi v pravi tisti kondiciji. Kot rečete, kot rečemo kondiciji, da lahko to

motorno kolo obvladamo, kajti za samo vožnjo motornega kolesa, res na prvi videz zgleda zelo

enostavno opravilo, kljub temu pa ni to tako enostavno opravilo in to zlo dobro vedo tudi naši

policisti motoristi, kajti na sezono se je treba dobro pripravit, dobiti pravo tisto kondicijo, da to, da

to motorno kolo oziroma to vozilo, s katerim se voziš, lahko obvladaš.« (Lokalne novice)

Že omenjeni iniciativi Ura za zemljo se pridružujeta tudi Mestna občina Murska Sobota in Občina

Lendava. V Murski Soboti bodo danes med 20.30 in 21.30 ugasnili luči javne razsvetljave, tam, kjer

tehnologija to omogoča, pa bodo osvetlitev zmanjšali za 50 odstotkov. Luči bodo ugasnjene na

določenih kulturno-zgodovinskih objektih, med drugim bo ugasnjena osvetlitev spomenika na Trgu

zmage, v temi bo ostal grad ter številne ulice. V Lendavi pa bodo v sklopu akcije med 21.30 in 21.30

izklopili luči na Glavni, Kolodvorski, Kidričevi in Mohorjevi ulici ter ob brežini reke Ledave in ob

južni obvoznici Lendave. (Lokalne novice)

Sekcija za našivavanje Kulturno-turističnega društva Črenšovci prireja razstavo ročnih del, ki bo na

ogled v dvorani Župnijskega doma Svete družine v Črenšovcih. Razstavo bodo odprli ob 18.00,

ogledati pa si jo bo mogoče še jutri od 9.30 do 17.00. (Lokalne novice)

29. 3. 2015

Urine kazalce smo z druge premaknili na tretjo uro in tako danes prešli na poletni čas, ki so se mu

ali pa se mu bodo pridružile tudi nekatere druge države po svetu. V Sloveniji uro prestavljamo v

skladu z evropsko direktivo o ureditvi poletnega časa, ki enotno ureja premik ure v Evropski uniji.

Poletni čas namreč uporabljajo vse članice unije. (Slovenija)

S cvetno nedeljo se za katoliške vernike začenja neposredna priprava na veliko noč, hkrati pa se

spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. V

spomin na ta dogodek v katoliških cerkvah na ta dan blagoslavljajo zelenje, ki ga marsikje povežejo

v butare. (Slovenija)

Pred 25 leti je takratna Skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o slovenski himni, s katero je

določila, da je slovenska himna sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica. Tako je ostalo vse

do danes, čeprav se vsake toliko časa pojavijo predlogi, da bi se himna spremenila. (Slovenija)

S premiernim letošnjim nastopom izbranih lipicanskih žrebcev na vajetih jahačev Lipiške klasične

šole jahanja se bo popoldne začela letošnja turistična sezona v Kobilarni Lipica, v kateri pričakujejo

okoli 70.000 obiskovalcev. Že maja pa bodo obeležili Dan lipicanca, ko bodo praznovali 435-letnico

kobilarne. (Slovenija)

V Mariboru je jeseni 2013 odprla vrata mediacijska pisarna, namenjena reševanju sporov na

področju zdravstva. V letu in pol delovanja se je nanjo obrnilo 17 strank. V desetih primerih se je

pridobilo soglasje obeh sprtih strani in sklenilo dogovor o izvedbi mediacije. V šestih primerih se je

mediacija zaključila z ustnim ali pisnim dogovorom, v treh brez dogovora, en postopek mediacije

pa še traja. (Slovenija)

Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja bo v ponedeljek na uradnem obisku v Sloveniji

turški predsednik Erdogan. Obisk bo priložnost za nadaljevanje političnega dialoga in krepitev

gospodarskega sodelovanja med državama. Turškega predsednika bo spremljalo več ministrov in

številčna gospodarska delegacija. Gre za povratni obisk po uradnem obisku slovenskega

predsednika v Turčiji januarja lani, ko je bil turški predsednik še Abdullah Gül, Erdogan pa je bil

premier. (Slovenija)

90

Pred državnim zborom je še preostanek marčevske seje. Jutri se bodo s poslanskimi vprašanji obrnili

na premierja Mira Cerarja in ministre, torek pa bo poleg prvih obravnav dveh zakonskih predlogov

s podpisom SDS prinesel tudi odločanje o mandatno-volilnih zadevah. (Slovenija)

Vlada in sindikati javnega sektorja morajo v skladu z zadnjim dogovorom o varčevalnih ukrepih

najkasneje marca začeti pogajanja o spremembah plačnega sistema in politiki plač v javnem

sektorju. Jutri, tik pred iztekom roka, bo prvi sestanek. (Slovenija)

V prihodnjih dneh bo jasna ministrska usoda Janka Vebra, ki se je na tankem ledu znašel zaradi

analize posledic prodaje Telekoma, ki jo je naročil obveščevalno-varnostni službi Morsa. Če je

premierja Mira Cerarja prepričal v svoj prav, ga čaka interpelacija. Afera pa je tudi preizkušnja za

koalicijo. (Slovenija)

Jutri delegacija 11 slovenskih podjetij odhaja v Združene arabske emirate. V organizaciji

Gospodarske zbornica Slovenije se bodo predstavniki slovenskih podjetij med 31. marcem in 2.

aprilom udeležili poslovnih srečanj v Abu Dabiju in Dubaju. (Slovenija)

V Franciji danes poteka drugi krog lokalnih volitev, ki so že v prvem krogu pred tednom dni

pokazale na zasuk volilnega telesa v desno. Največje podpore je bila deležna desnica pod vodstvom

stranke UMP nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja. (Svet)

V Uzbekistanu danes potekajo predsedniške volitve na katerih bo, glede na vse napovedi, znova

potrjen Islam Karimov, ki tej srednjeazijski državi vlada že od leta 1989. (Svet)

Letalo airbus A320 prevoznika Air Canada je pri pristajanju na letališču v Halifaxu zapeljalo s steze.

