UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER DIPLOMSKO DELO MAGDA ČUJEC
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER
Razredni pouk
Grafični prikazi podatkov
v 1. razredu
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka:
izr. prof. dr. Mara Cotič Magda Čujec
Somentorica:
pred. Marija Pisk
Koper, 2011
ZAHVALA
Za pomoč, predloge, komentarje in spodbude pri mojem diplomskem delu se zahvaljujem mentorici
izr. prof. dr. Mari Cotič in somentorici predavateljici Mariji Pisk.
Zahvaljujem se tudi učiteljicam, ki so bile pripravljene v svojih razredih izvesti raziskavo. Nazadnje
pa gre zahvala še mojim najbližjim, ki so me v napornem času, ko je trajal študij, poučevanje in
dolga vožnja do Šempetra in nazaj, spodbujali in mi pomagali.
IZVLEČEK
Diplomsko delo obravnava seznanjanje učencev prvega razreda z različnimi grafičnimi prikazi. To
matematično vsebino lahko uporabimo tudi pri ostalih učnih predmetih in tako poskrbimo za
medpredmetno povezavo. Za obdelavo podatkov in grafično prikazovanje le-teh sem uporabila in v
razredu izvedla tudi nekaj svojih zamisli, za katere sem menila, da bodo otrokom blizu.
Obravnavano temo smo zaključili s preverjanjem znanja in nazadnje z ocenjevanjem.
V začetku novega šolskega leta sem želela ugotoviti, kako dobro so se ta znanja prenesla iz prvega
v drugi razred. Izvedla sem raziskavo o zmožnostih učencev za uporabo grafičnih prikazov. Z njo
sem dokazala, da z utrjevanjem in ponavljanjem lahko močno izboljšamo rezultate, ki dokazujejo
napredek v znanju na tem matematičnem področju.
KLJUČNE BESEDE:
grafični prikazi, Carrollov diagram, prikaz s stolpci, preglednica, drevesni diagram, preizkus
znanja
ABSTRACT
My diploma work deals with pupils entering the first grade of primary school in a variety of
graphical displays. This mathematical content can also be used for other school subjects, thereby
providing an interdisciplinary link. In order to perform data processing and graphic charts I used
some own ideas and carried them out in my classroom. I chose the ideas which I found to be close
to children. After the topic was completed the knowledge was verified and finally assessed.
In the beginning of the new school year I wanted to find out how well these skills were passed from
the first into the second grade. I carried out a survey on children's ability to use graphics. The
research proved that with the reinforcement and repetition the results that demonstrate advances in
knowledge in this mathematical field can significantly be improved.
KEY WORDS: graphic charts, Carroll diagram, showing the columns, table, tree diagram,
examination
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .......................................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................... 2
2.1 KAJ JE STATISTIKA ......................................................................................................... 2
2.2 KRATEK ZGODOVINSKI RAZVOJ STATISTIKE ......................................................... 2
2.3 STATISTIKA V ZAČETKU ŠOLANJA ............................................................................ 4
2.4 GRAFIČNI PRIKAZI .......................................................................................................... 5
2.4.1 PUŠČIČNI DIAGRAM ............................................................................................... 6
2.4.2 PRIKAZ S STOLPCI ................................................................................................... 6
2.4.2.1 METODIČNI KORAKI PRI VPELJAVI PRIKAZA S STOLPCI ........................ 8
2.4.3 CARROLLOV DIAGRAM ......................................................................................... 9
2.4.4 DREVESNI DIAGRAM ............................................................................................ 10
2.4.5 PREGLEDNICA ........................................................................................................ 11
3 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA................................................................. 13
3.1 PROCESNI PRISTOP ....................................................................................................... 14
3.2 NAČRTOVANJE PROCESNEGA IN UČNOCILJNEGA PRISTOPA ........................... 14
3.3 OPISNI KRITERIJI IN OPISNO OCENJEVANJE .......................................................... 14
4 GRAFIČNI PRIKAZI PODATKOV V 1. RAZREDU – PRAKTIČNI DEL .................... 15
4.1 NAČRTOVANJE POUKA ................................................................................................ 15
4.2 DIDAKTIČNI PODATKI .................................................................................................. 15
4.3 STANDARDI ZNANJA IZ UČNEGA NAČRTA: ........................................................... 16
5 POTEK OBRAVNAVE GRAFIČNIH PRIKAZOV ............................................................ 17
6 ANALIZA IZVEDBE IN UGOTOVITVE ............................................................................ 35
7 EMPIRIČNI DEL .................................................................................................................... 36
7.1 NAMEN IN CILJI ............................................................................................................. 36
7.2 RAZISKOVALNA HIPOTEZA ........................................................................................ 36
7.3 METODOLOGIJA............................................................................................................. 36
7.3.1 RAZISKOVALNE METODE ................................................................................... 36
7.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC ..................................................................................... 36
7.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ..................................................................... 37
7.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ................................................................... 37
7.4 IZVEDBA V PRAKSI ....................................................................................................... 37
7.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA............................................................................... 37
7.5.1 REZULTATI PRIMERJAVE V 2. RAZREDU OŠ TOLMIN .................................. 37
7.5.1.1 REZULTATI PRVIH PREIZKUSOV ZNANJA – JESEN ................................. 38
7.5.1.2 REZULTATI DRUGIH PREIZKUSOV ZNANJA – PIKA NOGAVIČKA ....... 38
7.5.1.3 PRIMERJAVA REZULTATOV 1. IN 2. PREIZKUSA ZNANJA ..................... 39
7.5.1.4 ZANIMIVO REŠENE NALOGE......................................................................... 40
7.5.2 REZULTATI PRIMERJAVE V 2. RAZREDU OŠ DORNBERK ........................... 42
7.5.2.1 REZULTATI PRVIH PREIZKUSOV ZNANJA – JESEN ................................. 42
7.5.2.2 REZULTATI DRUGIH PREIZKUSOV ZNANJA – PIKA NOGAVIČKA ....... 42
7.5.2.3 PRIMERJAVA REZULTATOV 1. IN 2. PREIZKUSA ZNANJA ..................... 43
7.5.2.4 ZANIMIVO REŠENE NALOGE......................................................................... 44
7.5.3 REZULTATI PRIMERJAVE V DVEH DRUGIH RAZREDIH OŠ KANAL ......... 46
7.5.3.1 REZULTATI PRVIH PREIZKUSOV ZNANJA – JESEN ................................. 46
7.5.3.2 REZULTATI DRUGIH PREIZKUSOV ZNANJA – PIKA NOGAVIČKA ....... 46
7.5.3.3 PRIMERJAVA REZULTATOV 1. IN 2. PREIZKUSA ZNANJA ..................... 47
7.5.3.4 ZANIMIVO REŠENE NALOGE......................................................................... 49
7.5.4 PRIMERJALNI PRIKAZ PO POSAMEZNIH NALOGAH..................................... 53
7.5.4.1 PRVA NALOGA .................................................................................................. 54
7.5.4.2 DRUGA NALOGA .............................................................................................. 57
7.5.4.3 TRETJA NALOGA .............................................................................................. 59
7.5.4.4 ČETRTA NALOGA ............................................................................................. 62
7.5.5 PRIMERJAVA MED SKUPNO PRAVILNO REŠENIMI NALOGAMI OBEH PREIZKUSOV ZNANJA .......................................................................................................... 63
7.6 UGOTOVITEV .................................................................................................................. 64
8 SKLEP....................................................................................................................................... 65
9 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................... 66
KAZALO SLIK
Slika 1: Toliko igrač, kolikor je kock v stolpcu ................................................................................. 18
Slika 2: Primerjava stolpcev .............................................................................................................. 19
Slika 3: Carrollov diagram 1 .............................................................................................................. 27
Slika 4: Carrollov diagram 2 .............................................................................................................. 28
Slika 5: Zahtevnejši Carrollov diagram ............................................................................................. 28
Slika 6: Carrollov diagram na tabli .................................................................................................... 29
Slika 7: Drevesni diagram na tabli ..................................................................................................... 30
Slika 8: Drevesni diagram s ploščicami iz stiropora .......................................................................... 31
Slika 9: Drevesni diagram – skupinsko delo ...................................................................................... 31
Slika 10: Razporejene blazinice po eni lastnosti ................................................................................ 32
Slika 11: Razporejene blazinice po dveh lastnostih ........................................................................... 33
Slika 12: Preverjanje znanja ............................................................................................................... 33
Slika 13: Rešena 3. naloga ................................................................................................................. 34
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Za diplomsko delo iz matematike sem se odločila, ker ta učni predmet že od nekdaj rada
poučujem. Lansko šolsko leto je bilo 21. leto mojega službovanja in že drugo leto zapored mi
je bil dodeljen 1. razred. Temo: »Grafični prikazi podatkov v 1. razredu« sem izbrala že za
seminarsko nalogo pri izbirnem predmetu IPUM v četrtem letniku študija pod mentorstvom
profesorice doc. dr. Amalije Žakelj. Seminarska naloga je zajemala večji del praktičnega dela
z učenci v razredu, kjer sem omenjeno učno snov temeljito obdelala, nazadnje pa tudi
preverila in ocenila. Odziv na predstavitev te seminarske naloge je bil tako s strani mentorice
kot tudi sošolcev in sošolk zelo dober. To mi je predstavljalo veliko motivacijo pri izboru
diplomskega dela z istim naslovom.
Z diplomskim delom »Grafični prikazi podatkov v 1. razredu« sem želela predstaviti različne
oblike grafičnih prikazov in kako le-te vpletamo tudi na področja ostalih učnih predmetov. S
teoretičnim delom sem si razširila splošno razgledanost na tem področju. Nazadnje sem na
začetku tega šolskega leta izvedla raziskavo. Ta je zajemala sedemdeset zdaj že drugošolcev
iz treh različnih šol. Pisali so preizkus znanja o jeseni, s katerim sem preverila poznavanje
grafičnih prikazov iz prvega razreda. Sledilo je nekaj ur ponavljanja in utrjevanja te učne
snovi. Nato so učenci reševali drugi preizkus znanja, ki je imel podobne naloge, le vsebina se
je tokrat nanašala na Piko Nogavičko. Rezultati drugega preizkusa znanja so bili veliko boljši,
kar dokazuje, kako pomembno je imeti dovolj časa za utrjevanje in ponavljanje učne snovi.
Poleg tega so ti preizkusi znanja pokazali, da naj se učitelj raje izogiba takim nalogam, ki
zahtevajo risanje, kajti prav tu se je pokazalo največ težav.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 KAJ JE STATISTIKA
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo te razlage:
1. Številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih.
2. Veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih; dejavnost, ki se
ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov o množičnih pojavih.
3. Kazalec, ki se izračuna iz vzorčnih podatkov.
Sama beseda statistika se razlaga iz latinske besede status, ki pomeni v prvotnem pomenu
stanje, druga razlaga povezuje naziv statistika s poznolatinskim pomenom besede status kot
država. Iz tega prihaja tudi italijanska beseda statista (državnik). V tem pomenu je statistika
poznavanje razmer v državi, kar je bilo tudi v resnici prvi pomen statistike (Šifrer, 1973, str.
8, 9).
2.2 KRATEK ZGODOVINSKI RAZVOJ STATISTIKE
Najstarejšo »statistično« raziskavo o številu prebivalcev v določenem kraju najdemo že v
Bibliji (Cotič, 1999, str. 30).
