UNIVERZA NA PRIMORSKEM · IZJAVA O AVTORSTVU Študentka TINA RUPNIK, z vpisno številko 92111119, vpisana na študijski program GEOGRAFIJA, rojena 5. oktobra 1990 v kraju POSTOJNA,

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE

TINA RUPNIK

Rakiški stržen, značilnosti porečja in kakovostno stanje vodotoka

Zaključno delo

Študijski program: Geografija

Mentor: doc. dr. Gregor Kovačič

Koper, 2014

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Gregorju Kovačiču za strokovno vodenje in pomoč pri

pisanju zaključnega dela.

Hvala sodelavcem iz Inštituta za raziskovanje krasa za izposojo in pomoč pri montaži

avtomatskega merilnika ter odčitavanju podatkov.

Hvala dr. Petru Frantarju iz Agencije Republike Slovenije za okolje za prijazno

posredovanje podatkov in pomoč.

Hvala podjetjema KOVOD in PUBLICUS za posredovane podatke o kakovostnem stanju

vode.

Hvala Andreji Klemenc za angleški prevod.

Hvala Martinu Vidmarju za pomoč pri računskih zadevah.

Hvala vsem domačinom, ki so mi na kakršen koli način pomagali.

Hvala vsem mojim za izjemno spodbudo, pomoč in razumevanje …

Povzetek

Rakiški stržen, značilnosti porečja in kakovostno stanje vodotoka

V zaključnem delu so podrobneje predstavljene naravno geografske značilnosti porečja

Rakiškega stržena, ki so ključne za razumevanje pretočnih razmer in kakovostnega stanja

omenjenega vodotoka. S pomočjo pridobljenih hidroloških in padavinskih podatkov

(ARSO) in z lastnimi terenskimi meritvami nihanja vodostaja vodotoka, je bil ugotovljen

pretočni režim vodotoka, ki kaže veliko spremenljivost. Lastne meritve sem opravljala v

obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014. Povprečen pretok preučevanega obdobja je 6 m³/s,

razmerje med najmanjšim, srednjim in največjim pretokom pa 1 : 35 : 146. Za Rakiški

stržen je značilno redno poplavljanje, v preučevanem obdobju je bilo območje poplavljeno

131 dni. V delu je prikazano tudi kakovostno stanje vodotoka v omenjenem preučevanem

obdobju. Po pričakovanjih, predvsem zaradi številnih obremenitev v njegovem porečju, kot

so: iztok iz čistilne naprave, odpadne vode iz vasi, deponija Stara vas, vojaško vadbišče

Poček, promet in kmetijstvo, je kakovost vodotoka zelo slaba. V delu so predstavljene

izmerjene vrednosti raztopljenega kisika, pH, trdote vode, nitratov, nitritov, fosfatov in

amonija, ki ob nizkem vodnem stanju kažejo na prekoračene mejne vrednosti tako za pitno

vodo, vodo za kopanje kot tudi za življenje nekaterih rib, ob visokih vodah pa je prisoten

učinek redčenja, zato so vrednosti manjše ali celo negativne.

Ključne besede: hidrogeografija, Rakiški stržen, Pivka, kakovostno stanje, onesnaževanje,

Rakitnik, poplave.

Abstract

The Rakitnik Stržen watercourse, characteristics of the river basin and the quality

condition of the watercourse

In the concluding part of the thesis, natural and geographic characteristics of the Rakitnik

Stržen river basin are presented in detail which are of key importance for understanding of

flow conditions and the qualitative condition of its watercourse. As follows from

hydrologic data and precipitation (Slovenian Environment Agency - ARSO) as well as own

field measurements of the watercourse level, the Rakitnik Stržen flow-regime varies

considerably. The measurements were performed between 16th October 2013 and 24th

June 2014. The average flow in this period was 6 m³/s, and the proportion among the

lowest, medial and highest flow was 1 : 35 : 146. One of the Rakitnik Stržen characteristics

is also flooding which, in the period of the study, took 131 days. As it was expected, many

negative environmental factors, i. e. the cleaning plant outflow, wastewater from the

village, the depot at Stara vas, the military training facility at Poček, traffic and agriculture

resulted in a very bad quality of the water. In the diploma work, the data on registered

amounts of diluted oxygen, water acidity, water hardness, nitrates, nitrites, phosphates and

ammonium are presented, too. At low water levels, exceeded thresholds are read for water

as for drinking, swimming as well as a life condition for certain fishes. However, at high

water levels, the effect of dilution is observed and the registered amounts are lower or even

negative.

Key words: hydro geography, the Rakitnik Stržen, the Pivka River, quality condition,

pollution, Rakitnik, floods.

IZJAVA O AVTORSTVU

Študentka TINA RUPNIK, z vpisno številko 92111119, vpisana na študijski program

GEOGRAFIJA, rojena 5. oktobra 1990 v kraju POSTOJNA, sem avtorica

¨ zaključnega seminarskega dela

z naslovom: RAKIŠKI STRŽEN, ZNAČILNOSTI POREČJA IN KAKOVOSTNO

STANJE VODTOKA.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po

zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo

in za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________

Podpis avtorja/ice:____________________________

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilji .................................................................................................................... 1

1.2 Raziskovalni vprašanji in hipoteza ................................................................................... 1

1.3 Metodologija dela ............................................................................................................. 2

2 FIZIČNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA ........................................................ 7

2.1 Lega in splošne značilnosti ............................................................................................... 7

2.2 Geološka zgradba .............................................................................................................. 8

2.3 Reliefne značilnosti ......................................................................................................... 10

2.4 Pedološke in vegetacijske značilnosti ............................................................................. 12

2.5 Podnebne značilnosti ...................................................................................................... 13

2.6 Hidrogeografske značilnosti porečja .............................................................................. 14

2.6.1 Regulacije na Rakiškem strženu .............................................................................. 14

2.6.2 Sledenje podzemnih povezav Rakiškega stržena ..................................................... 16

2.6.3 Onesnaženost Rakiškega stržena in njegov vpliv na zajetje v Vipavi ..................... 18

2.6.4 Poplave Rakiškega stržena ....................................................................................... 21

3 HIDROLOŠKE RAZMERE V OBDOBJU OD 16. 10. 2013 DO 24. 6. 2014 ..................... 24

3.1 Primerjava hidroloških razmer v opazovanem obdobju s 30-letnim obdobjem ............. 24

3.2 Temperaturne značilnosti vodotoka ................................................................................ 26

3.3 Pretočne značilnosti porečja Rakiškega stržena v preučevanem obdobju ...................... 28

4 KAKOVOSTNO STANJE RAKIŠKEGA STRŽENA ......................................................... 33

4.1 Rezultati in analize meritev ............................................................................................ 33

4.1.1 pH vrednost .............................................................................................................. 33

4.1.2 Koncentracija kisika (mg/l) ...................................................................................... 34

4.1.3 Celokupna trdota in karbonatna trdota ..................................................................... 35

4.1.4 Dušikove spojine – nitrati, nitriti in amonij ............................................................. 38

4.1.5 Fosfati ....................................................................................................................... 41

4.2 Primerjava rezutlatov lastnih analiz z analizami, opravljenimi na iztoku iz čistilne

naprave Postojna ................................................................................................................... 43

5 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 44

6 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 47

7 GRAFIČNE PRILOGE ......................................................................................................... 51

7.1 Slike ................................................................................................................................ 51

7.2 Preglednice ..................................................................................................................... 52

7. 3 Priloge ............................................................................................................................ 52

1

1 UVOD

Porečje v hidrogeografiji predstavlja vso površino, s katere se padavine stekajo v rečni

sistem (Plut 2000). Rakiški stržen dobiva vodo s podzemnim dotokom iz visoke dinarske

planote Javorniki, prav tako pa ga napajajo vode, ki površinsko pritekajo s flišnega

območja južnega dela Postojne. Vodotok je zanimiv tudi zaradi odtoka, saj se površinsko

izliva v Pivko, iz ponorov v in ob strugi pa podzemno odteka proti izvirom Vipave (Habič

in sodelavci 1989, Gospodarič in Habič 1983, Petrič in Kogovšek 2005). Naravno

geografsko gre za pestro območje, ki je obenem tudi precej ranljivo, saj preko območja

poteka litološka meja med prepustnimi karbonatnimi in neprepustnimi flišnimi kamninami,

zato so bile tudi do sedanje številne obremenitve iz različnih oblik in obsega človekove

dejavnosti v njegovem porečju usodne tudi za njegovo zelo slabo kakovostno stanje v

sedanjosti (Janež in sodelavci 1997). V zaključnem delu so predstavljeni in analizirani

podatki izmerjenih vodostajev ter izračunanih pretokov na Rakiškem strženu, analizirani

pa so tudi rezultati meritev kakovosti vode.