Incident se je na srečo končal brez hujših posledic. Vseh 132 potnikov in pet članov posadke je

letalo zapustilo, 22 pa so jih nato prepeljali v bolnišnico, a le zaradi manjših poškodb in na

opazovanje. (Svet)

Bojna letala arabske koalicije pod vodstvom Savdske Arabije so ponoči med drugim obstreljevala

vzletno-pristajalno stezo mednarodnega letališča v jemenski prestolnici Sana. V napadih koalicije

je bilo v Sani poleg tega ubitih vsaj 15 pripadnikov sil uporniških šiitskih Hutijev, so po poročanju

francoske tiskovne agencije AFP sporočili viri. (Svet)

30. 3. 2015

Premier Miro Cerar je na podlagi preučitve vseh dejstev ocenil, da minister za obrambo Janko Veber

ne more več opravljati funkcije, zato ga je pozval, da se z odstopno izjavo umakne. Svojo odločitev

mu mora Veber sporočiti najpozneje v torek, sicer bo še isti dan podal predlog za njegovo razrešitev.

Veber pa napoveduje, da ne namerava odstopiti in vztraja, da je ravnal zakonito in odgovorno. Enako

menijo v njegovi stranki SD, kjer sicer še niso odgovorili na vprašanje, ali bo Vebrova razrešitev

povzročila odhod SD iz koalicije. (Slovenija)

Vlada želi pospešiti proces učinkovitega prestrukturiranja gospodarstva, zato pripravlja spremembe

več zakonov in še nekatere druge ukrepe, pri tem ne pozablja na majhna in mikropodjetja, je v

državnem zboru povedal predsednik vlade Miro Cerar. Optimizem je krhek in vemo, da ne smemo

storiti kakšnih kardinalnih napak, je dejal. (Gospodarstvo)

Nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport Klavdija Markež je od predsednika vlade Mira

Cerarja prevzela posle na ministrstvu. Medtem je vlada na dopisni seji za državno sekretarko na

omenjenem ministrstvu znova imenovala Andrejo Barle Lakota. Zaskrbljenost ob nastopu funkcije

nove ministrice pa so izrazili v zvezi ŠKIS. Po njihovem mnenju Markežova namreč ni seznanjena

s problematiko visokega šolstva, kar pod vprašaj postavlja njeno sposobnost za reševanje strukturnih

problemov visokega šolstva. (Slovenija)

91

Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja je na uradnem obisku v Sloveniji turški

predsednik Recep Tayyip Erdogan. Predsednik republike Borut Pahor in turški predsednik Erdogan

sta danes ocenila, da so politični in gospodarski odnosi med državama odlični. Obe strani pa si želita,

da bi se v prihodnje še izboljšali. (Slovenija)

Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči pocenile, medtem ko se bosta neosvinčeni 95 in 100-

oktanski bencin pocenila za 0,7 oziroma pol centa, bo večji prihranek pri dizelskem gorivu in

kurilnem olju. Dizelsko gorivo se bo namreč pocenilo za 2,1 centa, kurilno olje pa za 2,9 centa.

(Gospodarstvo)

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič je pozdravila današnjo odločitev prizivnega senata

sodišča v Haagu, da se mora vodja srbskih radikalcev in haaški obtoženec Vojislav Šešelj nemudoma

vrniti v pripor. V Beogradu so medtem kritizirali ravnanje haaških sodnikov, ki da z nasprotujočimi

si odločitvami škodijo sebi in povzročajo težave Srbiji. (Svet)

Črna gora je danes v Bruslju odprla dve novi pogajalski poglavji in tako storila še korak naprej na

poti do Evropske unije. Pri danes odprtih poglavjih gre za davke in zunanje odnose. Od 35-ih

pogajalskih poglavij jih je Črna gora tako odprla že 18, dve od teh so začasno že zaprli. (Svet)

Kopilot letala družbe Germanwings, ki naj bi prejšnji teden airbus namerno strmoglavil v francoskih

Alpah, je bil pred svojo kariero poklicnega pilota diagnosticiran s samomorilskimi nagnjenji in je

bil deležen psihoterapevtskega zdravljenja, je danes razkrilo nemško tožilstvo. Do zdravljenja je

prišlo preden je dobil letalsko licenco. (Svet)

Organizacija za prehrano in kmetijstvo je danes sporočila, da za ohranjanje svojih dejavnosti v Siriji

in sosednjih državah, v katere so se zatekli sirski begunci, potrebuje 121 milijonov dolarjev. Poziv

prihaja dan pred donatorsko konferenco za Sirijo, ki jo bo gostil Kuvajt in katere se bo udeležila tudi

Slovenija. (Svet)

Zdaj pa znova k domačim temam. Končala sta se prva letošnja sejma, ki ju je organiziral Pomurski

sejem: Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter Mednarodni sejem

trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green. Skupno 270 razstavljavcev iz desetih

držav je na gornjeradgonsko sejmišče v štirih dneh privabilo okrog 9000 obiskovalcev iz Slovenije

in tujine. Prispevek Lidije Cer Magdič. Kot so pojasnili na Pomurskem sejmu, se je na Pomladnem

sejmu, glede na povprečje zadnjih let, predstavila največja bera vrhunskih blagovnih znamk

gradbene mehanizacije. Dogodka so se ponovno udeležila tudi pomembna pomurska gradbena

podjetja. Po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca pa je sejem pomenil začetek

oživljanja gradbeništva z zelenim predznakom in trajnostnim odnosom do okolja. Predstavljali so

se tudi člani območnih obrtno-podjetniških zbornic Pomurja, ki so v sodelovanju z Zavodom za

zaposlovanjem Murska Sobota učencem višjih razredov pomurskih osnovnih šol predstavili različne

obrtne deficitarne poklice. Učenci so spoznavali poklice, se preizkušali v obrtnih spretnostih in se

pomerili v izdelovanju makete hiše. Pri tem so bili najuspešnejši učenci osnovne šole Doktorja