Statistike ne moremo vključiti v splošno razdelitev zgodovine, ampak jo razdelimo glede na
razvoj samostojno. Pri tem se oziramo na posebne faze v razvoju statistike in razlikujemo tri
dobe (povzeto po Šifrer, 1973, 10 – 12):
Prva doba
Ta je trajala do začetka 17. stoletja, ko je tedanja uprava poskusila urejeno številčno zajemati
podatke zaradi davčnih in vojaških razlogov. Takrat je bila družba organizirana že v malo
višji obliki. Ko so se tvorile prve oblike državnih skupnosti, so začeli ugotavljali zemljiške
odnose, socialno sestavo prebivalstva in zbirati podatke o preskrbi mest. Statistiko so razvile
velike države in tiste z dobro urejeno upravo.
Prvi popis prebivalstva je bil izveden v Starem Egiptu, kjer so popisovali moške, ki so bili
sposobni opravljati vojaško službo. Reka Nil je bila za Egipt izrednega pomena. Vsako leto je
v določenem obdobju poplavljala vso državo. Visoka voda, ki je prišla z juga, je nanašala
rodovitno plast zemlje in skrbela za preživetje naslednjih generacij Egipčanov. Ljudje, ki so
reko opazovali, so zapisali svoja predvidevanja o poplavljanju. To pa je bilo pomembno za
gospodarstvo in kmetijstvo te države.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
3
Rimska država je bila obsežna in upravno zelo razvita. Tu so na vsakih pet let registrirali
prebivalstvo in njegovo premoženje. Sprva se je to izvajalo samo v Rimu, kasneje pa se je
razširilo na celoten rimski imperij, kjer so imeli prave popise prebivalstva. Znan je popis
cesarja Avgusta v začetku našega štetja. Rimljani so po templjih vodili tudi registre rojstev, ki
so predhodniki današnjih matičnih knjig.
V Angliji je v letih 1083 do 1086 Vilijem I. Osvajalec napisal zemljiško knjigo Domesday
Book, ki vsebuje popis prebivalstva, davkov, premoženja in dohodkov.
Druga doba
Ta je trajala od začetka 17. stoletja do začetka 19. stoletja. V tem času so začele nastajati
centralistično organizirane države, kar je s povečanjem državnih potreb privedlo do iskanj
podatkov o prebivalstvu in gospodarstvu. V Franciji in drugih državah se je zato že začela
razvijati uradna statistika. Razvoj statistične znanosti pomeni novo obdobje v statistiki.
V Angliji se je začela šola političnih aritmetikov, ki so opazovali množične pojave, dobljene
podatke pa obdelovali, da bi dobili vpogled v pravilnost življenjskih dogajanj. Prvi med njimi
je bil trgovec John Graunt (1620 – 1674). Ta je vsako leto popisal rojene in umrle v Londonu
in tako ugotovil socialno biološko sestavo in razvoj prebivalstva. Ugotovil je tudi, da se mase
dogodkov v svojem obsegu ponavljajo, če ne pride do spremembe pogojev, kot je recimo
kuga. Zaradi te bolezni je v Londonu umrlo veliko več ljudi, kot je bilo takrat uradno
objavljeno.
Leta 1885 je bil v Londonu ustanovljen prvi mednarodni inštitut za statistiko.
Vzporedno z angleškimi političnimi aritmetiki se je razvila v Nemčiji posebna statistična
smer, to je nemška univerzitetna statistika, ki so jo predavali na univerzah. Namesto številčnih
so uporabljali besedne opise državnih pomembnosti. Kasneje se je nemška univerzitetna
statistika začela naslanjati bolj na številke.
Danec Anchersen, ki spada med začetnike tabelarnih statistikov, je objavil svoj pregled
razmer po evropskih državah v obliki tabel.
Tretja doba
Značilnost te dobe statistike je sodelovanje upravne statistike s statistično znanostjo.
Uveljavilo se je načelo javnosti statističnih podatkov. Adolf Quetelet je najbolj viden
predstavnik te novejše smeri v statistiki.
Statistika je postala samostojna znanstvena disciplina že v vsaki državi in pridobiva tudi
potrebne podatke za najrazličnejše znanosti (npr. za kemijo, elektrotehniko, fiziko, medicino,
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
4
sociologijo, psihologijo, pedagogiko in druge). Naloga sodobne statistike je, da služi
praktičnim potrebam družbenih organizacij in prebivalstva in da daje potrebne informacije o
vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v javnem življenju. Zato je postala sestavni del javne uprave
v vsaki državi. S sodobno ureditvijo države je postala statistika v strokovnem oziru centralno
urejena v državnih statističnih uradih, ki imajo v mnogih državah zato izdelano svojo
organizacijo po vsem ozemlju države.
2.3 STATISTIKA V ZAČETKU ŠOLANJA
Do vpeljave novega učnega načrta so se naši učenci statistike z osnovami verjetnosti in
kombinatorike učili šele v srednjih šolah, te vsebine pa so temeljito obdelale le redke
gimnazije.
Didaktik matematike E. Fischbein je že leta 1970 v Izraelu izvedel raziskavo o primernosti
uvajanja verjetnosti že na razredno stopnjo pouka matematike. Ugotovil je, da na tej stopnji
učenec na intuitivnem nivoju dobro sprejema in osvaja najbolj osnovne koncepte verjetnosti,
ter zapisal: »Z raziskavo smo potrdili našo hipotezo, da morajo biti koncepti in tehnike
verjetnosti in statistike vpeljani že v pouk matematike na razredni, ne pa šele na predmetni
stopnji ali celo v srednji šoli, ko je mišljenje človeka že bolj oblikovano. Če hočemo, da bo
človek razvil razmišljanje, ki se bistveno razlikuje od determinističnih shem razmišljanja,
moramo začeti učiti statistiko in verjetnost (obdelavo podatkov) na stopnji konkretnih
operacij (7 do 11 let), če ne že prej, ali najkasneje v fazi prehoda s stopnje konkretnih operacij
na stopnjo formalnih operacij (10 do 12 let).«
(Cotič, 1999, str. 44, 45)
V novem učnem načrtu (Osnutek učnega načrta za osnovno šolo 1998) so matematične
vsebine: prvine statistike, verjetnosti in kombinatorike zajete s skupnim imenom obdelava
podatkov. Pomembni razlogi za uvajanje teh vsebin so sledeči:
- računska pismenost (preglednice, diagrami, ankete so del našega vsakdanjega
življenja, saj jih najdemo v časopisih, učbenikih, računalniško predstavljenih
podatkih…);
- potrebe po prepoznavanju orodij za komuniciranje (V sodobnem času pri sporočanju
redno uporabljamo grafične prikaze, preglednice…);
- potreba po sposobnosti kritične presoje predstavljenih podatkov (Če ne razumemo
tehnik prikazovanja podatkov in če jih ne znamo kritično presojati, lahko drugi z nami
manipulirajo – reklame, volitve…);
- dostopnost računskih orodij za obdelavo podatkov;
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
5
- neusklajenost z učnimi načrti večine držav (Anglija, Francija, Italija, Madžarska,
Norveška…).
(Cotič, 1999, str. 42)
Pri nas imata veliko zaslug pri vpeljavi statistike v pouk matematike M. Cotič in T. Hodnik.
V prvem triletju se učenci še ne učijo prave obdelave podatkov. Znanje pridobivajo le
intuitivno, bolj na konkretnem nivoju, kar pa je priprava na kasnejše abstraktno razumevanje.
Vsebin iz statistike ne obravnavamo samostojno, lahko pa jih obravnavamo ob matematičnih
in tudi nematematičnih vsebinah in vse to prispeva k podobi celostnega pouka.
Na razredni stopnji obravnavamo naslednje vsebine iz statistike:
Ø puščični diagram
Ø Carrollov diagram
Ø prikaz s stolpci
Ø preglednica
Ø statistični problem oziroma statistična raziskava (Cotič, Hodnik, 1995, str. 67).
Učni cilji so sledeči:
Učenec:
Ø ponazori odnos med pojmi oziroma predmeti s puščičnim diagramom;
Ø prebere s puščičnim diagramom zapisani odnos;
Ø prikaže razvrščanje elementov s Carrollovim diagramom;
Ø predstavi preproste podatke s preglednico in s stolpci;
Ø reši preprost statistični problem, ki od njega zahteva, da zbere določene podatke, jih
čim pregledneje predstavi in nato interpretira (Cotič, Hodnik, 1995, str. 67 – 68).
2.4 GRAFIČNI PRIKAZI
Različni grafični prikazi so pomembno orodje pri komuniciranju, samostojnem delu in
razmišljanju. Učenec naj ve, da ne pripadajo samo statistiki, saj jih uporabljamo v različnih
disciplinah: aritmetiki, geometriji, naravoslovju, družboslovju… Z uporabo grafičnih
prikazov učenca tudi naučimo, da mora imeti vsaka zapisana rešitev določenega problema
naslednje lastnosti: natančnost, jasnost, strogost in reverzibilnost (kodiranje – dekodiranje)
(Cotič, 1996, str. 245).
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
6
2.4.1 PUŠČIČNI DIAGRAM
To je zelo splošna oblika predstavljanja podatkov, ki jo uporabimo za upodobitev odnosa
med objekti oziroma elementi dveh skupin. Namen puščičnega diagrama je prikazati odnos
med kategorijami, ki so opisni podatki. Ker je zelo preprost, ga lahko učenec uporablja že na
začetku šolanja. Nariše elemente obeh skupin, na primer otroke in igrače, nato pa s črto
poveže otroke z njihovo najljubšo igračo. V tem primeru je bila relacija »moja najljubša
igrača«. Namesto risanja črt med sličice, lahko povezujemo realne elemente (otroke in
igrače) tudi s palico, volno ali vrvico. Puščične diagrame lahko uporabimo za naloge
opazovanja, primerjanja in prepoznavanja. Ko otrok riše povezovalne črte, si s tem razvija
grafomotorične sposobnosti. Hkrati pa se tako razvija tudi abstraktno mišljenje, saj mora
razumeti povezavo oz. skupno lastnost med predmetoma iz prve in druge skupine. Na začetku
učenec dobi naloge, v katerih povezuje podobne predmete, predmete iste barve, oblike…
Kasneje preidemo na bolj abstraktne relacije: nasprotja, namembnost, uporabnost… Še en
primer puščičnega diagrama: Na levi strani so imena otrok, na desni pa narisane živali. Med
tema dvema množicama prikažejo s črtami relacijo »je najljubša žival«. Seveda pa morajo
učenci znati puščične diagrame tudi prebrati. Npr: »Iz spodnjega puščičnega diagrama razberi,
katero sadje imajo posamezni družinski člani najraje?«
mama
sin
jabolko
hruška
maline
borovnice
Naloga, ki pa je bolj primerna za učence višjih razredov:
»Napiši števila od 2 do 16. S puščičnim diagramom prikaži odnos »deli« med temi števili.«
Iz tega puščičnega diagrama bodo učenci lahko razbrali, katera števila sodijo med praštevila.
Prav tako bodo lahko ugotavljali, koliko deliteljev ima posamezno število.
2.4.2 PRIKAZ S STOLPCI
S tem prikazom podatkov lahko začnemo že v predšolskem obdobju. Tu stolpec sestavljajo
številni deli, ki so lahko predmeti, slike, risbe ali simboli predmetov (kvadratki, črtice…).
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
7
To je zelo preprost figurni prikaz, ki se ga da zelo hitro izdelati. Če ga obrnemo vodoravno,
dobimo vrstični diagram (vodoravni stolpični diagram) ali prikaz s trakovi.
S prikazi otroka matematično opismenjujemo, hkrati pa nam vsebine iz obdelave podatkov
omogočajo vključevanje matematike v druga področja ter poglabljanje nekaterih
matematičnih vsebin, predvsem aritmetike. Teme za prikazovanje podatkov so zelo bogate.
Naštejmo le nekatere: »moja najljubša knjiga, kako prihajamo v vrtec, s katerim prevoznim
sredstvom bi se najraje peljal/a, naši hišni ljubljenčki…« Pri vseh naštetih temah je bistveno
to, da podatke zberemo, jih prikažemo s stolpci oziroma z vrsticami ter se ob prikazih tudi
pogovarjamo (Hodnik Čadež, 2002, str. 24 in 25).