1.1 Namen in cilji

Namen zaključnega dela je predstaviti geografske značilnosti porečja Rakiškega stržena in

njegovo obremenjevanje. S tem namenom so predstavljeni obstoječi in s pomočjo terenskih

meritev izmerjeni hidrološki podatki ter podatki o kakovostnem stanju omenjenega

vodotoka. Rezultate analiz o kakovostnem stanju vodotoka povezujem z rabo tal in

ostalimi človekovimi dejavnostmi na območju njegovega porečja.

Za cilje sem si izbrala podrobnejšo naravno geografsko predstavitev porečja Rakiškega

stržena, opraviti terenske meritve vodostajev in pretokov Stržena v obdobju 16. 10. 2013–

24. 6. 2014 in razložiti hidrološke značilnosti vodotoka, opraviti terenske meritve

kakovostnega stanja Rakiškega stržena in predstaviti človekove dejavnosti v porečju, ki

vplivajo na kakovostno stanje Rakiškega stržena in kot zadnje, podrobneje preučiti

značilnosti poplav na Strženu, njegovo poplavno območje in v povezavi s tem preučiti rabo

zemljišč na poplavnem območju.

1.2 Raziskovalni vprašanji in hipoteza

Raziskovalni vprašanji ter hipoteza, ki si jih zastavljam v nalogi, so:

Kot prvo želim raziskati, kako naravno geografske značilnosti porečja Stržena vplivajo na

njegove samočistilne sposobnosti. Preučiti želim tudi, ali so poplave Rakiškega stržena

2

vsakoletni pojav, kako obsežne so poplavne površine ter katera območja so podvržena

vsakoletnim poplavam.

V nalogi si zastavljam tudi naslednjo hipotezo: Kakovost Rakiškega stržena se bistveno

poslabša po iztoku odpadnih voda iz čistilne naprave Postojna v njegovo strugo, svoj

prispevek k poslabšanju njegovega kakovostnega stanja pa dodajo še odpadne vode iz

Rakitnika, ki so speljane neposredno v vodotok.

1.3 Metodologija dela

Pri pisanju zaključnega dela je bil poudarek na terenskem delu, opazovanju in meritvah.

Na začetku sem preučila vse do sedaj poznane vire in študije o porečju Rakiškega stržena

in zbrala ustrezne hidrološke podatke.

Na spletni straneh Agencije Republike Slovenije za okolje sem pridobila podatke o

povprečnih mesečnih padavinah za obdobje 1971–2000 (ARSO 2014a) in polurne podatke

o padavinah za klimatološko postajo Postojna v obdobju 1. 10. 2013–30. 6. 2014 (ARSO

2014b) ter dnevne podatke o vodostajih in pretokih na vodomernih postajah Prestranek in

Zalog na Pivki za obdobje 22. 2. 1974–31. 12. 1977 (ARSO 2014c, d, e in f), ki so služili

za oceno pretokov Rakiškega stržena v opazovanem obdobju. Dnevne podatke o vodostajih

in pretokih Pivke na vodomerni Prestranek za preučevano obdobje 1. 10. 2013–30. 6. 2014

sem pridobila neposredno na Agenciji Republike Slovenije za okolje v Ljubljani (ARSO

2014g in h).

Z lastnimi meritvami smo začeli 16. 10. 2013 ob 12.00, ko smo namestili avtomatski

merilnik (Onset HOBO T in h Data Logger), s katerim smo merili vodostaj in temperaturo

vodotoka v obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014, in sicer je avtomatski merilnik vodostaj in

temperaturo beležil vsake pol ure. Avtomatski merilnik smo montirali pod mostom, čez

katerega pelje glavna cesta skozi naselje Rakitnik. Ob njegovem montiranju je bilo od

vijaka do oznake za merjenje na merilniku 51 cm, od vijaka do nivoja vode pa 44 cm, torej

je bil merilnik na začetni dan merjenj 7 cm pod gladino (slika 3).

Ker je Rakiški stržen že vrsto let izpostavljen številnim obremenitvam v njegovem porečju,

oprijemljivejših izmerjenih podatkov o kakovosti vode pa po sledilnem poizkusu leta 1988,

razen na izviru Fužina in na iztoku iz čistilne naprave, niso več opravljali, sem si kot cilj

raziskave zastavila tudi izvedbo terenskih in laboratorijskih meritev kakovosti vode v

porečju Rakiškega stržena. Meritve sem izvajala v obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014 na

3

približno vsakih 14 dni. Skupaj je bilo opravljenih 46 meritev na treh različnih merilnih

mestih na Rakiškem strženu (slika 1).

Prvo merilno mesto je na občasnem izviru Rakiškega stržena Fužina, zahodno od Stare

vasi. Ker je njegov izvir občasen in velik del leta presušen, sem jemanje vzorcev ob

takšnih hidroloških situacijah in ostale meritve opravila na drugem, stalnejšem izviru ob

obzidanem koritu v Stari vasi. Na koritu sem meritve opravila štirikrat. Drugo merilno

mesto se nahaja približno 800 metrov jugozahodno od izvira in predstavlja sotočje

Rakiškega stržena z vodami, ki pritekajo z južnega, flišnega območja Postojne, kamor je

speljan tudi iztok prečiščenih voda iz čistilne naprave Postojna. Tretje merilno mesto je v

vasi Rakitnik, sto metrov dolvodno od mostu, pod katerim teče Rakiški stržen in slab

kilometer pred izlivom v Pivko. Pri merilnih mestih 2 in 3 sem meritve opravljala v strugi

vodotoka, ko je bilo to mogoče, ker pa Rakiški stržen pogosto prestopi svojo strugo ter

poplavlja in je to območje večkrat poplavljeno, sta bili posledično tudi merilni točki ob

takšnih situacijah pomaknjeni na rob poplavne ravnice. To območje je skoraj celo leto,

razen ob sušnih poletnih mesecih, močno zamočvirjeno, tako da je dostop do struge na več

mestih zaradi vdiranja precej otežen ali celo nemogoč.

Na vseh treh zgoraj omenjenih merilnih mestih sem v opazovanem obdobju, v različnih

hidroloških razmerah, izvajala meritve različnih parametrov vode. Z oksimetrom (Oxi 315i

DurOx 325) sem na vsakem merilnem mestu izmerila temperaturo vode in zraka,

koncentracijo kisika v vodi v mg/l ter nasičenost vode s kisikom v odstotkih. Nato sem na

vseh treh mestih vzela vzorce vode in opravila še preproste laboratorijske analize s

priročnim laboratorijem (MACHEREY-NAGEL visocolor ECO Analysenkoffer) za

ugotovitev vsebnosti nitratov, nitritov, fosfatov, amonijevih spojin v vodi, pH vrednosti in

vrednosti celokupne ter karbonatne trdote vode.

Pridobila sem tudi podatke o merjenih parametrih kakovosti vode na iztoku iz čistilne

naprave in na izviru Fužina, ki so mi jih posredovali upravljavci čistilne naprave Postojna,

podjetje Kovod ter podjetje Publicus, upravljavec deponije Stara vas.

Obenem sem opravila tudi nekaj intervjujev z domačini, predvsem v zvezi z regulacijami,

ki so se na Rakiškem strženu izvajale v preteklosti, onesnaževanju in o njegovi rabi v

preteklosti.

4

Slika 1: Rdeči trikotnik – Lastna merilna mesta: 1 – izvir, 2 – iztok iz čistilne naprave, 3 –

dolvodno od vasi Rakitnik. Zelen trikotnik – Vodomerne postaje: 1 – Rakitnik, 2 –

Prestranek, 3 – Zalog. Moder trikotnik – Klimatološka postaja Postojna. Črn trikotnik –

Čistilna naprava (Geopedia 2014).