Antona Trstenjaka Negova pred učenci od Grada in iz Gornje Radgone. Pomurske obrtno-

podjetniške zbornice so pripravile tudi strokovno srečanje obrtnikov in podjetnikov s področja

gradbeništva. Sejem Green je drugič zapovrstjo povezal inovativne snovalce, ponudnike,

gospodarske družbe, znanstvene institucije, vladne in nevladne ustanove ter uporabnike človeku,

družbi in naravi prijaznih tehnologij, znanja, izdelkov in storitev. Med drugim je Ministrstvo za

okolje in prostor organiziralo strokovne posvete o povezovanju potencialov za prehod v zeleno

gospodarstvo, o elektro-mobilnosti ter o celoviti prenovi stavb v kontekstu trajnostne gradnje. Zveza

ekoloških gibanj je pripravila problemsko konferenco o kakovosti zraka v Pomurju in Sloveniji.

Sogovorniki so se na njej strinjali, da se področje varstva zraka ne sme prepustiti trgu in mora zanj

biti zagotovljen javni interes. Problematiko varstva zraka bi bilo treba urediti s področnimi zakoni,

čimprej pa je treba predlagati spremembo Zakon o varstvu okolja, tako da se podaljša veljavnost

sedanje ureditve najmanj za dve leti, v tem času pa naj bi se strokovno pripravili novi predpisi, ki bi

imeli prehodni rok od tri do pet let. Tudi na tokratnih sejmih ni manjkalo brezplačnih nasvetov na

energetskih, gradbenih in na okoljskih svetovanjih. Za dobrodelne namene so zbirali star papir in

rabljena oblačila, sicer pa se ta čas na Pomurskem sejmu že pripravljajo na naslednji sejemski

92

prireditvi, na sejem Naturo – tretji mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi ter sejem Lov –

deveti mednarodni sejem lovstva in ribištva, ki bosta med 17. in 19. aprilom. (Lokalne novice)

Na sobotni volilni skupščini Turistične zveze Slovenije so za eno od petih podpredsednikov v novem

štiriletnem mandatu izvolili Barbaro Kolenc, predsednico Pomurske turistične zveze. Poleg tega, da

ima funkcija v večji meri častno vlogo, si bo novoizvoljena Pomurka v organu turistične zveze na

nacionalni ravni prizadevala za večjo prepoznavnost naše regije z osrednjo Slovenijo. Prispevek

Mihaele Kalamar. Člani skupščine so na mesto podpredsednika izvolili pet članov. Kot pojasnjuje

novoizvoljena podpredsednica Barbara Kolenc, je v tem organu več članov zato, da se zagotovi

regijska participacija. »Gleda se na to, da so podpredsedniki tudi iz določenih regij, da potem tudi

pokrivajo delovanje turistične zveze Slovenije v tisti regiji, zato tudi toliko podpredsednikov.«

Čeprav je v prvi vrsti funkcija častna, se Kolenčeva zaveda, da je z njo prevzela veliko odgovornost.

O nalogah pa: »Predvsem bo to pokrivanje delovanja Turistične zveze Slovenije v Pomurju, potem

pa seveda pomoč pri samem delovanju zveze, ne toliko z samim delom, bolj z predlogi kako

izboljšat stvari. Vem, da člani tudi sedaj pričakujemo mogoče malo večjo povezanost med Ljubljano

in Pomurjem, tudi z finančnega vidika, torej da bi mogoče še kakšen finančni priliv bil več tukaj.«

Na mestu predsednika turistične zveze Slovenije ostaja Peter Misja, ki je vodil zvezo že v prejšnjem

mandatu. Misja je z delom Pomurske turistične zveze, ki jo vodi Barbara Kolenc, dobro seznanjen,

saj je reden obiskovalec PTZ-jevih dogodkov. »Ja, gospod Misja je zelo odziven, ko ga povabimo v

Pomurje na naše dogodke. Tako se udeležuje tako skupščin, tistih pomembnejših, kot tudi naše

vsakoletne prireditve, kjer podeljujemo priznanja za delovanje na področju turizma.« Med

prednostne naloge krovne turistične zveze Misia namreč postavlja čim večjo povezanost društev, za

cilj pa si postavlja še, da bodo v naslednjih letih utrdili svoj položaj vodilne organizacije civilne

družbe na področju turizma v Sloveniji. Prav v teh dne je Turistična zveza Slovenije, ki letos

praznuje 110. obletnico delovanja, objavila javni razpis za sofinanciranje turističnih prireditev

društev za letošnje leto. Turistična društva se lahko prijavijo na razpis do 24. aprila. (Lokalne novice)

Med 16. in 21. marcem pa je po vsej Sloveniji potekala ekološko-humanitarna akcija Čisto veselje.