(vir: Hodnik Čadež, 2004, str. 24)
Prikaz s stolpci sestavljata dva ali več stolpcev. Pod vsakim je slikopis. Stolpec ponavadi
sestavljajo enaki kvadrati, čeprav lahko uporabimo tudi druge oblike, npr. kroge in trikotnike.
Kvadratke lahko barvamo ali označujemo s simboli (s križci, črticami, kljukicami…) Z
izdelanim stolpičnim diagramom lahko primerjamo število posameznih razvrščenih
predmetov.
Ker predšolski otroci še ne obvladajo štetja, je pomembno, da je stolpični diagram pravilno
izdelan in da so razlike med številom predmetov takoj vidne.
Pomembni so metodični koraki pri vpeljavi prikaza s stolpci ali z vrsticami. Upoštevati
moramo načelo od konkretnega k abstraktnemu.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
8
Po vrsti si sledijo:
a) živi prikaz,
b) prikaz s stolpci ali vrsticami s konkretnim materialom,
c) figurni prikaz s stolpci ali vrsticami,
d) prikaz s stolpci ali vrsticami.
2.4.2.1 METODIČNI KORAKI PRI VPELJAVI PRIKAZA S STOLPCI
(povzeto po Cotič, Hodnik, 1997, str. 45, 46)
Recimo, da zastavimo učencem vprašanje: Ali je dečkov več? Za isto črto se učenci postavijo
v dve koloni: v prvo deklice in v drugo dečki. Med posamezniki naj bo enaka razdalja. Na ta
način dobimo živi prikaz. Tu se pojavi manjši problem pri preglednosti takega prikaza. Kajti
vanj so otroci uvrščeni, ne smejo se preveč premikati in zato težko vidijo rezultate živega
prikaza. Najmanj pregleda imajo tisti učenci, ki stojijo na začetku kolone. Ena izmed rešitev
je ta, da se otroci sosednjih kolon primejo za roke in tako lahko ugotovimo, katera kolona
šteje več članov. Lahko bi otroke tudi fotografirali in nato ob fotografiji razpravljali o
rezultatih, ki smo jih dobili (Rozman, 2009).
Učencem razdelimo enako velike kocke, vsakemu eno. Deklice sestavijo na tleh svoj stolpec
in prav tako tudi dečki. Tako prikažejo število deklic in dečkov s stolpcema. To je metoda
prirejanja, s katero pri šestletnikih gradimo pojem naravnega števila. S kockami – s
konkretnim materialom – smo naredili prikaz s stolpci.
Učenci se na enako velike liste papirja narišejo. Deklice in dečki nato začnejo na isti črti
graditi vsak svojo kolono iz portretov. Tako nastane figurni prikaz s stolpci. Učiteljica pa ob
takem plakatu vodi pogovor. Učence sprašuje, ali je več dečkov ali deklic, za koliko več,
koliko je vseh skupaj…
Sledi prikaz s stolpci. Učiteljica učencem ponudi karirast papir. Pod enim stolpcem naj bo
narisan deček, pod drugim deklica. Učenci za vsakega dečka oziroma za vsako deklico
pobarvajo kvadratek v ustreznem stolpcu. Seznanijo se še z legendo, na kateri en pravokotnik
predstavlja enega učenca. Nad prikazom s stolpci pa zapišemo še naslov: Ali je dečkov več?
Kot sem že na začetku napisala, stolpični diagram ni zahtevna oblika prikazovanja.
Pomembno je, da so stolpci enako široki in da je med njimi razmik. S tem poudarimo njihovo
pripadnost opisnim kategorijam. Vrstni red stolpcev je poljuben.
Stolpični prikaz je pregleden le, če število stolpcev ni preveliko. Prikazi z velikim številom
ozkih stolpcev so navadno neuporabni (Magajna, Žakelj, 2000).
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
9
Kadar pa z učenci na razredni stopnji proučujemo spremenljivke semikvantitativne narave
(dnevi v tednu, meseci leta…) in kvantitativne spremenljivke (višina, masa…), takrat
vodoravno os opremimo tudi s puščico, s katero označimo smer naraščanja spremenljivk
(Cotič, Hodnik, 1997).
2.4.3 CARROLLOV DIAGRAM
Ta diagram je dobil ime po angleškem avtorju knjige Alica v čudežni deželi, matematiku,
logiku, anglikanskem župniku in fotografu Charlesu Lutwidge Dodgsonu, ki je deloval pod
psevdonimom Lewis Carroll. Drugo ime za Carrolov diagram je Lewis Carrollov kvadrat (vir:
Wikipedia).
Carrollov diagram prikazuje razvrščanje glede na izbrano značilnost in njeno zanikanje.
Najbolj enostavna oblika tega diagrama je tabela, ki je razdeljena na dve vrstici ali dva
stolpca. Na začetku vsake vrstice ali na vrhu vsakega stolpca sta dva enaka simbola, od
katerih je eden prečrtan (npr. igrače, ki so medvedki, in igrače, ki niso medvedki).
Otroke lahko razvrščamo glede na naslednje značilnosti: deček/deklica, nosi očala/ne nosi
očal, ima skodrane lase/nima skodranih las, ima pisane copate/nima pisanih copat…(Hodnik
Čadež, 2004).
Težja različica Carrollovega diagrama je razvrščanje predmetov po dveh lastnostih
(vodoravno in navpično). Na ta način dobimo štiri skupine predmetov.
1. lastnost Negacija 1.
lastnosti
2. lastnost
Negacija 2.
lastnosti
Primer: Katera števila so večkratniki števil 5 in 3?
Je večkratnik št. 5 Ni večkratnik št. 5
Je večkratnik
števila 3
Ni večkratnik
števila 3
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
10
Na samem začetku šolanja naj učitelj izdela model takega diagrama na večjem formatu
papirja, izbere lastnost ter modele, ki naj jih otroci dejansko prestavljajo po diagramu in s tem
ugotavljajo pravilnost mesta za vsak model. Učenec naj najprej izbere ustrezen stolpec
oziroma vrstico, nato pa ustrezno vrstico oziroma stolpec, saj na ta način vsakokrat razvršča
samo po eni lastnosti. Učenec naj svojo namestitev modela vedno pojasni. Šele nato preidemo
na grafično oziroma simbolno reševanje Carrollovega diagrama (Cotič, 1999, str. 87).
2.4.4 DREVESNI DIAGRAM
Po opredelitvi Hodnik Čadeževe je drevesni diagram le oblikovna različica Carrollovega
diagrama. Tak drevesni diagram torej prikazuje razvrščanje glede na izbrano značilnost in
njeno zanikanje. Nekateri pa mislijo, da bi se pri vrsti diagrama morali ozirati na vsebino
naloge in na kriterije razvrščanja, ne pa na obliko grafičnega prikaza. Drevesni diagrami so
vrsta grafične organizacije informacij, ki prikazujejo, kako so objekti povezani drug z drugim.
Glavno temo predstavlja deblo, veje pa so pomembna dejstva, dejavniki, vplivi, značilnosti…
V drevesne strukture razporejamo podatke, ki se razlikujejo po treh ali več opisnih
značilnostih. Med temi podatki mora obstajati naravni odnos »je potomec«. Podatki opisujejo
odločitve v več fazah.
Običajno oblikujemo drevo tako, da izhajamo iz enega vozlišča, iz katerega narišemo več vej
(povezav). Vsaka veja se konča z vozliščem. V drugi fazi iz vseh ali pa le iz nekaterih
novonastalih vozlišč narišemo nove veje, ki se zopet končajo z novimi vozlišči. Korak risanja
novih vej in vozlišč lahko še večkrat ponovimo. Pomen vozlišč oz. vej je lahko raznovrsten.
Iz vozlišč nasploh izhaja različno število vej, vsaka nova veja pa se mora končati v novem
vozlišču, tako da v drevesu niso možne krožne poti (Magajna, Žakelj, 2000, str. 68).
Drevesne diagrame v osnovni šoli uporabljamo za prikazovanje kombinatornih situacij.
Predstavitev z drevesom omogoča sistematični in pregledni prikaz vseh možnosti. Na ta način
lahko razberemo osnovni zakon kombinatorike (o množenju možnosti). Ob drevesu na
naslednji strani ugotovimo, da imamo na izbiro 2×3 malice.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
11
Primer: Vrsta malice
2.4.5 PREGLEDNICA
Na tabele naletimo tudi v vsakdanjem življenju. Ceniki, vozni redi avtobusov, šolski urnik,
tečajne liste, podatki v bančni knjižici, ocene v redovalnici so zgledi tabel, ki jih bolj ali manj
vešče prebiramo v vsakdanjem življenju.
V tabele vpisujemo številske, opisne ali celo grafične podatke. Osnovna ideja vseh tabel je, da
podatke uredimo v pravokotni vzorec celic po vrsticah in stolpcih. Stolpcev in vrstic je lahko
v tabelah različno veliko, njihovi pomeni so nasploh zelo specifični, prav tako lahko podatke
v celice vpisujemo na zelo specifične načine. Tabele, ki jih uporabljamo v raznih dejavnostih,
temeljijo na številnih dogovorih. Ponekod vpisujemo enote, drugje ne; prazna celica ima
lahko dogovorjen pomen ipd. Čeprav morda obstajajo splošna znanja o branju tabel, se je v
praksi potrebno naučiti brati skorajda vsako vrsto tabel posebej (Magajna, Žakelj, 2000, str.
100).
Primer 1: Vozni red avtovlaka
Avtovlak: relacija Bohinjska Bistrica-Most na Soči
Postaja 851 853 855 857 859 861
Bohinjska Bistrica 7:42 8:35 11:36 14:10 16:48 21:02
Podbrdo 7:52 8:53 11:46 14:20 17:00 -
Most na Soči - 9:18 - - 17:27 21:36
kruh žemlja kava
sok
kava
sok
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
12
Primer 2: Pohvale učencev podaljšanega bivanja
POHVALA
ŠTEVILO
UČENCEV
IGRANJE RAČUNALNIKA 10
IZDELAVA IZDELKOV 9
IGRANJE 9
SPREHODI 3
NI DOMAČE NALOGE 3
RISANJE IN BARVANJE 3
IGRANJE NA IGRIŠČU 2
BRANJE 2
PRIJAZNA UČITELJICA 2
IGRE V TELOVADNICI 2
PISANJE DOMAČIH NALOG 1
POČITEK 1
ZABAVA S PRIJATELJI 1
KASNEJŠE PISANJE DOM. NALOG 1
POSLUŠANJE GLASBE 1
NIČ 1
Izpolnjena zgornja preglednica lahko učencem služi za grafično predstavitev podatkov. Z
nazornim prikazom (npr. stolpičnim) bodo podatke lažje in temeljiteje interpretirali. To
pomeni, da si s pomočjo preglednic lahko otroci zapisujejo rezultate svojega opazovanja. Na
podlagi tega pa kasneje izdelajo stolpični diagram (ali diagram druge vrste). Tako je
preglednica le vmesna faza pri zbiranju podatkov in jo učenci potrebujejo pred izdelavo
izbrane oblike drugega grafičnega prikaza (stolpičnega, drevesnega, Carrollovega…).
Preglednice pa lahko učenci uporabljajo tudi kot samostojno nalogo, katere cilj je izdelava
preglednice.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
13
3 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
Pri preverjanju in ocenjevanju znanja je pomemben predvsem vsebinski izziv. Spodbujalo in
preverjalo naj bi pestro in kakovostno znanje kot tudi samostojno razmišljanje. Kakovostno
znanje je eden temeljnih ciljev šolanja. Nismo pa si enotni že v tem, kaj je znanje, še manj,
kaj je kakovostno znanje.