5

Slika 2: Montaža merilnika za vodostaj pod most v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,

16. 10. 2013).

Slika 3: Položaj merilnika in gladina vode ob začetku meritev (fotografija: Tina Rupnik,

16. 10. 2013).

6

Slika 4: Merilno mesto 2 na sotočju Rakiškega stržena (desno) z vodami z južnega dela

Postojne in iztoka ter čistilne naprave Postojna (levo) (fotografija: Tina Rupnik, 11. 12.

2013).

Slika 5: Merilno mesto 3, 100 m dolvodno od mosta v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,

10. 12. 2013).

7

2 FIZIČNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA

2.1 Lega in splošne značilnosti

Rakiški stržen je krajši vodotok, ki teče po območju Spodnje Pivke v Pivški kotlini,

natančneje med vasema Stara vas in Rakitnik, kjer se v Pivko izliva kot njen zadnji desni

pritok pred ponorom. Rakiški stržen je slabe 3 kilometre dolg reguliran vodotok, ki izvira

ob robu Javornikov, ki ga Gospodarič in Habič (1983) imenujeta »bruhalniško-estavelni

rob«, med Staro vasjo in Rakitnikom. Ob visokih vodah izviri bruhajo na več mestih, ob

suši pa ta rob požira vodo, o čemer pričajo stalni požiralniki pri Rakitniku, sicer pa sta

njegova glavna izvira dva. Prvi izvir je v južnem delu vasi Stara vas na 520 m nadmorske

višine. Izvir so domačini obzidali z betonskim koritom ter vodo danes uporabljajo

predvsem za zalivanje. Drugi pomembnejši izvir je občasni kraški izvir Fužina, ki je od

prvega oddaljen slabih 200 metrov v jugovzhodni smeri in leži na nadmorski višini 522

metrov. Zadnji se aktivira le ob obilnejših padavinah, tik ob njem pa se nahaja 14 m

globoka in 125 m dolga stopnjasta jama Fužina pri Stari vasi, v kateri se ob presihanju

Rakiškega stržena vodna gladina počasi znižuje, dokler se ne umakne globlje v neprehodne

špranje in razpoke. Na tem mestu so tudi izvrtali 100 m globoko vrtino, da bi dobili vodo

za oskrbo Postojne, vendar so iz nje načrpali zgolj 5 litrov vode v sekundi, kar je bilo

premalo za vodooskrbne potrebe Postojne z okolico (Habič 2004). Ko dotok iz kraškega

podzemlja preneha, Rakiški stržen napajajo vode samo še s flišne krpe južnega dela

Postojne in iztok iz čistilne naprave, kjer se zaradi njene premajhne kapacitete čiščenja vse

odplake ne očistijo v celoti. Zato lahko ob večjih količinah padavin v vodotok odteka tudi

nekaj neprečiščene odpadne vode (Habič in sodelavci 1989), kar dokazujejo tudi rezultati

meritev na iztoku iz čistilne naprave (Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica 2013) in

lastne meritve, opravljene v pričujoči raziskavi.

Rakiški stržen od svojih glavnih izvirov teče 2 kilometra v južni smeri po uravnanem

površju do vasi Rakitnik, kjer se uravnano dno najbolj zoži, zato ga na tem delu tudi prečka

most, po katerem je speljana magistralna cesta. Od tu Rakiški stržen zavije proti zahodu in

v tej smeri teče še slab kilometer ter se nato izlije v Pivko na nadmorski višini 518 m.

Strmec vodotoka od izvira do izliva je neznaten (Habič in sodelavci 1989). Ker je njegov

strmec tako majhen, je Rakiški stržen pred regulacijami precej vijugal, kar opisujem v

poglavju o regulacijah.

8

Slika 6: Suhi občasni kraški izvir Fužina (fotografija: Tina Rupnik, 30. 8. 2013).

Slika 7: Občasni kraški izvir Fužina ob visokih vodah (fotografija: Tina Rupnik, 10. 11.

2013).

2.2 Geološka zgradba

Za preučevano območje so značilne tri skupine različnih kamnin. Prvo skupino

predstavljajo apnenci kredne in paleocenske starosti, ki so na gosto razpokani in

razlomljeni. Razpokana sestava omogoča zakrasevanje, ki se na površju izraža v škrapljah

in vrtačah, v nepravilno razporejenih globelih ter vzpetinah, v podzemlju pa v kraških

jamah. Na karbonatni podlagi stoji Stara vas in levi breg Rakiškega stržena.

Drugo skupino predstavljajo flišne kamnine eocenske starosti. Reliefno izstopajo trše plasti

peščenjaka in apnenega konglomerata, zadnje se značilno pojavljajo med letališčem v

9

Rakitniku in strugo Pivke na desnem bregu Rakiškega stržena. Peščenjakove in

konglomeratne plasti v flišu igrajo vlogo delnega zbiralnika talne vode, obenem pa imajo

anizotropne geotehnične lastnosti in so praktično vododržne (Gospodarič in Habič 1983).

Flišne plasti so med Postojno in Rakitnikom usmerjene od severovzhoda proti jugozahodu,

se pravi so povsod bolj ali manj vzporedne s skladi apnenca.

Zadnja skupina, ki jo najdemo na tem območju, je skupina holocenskih naplavin, ki tudi do

10 metrov na debelo pokrivajo matično kamnino. Ker je talna voda takoj pod površjem, je

ta svet zelo zamočvirjen in slabo rodoviten.

Slika 8: Geološka zgradba preučevanega območja (Geološki zavod Slovenije 2014).

Na preučevanem območju je zelo pomembna litološka meja, saj je dolina Rakiškega

stržena izoblikovana ob stiku apnenca in fliša, ki je najbolj opazen tektonski pojav, saj gre

hkrati tudi za hidrogeološko mejo med vododržnimi in vodo nepropustnimi sedimenti ter

za mejo, kjer se stikata dve kamnini bistveno različnih geotehničnih lastnosti (Gospodarič

10

in Habič 1983). Za takšno mejo je značilna aktivna kraška drenaža in labilnost podlage, še

posebej tam, kjer je ta stik prekrit z mlajšimi naplavinami, kot na območju Rakiškega

stržena. Gospodarič in Habič (1983) opozarjata na skrbno obravnavanje omenjene litološke

meje pri vseh nadaljnjih urbanističnih in drugih posegih. Z izseka geološke karte Postojne

(slika 8) je lepo razvidna meja med apnencem in flišem na območju doline Rakiškega

stržena, ločnico med obema vrstama kamnin predstavlja sam vodotok, vendar je tudi pod

flišem kraška podlaga, na kar je opozorila najdena človeška ribica v izviru sredi flišne

dolinke pri Rakitniku (Habič 1985). Litološka meja med apnenci in flišem pa na širšem

območju poteka od Postojne preko doline Rakiškega stržena, Matenje vasi do Prestranka,

vendar je večinoma prekrita z mlajšimi naplavinami iz holocena (Osnovna geološka karta

Postojne 2014).

2.3 Reliefne značilnosti

V skladu z geološko podlago, ki je bila opisana v točki 2.2, se na območju Spodnje Pivke,

kateremu pripada tudi površinsko porečje Rakiškega stržena, pojavljata dve poglavitni

skupini reliefnih enot: prva na neprepustni flišni podlagi in druga na zakraseli karbonatni

podlagi. Na flišni podlagi lahko razlikujemo naslednje reliefne enote:

1. Ravno in zamočvirjeno dno doline ob Pivki in njenih pritokih, širine nekaj deset do

500 m, v nadmorski višini med 510 in 520 m in z razmeroma majhnim strmcem od

0,5 do 3 ‰.

2. Položen breg med dolinsko ravnico in nizkimi flišnimi slemeni, z nakloni od 3 do

10˚, v višinah med 510 in 530 m.

3. Nizka akumulacijska terasa prislonjena na breg med dnom in flišnimi slemeni,

širine od 10 do 200 m, v višini med 520 in 525 m.

4. Zaobljena flišna slemena in hrbti širine od 100 do 500 m v višinah med 530 in 550

m.