Namenjena je bila zbiranju denarja za letovanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz

družin v stiski, kot smo poročali tudi na Murskem valu, so na skoraj 40-tih lokacijah – tri so bile v

Pomurju – zbirali odpadne surovine. Skupaj je bilo zbranih 507,106 ton odpadkov, v Pomurju slabih

24 ton. Poroča Nataša Brulc Šiftar. Akcijo sta skupaj pripravila podjetje Gorenje Surovina in projekt

Botrstvo v Sloveniji. Posamezniki in podjetja so skupaj prispevali 527,106 ton odpadnih surovin in

z njimi zbrali nekaj manj kot 60.000 evrov. Denar bodo namenili za kritje stroškov prostočasnih

dejavnosti za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter stroškov dodatnih vzgojiteljev. Zbrali

so 140,852 ton papirja 123,600 ton odpadne električne in elektronske opreme, 258,46 ton jeklenega

odpada in 4,590 ton barvnih kovin. V Pomurju so na treh lokacijah – v Lendavi, Ljutomeru in Murski

Soboti – zbrali nekaj manj kot 24 ton omenjenih odpadkov. Kot je povedal direktor Gorenja

Surovine Jure Fišer so nad uspehom akcije navdušeni. Ob tem je dodal, da brez aktivacije ljudi in

predvsem podjetij, jim ne bi uspelo zbrati toliko denarja in omogočiti otrokom, da izkusijo počitnice

z vrstniki. Otroci bodo imeli tako možnost vključenosti v počitniško varstvo, tabore, letovanja in

zimovanja v počitniških domovih ter druženja z zdravimi vrstniki. Kot je povedala Anita Ogulin, ki

uresničuje projekt Botrstvo v Sloveniji, pa je prejetje teh sredstev šele začetek poti. Najprej bodo

možnost organiziranja prostočasnih dejavnosti ponudili vsem otrokom s čustvenimi in vedenjskimi

motnjami, lažjimi duševnimi motnjami, avtističnimi motnjami ter primanjkljaji na posameznih

področjih učenja, ki so vključeni v projekt Botrstvo. Če bo ostalo dovolj denarja, pa se bodo lotili

vzpostavitve svetovalnic za otroke s tovrstnimi težavami, predvsem pa za njihove starše, je še dodala

Ogulinova. Akcijo so sicer zasnovali kot dolgoročni projekt in ga bodo nadaljevali tudi prihodnje

leto. (Lokalne novice)

Za gledališčniki kulturnega društva Ivana Kavčiča je izjemen konec tedna. V soboto so nastopili v

finalu 11. vseslovenskega festivala komedije v Pekrah s predstavo Politična poroka in z njo navdušili

občinstvo, saj jo je izbralo za najboljšo predstavo festivala. Poroča Petra Kranjec Milanov. Predstava

politična poroka se je v finale festivala, na katerem sodelujejo ljubiteljske skupine iz vse Slovenije,

uvrstila med 40-timi prijavljenimi predstavami, v finalu pa je sodelovalo tekmovalo skupin. Že

uvrstitev v finale tako močnega festivala, ki je med ljubiteljskimi skupinami to, kar so med

profesionalnimi Dnevi komedije v Celju, je po besedah vodje ljutomerskih gledališčnikov Srečka

Centriha, uspeh. Še toliko bolj pa so veseli priznanja za najboljšo predstavo po izboru občinstva.

93

»Morm povedati, da sem jaz sicer v teh Pekrah se pojavljam že s skupino Križevci par let. Tako da

sem jaz pravzaprav tam najstarejši sodelujoči, jaz sem sodeloval že šestkrat in me tudi gledalci zelo

dobro poznajo. In glede, se mi zdi no, zarad tega smo bili kar deležni večjih aplavzov med predstavo.

Publika je zelo dobro sodelovala in verjetno to je tudi potem mogoče botrovalo, da smo dobili to

priznanje.« Čeprav so veseli uspeha, pa Centriha moti to, da se na tem festivalu, ki je sicer namenjen

ljubiteljskim skupinam, pojavljajo tudi predstave, ki jih režirajo profesionalci. To je po besedah

Centriha tudi razlog, da se nekaj časa na tekmovanje niti niso prijavili. »Ker se nam je zdelo pač da,

če se prijavljajo skupine kot so Šentjakobsko gledališče, ki imajo profesionalne režiserje, tu je režiro

Jaša Jamnik, pa se prijavlja. Tam Jesenice, Tone Čufar, Tine Valič ali pa kaki drugi poklicni režiser,

da se nam kar zdi malo čudno, da bi se mi amaterji mešali pa borili s takimi imeni kot so tam, ne?

Zato se nismo prijavljali. Letos pa smo rekli, vseeno se bomo.« Zato je bilo zadoščenje ob sobotnem

uspehu še toliko večje. »To je potrdilo, da delamo v redu, to je potrdilo za naše sponzore, da nam

zaupajo, to je potrdilo spet za naše gledalce, ki nas hodijo bodrit, nam ploskajo, nam drugače

zadovoljujejo. To je pravzaprav pohvala za vse. Za vse, ki se s tem ukvarjamo tu v Ljutomeru.«

Sicer pa so ljutomerski gledališčniki v tem času že na oder postavili novo predstavo Glavnik, ki so

jo že dvakrat zaigrali domačemu občinstvu, naslednjič pa jo bodo 8. aprila. (Lokalne novice)

Ministrstvo za obrambo, uprava za obrambo Maribor, tudi letos izvaja na območju Pomurja

seznanitev vojaških obveznikov z vpisom v vojaško evidenco. Danes so tako v sejno sobo občine

Ljutomer povabili 37 18-letnikov iz Občin Veržej, Križevci in Razkrižje, nato pa še 49 mladeničev

iz Občine Ljutomer. Na srečanju so mladim predstavili tudi delo na mirovnih misijah v tujini, obiskal

pa jih je tudi svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar, ki je zaposlen v športni enoti

Slovenske vojske. (Lokalne novice)

Kmetijsko gospodarstvo Lendava je sprožilo revizijo zoper odločitev upravnega sodišča, ki je

zavrnilo tožbo, saj občina Lendava ni kršila postopkov in predpisov pri izvedbi obnovitvenih del na

cesti ob potoku Ledava na relaciji športni park park Lendava – Terme Lendava. Vrhovno sodišče je

ugotovilo, da družba KG Lendava ni izpolnjevala zakonskih pogojev za vložitev zahteve za revizijo

in je zato revizijo zavrglo, sporoča Služba za pravne in upravne zadeve Občine Lendava v občinskem

glasilu Lendavske novice. (Lokalne novice)