Kaj je znanje? To vprašanje je močno povezano s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.
Znanje danes ni več samo vsebinsko. Velik poudarek je na razumevanju in uporabi znanja.
Ločimo različne taksonomske ravni znanja: poznavanje, razumevanje, uporaba, reševanje
novih problemov, kritično in samostojno mišljenje. Ni najboljše definicije za razlago besede
znanje. Še znanstveniki sami ga opredeljujejo različno. Pomembne so različne vrste znanja, ki
jih med seboj prepletamo.
V drugi polovici prejšnjega stoletja je zaradi napredka v znanosti in tehniki začelo tudi v šoli
prihajati do sprememb. Začela se je poudarjati aktivna vloga učencev pri pouku. Poučevanje
ni zgolj prenašanje znanja, pač pa ustvarjanje situacij za odkrivanje in izgrajevanje znanja s
poudarkom na razumevanju. Tako učitelj dobi v poučevanju drugačno vlogo: je mentor,
animator, skrbi za spodbudno učno okolje in raziskovalno, ustvarjalno in sodelovalno klimo.
Gagne, Alexander in drugi avtorji znanje delijo na deklarativno, proceduralno in
kondicionalno ali strateško znanje. K deklarativnemu znanju spadajo podatki, dejstva,
prepričanja, mnenja, kompleksna vsebinska znanja. Proceduralno znanje se izkazuje s
praktičnimi aktivnostmi, saj gre za uporabo znanja pri določenih procesih ali rutinah.
Kondicionalno znanje je, da učenec ve, kdaj, kje in zakaj uporabi deklarativno in
proceduralno znanje.
Delitev znanja po Bloomu, imenovana tudi Bloomova taksonomija, loči sledeče kategorije:
1. poznavanje,
2. razumevanje,
3. uporaba,
4. analiza,
5. sinteza in
6. evalvacija ali vrednotenje.
Znane so tudi Gagnejeva taksonomija, taksonomija Avstralcev Biggsa in Collinsa in
Marzanova taksonomija.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
14
Marzano s sodelavci loči znanja na vsebinska (predmetno specifična) in procesna (skupna
vsem predmetom). Procesna znanja pa so: procesi kompleksnega mišljenja, delo z viri,
predstavljanje idej na različne načine, sodelovanje. Procese nekateri avtorji poimenujejo kot
spretnosti. Šola naj bi pri učencih oblikovala številčne, opazovalne (vizualne), predstavne
(imaginativne), učne in organizacijske, telesne in praktične, socialne, ustvarjalne spretnosti in
spretnosti reševanja problemov.
3.1 PROCESNI PRISTOP
Značilnost procesnega pristopa je, da učitelji namenijo posebno skrb temu, da učenci pri
pouku s pomočjo različnih dejavnosti in postopkov razvijajo spoznanja. Tu je
konstruktivistični pristop. Znanja se navezujejo na predznanja učencev. Izhajamo iz izkušenj,
predznanj in začetnih razlag, ki so jih predstavili učenci. S procesnim pristopom gradimo tudi
vsebinska znanja. Učenci do njih prihajajo sami z odkrivanjem in s pomočjo procesov.
Umetno ločimo vsebinska in procesna znanja. Vsebinska se nanašajo na nek predmet (pojmi,
procesi, zakonitosti).
S procesnimi znanji, veščinami in procesi pridemo do vsebinskih znanj in jih tudi
nadgrajujemo in uporabljamo. Zato procesnih znanj ni mogoče ločevati od vsebinskih, obe
znanji se prepletata.
3.2 NAČRTOVANJE PROCESNEGA IN UČNOCILJNEGA PRISTOPA
Pri učencih bi morali razvijati taka znanja in veščine, ki bi jim bila v korist pri nadaljnjem
življenju. To so tako imenovana vseživljenjska znanja. Tu gre za razumevanje sveta in
orientacijo v njem ter za samozavestno spopadanje s problemi. Izhodišče za taksonomsko
opredelitev ciljev so splošni in operativni učni cilji iz učnih načrtov. Če vsebine niso
predpisane, izberemo take, s katerimi bomo dosegali zastavljene cilje. Saj tudi pri preverjanju
in ocenjevanju znanja izhajamo iz učnih ciljev.
3.3 OPISNI KRITERIJI IN OPISNO OCENJEVANJE
Opisno ocenjevanje poteka že več let v prvih treh razredih devetletne OŠ in z njim je
ocenjevanje bolj kvalitetno. Ocena opisuje dosežek glede na posamezne cilje. Opisna ocena,
ki je razgrajena na več stopenj, učitelju pomaga razlikovati dosežke pri učencih.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
15
4 GRAFIČNI PRIKAZI PODATKOV V 1. RAZREDU – PRAKTIČNI DEL
4.1 NAČRTOVANJE POUKA
TEMA: DRUGE VSEBINE – 30 UR
A) LOGIKA IN JEZIK – 25 UR
B) OBDELAVA PODATKOV – 5 UR
PREDVIDENI ČAS IZPELJAVE: OD 11. 11. 2009 DO 4. 12. 2009 (14 UR)
4.2 DIDAKTIČNI PODATKI
CILJI IZ UČNEGA NAČRTA ZA 1. RAZRED:
A) LOGIKA IN JEZIK
Učenci/učenke:
Razvrščajo predmete, telesa, like, števila glede na izbrano eno lastnost in s tem
oblikujejo množice ter podmnožice (množica je rezultat procesa razvrščanja).
Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti, telesa, liki, števila
razvrščeni.
Prikažejo razvrstitev predmetov (elementov) z različnimi diagrami (puščičnim,
Carrollovim, Euler-Venovim).
Zapišejo odnos med predmeti/pojmi s puščičnim diagramom.
B) OBDELAVA PODATKOV:
Učenci/učenke:
Predstavijo preproste podatke s preglednico, s figurnim prikazom in s stolpci.
Preberejo preprosto preglednico, prikaz s stolpci in figurni prikaz.
OPOMBE: Pri logiki in jeziku je vseh ciljev 9. Nisem zapisala tistih, ki se nanašajo na
matematične vzorce, urejanje elementov po različnih kriterijih in pravilno uporabo nekaterih
izrazov. Te cilje sem z učenci že realizirala.
Pri specialnodidaktičnih priporočilih in dejavnostih za logiko in jezik je v učnem načrtu
zapisano: Učenci, ki zmorejo, naj razvrščajo tudi po dveh lastnostih.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
16
Logika in jezik nista ločeni vsebini, ampak imata svoje pomembno mesto v vseh
matematičnih vsebinah. Z vsebinami tega sklopa naj bi učitelj spodbujal otrokov kognitivni
razvoj, hkrati pa naj bi otroka naučil pravilnega in natančnega izražanja.
POTREBNO PREDZNANJE IN IZKUŠNJE: Učenci in učenke so bili v lanskem šolskem
letu vključeni v vrtec, kjer so se že seznanili z različnimi oblikami grafičnih prikazov.
4.3 STANDARDI ZNANJA IZ UČNEGA NAČRTA:
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
Učenci/učenke:
Razvrstijo predmete glede na dano lastnost.
TEMELJNI STANDARDI ZNANJA
Učenci/učenke:
Razvrstijo predmete, telesa, like, števila glede na dano izbrano lastnost. Razvrstitev
prikažejo z diagramom.
DIDAKTIČNI PRISTOP: medpredmetno povezovanje (SPO, SLO), timsko delo s specialno
pedagoginjo glede otroka s posebnimi potrebami, frontalno delo, delo v parih, skupinsko delo
PREVERJANJE DOSEŽKOV/REZULTATOV: sprotno in ob koncu enote z individualnim
reševanjem nalog na učnih listih
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
17
5 POTEK OBRAVNAVE GRAFIČNIH PRIKAZOV
1. URA : IGRAČE – PRIKAZ S STOLPCI
Učencem sem najprej predstavila motivacijsko zgodbico iz priročnika, ki
pripoveduje o dveh pastirjih. Izbrala sta si vsak svoj način za štetje ovc.
Na mizico pred učence sem postavila nekaj igrač. Oni so za vsako igračo
izbrali link kocko in oblikovali stolpce. Ugotovili so, da je link kock v stolpcu
enako kot igrač na mizi.
S to dejavnostjo smo nadgradili prejšnjo. Vsakemu učencu sem ponudila
različno visoke stolpce s kockami in oni so prinesli na svojo mizo toliko igrač,
kot je bilo kock v stolpcu. Učenci so ugotovili, da ima tisti, ki ima najvišji
stolpec tudi največ igrač na mizici. Če sta imela dva učenca enako visok
stolpec, sta imela enako igrač pred seboj.
Učenci so šli preštet medvedke na policah v vrtcu in pripravili ustrezno visok
stolpec.
Frontalno smo izpolnili učni list »Kje kdo stanuje.« Za vsakega učenca smo
pobarvali ustrezno okence. Učence sem opozorila, da z barvanjem začnemo
spodaj. Ugotovili smo, da živi veliko več učencev v hiši kot v stanovanjskem
bloku.
Doma so rešili naloge v DZ.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
18
UČNI LIST 1: KJE KDO STANUJE?
Slika 1: Toliko igrač, kolikor je kock v stolpcu
= EN OTROK
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
19
Slika 2: Primerjava stolpcev
2. URA: IGRAČE – PRIKAZ Z VRSTICAMI
Dejavnost z igračami je bila podobna dejavnosti prejšnjega dne, le da so z
dominami v vrstici prikazovali število igrač.
Učencem sem položila na klop v vrstico različno število domin, nato so oni
prinesli na klop temu ustrezno število igrač.
Frontalno smo izpolnili učni list »Koliko je dečkov in koliko deklic.« Okenca
smo barvali s poljubnimi barvami od leve proti desni.
Sledilo je reševanje nalog v DZ.
Doma so v DZ na str. 35 narisali toliko igrač, kolikor je bilo prikazano s
stolpci ali vrsticami.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
20
UČNI LIST 2: KOLIKO JE DEČKOV IN KOLIKO DEKLIC ?
3. URA: ZIMSKO VESELJE – PRIKAZ S STOLPCI IN VRSTICAMI
Vodila sem razgovor o različno velikih družinah. Raziskali smo, koliko otrok
imajo družine, iz katerih so učenci. Razdelila sem učne liste z naslovom: »Koliko
otrok je v naših družinah.« Nato so učenci za vsakega posameznika pobarvali
ustrezno okence v vrstici. Ugotovili smo, da ni družine z enim otrokom, pa tudi
take s štirimi ne. Največ je družin z dvema otrokoma, tri družine imajo po tri
otroke, ena družina pa pet otrok.
Sledilo je reševanje nalog iz DZ.
Doma so s križci označili, koliko je stvari na ilustraciji s snežakom v DZ.
= EN OTROK
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
21
UČNI LIST 3: KOLIKO OTROK JE V NAŠIH DRUŽINAH?
= ENA DRUŽINA
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
22
4. URA: ZIMSKO VESELJE – PRIKAZ S STOLPCI IN VRSTICAMI
Na tabli sem imela narisani dve sadni drevesi: jablano in hruško. Na drevesa sem z
magneti pritrdila različno število jabolk in hrušk. Učenci so prešteli sadeže,
oblikovali stolpca in ju primerjali.
Nato smo reševali naloge v DZ na str. 36 in 37.
5. URA: NAŠ PROSTI ČAS – PRIKAZ PODATKOV S PREGLEDNICAMI
Na tleh sem s kolebnicami oblikovala preprosto preglednico. Učenci so na
ustrezna mesta polagali vanjo žoge, vozila in plišaste igrače.
Z učenci sem vodila razgovor o tem, kako so zjutraj prišli v šolo. Nato smo skupaj
rešili enostavno preglednico in jo prilepili v zvezke.