5. Plitve dolinke in nekaj 100 m široki zaprti doli ob stiku z apnenci in na prekriti

zakraseli podlagi.

Naštete enote običajno prehajajo druga v drugo po omenjenem zaporedju, vendar je njihov

prostorski razpored različen in niso vse enote povsod enako razsežno zastopane.

Na karbonatni podlagi širšega območja Rakiškega stržena pa ločimo naslednje enote:

11

1. Strm, deloma celo stenast kraški rob na severni in vzhodni strani ob stiku s flišno

podlago. Skalnati breg sega v višine od 510 pri ponoru Pivke, do roba planot v

višini med 550 in 600 m ter višje v pobočje vzpetin nad 700 m.

2. Ponorni in izvirni zatrepi v strmem kraškem robu. Najbolj izrazit je nekdanji

ponorni zatrep Risovec s številnimi zasutimi vhodi v jame in paleolitskimi sledovi.

Nekaj manj izrazit je ponorni zatrep pri Postojnski jami, kjer je prav tako več

zasutih rovov s paleolitskimi sledovi in kvartarnimi sedimenti naravoslovnega in

kulturnega pomena. Izvirni zatrepi so razporejeni tudi od Fužine pri Stari vasi proti

Rakitniku, nekateri imajo tudi estavelni značaj.

3. Robna vrtačasta ravan ob stiku fliša in pod strmim kraškim robom med avtocesto,

železnico in Staro vasjo. Tu prevladuje grintav kraški svet v višinah med 530 in

570 m.

4. Vrtačaste ravnote in suhe doline z doli med vzpetinami na severnem in vzhodnem

obrobju Postojne, v Postojnskih vratih in ob vznožju Javornikov. Prevladujoče

uravnave med vrhovi so v višinah med 580 in 600 m.

5. Zaobljeni kopasti vrhovi na ravnotah severno od Postojne v višinah med 600 in 680

m in ob vznožju Javornikov v višinah med 700 in 800 m.

6. Udornice nad Postojnskim jamskim sistemom, ki so nastale z udorom jamskega

stropa in tako neposredno nakazujejo razpored podzemeljskih rovov v predelu med

Postojno in Planino. Te kraške globeli so široke od 100 do 500 m, globoke pa od 20

do 80 m in so kot svojevrsten kraški pojav potrebne posebne zaščite (Gospodarič in

Habič 1983).

Med zgoraj naštetimi reliefnimi enotami širšega območja pa lahko na ožjem območju

Rakiškega stržena najdemo: na flišu je najbolj obsežno prav ravno in zamočvirjeno dno ob

vodotoku (številka 1), opazen je tudi položnejši breg med dolinsko ravnico in nizkimi

flišnimi slemeni (številka 2), opazni sta pa tudi reliefni enoti pod številkama 3 in 4, torej

nizka akumulacijska terasa, ki je prislonjena na breg med dnom in flišnimi slemeni,

nekoliko manj izstopajoča, vendar opazna pa so zaobljena flišna slemena in hrbti.

Na apnencu pa sta najbolj izraziti le reliefni enoti pod točkama 1 in 2, torej strm, deloma

celo stenast kraški rob, na stiku s flišno podlago na levem bregu vodotoka, pojavljajo pa se

tudi izvirni zatrepi v strmem kraškem robu – v primeru Rakiškega stržena z estavelnim

značajem.

12

2.4 Pedološke in vegetacijske značilnosti

Na širšem območju Rakiškega stržena, v Pivškem podolju, se pojavljata predvsem dva tipa

prsti. Ob vodah in na njihovih poplavnih ravnicah najdemo oglejene in pvsedoglejene prsti,

ki jih poraščajo mokrotni travniki, za katere so tudi značilna zamočvirjena območja. Za

višje in sušnejše predele pa sta značilni predvsem rendzina in rjava pokarbonatna prst. Na

Spodnji Pivki, torej tudi na območju Rakiškega stržena, ovirata večjo rodovitnost visoka

talna voda z močvirji in logi ter poplavno območje (Perko in Orožen Adamič 1999).

Na tem območju najdemo rastlinske vrste, ki so prilagojene na stalno zamočvirjena tla in

visoko podtalnico, torej vlagoljubne rastlinske vrste. Poleg omenjene lastnosti, pa morajo

biti rastlinske vrste na tem območju prilagojene tudi na veliko vsebnost dušika in hranil,

tako v vodi kot v prsti, saj gre za s hranili precej bogato (»onesnaženo«) območje. Torej

lahko rečemo, da omenjeni značilnosti tega območja pogojujeta rastje, ki se tu pojavlja.

Če govorimo o gozdnih združbah prve omenjene značilnosti tega območja, torej visoke

podtalne vode in stalne zamočvirjenosti, gre tako za združbe listnatega gozda, ki uspevajo

na poplavnih ravnicah, ob rekah in območjih z visoko podtalnico. Med takšnimi združbami

lahko na tem območju najdemo jelševe loge, za katere sta najbolj značilni črna in siva

jelša, poleg njih pa še različne vrste vrb, veliki jesen, beli gaber ter goli brest, gozdove

velikega jesena in mlahavega šaša, v katerem se kot posamezne drevesne vrste pojavljajo

veliki jesen, črna jelša, beli gaber, dob in šaši, na tem območju pa lahko najdemo tudi

združbo vrbovo topolovih gozdov, kjer kot posamezne predstavnike najdemo belo in druge

vrbe, črni in beli topol ter jelše.

Ker gre za območje, ki je stalno izpostavljeno onesnaževanju, tukaj uspevajo rastline, ki so

prilagojene na veliko vsebnost hranil v vodi in v tleh. Takšna onesnažila, predvsem nitrati

in fosfati, povzročajo evtrofikacijo, zato lahko na tem območju najdemo tipične vrste, ki so

pokazatelji omenjenega pojava, predvsem zelene alge, ki so razširjene na celotni poplavni

ravnici Rakiškega stržena od izvira do izliva in so najbolj opazne, ko se voda s poplavnih

ravnic počasi vrača v strugo ter modrozelene cepljivke, ki so najbolj opazne v vodotoku od

sotočja z iztokom iz čistilne naprave pa vse do izliva v Pivko. V skupini rastlin na tem

območju, ki so prilagojene na velike količine dušika in hranil v tleh in vodi, pa lahko

najdemo še veliko koprivo, navadni osat, navadni dežen, perzijski jetičnik …

13

Slika 9: Zelene alge na območju Rakiškega stržena (fotografija: Tina Rupnik, 10. 12.

2013).

2.5 Podnebne značilnosti

Pivško podolje leži v zaledju Tržaškega in Reškega zaliva, vendar so neposredni

sredozemski vplivi majhni. V Postojni je povprečna julijska temperatura za obdobje 1971–

2000 18,0 °C, povprečna januarska temperatura -0,2 °C, srednja letna temperatura pa 8,7

°C (ARSO). Podolje leži na stičišču treh podnebnih tipov, ki se še posebej kažejo s

spremembo reliefa: zaledno obsredozemsko podnebje, ki sega v podolje po dolini Reke,

zmernocelinsko podnebje, ki je od vseh treh najizrazitejše, saj je podolje precej zaprto z

visokimi dinarskimi planotami in leži na relativno visokih nadmorskih višinah med 500 in

600 metri in na višjih predelih dinarskih planot tudi nižje gorsko podnebje. Po Ogrinovi

klasifikaciji podnebja (Ogrin in Plut 2009) je to stik zmernega celinskega podnebja

zahodne in južne Slovenije z zalednim zmerno sredozemskim podnebjem. Da to območje

leži na prehodu med obsredozemsko in celinsko Slovenijo je najbolj očitno pozimi, saj

takrat nastanejo velike razlike v temperaturi ter zračnem tlaku med morjem in celino, zato

na tem območju piha močna burja. Burja se spušča z visokih dinarskih planot, hladen zrak

pa še najbolj vdira skozi Postojnska vrata, zato ima ravno Pivško podolje, ki leži tik pod

temi vrati, jugozahodno od glavnih dinarskih planot, najnižje temperature. Zaradi močne

prevetrenosti podolja je tudi relativno manj megle, v povprečju le 54 dni na leto (Perko in

Orožen Adamič 1999).