Svet romske skupnosti Slovenije pripravlja v sklopu mednarodnega dneva Romov predstavitev

knjige Jerneja Zupančiča Romi in romska naselja v Sloveniji. Predstavitev bo v sredo ob 11-ih v

prostorih Zveze Romov Slovenije, v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. Prisotne bo

nagovoril direktor urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije magister Stane Baluh. (Lokalne

novice)

Še danes in jutri lahko lastniki psov in mačk izkoristijo 40-odstotni popust pri sterilizaciji in

kastraciji svojih živali na vseh veterinarskih postajah v Pomurju. Akcijo že šesto leto zapored

omogoča Društvo za zaščito živali Pomurja. Popust je vnovčljiv na podlagi predhodnega naročila in

kupona, ki ga lastnik dobi na sedežu društva na Trgu zmage 8 v Murski Soboti, so sporočili iz

društva. (Lokalne novice)

31. 3. 2015

Dežela ob Muri je oziroma bo dobila še enega poslanca: Dušana Radiča iz Stranke modernega

centra, ki ga je popoldne že potrdila parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in

administrativne zadeve, kot je povedal zdaj že nekdanji radijec za Murski val v nadaljevanju

osrednje informativne oddaje. Uvodoma prisluhnimo novopečenemu poslancu Dušanu Radiču, ki

se je predstavil tudi novinarjem v Ljubljani. In s kakšnimi občutki odhaja v parlament v teh

turbolentnih političnih časih? »Z mešanimi občutki. Velik preskok je to z radia Murski val v

parlament Republike Slovenije. Ogromno je gradiv. Zelo prijazno so me vsi sprejeli, me tudi že

hecali, če bom tudi vnesel kaj Vaneka v državni zbor. Zaenkrat sem povedal, da je kljubcev že zdaj

tam dovolj, in učim se. Učim se, zelo hitro se učim in dela je kar veliko.« Katere bodo tvoje prve

naloge? »Prve naloge, zdaj, čez dobre dve, čez dobri dve uri, me bodo uradno potrdili in privedli, če

se malce pošalim, v državni zbor, kjer bom tudi postal polnopravni poslanec slovenskega parlamenta

94

in bom že lahko udeležen pri glasovanju.« Glede na svoje dosedanje izkušnje, kje meniš, da lahko

pripomoreš k Pomurju? »Pomurju, mislim da bi bilo najboljše, da bi čimprej odprli poslansko

pisarno v Murski Soboti, kjer bodo vabljeni vsi Prekmurci, ki me že drugače poznajo z radia Murski

Val. Vsi bodo dobrodošli s svojimi problemi. Če se bo le dalo, jih bomo poskušali reševati. Ne še

rešiti, zaenkrat.« Daljšemu intervjuju z Dušanom Radičem boste lahko prisluhnili v jutrišnjem

pogovoru na Murskem Valu ob 12.30, mi pa nadaljujemo s pregledom današnjih agencijskih novic. (Lokalne novice)

V pričakovanju predloga premiera Mira Cerarja za razrešitev ministra Janka Vebra, se v koaliciji

odzivajo na poziv SD partnericam k spoštovanju koalicijskega sporazuma. Ta med drugim govori

o opozorilu premiera ministru, če ne ravna pravilno. Po besedah poslanke SMC Lilijane Kozlovič,

je v primeru ravnanja ministra za obrambo Janja Vebra, nedopustno tolmačiti, da je koalicijski

sporazum nad zakonom. Kot pravi, gre namreč za takšne nezakonitosti, da ni možno ravnati drugače.

Si pa v SMC želijo, da SD ostane v koaliciji. Poslanec DESUS-a Tomaž Gantar meni, da je to ena

od stvari v sporazumu, ki je nepremišljena in nima smisla. Medtem so v Novi Sloveniji napovedali,

da bodo enotno glasovali za Vebrovo razrešitev. (Slovenija)

Javnofinančni primankljaj je konec leta 2014 znašal 1,8 milijarde evrov oziroma 4,9 odstotka bruto

družbenega proizvoda. Brez stroškov finančne krize in vseh enkratnih stroškov bi bil precej nižji, in

sicer pri 3,3 odstotka, je objavil statistični urad. Primanjkljaj so zvišali dokapitalizacija Banke Celje

in Abanke, v skupni višini 352 milijonov evrov ter 257 milijonov evrov vreden akcijski načrt za

izplačila varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Letos

naj bi se primanjkljaj znižal na 1,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Dolg države se je

medtem s 25,4 milijarde evrov konec leta 2013 do konca decembra lani zvišal na 30,1 milijarde

evrov, kar predstavlja 80,9 odstotka bruto domačega proizvoda. (Gospodarstvo)

Ustavni sodniki so lani sprejeli 70 odločb, kar je veliko, je ob predstavitvi poročila za leto 2014

poudaril predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Hkrati so lani rešili 15 odstotkov manj

zadev kot leto prej, a to po besedah generalnega sekretarja Sebastiana Nerada, ne pomeni, da so

imeli 15 odstotkov manj dela, ampak več zahtevnih zadev. Mozetič je izrazil prepričanje, da bodo o

zadevi Patria odločili do prvomajskih praznikov. (Slovenija)

Preiskovalci v francoskih Alpah nadaljujejo iskanje posmrtnih ostankov žrtev strmoglavljenja letala

nemške družbe Germanwings. Da bi preiskovalcem olajšali pot do odročnega kraja nesreče, so v

zadnjih 48-tih urah zgradili novo cesto, po kateri so se danes prvič zapeljali trije tovornjaki. (Svet)