Prvošolci obiskujejo veliko interesnih dejavnosti. Izbrala sem tri, oni pa so v
preglednici označili, kateri krožek kdo od njih obiskuje.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
23
UČNI LIST 4: KAKO PRIHAJAMO ZJUTRAJ V ŠOLO?
IME
UČENCA:
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
24
UČNI LIST 5: INTERESNE DEJAVNOSTI
IME
UČENCA:
6. URA: NAŠ PROSTI ČAS – PRIKAZ PODATKOV S PREGLEDNICAMI IN
BRANJE PREGLEDNIC
Pogovarjali smo se o tem, katere pripomočke učenci rabijo pri igranju v pesku, pri
šahiranju, streljanju z lokom. V DZ so izrezali sličice in jih namestili na ustrezno
mesto v preglednici. Ko sem jim to pregledala, so sličice prilepili.
V DZ na str. 38 so s križcem označili, kakšne kape nosijo otroci. Prej smo se
pogovorili, da vrstica predstavlja otroka, a stolpec različne kape.
V naslednji nalogi učenci so učenci brali podatke iz preglednice in otrokoma
pravilno pobarvali oblačila.
Doma so v DZ na str. 39 prebrali iz preglednice barvo igrač in jih ustrezno
pobarvali.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
25
7. URA: VOZILA – CARROLLOV DIAGRAM
Pogovarjali smo se o vozilih.
Sličice vozil smo razporejali v dve skupini glede na to, če vozijo po cesti ali ne
vozijo po cesti.
Nato smo sličice vozil razporejali glede na to, če imajo kolesa ali nimajo koles.
Nazadnje smo sličice razporedili v zahtevnejšo preglednico, glede na vse štiri prej
omenjene lastnosti.
Za domačo nalogo so reševali učni list »Vozila«, kjer so izrezane sličice vozil
prilepili na ustrezno mesto v preglednici.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
26
UČNI LIST 6: VOZILA
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
27
8. URA: ZAČETNI IN KONČNI GLAS – CARROLLOV DIAGRAM
Pari učencev so razporejali sličice po preglednicah in s specialno pedagoginjo sva
sproti kontrolirali njihovo delo. Nato so lističe s sličicami premešali in si
preglednice izmenjali.
Zahtevnejši Carrollov diagram, kjer se sličice razporeja po dveh lastnostih, smo
rešili skupaj.
Carrollovi diagrami:
a) Glas a je na koncu besede in glas a ni na koncu besede (7 sličic).
b) Glas a je na koncu besede in glas a ni na koncu besede (7 sličic).
c) Glas m je na začetku besede in glas m ni na začetku besede (7 sličic).
d) Preglednica z osmimi polji: glas m je na začetku besede, glas m ni na
začetku besede, beseda se konča z a-jem, beseda se ne konča z a-jem.
Slika 3: Carrollov diagram 1
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
28
Slika 4: Carrollov diagram 2
Slika 5: Zahtevnejši Carrollov diagram
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
29
9. URA: V GLEDALIŠČU – CARROLLOV DIAGRAM, PREGLEDNICA
Na tabli sem pripravila Carrollov diagram: je deklica, ni deklica, je iz Podbrda, ni
iz Podbrda. Učenci so na ustrezna mesta v preglednici zapisali svoje ime.
Učencem sem predstavila motivacijsko zgodbico V gledališču. O njej smo se
pogovorili, nato pa frontalno reševali naloge v DZ na str. 35 in 36.
Slika 6: Carrollov diagram na tabli
10. URA: V GLEDALIŠČU – DREVESNI DIAGRAM
Na tablo sem narisala veliko drevo. V deblo sem narisala deklico in deklico, ki je
prečrtana. Nato sem napisala Podbrdo in prečrtano Podbrdo in še enkrat isto.
Učenci so na ustrezno mesto v drevesni krošnji napisali svoje ime. Ker so podobno
nalogo reševali pri matematiki že prejšnjo uro, tu ni bilo težav.
V DZ na str. 37 so v drevesni diagram razporedili 6 otrok – gledaliških igralcev,
na naslednji strani pa so sličice otrok prilepili v Carrollov diagram.
Doma so razporedili otroke v drevesni diagram glede na spol in puloverje (DZ).
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
30
Slika 7: Drevesni diagram na tabli
11. URA: DREVESNI DIAGRAM Z LIKI
Poimenovali smo like na ravnilcu: trikotnik, krog, pravokotnik, kvadrat.
Nato smo z učenci razporejali v drevesno krošnjo na tabli like iz stiropora.
Zanimala nas je barva in oblika lika.
Delo v skupinah: Učenci so dobili ploščice in drevesne diagrame. Ploščice so
polagali v ustrezne dele krošnje drevesa. Ko sem jim nalogo pregledala, so si
drevesne diagrame s ploščicami izmenjali.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
31
Slika 8: Drevesni diagram s ploščicami iz stiropora
Slika 9: Drevesni diagram – skupinsko delo
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
32
12. URA: UTRJEVANJE GRAFIČNIH PRIKAZOV
Na tleh sem s kolebnicami oblikovala Carrollov diagram. Učenci so vanj polagali
blazinice in jih urejali po eni lastnosti: je modra, ni modra, je okrogla, ni okrogla
in nazadnje po obeh lastnostih.
Delali smo z učnim listom, kjer so učenci poskušali ugotoviti lastnost, po kateri so
bili razvrščeni snežaki pa tudi živali.
V razpredelnici na učnem listu so s križcem označili tisto, kar spada skupaj (npr.
snežak in metla).
Podobno razpredelnico so nato rešili v DZ za domačo nalogo.
Slika 10: Razporejene blazinice po eni lastnosti
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
33
Slika 11: Razporejene blazinice po dveh lastnostih
13. URA: PREVERJANJE ZNANJA
Učenci so individualno reševali naloge na učnih listih.
Slika 12: Preverjanje znanja
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
34
Slika 13: Rešena 3. naloga
14. URA: OCENJEVANJE ZNANJA
Učenec, ki je pri eni nalogi v preverjanju znanja imel manjše težave, je podobno
nalogo pri ocenjevanju ustno rešil. Iz stolpičnega prikaza nam je prebral, koliko
vozil je deček naštel, ko je skozi okno opazoval promet v domačem kraju. (Priloga
3)
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
35
6 ANALIZA IZVEDBE IN UGOTOVITVE
Za obravnavo grafičnih prikazov sem do novega leta v 1. razredu porabila 14 ur matematike.
Omenjene ure so bile vsebinsko pestre, saj se učna snov ni nanašala zgolj na matematične
vsebine. Povezovala se je celo s slovenščino, kjer so učenci iskali prvi in zadnji glas v besedi.
Največ vsebin pa sem črpala iz spoznavanja okolja, kjer so učenci spoznavali prometna
sredstva, različno velike družine, naštevali so izvenšolske dejavnosti, v katere so vključeni, in
se tako tudi bolje spoznavali med seboj. Ker je preverjanje znanja potekalo v začetku meseca
decembra, sem na učni list dodala tudi nekaj božično-novoletnih tem.
Pri omenjenih urah matematike so se učenci trudili in pridno reševali naloge. Tako njim kot
meni je čas prehitro minil. Poiskala sem različne primere, za katere sem upala, da bodo
spodbudili njihovo vedoželjnost.
V razredu imam tudi učenca s posebnimi potrebami, ki zaradi epileptičnih napadov, ki jih je
imel v zgodnjem otroštvu, spada med dolgotrajno bolne otroke. Skrbelo me je, kako bo on
sledil tej obravnavi različnih grafičnih prikazov. Zapletlo se je že na samem začetku, ko je
dobil stolpec iz link kock, nato pa na svoje mesto prinesel veliko manj igrač, kot je bilo kock
v stolpcu. Težave je imel z orientacijo v večji preglednici, predvsem v oddaljenih poljih. Pri
individualnih urah je specialna pedagoginja z njim rešila veliko vaj z njim in nazadnje naju je
obe prijetno presenetil pri preverjanju znanja. Pri zadnji nalogi mu je uspelo pravilno
razvrstiti otroke celo po dveh lastnostih. Pri stolpičnih prikazih je zraven prečrtanih okenc s
križci prištel še okrasek pod stolpcem, zato je bil pogosto narisan en okrasek preveč. O tem
smo se pogovorili in naslednjič je vse stolpčne prikaze z vozili prebral prav. Tudi ostalim
učencem ta učna snov ni delala težav in obljubila sem jim, da če bodo preverjanje in
ocenjevanje dobro pisali, se bomo kmalu pričeli učiti pisanja številk. Na to pa so vsi komaj
čakali.
V delovnih učbenikih za matematiko se učna snov grafičnega prikazovanja podatkov med
šolskim letom kar nekajkrat ponovi. Učenci se s preglednicami srečujejo tudi pri pouku
slovenščine. Ker se je pri preverjanju in ocenjevanju znanja pokazalo, da to moji prvošolci res
dobro obvladajo, upam, da s to snovjo tudi v bodoče ne bo težav.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
36
7 EMPIRIČNI DEL
7.1 NAMEN IN CILJI
Namen mojega diplomskega dela je raziskati, v kolikšni meri so učenci usvojili znanje
grafičnih prikazov že v predšolskem obdobju in nato v prvem razredu. V ta namen sem
najprej analizirala rezultate začetnega preizkusa znanja iz grafičnih prikazov, ki so ga učenci
reševali na začetku 2. razreda. Temu je sledilo do pet ur ponavljanja in utrjevanja učne snovi
o grafičnih prikazih. Nato so učenci reševali drugi preizkus znanja iz grafičnih prikazov, s
katerim smo želeli preveriti, koliko so učenci napredovali v znanju o prikazih.
Končni in začetni test sta preverjala iste cilje. Tako smo:
- S prvo nalogo preverjali, kako znajo učenci podatke iz ilustracije prenesti v prikaz s
stolpci.
- Pri drugi nalogi smo preverjali sposobnost branja danega prikaza z vrsticami.
- Pri tretji nalogi smo preverjali orientacijo v preglednici in branje preglednic.
- Pri četrti nalogi smo preverjali razvrščanje s pomočjo drevesnega diagrama.
7.2 RAZISKOVALNA HIPOTEZA
Učenci so po ponavljanju in utrjevanju grafičnih prikazov z dejavnostmi in nalogami iz
njihovega vsakdana zelo uspešno reševali naloge, ki so preverjale uporabo in branje različnih
grafičnih prikazov.
7.3 METODOLOGIJA
7.3.1 RAZISKOVALNE METODE
Pri raziskovanju sem uporabila več različnih metod. Z metodo primerjanja sem ugotavljala
razlike med pravilno rešenimi nalogami prvega in drugega preizkusa znanja. Z analitično
metodo sem razčlenila oba preizkusa znanja na posamezne naloge in jih z metodo opisovanja
analizirala. S statistično metodo sem zbirala in obdelovala podatke.
7.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC
Raziskavo sem izvajala v drugih razredih treh primorskih osnovnih šol: Tolmin, Dornberk in
Kanal. Iz OŠ Tolmin je bilo vanjo vključenih 21, iz OŠ Dornberk 19 in iz OŠ Kanal 30
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
37
učencev. Ker je v raziskavi sodelovalo skupno kar 70 učencev, je bil vzorec, na katerem sem
preverjala svojo trditev, dovolj velik.
7.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
Da bi dosegla namen in cilje raziskovalnega dela, sem kot glavni postopek uporabila zbiranje
podatkov analize rešenih nalog prvega in drugega preizkusa znanja. Učiteljice, ki so se
odločile za sodelovanje v tej raziskavi s svojim razredom, so me obveščale o poteku dela.
Tistim, ki so želele, sem posredovala tudi rezultate posameznih preizkusov znanj za njihov
razred.