Preučevano območje je dobro namočeno, povprečna letna višina padavin na meteorološki

postaji Postojna, ki leži približno 2 kilometra severozahodno od izvira Rakiškega stržena, v

14

obdobju 1971–2000 je 1587 mm. Največ dežja pade v jesenskih mesecih, od septembra do

novembra, ko se aktivirajo tudi številni manjši izviri tega območja, med njimi tudi kraški

izvir Fužina ter Pivka. Rakiški stržen in nekateri drugi manjši potočki pa prestopijo

bregove svojih strug in poplavljajo. Dobro so namočeni tudi pomladanski meseci, od aprila

pa do junija. Poletna suša je zaradi kraškosti površja precej bolj izrazita na območju

Zgornje Pivke, območje, ki se razteza od izvira Pivke do Prestranka, vendar pa se pojavlja

prav tako tudi na flišnih tleh Spodnje Pivke, območju od Prestranka do ponora reke Pivke.

Slika 10: Klimogram za Postojno v 30-letnem obdobju 1971–2000 (ARSO 2014b).

2.6 Hidrogeografske značilnosti porečja

2.6.1 Regulacije na Rakiškem strženu

Regulacija vodnega toka je kakršno koli preoblikovanje vodnega toka. Za Rakiški stržen je

bilo pred regulacijami značilno precejšnje vijuganje, saj ima vodotok izrazito majhen

strmec (0,0007 oz. 0,001 %; odvisno od izbire izvira, ki mu merimo dolžino vodotoka),

zato je na svoji poti do izliva v reko Pivko tvoril številne okljuke (slika 11). Prve

obširnejše regulacije na Rakiškem strženu so bile narejene v času Italijanske okupacije

(1920–1941), takrat še brez kakršne koli mehanizacije, z ročnim delom. Regulirali so

celoten vodotok. Od izvira pod Staro vasjo pa do mosta v vasi Rakitnik so skopali ravno

plitko strugo in odpravili rečne okljuke. Pri tem niso zasuli nobenega od požiralnikov na

Strženu. Od mosta v Rakitniku pa do izliva v Pivko so vkopali ravno strugo, vendar

nekoliko globljo, kot je tista od izvira do mostu v Rakitniku. Vso zemljo, pridobljeno ob

kopanju struge, so speljali na okoliške mlake (Šabec 2013). Na obeh straneh vodotoka so

15

od izvira pod Staro vasjo do mostu v Rakitniku skopali tudi več odvodnih kanalov oziroma

razbremenilnikov, s katerimi se poveča vodni odtok, kar naj bi omililo poplavljanje.

Na iztoku iz čistilne naprave v Stržen pa so kasneje, po letu 1980, zgradili betonske

pragove, čez katere vodni tok izgublja svojo moč. Na Rakiškem strženu so domačini

včasih tudi večkrat odstranjevali naplavinski pokrov, kar po mnenjih Habiča in

Gospodariča (1983) ni primerno, saj je z omenjenim početjem požiranje vode in

posledično tudi odplak še toliko bolj pospešeno. Večkrat so se med domačini pojavljale

težnje po odstranjevanja obrežnega rastja in rastja v strugi, kot so to storili konec

septembra 2013 ob iztoku iz čistilne naprave, vendar ima rastje ob vodotoku več

pomembnih funkcij, med katerimi je najpomembnejša čistilna funkcija. Prav tako se zaradi

odstranitve rastja poveča vodni odtok ter transportna in erozijska zmožnost vodotoka.

Rastje vodotoku daje tudi senco, kar omogoča le-temu več kisika, zato je pri vsakem

načrtovanem večjem posegu na vodotoku pomembno dobro preučiti in upoštevati vse

naravne pogoje in razmere.

Slika 11: Stara karta Rakiškega stržena pred regulacijami (Rajšp in Ficko 1997).

16

Slika 12: Odstranjeno rastje na iztoku iz čistilne naprave, malo pred izlivom v Rakiški

stržen (fotografija: Tina Rupnik, 25. 9. 2013).

2.6.2 Sledenje podzemnih povezav Rakiškega stržena

Po speleoloških raziskavah, ki so jih opravili sodelavci Inštituta za raziskovanja krasa ZRC

SAZU iz Postojne, v nadaljevanju IZRK, je bilo ugotovljeno, da se zniža gladina kraške

vode ob zahodnem obrobju Javornikov, kamor spada tudi Rakiški stržen, za 10 do 20 m

pod prelivni rob Pivke in njenih kraških pritokov od Zagorja do Stare vasi. Ob splošnem

zniževanju gladine kraške vode, navadno v pozni pomladi in začetku poletja, se v Pivko

stekajo le krajši pritoki s fliša, med njimi tudi Rakiški stržen. Površinski pritoki ponikajo v

strugi Pivke ali pa se izgubljajo v lastnih strugah, preden dosežejo Pivko. Od višine vodne

gladine v kraškem podzemlju je tako odvisno, ali bodo onesnažene površinske vode

ponikale v podzemlje, ali pa bodo površinsko odtekle z reko Pivko skozi Postojnsko jamo

(Habič in sodelavci 1989).

Pozimi leta 1982 se je v strugi Rakiškega stržena, zaradi izrednega znižanja vodne gladine

v krasu, pojavil prvi grez (ugrez) (Habič 1985, Habič 1968d). Grez je vrtača ali manjša

kotanja v nesprijetih klastičnih sedimentih, ki je nastala ali se poglobila z ugrezanjem

(Bufon in sodelavci 2005). Grez je požiral vso, takrat še neočiščeno vodo postojnske

kanalizacije. Le-ta je nastal v mlajših naplavinah Rakiškega stržena, ki na tem delu

pokrivajo zakrasele apnence. Grez v strugi je požiral do 50 l/s, pri večjem dotoku se je

napolnil in je voda tekla naprej po strugi. Grez so domačini poizkušali zamašiti in

preprečiti odtekanje vode, da so lahko zbirali vodo za napajanje živine ob suši (Rupnik

2014). Požiralnik se je nato večkrat zamašil in ponovno odprl. Sledilni poizkus so

17

sodelavci iz IZRK opravili 23. 2. 1982 z 10 kg uranina in nato v skupno 21 dneh zajeli 392

vzorcev na mestih: oba rokava Planinske jame, izviri v Malnih in Škratovka ter Kotliči v

Rakovem Škocjanu. Na Škratovki in Kotličih so zaznali zelo šibke sledi barvila, ki pa so

ga kasneje povezali z barvanjem nekega potoka na Blokah, ki so ga opravljali v istem času

kot barvanje Stržena, tako da ni izključeno, da je prišlo barvilo od tam. Zato so se po tem

neuspešnem sledenju pojavljala vprašanja, kam podzemno odtekajo vode in odplake

Rakiškega stržena, kar je privedlo do ponovnega sledilnega poizkusa v letu 1988, z

razširjeno mrežo opazovanja in v drugem požiralniku, saj se je prvi že konec marca 1982

zamašil in se kasneje ni več odprl, a se je v neposredni bližini, le dobrih 10 m dolvodno, na

levem bregu struge pojavil nov, 2 m širok in 4 m globok grez, za katerega so predvidevali,

da je bil že star, a je bil že dodobra zasut z ilovico in drobirjem. Domačini so želeli grez ob

regulacijah zasuti, vendar so se s sodelavci IZRK dogovorili, da bodo poizkušali prej

ugotoviti, kam odtekajo vode iz tega požiralnika. Grez je požiral do 100 l/s, pri višjih

dotokih ga je voda sicer zalila, a se kapaciteta požiranja ni bistveno zmanjšala, le pri zelo

visokih vodah niso mogli ugotoviti, ali grez deluje tudi kot izvir (Habič in sodelavci 1989,

Habič 1968d).