Skrajna Islamska država je danes v osrednji Siriji usmrtila najmanj 37 civilistov, od tega dva otroka,

je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tamkajšnji observatorij za človekove

pravice. Sirska državna televizija je poročala, da je bilo v napadu Islamske države na vas Mabujeh

v provinci Hama ubitih 44 ljudi, 21 jih je bilo ranjenih. (Svet)

V Turčiji je danes obsežen izpad električne energije prizadel skoraj polovico države in ohromil tri

največja mesta. Izpad je paraliziral Istanbul in prestolnico Ankaro, kjer je moten promet na

podzemni železnici, ter obmorski Izmir. Vlada ne izključuje možnosti, da je šlo za napad. (Svet)

Vseh pet osumljencev, ki so jih prijeli zaradi vpletenosti v umor ruskega opozicijskega politika

Borisa Nemcova februarja letos, je danes sodišče v Moskvi obtožilo zaradi sodelovanja v naročenem

umoru. Kot so sporočili s sodišča, so moški, ki prihajajo iz ruskih kavkaških republik Čečenija in

Gušetija, obtoženi sodelovanja v naročenem umoru, ki so ga izvedli za denar. (Svet)

Skupnost občin Slovenije je pripravila v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota regijsko

srečanje županov skupnosti občin. Na dogodku, ki je bil v CERU Puconci, so navzoči župani ter

direktorji občinskih uprav, lahko predstavili težave in izzive, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.

Seznanili so se s delovanjem Skupnosti občin Slovenije in nekaterimi projekti, spregovorili so o

podrobnostih lokalne samouprave. Regijskega srečanja so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva

za okolje in prostor. Državna sekretarka Tanja Bogataj je med drugim povedala. »Ti regijski posveti,

ki jih organizira skupnost občin Slovenije, zdaj smo, sodelujemo na ta drugem, mamo pa tud zlo

dobre izkušnje sodelovanja že iz preteklih let. Mislm, da so fajna pobuda. Prav ta prava, da se na

95

regionalnem nivoju dobimo. Ministrstvo, ki je pristojno tko za okolje, vode, kohezijsko politiko iz

tega področja in prostor. To so teme s katerimi se občine vsak dan srečujejo, na katerih imajo na

posameznih področjih tudi izvirno pristojnost izvrševanja posameznih nalog in to je priložnost, da

izpostavimo posamezne tematike, aktualne aktivnosti, ki jih vodimo na ministrstvu in ki so pač

zanimive za občine. Smo pa tud seveda tudi na razpolago za posamezna vprašanja, ki jih imajo

župani ali pa predstavniki občin, regionalnih razvojnih agencij, ki delujejo na tem območju in tudi

pač, da tudi pojasnimo posamezne projekte in tud dogovorimo aktivnosti, kako še boljše pelat stvari.

Mislim pa, da je zlo dobro zato, da se tudi vsi župani med sabo slišijo, ki so na enem regionalnem

območju. Namreč posameznih vsebin, ki jih mi pokrivamo, ni mogoče zagotavljati dovolj kvalitetno

ali pa v zadostni meri samo z vidika ene občine ali pa samo z vidika Ljubljane, če tko rečemo, ali pa

z vidika ministrstva, ampak je ključno to sodelovanje. Tko da jaz sem izpostavila danes predvsem

aktivnosti sodelovanja, povezovanja na posameznih temah, ki so aktualne. Predstavili smo

aktivnosti skupaj s sodelavci tako predvsem na vodarskem delu in kohezijskem, in pa na

prostorskem, gradbenem oziroma z vidika stanovanj. Predstavili smo pač aktivnosti, programe, ki

jih delamo, dokumente in pa čist konkretne informacije podali po posameznih projektih. Drugo kar

sem pa tudi izpostavila, je pa ta prioritetna usmerjenost z našega ministrstva na trajnostno

upravljanje z viri in na prehod na zeleno gospodarstvo. Izpostavila sem, da na ministrstvu

pripravljamo akcijski načrt prehoda na zeleno gospodarstvo. To pripravljamo v sodelovanju z

Ministrstvom za gospodarski razvoj in pa službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko. In kje bo

tudi ključno sodelovanje z deležniki. Sodelujemo že z občinami tukaj in pa tudi z gospodarstvom in

nevladnimi organizacijami. Ključno je, da preidemo od pogovarjanja, govorjenja na konkretne

aktivnosti, je pa to ena dolgoročna usmeritev našega ministrstva, vlade, kot pa tud nas vseh. In

obstajajo že zlo dobri primeru iz prakse, že zlo dobri projekti iz tega področja, ogromno znanja in

menim, da lahko s temi sodelovanji, s predstavitvijo takih problemov, primerov dobrih praks ali pa

naučenih zadev iz posameznih projektov lahko še izboljšamo. En del nadgradimo z zakonodajo,

drugo pa razvijemo druge inštrumente in še boljše izvajamo te politike. (Lokalne novice)

Občinski svet pri Svetem Juriju ob Ščavnici je, potem ko je 25. februarja sprejel letošnji proračun,

na včerajšnji seji že sprejel rebalans. Kot je pojasnil župan Miroslav Petrovič, je rebalans potreben,

ker ne bodo gradili zbirnega centra odpadkov na novi lokaciji, ampak pri čistilni napravi v

Biserjanah. Občinski svet je sprejel predlog občinske uprave, da se občina Sveti Jurij ob Ščavnici

pridruži organu skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Podrobnosti v prispevku Lidije