7.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Pri tej raziskavi sem rezultate prvega in drugega preizkusa znanja analizirala. Preštevala sem
učence, ki so posamezne naloge rešili brez napak. Najprej sem izdelala primerjave med prvim
in drugim preizkusom znanja za posamezne šole in to grafično prikazala s stolpci. Nato sem v
preglednicah naredila primerjalni prikaz po posameznih nalogah za oba preizkusa znanja in
vse skupaj preračunala v odstotke. Primerjavo posamezne naloge prvega in drugega preizkusa
znanja sem tudi tu prikazala s stolpci.
7.4 IZVEDBA V PRAKSI
Učenci so reševali prve preizkuse znanja konec septembra 2010, druge pa približno teden dni
kasneje, po ponavljanju in utrjevanju učne snovi o grafičnih prikazih. (Priloga 4)
7.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
7.5.1 REZULTATI PRIMERJAVE V 2. RAZREDU OŠ TOLMIN
Učiteljica iz osnovne šole v Tolminu otroke spremlja že od 1. razreda. V njenem drugem
razredu je 21 učencev, od tega 13 dečkov. Dva dečka sta učenca s posebnimi potrebami in
eden od njiju je leto starejši od sošolcev.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
38
7.5.1.1 REZULTATI PRVIH PREIZKUSOV ZNANJA – JESEN
Štirje učenci so preizkus znanja rešili brez napak, kar je 19,4 %. Prva in zadnja naloga večini
učencev nista delali težav, probleme so imeli pri 2. in 3. nalogi. Drugo nalogo je 6 učencev v
celoti izpustilo. Tisti pa, ki so jo rešili, so se največkrat zmotili pri preštevanju sadja in ga
narisali premalo. Pri 3. nalogi učenci pogosto niso razumeli navodila »S križci označi.«
Namesto križcev so risali plodove, nekajkrat tudi v ustrezna okenca, kar lahko štejemo za
pravilno rešeno nalogo. Pogosto se je pojavljala napaka, da buča raste v gozdu.
Učiteljici sem posredovala analizo teh preizkusov znanja. Povedala je, da so učenci verjetno
2. nalogo pustili za konec, potem pa nanjo pozabili, kajti časa za reševanje so imeli dovolj. Pri
naslednjih preizkusih znanja bo bolj pozorna na to, da bodo učenci rešili vse naloge in pri 3.
nalogi bo poudarila navodilo, da je tu potrebno označevanje s križci.
7.5.1.2 REZULTATI DRUGIH PREIZKUSOV ZNANJA – PIKA NOGAVIČKA
Tokrat je 13 učencev imelo vse naloge prav, kar je 61,9 %. Dvema, ki sta bila pri prejšnjem
preizkusu znanja uspešna, zdaj ni uspelo pravilno rešiti vseh nalog.
En učenec je preizkus znanja pomotoma spravil v torbico in ga odnesel domov. Rešitve teh
nalog zato lahko niso samo njegovo delo in jih v analizi nisem upoštevala.
Čisto vsi so pravilno rešili 1. nalogo. Pri 3. nalogi je le eden napravil napako, ko je označil, da
je Pika Nogavička imela televizijo. Učenci so se štirikrat zmotili pri 2. nalogi, ko so narisali
premalo ali preveč obešenega perila. Pri zadnji – 4. nalogi – sta dva učenca izrezano sličico
Pike Nogavičke izgubila. Eden od dečkov s posebnimi potrebami pa je vse sličice s Pikami
Nogavičkami napačno razporedil v drevesni diagram in bo zato učiteljica to učno snov z njim
pri dopolnilnem pouku še utrjevala.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
39
7.5.1.3 PRIMERJAVA REZULTATOV 1. IN 2. PREIZKUSA ZNANJA
Preizkusi znanja o jeseni
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Brez napak Z napakami
Šte
vil
o u
če
nc
ev
Brez napak
Z napakami
Preizkusi znanja o Piki Nogavički
0
2
4
6
8
10
12
14
Brez napak Z napakami
Šte
vil
o u
če
nc
ev
Brez napak
Z napakami
Pri popravljanju 2. preizkusov znanja sem takoj opazila, da tokrat ni bilo nalog, ki ne bi bile
rešene. Učenci so z rešitvami drugega preizkusa znanja dokazali, kako smiselno je utrjevanje.
Kajti to je učence vodilo do bolj trdnega znanja ter do boljših rezultatov pri reševanju.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
40
7.5.1.4 ZANIMIVO REŠENE NALOGE
Deček je narisal ustrezno število sadežev, a iz njegove risbe težko razberemo vrsto sadja. To
je lahko pokazatelj in usmerjevalec učitelju, ki preizkus znanja sestavi. Učencu naj ne
postavlja kot nalogo risanje elementov, ker se v tem primeru učenec bolj ukvarja z risbo kot z
matematičnim problemom. Rezultat je lahko preveč natančna risba, ki učencu vzame veliko
časa, ali pa risba, kot je ta, na kateri ni moč prepoznati narisanih elementov, pa čeprav se je
učenec z risanjem močno trudil.
Deklica je pravilno rešila nalogo, a na svoj način.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
41
Pravilno in estetsko rešena naloga.
Ta deček ve, kako se pri obešanju perila uporablja ščipalke.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
42
7.5.2 REZULTATI PRIMERJAVE V 2. RAZREDU OŠ DORNBERK
Učiteljica je raziskavo izvedla konec septembra. V razredu, v katerem je 19 učencev, poučuje
drugo leto. Kar trije učenci imajo učne težave, eden od teh samo na področju matematike. V
razredu imajo tudi močno naglušno deklico.
Učiteljica je povedala, da je otrokom navodila nalog 1. preizkusa znanja prebrala in pri 3.
nalogi so poimenovali še sličice, saj stročjega fižola niso prepoznali. Pri 4. nalogi so otroci po
črti izrezovali pravokotne sličice, ki pa so bile prevelike za v krošnjo drevesa. Zato jim je
svetovala, naj jih obrežejo.
Učno snov o grafičnih prikazih so nato utrjevali in ponavljali štiri šolske ure.
Pri drugem preizkusu znanja o Piki Nogavički je učiteljica presodila, da učencem ni potrebno
brati navodil. Rešili so ga nekoliko hitreje kot prvega in sami povedali, da je prvemu zelo
podoben.
7.5.2.1 REZULTATI PRVIH PREIZKUSOV ZNANJA – JESEN
Prve preizkuse znanja je popolnoma pravilno rešilo 6 učencev, kar je 31,57 %. Ostali učenci
so delali manjše napake: se zmotili pri štetju gob, risanju sadja in križcev, narobe so prilepili
sličice ali jih celo izgubili. Naloge so se zdele tudi učencem približno enako zahtevne.
7.5.2.2 REZULTATI DRUGIH PREIZKUSOV ZNANJA – PIKA NOGAVIČKA
Istih 6 učencev se je tudi tu izkazalo in rešilo preizkuse znanja popolnoma brez napake. Tem
učencem se jih je zdaj pridružilo še 5, tako da je bilo kar 57,89 % zelo uspešnih. Ostali so
delali le manjše napake. Učenec z učnimi težavami pri matematiki se je zmotil pri čisto vsaki
nalogi. Kljub temu menim, da cilje dosega, saj je pravilno rešil večino preizkusa znanja.
Zanimivo je, da je imel manj težav pri prvem preizkusu znanja o jeseni, kjer je prvi nalogi
rešil popolnoma pravilno.
Videti je, da je bilo učencem najlažje označiti, kaj Pika Nogavička ima in česa nima.
Največkrat pa so se zmotili pri risanju perila, ki ga je Pika obesila (pri kapah in nogavicah).
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
43
7.5.2.3 PRIMERJAVA REZULTATOV 1. IN 2. PREIZKUSA ZNANJA
Preizkusi znanja o jeseni
0
2
4
6
8
10
12
14
Brez napak Z napakami
Šte
vil
o u
če
nc
ev
Brez napak
Z napakami
Preizkusi znanja o Piki Nogavički
0
2
4
6
8
10
12
Brez napak Z napakami
Šte
vil
o u
če
nc
ev
Brez napak
Z napakami
Iz zbranih podatkov (prikazov s stolpci) lahko že na prvi pogled razberemo, kako velik je bil
napredek pri učencih po utrjevanju in ponavljanji učne snovi. Učiteljica meni, da je omenjeno
učno snov temeljito obdelala že v 1. razredu, kar lahko potrdijo rezultati 1. preizkusa znanja.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
44
7.5.2.4 ZANIMIVO REŠENE NALOGE
Deklica je dosledno upoštevala prikaze z vrsticami in narisala sadje v košarico tako, kot se
piše: od leve proti desni in od zgoraj navzdol.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
45
Deklica je perilo narisala kar v zraku. Domiselno je upodobila 7 nogavic: to so trije pari in
ena zelena nogavica, ki nima para.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
46
7.5.3 REZULTATI PRIMERJAVE V DVEH DRUGIH RAZREDIH OŠ KANAL
V Kanalu drugi razred obiskuje 30 učencev. Poučujeta jih dve učiteljici, vsaka jih ima v
svojem razredu po 15.
7.5.3.1 REZULTATI PRVIH PREIZKUSOV ZNANJA – JESEN
Prvi preizkus znanja so reševali vsi učenci in dosegli zelo dobre rezultate. 12 učencev ga je
rešilo brez napak, kar je 40% vseh otrok. Tu gre za veliko nasprotje, kajti učiteljica, ki je
enega teh dveh razredov poučevala v lanskem šolskem letu, je povedala, da je večina učencev
takih, ki težje dojemajo učno snov. Tudi na govornem področju so šibki, s težavo se jih
razume, na šoli pa nimajo logopedinje, da bi delala z njimi. Dobre rezultate prvega preizkusa
znanja pa pripisuje dejstvu, da je z učenci res dosti vadila prikaze z vrsticami in stolpci.
Omenjeno temo je temeljito obdelala s seminarsko nalogo pri profesorici Amaliji Žakelj.
Učencem je največ težav povzročala 3. naloga, pri kateri je bilo potrebno s križci označiti,
kateri plodovi rastejo v gozdu in kateri ne. Zanimivo je, da sta jo dva učenca pravilno rešila, a
nazadnje sta križca, s katerima sta označila, da sta kostanj in želod gozdna plodova, zradirala.
Dva učenca pa za kostanj in želod nista označila, da rasteta v gozdu.
Rezultati ostalih treh nalog so si podobni.
7.5.3.2 REZULTATI DRUGIH PREIZKUSOV ZNANJA – PIKA NOGAVIČKA
Dva učenca sta bila pri pisanju teh preizkusov znanja odsotna. Od 28 učencev je preizkus
znanja popolnoma pravilno rešilo 17 učencev, kar je 60,71 % . Ostalih 11 učencev je naredilo
le manjše napake.
Dva učenca sta izpustila del 3. naloge, pri kateri je bilo potrebno označiti, kaj je Pika imela in
česa ni imela.
Pri zadnji nalogi so trije učenci eno od sličic napačno razporedili. Dva učenca sta učiteljici
utemeljila, da ima na tisti sličici Pika kratke hlače in ne krilo. Res je, da ima narisano daljšo
belo majico in je zato videti manj krila.
Zanimive so bile risbe perila, ki ga je razobesila Pika. Neka deklica je na majico, ki se suši,
narisala veliko tiskano črko P, kar verjetno pomeni Pika. Posamezniki so celo narisali
ščipalke, s katerimi je Pika pritrdila perilo na vrv.
Kot v vsakem razredu pa so tudi tu učenci, ki jim risanje dela težave, zato sem iz njihove risbe
težko razbrala, kateri kos perila predstavlja njihova risba.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
47
Pri 1. nalogi so nekateri učenci domiselno pobarvali okenca v diagramu, in sicer z enako
barvo kot so nogavice, ki jih ta okenca predstavljajo.