Sledilni poizkus so tako opravili 9. 8. 1988 z ulitjem 20 kg raztopljenega rodamina pri

pretoku 10 l/s v grez, ki so ga 2 meseca po tem zasuli s kamenjem, še prej pa vanj vgradili

4 m dolgo cev za opazovanje. Ob zajemanju vzorcev so ves čas spremljali tudi nihanje

gladine vode v vrtinah pri Stari vasi in v Kobiljih grižah. Vlit rodamin se je nato pojavil na

izvirih Vipave, kar dokazuje zvezo javorniških voda z vipavskimi, ki se tako pretakajo pod

flišnim pokrovom Postojnske kotline, tako je torej dokazana bifurkacija med črnomorskim

in jadranskim povodjem, kar obenem pomeni tudi, da del porečja Pivke pripada tudi

jadranskem povodju (Habič 1989, Kogovšek in sodelavci 1999). Na Rakiškem strženu gre

tako za najobsežnejše območje bifurkacije na Pivki (Habič 1989). Barvilo se je nato

pojavilo tudi na izvirih Timava, vendar v precej nižjih koncentracijah kot na izvirih

Vipave, predvsem zaradi razredčenosti, saj so pretoki Timava precej večji od pretokov

Vipave. Da je tudi po geološki zgradbi možna neposredna povezanost Rakiškega stržena z

izviri Vipave in Timava, je v študiji ugotavljal že Habič (Habič in sodelavci 1989), kjer

nakazuje pod flišem možen stik apnencev treh različnih gradbenih enot: javorniške,

nanoško-hrušiške in komenske (Habič in sodelavci 1989). Isto leto so sodelavci IZRK

opravili še druge sledilne poizkuse in tako dokazali podzemno povezavo še med reko

Pivko v Trnju, kjer je v njeni strugi več požiralnikov, ki ob nizkem vodostaju požirajo

18

vodo in Rakiškim strženom, kjer se je pojavilo barvilo (Habič in sodelavci 1989). Tretjo

podzemno povezavo z Rakiškim strženom pa so dokazali še leta 1997, ko so barvilo

injicirali v skalno vrtačo na vojaškem poligonu Poček, od koder se je barvilo nato pojavilo

tudi na izviru Fužina (Petrič in Kogovšek 2005).

Slika 13: Podzemne povezave Rakiškega stržena (Petrič in Kogovšek 2005).

2.6.3 Onesnaženost Rakiškega stržena in njegov vpliv na zajetje v Vipavi

Dan pred sledilnim poizkusom na Rakiškem strženu, 8. avgusta 1988, so bili odvzeti vzorci

za kemijske analize (preglednica 1) (Habič in sodelavci 1989). Vodotok je že takrat

predstavljal odvodnik delno očiščenih odplak iz Postojne, obenem pa je služil tudi kot

odvodnik odpadne vode iz Rakitnika, ki še danes nima urejene kanalizacije. Večina hiš ima

pretočne greznice, iz katerih je odtok speljan neposredno v vodotok.

V Rakiški stržen so speljali iztok odpadnih voda iz Postojne, že preden je bila zgrajena

čistilna naprava, tako da se Rakiški stržen z onesnaženostjo sooča že slabih 50 let (Rupnik

2014). Za primerjavo s podzemeljskimi vodami pa so v vrtini pri Stari vasi izmerili še

nekaj dodatnih kemijskih parametrov (kationi) in tako na podlagi razlik v kemični sestavi

19

ugotovili, da ni povezanosti med površinskimi in podzemnimi vodami. Na ponorih

Rakiškega stržena v podzemlje prihajajo onesnažila, ki negativno vplivajo na kakovost

pitne vode na zajetju v Vipavi (preglednica 2; Habič in sodelavci 1989).

Vzorec Datum Cl

(mg/l)

NO3-

(mg/l)

PO³-

(mg/l)

SO42-

(mg/l)

KPK

(mg/l)

BPK5

(mg/l)

˚2

(mg/l)

Rakiški

stržen

8. 8.

1988

42,3 7,4 14,6 41,6 29 25 10,5

Preglednica 1: Vzorci kakovosti vodotoka, vzeti dan pred sledilnim poskusom (Habič in

sodelavci 1989).

V vode

(m³)

Cl NO3- PO³- SO4

2- KPK

Rakiški

stržen

26000 1000 200 380 1000 750

Preglednica 2: Skupna obremenitev podzemnih voda z odplakami Pivke od julija 1988 do

konca februarja 1989 (Habič in sodelavci 1989).

Danes za kakovost vode Rakiškega stržena še vedno največjo grožnjo predstavlja čistilna

naprava Postojna. Čistilne naprave kljub pozitivnim učinkom tudi obremenjujejo okolje,

saj pri čiščenju odplak nastanejo razni odpadki (Koželj in Vuk 1987). Čistilna naprava

Postojna je problematična predvsem zaradi svoje majhne zmogljivosti. Nanjo je

priključenih približno 11.823 PE, na kanalizacijski sistem pa je priključenih 8.623

prebivalcev. V realnosti pa je število proizvedenih odpadkov in odpadnih vod, ki pridejo

na čistilno napravo, v velikostnem redu 20.000 PE, se pravi skoraj še enkrat več, kot je

njena zmogljivost. Zato čistilna naprava vse te odpadne vode, sploh v času obilnejšega

deževja, v celoti ne more prečistiti in se del mehansko očiščene vode preliva neposredno v

vodotok, del pa se je čisti tudi na biološki stopnji (Zavod za zdravstveno varstvo Nova

Gorica 2013).

20

Čistilna naprava Postojna je mehansko-biološka. Voda potuje preko ročnih grobih rešetk in

finih avtomatskih rešetk v črpališču, nato se s pomočjo polžnih črpalk dvigne prek še enih

avtomatskih finih grabelj v ozračen peskolov z lovilcem maščob, kjer se odstranijo pesek s

sedimentacijo in maščobe s flotacijo; od tu gre voda v primarni usedalnik, kjer delci

sedimentirajo, mehansko očiščena voda pa potuje v dva prezračevalna bazena, kjer se

opravi biološki proces razgradnje organskih snovi z aktivnim blatom. Od tu voda odteka v

naknadni usedalnik, kjer se aktivno blato posede na dno bazena. Usedlo aktivno blato se

recirkulira v prezračevalni bazen, višek aktivnega blata se prek usedanja v primarnem

usedalniku odstrani v gnilišča. Očiščena voda iz naknadnega usedalnika zapušča ČN preko

merilnega jaška v bližnji odvodnik (Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica 2013).

Podatke o kakovostnem stanju prečiščenih odpadnih voda na čistilni napravi, ki se izlivajo

v Rakiški stržen, so mi posredovali upravljavci čistilne naprave podjetje Kovod Postojna in

bodo prikazani v naslednjih poglavjih, ko jih bom primerjala z lastnimi meritvami.

Sicer so pa najpogosteje omenjeni viri onesnaževanja kraških vodonosnikov: naselja,

kmetijstvo, industrija in promet. Ločimo razpršeno onesnaževanja krasa, npr.

onesnaževanje s kmetijskih površin in točkovno onesnaževanje, kot je na primer izpust iz

mestne kanalizacije (Petrič, Ravbar in Kogovšek 2011). Od naštetih se vsi pojavljajo tudi v

porečju Rakiškega stržena. Naselja so problematična zaradi neurejene kanalizacije, kot je

to v naselju Rakitnik, kjer odplake neprečiščene odtekajo v vodotok in posledično tudi v

požiralnike. Onesnaževanje, ki nastaja na tak način, običajno vključuje organske snovi,

fosfate, amonijak, nitrite, nitrate, bakterije in viruse, ki zaradi neučinkovitosti filtracije,

adsorpcije ali biodegradacije v krasu pomenijo zelo veliko nevarnost za vodne vire

(Kogovšek, Petrič in Ravbar 2011). Rešitev tega problema je mogoča z gradnjo nove ali

izboljšanjem že obstoječih kanalizacij. V vasi Rakitnik so z gradnjo le-te začeli v letu

2014, v naslednjem letu pa bi morala biti dokončana.

Pomemben onesnaževalec v porečju je tudi kmetijstvo, saj so v dolini Rakiškega stržena

številne njive, nekatere celo na njegovi poplavni ravnici, dolina Rakiškega stržena pa je

izpostavljena tudi neustreznemu, neposrednemu gnojenju z gnojevko po travnikih porečja

Rakiškega stržena. Večina gnojil je kemijskih proizvodov, toda za gnojila se uporabljajo

tudi živalski in človeški odpadki. Zelo mobilne sestavine nekaterih organskih gnojil, kot so

sulfati in kloridi, lahko preidejo v podzemno vodo, ne da bi se znatneje absorbirale. Druge

komponente se lahko deloma absorbirajo ali geokemijsko reagirajo, kar jim onemogoči

21

prehod v podzemno vodo (npr. amonijak, fosfati in kalij). Najbolj običajna posledica

kmetijske dejavnosti je gotovo porast vsebnosti nitratov v podzemni vodi.