Cer Magdič. Ker se je na podlagi 23. člena zakona o financiranju občin znižal delež sofinanciranja

investicij občine za nekaj čez 33.000 evrov, so se za toliko tudi znižali prihodki in načrtovani

odhodki letošnjega proračuna občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Zaradi prenosa lokacije gradnje

zbirnega centra odpadkov na lokacijo čistilne naprave Biserjane, so projekt, ocenjen na 40.000

evrov, izločili iz proračuna. Občina je tako z rebalansom v proračun umestila nov projekt, ki naj bi

bil sofinanciran na podlagi 23. člena zakona o financiranju občin, pojasnjuje župan Miroslav

Petrovič. »Ta novi projekt je izgradnja iz javne poti Grabšinci - Terbegovci v vrednosti 52.000 evrov

in bomo črpali iz tega 23. člena zakona o financiranju občin. Delež sofinanciranja, ki nam pripada

v letošnjem letu, je 30.000 evrov.« Na tokratni seji so svetniki sprejeli tudi odločitev, da se Občina

Sveti Jurij ob Ščavnici pridruži organu skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, ki ga

sedaj tvori 22 občin. »Mi smo se prijavli v področje notranje revizije. Medobčinska uprava ima več

področij, ampak mi gremo samo v notranjo revizijo. Revizija pa je po zakonu potrebna vsako leto

in smo sedaj pač na trgu od raznih teh revizijskih hiš uporabljali, no. In zdaj smo šli v te skupno

medobčinsko upravo, zaradi tega ker je tu sofinanciranje 50 procentov in smo v bistvi s tem pocenili

zadevo za 50 procentov. V številkah pomeni torej redna na trgu je 4500 evrov, zdaj pa bo 50

procentov sofinanciranja, to pomeni 2200 evrov bo sofinancirano in tolko cenejše.« Kot še dodaja

župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič je, kar zadeva drugih področij, občina že

soustanoviteljica organa skupne občinske uprave, in sicer medobčinskega inšpektorata in redarstva

s sedežem v Gornji Radgoni. (Lokalne novice)

Proračun so sprejeli tudi v eni najbolj zadolženih slovenskih občin, v Občini Gornji Petrovci. Kot je

znano, ima občina 3,8 milijona evrov dolga, kar znaša na prebivalca nekaj več kot 1700 evrov.

Kljub temu v občini uresničujejo tudi nekatere naložbe, med drugim gradnjo vodovoda in široko-

pasovnega omrežja. Župan Franc Šlihthuber je za Murski val pojasnil. »Osnovni proračun, tako

zvana primerna poraba, znaša okrog 1.600.000 evrov, pri tem je takoj potrebno povedati, da smo v

letošnjem letu dobili zmanjšana sredstva s strani države, ker je pač država uveljavila zmanjšanje do

96

občin. Za nas to predstavlja okrog 34.000 evrov na letni ravni za leto 2015, vse skupaj, kar smo pa

do zdaj država že zmanjšala sredstev do naše občine, pa je 134.000 evrov. Za nas je to veliko. Poleg

tega pa še imamo več smrti kot rojstev, kar posledično pomeni, da se tudi na podlagi umrljivosti

nam primerno poraba in sredstva znižujejo.« Denarja je torej iz leta v leto manj, zadolženost pa

ostaja. Kako sploh vračate ta dolg? »No mi smo na podlagi tudi letošnjega proračuna sprejeli

odločitev, da bomo poskušali tekoče servisirati vse proračunske porabnike. Poleg tega pa tisti, ki

so v čakalni vrsti izvršbe, pa plačujemo na letni ravni približno 180 do 190 tisoč evrov, kar

predstavlja vsako leto približno takšen isti znesek.« Ostane kaj za naložbe? »V tem trenutku se

ukvarjamo s pomurskim vodovodom, vodovod Križevci, Košarovci, Kukeč in Panovci, in pa

širokopasovne povezave in s to investicijo bomo v letošnjem letu zaključili. Do vseh gospodinjstev

bomo imeli vodovod in pa širokopasovne povezave. Poleg tega pa se z tistimi nujnimi vzdrževalnimi

deli in določenimi manjšimi obnovami ukvarjamo in poskušamo napraviti vse, da bi bilo tudi tej

plati zadovoljeno.« (Lokalne novice)

Občina Dobrovnik pa ustanavlja v sodelovanju s tremi madžarskimi obmejnimi naselji Evropsko

združenje za teritorialno sodelovanje. Združenje naj bi pospešilo konkurenčnost območja. Prispevek

Mihaele Kalamar. Občina Dobrovnik vstopa v sodelovanje z madžarskimi samoupravnimi naselji

Bak, Nagymizdo in Andovci s prepričanjem, da bo združenje s čezmejnimi programi izboljšalo

kakovost življenja med prebivalci. Župan Marjan Kardinar pojasnjuje, da konvencija, ki ji je

občinski svet na zadnji seji dal zeleno luč, obsega sodelovanje na več problemskih področjih. »Torej

sigurno prvi pereči problem so cestne povezave. Torej, če govorimo o cestnih povezavah, je vezano

na ceste, na kolesarske steze, na pešpoti, istočasno pa seveda avtomatično povezano z sodelovanjem

na področju turizma. Takoj v nadaljevanju seveda se nam pa že potem poraja pač sodelovanje na

področju kmetijstva in naslednji korak, kaj pomeni seveda še boljše sodelovanje med kraji, ki so že

- med šolami, med društvi, med gasilskimi društvi.« Med prednostnimi nalogami so si za cilj

postavili tudi zmanjšanje izoliranosti na mejnih območjih, pospeševali pa bodo tudi dostop do

informacijskih in komunikacijskih omrežij, ki je na perifernem območju še vedno problematičen.