7.5.3.3 PRIMERJAVA REZULTATOV 1. IN 2. PREIZKUSA ZNANJA
Preizkusi znanja o jeseni
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Brez napak Z napakami
Šte
vil
o u
če
nc
ev
Brez napak
Z napakami
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
48
Preizkusi znanja o Piki Nogavički
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Brez napak Z napakami
Šte
vil
o u
če
nc
ev
Brez napak
Z napakami
Učenci OŠ Kanal so imeli pri prvem preizkusu znanja visok odstotek pravilno rešenih nalog.
Po urah utrjevanja in ponavljanja pa se je z rešitvami drugega preizkusa znanja pokazal še
večji napredek. Kot sem že omenila, je ena izmed učiteljic za potrebe študija in seminarske
naloge na to temo že v lanskem šolskem letu vložila v obravnavo in utrjevanje veliko truda.
Povedala je, da je z učenci rešila zelo veliko konkretnih primerov. Zanje je tudi iskala
zanimive, vabljive in hkrati strokovne načine dela. Sadovi vsega tega pa se zdaj kažejo tudi v
tem šolskem letu. Kajti pomembno je, da otrokom na področju učenja ponudimo dejavnosti,
pri katerih so aktivni in imajo dovolj možnosti, da vsebine, ki jih vodijo k ciljem, predpisanim
z učnim načrtom, doživijo, ponotranjijo in usvojijo.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
49
7.5.3.4 ZANIMIVO REŠENE NALOGE
Iz zgornje ilustracije težko razberemo vrsto sadja, ker je risano eno vrh drugega. Je sliv res
devet?
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
50
Deček je opazil napaki in ju pravočasno popravil.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
51
Deklica je okenca pobarvala z enako barvo, kot so nogavice, ki jih označujejo.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
52
Nalogo je deklica pravilno rešila, a imela je velike težave z risanjem nogavic.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
53
7.5.4 PRIMERJALNI PRIKAZ PO POSAMEZNIH NALOGAH
S to primerjavo sem zajela učence treh osnovnih šol, kar je skupaj sedemdeset učencev.
Podatki prikazujejo število učencev s pravilno rešenimi posameznimi nalogami pri prvem in
drugem preizkusu znanja.
OŠ 1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ
št. učencev 1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga
TOLMIN 21 20 18 20 10 16 12 19 19 17
DORNBERK 19 19 14 16 15 14 14 17 15 15
KANAL 30 28 26 26 26 23 18 23 25 25
SKUPAJ 70 67 58 62 51 53 44 59 59 57
PODATKI V ODSTOTKIH
OŠ
1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ 1. PZ 2. PZ
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga
TOLMIN 85,71 100,00 47,62 80,00 57,14 95,00 90,48 85,00
DORNBERK 73,68 84,21 78,95 73,68 73,68 89,47 78,95 78,95
KANAL 86,66 92,86 86,66 82,14 60,00 82,14 83,33 89,29
SKUPAJ 82,86 92,54 72,86 79,10 62,86 88,06 84,29 85,07
Prvi preizkus znanja je pisalo vseh sedemdeset učencev. Iz preglednice lahko razberemo, da
so učenci najbolje reševali prvo in zadnjo nalogo, s katerima smo preverjali prikaz s stolpci in
drevesni prikaz. Največ napak se je pojavljalo v tretji nalogi, kjer je bilo potrebno s križci
določati, kateri plodovi rastejo v gozdu in kateri ne. Ta tip naloge je bil učencem izrazito
najtežji. Mogoče zato, ker se je sama vsebina preveč nanašala na učni predmet spoznavanje
okolja, kjer se zadnja leta nekoliko manj posvečamo obravnavi življenjskih okolij. Verjetno
pa tudi zato, ker je naloga drugačnega tipa in zahteva branje podatkov iz preglednice, kar je
cilj, ki je na višji zahtevnostni ravni kot pa zbiranje podatkov in izdelava prikaza. Poleg tega
so učenci večinoma vajeni, da so v prikazu podatki prikazani s pobarvanimi polji, v tej nalogi
pa so bili križci in predvidevam, da je prav to marsikoga zmotilo.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
54
Pri drugem preizkusu znanja so zbrani podatki za sedeminšestdeset učencev, saj eden
preizkusa znanja ni oddal, dva učenca pa sta bila na dan pisanja preizkusa odsotna od pouka.
Tudi tokrat so učenci imeli najmanj težav s prvo nalogo, kjer so barvo posameznih nogavic
prikazali s stolpci.
Zdaj jim tretja naloga ni več povzročala takih težav kot pri prvem preizkusu, kar kaže, da so
te vrste prikaz dobro utrdili. Zagotovo so naloge uspešneje reševali zaradi teme, saj je
učencem Pika Nogavička gotovo znana in tudi zato vedo, kaj je imela in česa ne. Najtežje je
bilo učencem prebrati prikaz z vrsticami pri drugi nalogi in pravilno narisati perilo, ki ga je
Pika dala sušit. Motili so se predvsem pri preštevanju nogavic (šestkrat) in kap (petkrat). Cilj,
ki ga ta naloga preverja, je zahtevnejši od cilja prejšnje naloge in to je dokazal tudi odstotek
pravilnih rešitev. Skupen dosežek v odstotkih pri tej nalogi pa v analizi učitelja kaže, da
naloge, ki zahtevajo reševanje v obliki risanja, ne preverjajo samo matematičnega znanja.
Učenci se zelo pogosto take naloge lotijo tudi z likovnega vidika. Marsikdo se pri risanju bolj
ukvarja z likovnim problemom – kako narisati, kako oblikovati, kam v razpoložljivem
prostoru to narisati, koliko naj bo veliko, da bo lahko narisal vse, in podobno, s tem pa lahko
nehote pozabi na matematični vidik naloge.
7.5.4.1 PRVA NALOGA
Prva naloga
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
100,00%
Tolmin Dornberk Kanal SKUPAJ
Preizkus znanja o jeseni
Preizkus znanja o Piki Nogavički
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
55
Prva naloga je v obeh preverjanjih znanja preverjala, ali zna učenec ponujene podatke v
slikovni obliki prevesti v prikaz s stolpci. Učenci so morali slediti sporočilu slike in v stolpcih
prikazati, koliko je posameznih elementov glede na njihove lastnosti. Naloga že v prvem
preverjanju ni povzročala večjih težav, saj je bil odstotek reševanja zelo visok, v drugem
poskusu pa se je še povečal. Učenci iz OŠ Kanal so polja v prikazu s stolpci barvali, medtem
ko so jih učenci iz ostalih dveh šol označevali s križci. Kadar so se učenci pri tej nalogi
zmotili, so označili največkrat po en element premalo ali preveč.
OTROCI SO V GOZDU VIDELI JURČKE, DEŽNIKARICE IN LISIČKE
Sta na zgornji ilustraciji res le dva jurčka?
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
56
Koliko je rdečih nogavic?
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
57
7.5.4.2 DRUGA NALOGA
Druga naloga
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
100,00%
Tolmin Dornberk Kanal SKUPAJ
Preizkus znanja o jeseni
Preizkus znanja o Piki Nogavički
Druga naloga je preverjala branje prikaza z vrsticami. Učenci so preštevali križce v tem
prikazu, nato pa narisali ustrezno število posameznih elementov. Z drugim preizkusom znanja
se je prvotno stanje vsem učencem skupaj izboljšalo za 6,24%. Najpogosteje so se zmotili pri
preštevanju križcev in zato narisali nečesa preveč ali premalo. Lahko pa se iz risbe ni dalo
razbrati števila posameznih elementov. Ta naloga z risanjem se je nazadnje izkazala kot
neprimerna za preverjanje znanja grafičnih prikazov.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
58
Ena kapa manjka.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
59
7.5.4.3 TRETJA NALOGA
Tretja naloga
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
100,00%
Tolmin Dornberk Kanal SKUPAJ
Preizkus znanja o jeseni
Preizkus znanja o Piki Nogavički
Tretja naloga se je pri prvih preizkusih znanja pokazala kot najzahtevnejša, saj jo je
popolnoma pravilno rešilo le 62,86% učencev. Vsebovala je preglednico s Carrollovim
diagramom. Učenci so se morali v njej orientirati, nato pa se odločati, ali posamezni element
ima določeno lastnost ali je nima, in to označiti s križcem. Po ponavljanju in utrjevanju se je
prav pri tej nalogi pokazal največji napredek, saj jo je tokrat rešilo popolnoma pravilno
88,06% učencev. Kot sem že omenila, je bila najbrž tudi vsebina te naloge v drugem
preizkusu znanja učencem bolj poznana, kar je pripomoglo k takemu uspehu. Pri prvem
preizkusu znanja so nekateri učenci to nalogo pustili kar nerešeno. Najpogostejša napaka je
bila ta, da so učenci bučo ali koruzo umestili v gozd. Pri drugem preizkusu znanja pa niso bili
prepričani, če je Pika Nogavička imela tudi mucka.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
60
Mar buča raste v gozdu?
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
61
Ko bi vedel, če je Pika Nogavička imela mucka?
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
62
7.5.4.4 ČETRTA NALOGA
Četrta naloga
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
100,00%
Tolmin Dornberk Kanal SKUPAJ
Preizkus znanja o jeseni
Preizkus znanja o Piki Nogavički
Četrta naloga je pri obeh preizkusih znanja vsebovala zahtevnejši drevesni diagram, saj so
učenci tu razporejali sličice glede na dve lastnosti. Pri prvih preizkusih znanja so bili učenci
pri tej nalogi najbolj uspešni. Rezultati so se z drugim preizkusom še za odstotek izboljšali.
Največkrat so učenci pri tej nalogi sličico (desetkrat) ali dve (štirikrat) prilepili narobe ali jo
celo izgubili (štirikrat). Dva učenca tej nalogi nista bila kos: eden pri prvem in drug pri
drugem preizkusu znanja.
V ta del drevesa spadajo samo tiste deklice, ki nosijo klobuk.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
63
7.5.5 PRIMERJAVA MED SKUPNO PRAVILNO REŠENIMI NALOGAMI
OBEH PREIZKUSOV ZNANJA
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
100,00%
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga
Preizkus znanja o jeseni
Preizkus znanja o Piki Nogavički
Po prvem preizkusu znanja je sledilo nekaj ur ponavljanja in utrjevanja učne snovi o grafičnih
prikazih. Odstotek pravilno rešenih nalog skupaj se je glede na prvi preizkus znanja pri vseh
štirih nalogah povečal, kar je bilo pričakovati. Največji porast pravilno rešenih nalog opazimo
pri tretji nalogi, saj se je skupno stanje izboljšalo kar za 25,2%. Pri prvih preizkusih znanja so
bili pri zadnji nalogi učenci najbolj uspešni, a se je vseeno z drugimi preizkusi znanja
odstotek vseh učencev skupaj, ki so to nalogo rešili pravilno, še malenkost povečal. Morda je
bilo učencem lažje določati spol otrok in uporabo dežnika kot pa opazovati klobuk in krilo pri
Piki Nogavički.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
64
7.6 UGOTOVITEV
Primerjava prepričljivo pokaže, da utrjevanje snovi vodi k boljšemu znanju in to lahko vsak
posameznik dokaže tudi z reševanjem nalog, ki jih pripravi učitelj za preverjanje, kasneje pa
še za ocenjevanje znanja. Prvo preverjanje dokazuje, da so veliko teh znanj učenci usvojili že
v preteklih letih, s ponavljanjem in utrjevanjem so znanje poglobili in utrdili in to dokazali z
višjim odstotkom pravilnih rešitev.