Onesnaževalec je tudi promet, saj vodotok prečka glavna cesta proti hrvaški obali, ki je

močno obremenjena še posebno v času turistične sezone. V vodotok se tako s ceste s

padavinami spirajo organske snovi, ogljikovodiki, olja in težke kovine, dodatno nevarnost

pa bi lahko predstavljala izlitja nevarnih snovi ob prevažanju po cestah.

Problematična je tudi lega deponije odpadkov Stara vas, ki leži neposredno nad izvirom

Fužina, na karbonatni podlagi, za katero je značilna velika navpična prepustnost, zato

lahko izcedne vode iz odlagališča precej hitro dosežejo zasičeno cono in se stekajo proti

kraškem izviru Fužina. Deponija Stara vas je namenjena odlaganju komunalnih in drugih

nevarnih odpadkov z območja občin Postojna in Pivka (Sašić 2007).

Ne nazadnje je onesnaževalec Rakiškega stržena tudi vojaški poligon Poček, ki leži na

severnem delu Javornikov, v vodozbirnem zaledju Rakiškega stržena. Leta 1997 so

sodelavci IZRK s sledilnim poizkusom ugotovili, da med drugim vode z vojaškega vadišča

podzemno odtekajo tudi proti občasnemu izviru Rakiškega stržena, izviru Fužina

(Kogovšek in sodelavci 1999). Ugotavljali so tudi prisotnost kovin v sedimentu. Na

Rakiškem strženu so bile v vzetih vzorcih ugotovljene povišane vrednosti niklja in kroma,

druge kovine pa so se pojavljale v mejnih vrednostih (Bole in sodelavci 2011). To je

problematično predvsem zaradi podzemne povezave z izviri Vipave, ki so zajeti za oskrbo

s pitno vodo (Janež in sodelavci 1997). Ker pa v Rakiški stržen pritekajo tako vode s

poligona kot očiščene odpadne vode iz Postojne (tudi iz obrata kovinske industrije), avtorji

opozarjajo, da bi bilo smiselno pregledati tudi sestavo sedimenta za čistilno napravo in

tako ugotoviti, do kakšne mere tudi te vplivajo na povišane vrednosti kovin na Rakiškem

strženu. Poleg kovin je bila presežena mejna vrednost tudi pri ogljikovodikih (Bole in

sodelavci 2011).

2.6.4 Poplave Rakiškega stržena

O poplavah na Rakiškem strženu je pisal že Valvasor, ko je v svojem delu Slava Vojvodine

Kranjske na kratko omenil tudi jezero ob Rakitniku. Zapisal je, da je poldrugo miljo od

Postojne ob Rakitniku jezero, ki ni ne veliko ne globoko, v njem pa so razne vrste rib,

pozimi pa je tu veliko rac (Šabec, 2013). Kasneje, pod Italijansko okupacijo, so prišle v

prodajo razglednice s poplavljenim območjem na Rakiškem strženu, s poitalijančenim

22

imenom ''Lago di Rachitteni'' oziroma Rakiško jezero (slika 14). Poplave na Rakiškem

strženu se pojavljajo bolj kot ne vsakoletno, po navadi v jesenskem času, ko po obilnem

deževju, relativno hitro, Rakiški stržen prestopi svoje bregove in poplavi tamkajšnje

travniške in njivske površine. Poplavno območje se razprostira vse od izvira pa do izliva.

Tako se tvorita dve večji ojezeritvi, ena med izvirom Rakiškega stržena do vasi Rakitnik,

kjer se njegova dolina najbolj zoži in druga, od vasi Rakitnik proti izlivu v Pivko, kjer se

njegova dolina zopet razširi. Tukaj se poplavna ravnica Rakiškega stržena združi s

poplavno ravnico Pivke in skupaj tvorita večjo ojezeritev. Ojezeritvi skupaj obsegata

približno 70 ha površine. Zaradi omenjenih dejstev se je med domačini porodila ideja in

želja, da bi se ojezeritev na Rakiškem strženu poimenovala in vpisala v Register

zemljepisnih imen s svojim lastnim imenom Rakiško jezero, kar je komisija za

standardizacijo zemljepisnih imen 27. marca 2014 tudi potrdila in Rakiško jezero vpisala v

Register zemljepisnih imen (Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen 2014).

Na obseg in pogostost poplav tudi na tem območju vplivajo značilnosti porečja, kot so

oblika porečja, relief, rečna mreža, litologija, rastje in človek z regulacijami, izsuševanjem

ter pokrajinsko rabo. Ker gre pri Rakiškem strženu za dolino, ki je relativno ozka in plitva,

na obeh straneh pa jo obdaja nekoliko bolj vzpet svet, se to odraža tudi v poplavljanju.

Celotno območje je reliefno precej razgibano, bolj uravnan svet najdemo le neposredno ob

strugi Rakiškega stržena, kjer so si tako lokalni prebivalci uredili njivske površine, ker pa

le-te ležijo na poplavni ravnici vodotoka, jih voda tudi vsako leto zalije. Ob močnejših

poplavah pa lahko Rakiški stržen zalije tudi posamezne vrtove hiš, ki so zgrajene v njegovi

neposredni bližini. Ker pa so na tem območju poplave normalen, po navadi tudi vsakoletni

pojav in se pojavljajo na istih mestih, so se tudi domačini, če izvzamemo nekaj njivskih

površin, temu precej dobro prilagodili, predvsem z gradnjo hiš na nekoliko višjem obrobju.

Običajno se prva ojezeritev pojavi po jesenskem deževju, a kasneje tudi vpade in se

ponovno pojavi v obdobju pomladanskega dežja. V opazovanem obdobju od 16. 10. 2013

do 24. 6. 2014 se je prva ojezeritev pričakovano pojavila po dolgotrajnejšem deževnem

obdobju 5. novembra 2013 in je trajala dober mesec, do 8. decembra, ko je potok spet tekel

zgolj v strugi, nato pa je spet začel poplavljati že 30. decembra 2013, ko pa je ojezerjeno

stanje trajalo vse do 5. aprila 2014, z najvišjimi vodostaji ojezeritve na začetku februarja,

sploh med 2. in 9. februarjem, kar sovpada tudi z drugimi ekstremnimi poplavami v tistem

času, predvsem v jugozahodni Sloveniji, na kraških poljih.

23

Tudi ko Rakiški stržen ne poplavlja, je to območje precej zamočvirjeno, saj je podtalnica

tik pod površjem (Gospodarič in Habič 1983). Močno zamočvirjene predele lahko najdemo

tudi v času poletne suše.

Slika 14: Stara Italijanska razglednica Rakiškega jezera.

Slika 15: Poplavljena njiva na območju od izvira proti vasi Rakitnik (fotografija: Tina

Rupnik, 11. 11. 2013).

24

3 HIDROLOŠKE RAZMERE V OBDOBJU OD 16. 10. 2013 DO 24. 6.

2014

3.1 Primerjava hidroloških razmer v opazovanem obdobju s 30-letnim obdobjem

Ker se želim v zaključnem delu posvetiti predvsem interpretaciji podatkov, ki so bili

izmerjeni in pridobljeni v preučevanem obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2104, je treba najprej

preučevano padavinsko obdobje primerjati z daljšim padavinskim obdobjem, v nalogi je to

obdobje 30 let, od leta 1971 do leta 2000. Ugotoviti je namreč potrebno, ali padavinski

režim v preučevanem obdobju bistveno odstopa od dolgoletnega povprečja, s čimer lažje

obrazložimo izjemne dogodke v preučevanem obdobju, kot je bilo obilno deževje v

mesecu februarju 2014.