Veliko pozornosti bodo namenjali pripravi razvojnih programov, saj bo sodelovanje na

negospodarskih področij pospešilo tudi sodelovanje in čezmejno izmenjavo na gospodarskem

področju. Konvencija ima veliko težo pri pridobivanju nepovratnih sredstev Evropske unije, saj gre

za dokument, ki je potrjen na ravni obeh držav. »Povem seveda, ka je to še bolj pomembno to, da

sta pravzaprav obe vladi, tako madžarska in seveda tudi slovenska na naši strani, obravnavale ta

dokument in ga tudi seveda potrdile, namreč ne gre samo sedaj na nivoju občin z Madžarske ali pa

Slovenije, ampak gre pravzaprav za dokument, kateri je tudi na državni ravni, in pa s tem tudi sedaj

evropski ravni, potrjen in bo seveda na tak način tudi lažje pridobivanje evropskih sredstev

sigurno.« Uspešno sodelovanje pa ima lahko dolgoročne pozitivne učinke, ne samo za občino

Dubrovnik, temveč za celotno regijo, še dodaja Kardinar. (Lokalne novice)

Z gradbenimi deli, ki potekajo pri dvorcu v Rakičanu, so polne roke dela dobili tudi tukajšnji

arheologi. V izkopanih gradbenih jamah so naleteli na zanimive najdbe, ki so še toliko bolj

dragocene, ker območje Rakičanskega dvorca doslej še ni bilo posebej raziskano. Prispevek Petre

Kranjec Milanov. Kot je povzel vodja izkopavanj doktor Branko Kerman iz Pomurskega muzeja

Murska Sobota, je ekipa arheologov na gradbišču pri rakičanskem dvorcu raziskovala približno dva

tedna. »Ja, delali smo od 16. marca pa do 27., se pravi v petek smo zaključili. To niso bila

izkopavanja, ampak je bil bolj arheološki nadzor ob gradnji, ker ločimo tista sistematična

izkopavanja, neka zaščitna izkopavanja in pa izkopavanja ob gradnji. Tako zdaj pač pojmujemo take

raziskave na različnih terenih.« Območje raziskovanja je zajemalo celotno okolico grajskega

kompleksa. »Odkopana je bila zelo velika površina, se pravi okrog vseh štirih delov dvornega

kompleksa, v širini meter pa pol okrog in tako, da smo mi imeli kar nek dober vpogled v to situacijo

na tem celotnem območju dvoriščnega dela.« Čeprav so bili omejeni na gradbene izkope, je bilo

njihovo raziskovanje uspešno. Ena od pomembnejših najdb so ostanki objekta, ki so starejši od

zdajšnjega dvorca. »Smo pa odkrili ostanke lesenih stojk oziroma lukenj od nekih lesenih pilotov,

ki sodijo v obdobje pred tem stanjem gradu, kot ga zdaj vidimo. Se pravi gre za neko starejšo fazo,

ki je najverjetneje bila narejena iz lesa, kot neko obzidje oziroma trdnjava ali kakorkoli, in to nam

lepo poročajo tudi zgodovinski viri, ki pravijo, da je nekje okrog leta 1431 bila tukaj nek obrambni

objekt, ki bi lahko bil zgrajen potem nekako na podlagi te lesene konstrukcije ali pa je bila to neka

palisada, obrambna, ki je varovala grad oziroma takratno poslopje.« Na drugi strani dvorca, ob

današnji konjušnici, pa so naleteli na zidovje – najverjetneje kletnega prostora, ki naj bi prav tako

97

segal v obdobje pred popolno obnovo dvorca, ki jo je grof Batthyany dal narediti med letoma 1648

in 1655, potem ko so dvorec leta 1645 požgali Turki. »Domnevamo, da je ta stavba s kletnimi

prostori bila takrat tudi nekako v tem na novo novi gradnji porušena in so mogoče ta material potem

porabili za gradnjo tega današnjega gradu kot ga vidimo oziroma bolj dvorca.« To fazo, ki so jo zdaj

odkopali, bi lahko datirali v 16. ali 17. stoletje, še pojasni Kerman in doda, da njihova odkritja niso

neke velike najdbe, so pa pomembna iz arhitekturnega vidika, saj se da na njihovi podlagi sklepati

o razvoju dvorca. (Lokalne novice)

Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s podjetjem Medex letos izvaja projekt Človek posadi,

čebela opraši. Namen projekta je, da bi v Sloveniji na javnih površinah kot so parki, zelenice ali

drevoredi, posadili medovite rastline ter tudi, da bi občine sprejele odlok, ki bi to zagotavljal. Tako

bo tudi župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek v četrtek mestnem parku posadil

lipo. Pri tem ga bodo spremljali učenci čebelarskega krožka na Osnovni šoli Bakovci ter predsednik

Čebelarske zveze Pomurja Janko Rožman. (Lokalne novice)

Društvo kmečkih žena Klas Bodonci je tudi letos pripravilo velikonočno razstavo, ki bo na ogled ta

konec tedna v dvorani pri tamkajšnji evangeličanski cerkvi med 10. in 16. uro. Izdelki bodo

razstavljeni tudi na velikonočni ponedeljek. Kulturno-turistično društvo Moščanci pa pripravlja

tradicionalni velikonočni pohod Z brejga na brejg, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 10-ih izpred

vaško-gasilskega doma v Moščancih. Pohod je vključen v Pohodnika po Goričkem v letu 2015 in

izkaznico pohodov po Občini Puconci. (Lokalne novice)

Še vest iz črne kronike. Kriminalisti sektorja kriminalistične policije policijske uprave Murska

Sobota so, zaradi utemeljenega suma poskusa storitve kaznivega dejanja, podali kazensko ovadbo

zoper 37-letnega državljana Madžarske, ki je oktobra lani vlomil v dvorec Rakičan in odtujil 200

vstopnic za prireditev Noč čarovnic, so danes sporočili iz tukajšnje policijske uprave. Gre za

utemeljen sum velike tatvine. (Lokalne novice)

UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · Datum: 26. 8. 2016 ... (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v

Documents