Skupni prikaz tudi pokaže, da je najnižji odstotek pravilnih rešitev v drugi nalogi. To naj bi
učitelja usmerjalo k temu, da bi med naloge pogosteje uvrstil način zapisovanja zbranih
podatkov s križci in ne vedno z barvanjem polj v prikazu. Odstotek pravilnih rešitev se je v
drugem poskusu sicer povečal, a ne toliko, da bi nas prepričal. Pri tej nalogi je k nižjemu
odstotku reševanja pripomogel tudi način reševanja naloge. Naloga je zahtevala tudi risarske
spretnosti in preusmerjala pozornost z matematičnega vidika reševanja problema na likovni.
Pri vsem tem sem še ugotovila, kako zahtevna zadeva je za učitelja sestavljanje preizkusa
znanja. Težko ga je oblikovati tako, da bi se z njim preverjalo zgolj nek izsek določenega
matematičnega znanja. Tema grafičnih prikazov se lepo navezuje na ostale učne predmete.
Kot učiteljica z večletno prakso sem že v pripravljanju preskusa veliko stvari predvidevala, a
marsikaj se je pokazalo kot problem šele po sami izvedbi preizkusa. Prav pri drugi nalogi pri
obeh preizkusih znanja sem ugotovila, kako velike težave lahko povzročijo naloge z risanjem.
Pri prvem preizkusu so učenci glede na prikaz z vrsticami risali v košarico sadje, pri drugem
pa različno perilo, ki se suši na vrveh. Nekateri učenci so se pretirano trudili z risanjem in
barvanjem. To pa sploh ni bil glavni cilj te naloge. So učenci, ki imajo z drobno motoriko
težave in z njihove risbe sem težko razbrala število posameznih sadežev ali kosov perila ali pa
tega celo nisem mogla.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
65
8 SKLEP
Otroci se s preprosto obdelavo podatkov in njihovo predstavitvijo z grafičnimi prikazi
srečujejo že pred vstopom v šolo. V 1. razredu lahko s to temo povezujemo matematiko z
drugimi učnimi predmeti. Prisotna je skozi celo šolsko leto, od učitelja pa je odvisno, kdaj se
ji bo z učenci bolj posvetil.
Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovila, da je na področju grafičnih prikazov veliko
besed, ki pomenijo isto in so sopomenke. V literaturi sem zasledila, da grafičnim prikazom
nekateri pravijo diagrami, drugi kar grafi. Preglednice so tabele ali tabelarični prikazi.
Vodoravni stolpični diagram je lahko prikaz z vrsticami, prikaz s trakovi ali vrstični diagram.
Menim, da bi uporaba različnih poimenovanj lahko, sploh pri učencih prvega razreda,
povzročila zmedenost. Sama sem v razredu uporabljala besedo prikaz, saj mi je zvenela
najmanj tuje. Sicer pa avtorici delovnih zvezkov in priročnika Igrajmo se matematiko M.
Cotič in T. Hodnik pravita: » Pri poučevanju teh novih vsebin se tudi izogibamo matematične
terminologije, saj je ta velikokrat še v višjih letih šolanja sama sebi namen. Uporabljamo jezik
iz otrokovega vsakdana, saj je ta posebno v prvih letih šolanja izrazno dovolj bogat. Zato
učencev ne bomo seznanjali z izrazi, kot so puščični diagram, histogram, Carollov diagram,
permutacije… Predlagava, da učitelj uporablja naslednje izraze:
- risanje puščic namesto puščični diagram,
- prikaz s stolpci namesto histogram,
- razporediti namesto permutirati,
- na katero mesto bi postavili namesto Carollov diagram.«
Spoznala sem, da je drevesni diagram, ki ga imamo v 2. zvezku delovnega učbenika za 1.
razred, Carrollov diagram. Slikovno sta prikazani dve lastnosti (očala in krona) in njuno
zanikanje, kar vsebinsko sodi v Carrollov diagram. Glede tega si strokovnjaki niso enotni. Naj
se poimenovanje diagrama nanaša na njegovo obliko ali vsebino?
Kako obravnavati grafične prikaze, je v veliki meri odvisno od strokovnosti učitelja. Ta mora
upoštevati načeli od lažjega k težjemu in od konkretnega k abstraktnemu. Otroke naj pohvali,
če so uspešni, in jim pomaga, če se pojavijo težave z razumevanjem. Prav pri šestletnikih naj
v dejavnosti vključuje čim več iger, saj jim je igra največja motivacija za delo. Pomembno pa
je tudi, da učitelj nameni dovolj časa za utrjevanje in ponavljanje učne snovi, kar sem
dokazala z raziskavo v tem diplomskem delu.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
66
9 LITERATURA IN VIRI
Avsenik-Pisek, S. (2002). Statistika v drugem razredu osnovne šole. Diplomsko
delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Adler, I. (1973). Matematika od zlatega reza do teorije množic. Ljubljana: DZS.
Blejec, M. (1992). Uvod v statistiko. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2002). Igraje in zares v svet matematičnih
čudes, Delovni učbenik za matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: DZS.
Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2002). Igraje in zares v svet matematičnih
čudes, Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: DZS.
Cotič, M. (1999). Obdelava podatkov pri pouku matematike 1 – 5: teoretična
zasnova modela in njegova didaktična izpeljava. Ljubljana: Zavod republike
Slovenije za šolstvo.
Gabrijel, D. (2002). Obdelava podatkov na začetku šolanja. Diplomsko delo.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika, Priročnik za vzgojitelja.
Ljubljana: DZS.
Kotnik, N., Mulec, I. (1992). Vaje iz matematike za 1. razred. Ljubljana: DZS.
Magajna, Z., Žakelj, A. (2000). Obdelava podatkov pri pouku matematike 6 – 9.
Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Metljak, T. (2001) Statistika v prvem triletju. Diplomsko delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Priprava ure
http://www.ico.si/devetletka/4razred/ucne_priprave/1%20Zbiranje%20podatkov/P
riprava%20ure%201_3,%204.doc (2.1.2010)
Rozman, J., Grafični prikazi podatkov v vrtcu. Diplomsko delo http://dkum.uni-
mb.si/Dokument.php?id=8023 (2.1.2010)
Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana:
Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Šifrer, Ž. (1973). Kratek pregled statistike. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za
statistiko.
Čujec, Magda (2011). Grafični prikazi podatkov prvem razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
67
Tavčar, A. (2008). Vpeljava prikaza z vrsticami, Mat. šol., letn. 14, št. 3/4, str. 130
– 139.
Učni načrt: Matematika. (2002). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport.
1
PRILOGE
Priloga 1: Učni listi za preverjanje znanja ........................................................................................... 2
Priloga 2: Napačno rešena 3. naloga .................................................................................................... 6
Priloga 3: Učni list za ocenjevanje znanja .......................................................................................... 7
Priloga 4: Navodila učiteljicam 2. razredov za raziskavo .................................................................... 8
Priloga 5: Prvi preizkus znanja: Jesenski sprehod ............................................................................... 9
Priloga 6: Drugi preizkus znanja: Pika Nogavička ............................................................................ 14
Priloga 3
7
Opazujem promet v domačem kraju
X
X
X X
X X X
X X X X
Priloga 3: Učni list za ocenjevanje znanja
Priloga 4
8
Podbrdo, 21. 9. 2010
Drage kolegice – učiteljice v 2. razredu!
Najprej bi se lepo zahvalila za pomoč – vašo pripravljenost, da mi pomagate pri raziskavi za
diplomsko nalogo. To pripravljam pri mentorici profesorici Mari Cotič in somentorici Mariji Pisk.
Pošiljam vam preizkuse o jeseni. Z njimi bi preverile osvojeno učno snov o grafičnih prikazih še iz
prvega razreda. Ta preizkus izvedemo brez predhodnega ponavljanja in utrjevanja. Nato sledi
vsaj tri šolske ure ponavljanja grafičnih prikazov (npr. 1. ura prikaz z vrsticami in stolpci, 2. ura
drevesni in Carrollov diagram in 3. ura utrjevanje vsega). Nato učenci pišejo nov preizkus (o Piki
Nogavički). Z njim naj bi dokazala, kako pomembno je učno snov utrjevati in ponavljati. Preizkusi
o Piki Nogavički so še v delu, poslala jih bom tako, da jih dobite v začetku naslednjega tedna.
Vesela bom, če mi boste posredovale kakšno povratno informacijo o tem, kako so učenci reševali
naloge, na kakšne težave so naleteli, kje so potrebovali dodatna pojasnila… Po rešene preizkuse se
že zapeljem do vas, ne obremenjujte se s pošiljanjem.
Še enkrat hvala in lep pozdrav!
Magda Čujec
Priloga 4: Navodila učiteljicam 2. razredov za raziskavo
Priloga 5
9
JESENSKI SPREHOD
1.
OTROCI SO V GOZDU VIDELI JURČKE, DEŽNIKARICE IN
LISIČKE.
S STOLPCI POKAŽI, KOLIKO POSAMEZNIH GOB SO VIDELI.
Priloga 5: Prvi preizkus znanja: Jesenski sprehod
IME:_____________
Priloga 5
10
2.
SADJAR JIM JE DAL NEKAJ SADJA IN TO PRIKAZAL Z
VRSTICAMI.
POGLEJ PRIKAZ, NATO PA V KOŠARICO NARIŠI VSE SADEŽE,
KI SO JIH OTROCI DOBILI.
X X X X
X X X X X X X X X
X X X
X X
Priloga 5
11
3.
NABRALI SO TUDI NEKAJ JESENSKIH PLODOV.
KATERI PLODOVI SO NABRANI V GOZDU IN KATERI NE.
S KRIŽCI OZNAČI V PREGLEDNICI.
Priloga 5
12
4.
NA SPREHODU JE OTROKE PRESENETIL DEŽ.
DOBRO POGLEJ, ALI JE NARISANI OTROK DEKLICA ALI
DEČEK IN ALI IMA DEŽNIK ALI NE.
SLIČICE RAZREŽI IN OTROKE RAZVRSTI S POMOČJO
DREVESNEGA PRIKAZA.
Priloga 6
14
PIKA NOGAVIČKA
1.
PIKA NOGAVIČKA IMA VELIKO RAZLIČNIH NOGAVIC.
DOBRO SI JIH OGLEJ, NATO PA S STOLPCI PRIKAŽI, KOLIKO
POSAMEZNIH NOGAVIC IMA.
Priloga 6: Drugi preizkus znanja: Pika Nogavička
IME:_____________
Priloga 6
15
2.
DANES JE BILA PIKA NOGAVIČKA PRIDNA. OPRALA JE
VELIKO PERILA. VSE JE DALA SUŠIT. S KRIŽCI JE
PRIKAZALA, KOLIKO JE BILO POSAMEZNIH KOSOV PERILA.
DOBRO PREŠTEJ OZNAČENA OKENCA IN NA VRV NARIŠI
TOLIKO PERILA, KOLIKOR GA JE PIKA DALA SUŠIT.
X X X X X X X
X X
X X X
X
Priloga 6
16
3.
KAKO DOBRO POZNAŠ PIKO NOGAVIČKO?
V PREGLEDNICI OZNAČI S KRIŽCI, KAJ OD NARISANEGA JE
PIKA NOGAVIČKA IMELA IN ČESA NI IMELA.
JE PIKA IMELA
PIKA NI IMELA
Priloga 6
17
4.
PIKA NOGAVIČKA SE ZELO RADA PREOBLAČI. DOBRO SI
OGLEJ SLIČICE IN POGLEJ, ALI NOSI KLOBUK ALI JE BREZ
NJEGA, ALI IMA OBLEČENO KRILO ALI KAJ DRUGEGA.
SLIČICE RAZREŽI IN NATO RAZVRSTI V DREVESNEM
PRIKAZU.