Pri povprečnih mesečnih padavinah za obdobje 1971–2000 je po pričakovanjih najbolj

izrazit jesenski višek oktobra in novembra, drugi višek pa se pojavi v spomladanskem času

od aprila do junija, vendar nobeden od njiju ni preveč izrazit. Opazen pa je nižek v januarju

in februarju, kjer se tudi kažejo največja odstopanja med 30-letnim obdobjem in

preučevanim 9-mesečnim obdobjem 2014, saj je pri zadnjem ravno obratno. Januarja in

februarja 2014 je padlo 652 mm padavin, kar je za 463 mm več padavin kot v dolgoletnem

povprečju, ko je padlo le 189 mm padavin. Tako zelo izraziti višek padavin, poleg

novembra, beležimo ravno januarja in februarja. Lahko bi rekli, da je jesenski višek

nekoliko zamaknjen. Spomladanski višek pa je v preučevanem obdobju v primerjavi s 30-

letnim obdobjem nekoliko nižji in skoraj neopazen. Največje razlike med 30-letnim in

preučevanim obdobjem so torej očitne predvsem med oktobrom in februarjem, kjer so

razlike v količini padavin tudi do 181 mm (januar). Če povzamemo, bi lahko rekli, da je

preučevano hidrološko obdobje v letni razporeditvi padavin precej odstopajoče od 30-

letnega obdobja 1971–2000.

Poleg primerjave višine padavin je primerna tudi primerjava pretokov s 30-letnim

obdobjem 1971–2000. Za primerjavo sem izbrala podatke o pretokih na vodomerni postaji

Prestranek na Pivki, kjer se prvo večje odstopanje pokaže že v prvem mesecu našega

preučevanega obdobja, v oktobru, saj so bili v našem preučevanem obdobju pretoki

bistveno nižji kot v 30-letnem obdobju. Povprečna mesečna pretoka v novembru in

decembru se med primerjanima obdobjema bistveno ne razlikujeta. Največje razlike se

kažejo v januarju, februarju in marcu, ko so razlike v povprečnem mesečnem pretoku tudi

25

do 15 m3/s. Nato pa so v naslednjih mesecih, do konca našega preučevanega obdobja,

odstopanja med pretoki med obema obdobjema spet manjša.

Slika 16: Primerjava količine padavin med 30-letnim in preučevanim obdobjem (vir

podatkov: ARSO 2014a in b).

26

Slika 17: Primerjava povprečnih mesečnih pretokov na vodomerni postaji Prestranek med

30-letnim obdobjem 1971–2000 in preučevanim obdobjem (vir podatkov: ARSO 2014e in

h).

3.2 Temperaturne značilnosti vodotoka

Na površju temperaturo vodotoka določa izmenjava toplote med vodo in strugo ter

ozračjem (slika 18). Glavni vir toplote je tako kratkovalovno sončno sevanje, toplotne

izgube pa potekajo predvsem ponoči. Temperature površinskih voda zato nihajo letno in

prav tako dnevno. Na območju Rakiškega stržena je pomemben dejavnik tudi rastje, ki se

na tem območju večkrat odstranjuje in je tako območje izpostavljeno še večjemu nihanju

temperatur. Največje nihanje v temperaturi je zaznati dolvodno od vasi, proti izlivu v

Pivko, najmanjše pa na izviru, kjer je temperatura dokaj konstantna. Avtomatski merilnik

vodostaja, nameščen pod mostom v Rakitniku, je v pol urnih intervalih beležil tudi

temperaturo vode, na ostalih merilnih mestih: na izviru, iztoku iz čistilne naprave in

dolvodno od vasi pa sem temperaturo vode z oksimetrom občasno, na 14 dni, merila tudi

sama.

Povprečna temperatura Rakiškega stržena merjena v opazovanem obdobju na avtomatskem

merilniku pod mostom, je bila 10,1 °C, najvišja temperatura je bila izmerjena 11. 6. 2014

ob 17.30, in sicer 28,6 °C, najnižja temperatura pa 19. 12. 2013 ob 9.30 (-0,7 °C). Na

27

drugem in tretjem merilnem mestu, torej dolvodno od vasi proti izlivu v Pivko in na iztoku

iz čistilne naprave, pa je bila izmerjena povprečna temperatura nekoliko višja, okoli 10,5

°C. Na razliko, ki je sicer majhna, gotovo vpliva tudi čas meritev, saj so bile le-te

največkrat opravljene med 10. in 16. uro, ko je imela voda že višjo temperaturo. Za bolj

točne meritve bi morali tudi na ostalih merilnih mestih temperaturo izmeriti večkrat na dan.

Na izviru Fužina pa je povprečna temperatura 9,3 °C, vendar so opazne razlike med

meritvami, ki so bile opravljene na kraškem izviru, ko je bil le-ta aktiviran in med

meritvami, opravljenimi na koritu v Stari vasi, ko je bil kraški izvir presušen, saj so na

koritu vedno nekoliko višje temperature vode. Izmed vseh štirih merilnih mest je nihanje

temperature na izviru najmanjše (4 °C), kar je značilnost kraških izvirov.

Slika 18: Primerjava T zraka in T vode pod mostom v opazovanem obdobju.

-5

0

5

10

15

20

1/Oct 1/Nov 1/Dec 1/Jan 1/Feb 1/Mar 1/Apr 1/May 1/Jun

Te

mp

era

tura

(°C

)

T ZRAKA T VODE

28

Slika 19: Primerjava temperatur Rakiškega stržena na vseh štirih merilnih mestih v

opazovanem obdobju.

3.3 Pretočne značilnosti porečja Rakiškega stržena v preučevanem obdobju

Na Rakiškem strženu se v preteklosti vodostaji v nekem daljšem časovnem obdobju niso

nikoli merili, zato so izmerjeni podatki, objavljeni v tej nalogi, prvi pridobljeni podatki za

vodostaje na Rakiškem strženu. Ostale vodomerne postaje, ki so Rakiškemu strženu

najbližje na reki Pivki, so: Prestranek (merilna letev, 520 m. n. v., leži 2 km južno od

Rakiškega stržena), Postojnska jama (limnigraf, 511 m. n. v., leži 4 km severno od

Rakiškega stržena) ter Zalog, ki je delovala le do leta 1977 (dva kilometra severozahodno

od Rakiškega stržena) (ARSO 2014).

Povprečen vodostaj na Rakiškem strženu je bil v opazovanem obdobju 170 cm. Najnižje

vrednosti je dosegel ob začetku meritev, v mesecu oktobru, kar je povezano z obdobjem z

malo padavin (skupna količina oktobrskih padavin do začetka meritev je bila 45,2 mm).

Ob nizkem vodostaju smo ga namestili zato, da bi lahko ujeli začetek hidrološkega leta. V

obdobju namestitve merilnika je bil izvir Fužina suh.

Najnižji vodostaj je bil zabeležen 2. 11. 2013 ob 8.30 (-1,88 cm), kar pomeni, da je bil

avtomatski merilnik na suhem. Po tem datumu pa je vodostaj relativno hitro naraščal, kar

je odraz intenzivnih padavin v mesecu novembru (297,4 mm) in 11. 11. 2013 ob 6.30

vodostaj že doseže višino 212,75 cm, kar je malo pod najvišjo vrednostjo, ki je bila

zabeležena v februarju 2014.

29

Po prvem padavinskem obdobju, od 2. do 5. novembra, se je aktiviral tudi občasni kraški

izvir Fužina. V primerjavi z novembrom (297,4 mm) je bil december manj namočen (63,3

mm) in vodostaji Rakiškega stržena izkazujejo tudi negativne vrednosti (merilnik na

suhem), presahnil pa je tudi izvir Fužina. Razlog za takšne pretočne razmere na

preučevanem vodotoku lahko iščemo v dejstvu, da kraško podzemlje najbrž še ni bilo

dovolj zasičeno z vodo, novembrske padavine so odtekle in vodostaj se je temu primerno

znižal.

Ob padavinskih viških januarja in februarja 2014 so tudi zabeleženi najvišji vodostaji. Izvir

Fužina se je ponovno aktiviral 10. 1. 2014, po padavinskem obdobju od 25. 12. 2013 do 5.

1. 2014 (več kot 100 mm padavin). Najvišji vodostaj Rakiškega stržena je bil 2. 2. 2014 ob

4.00, ko je bilo to območje že dalj časa poplavljeno in so dodatne velike količine padavin

le še pripomogle k temu, da je vodostaj narasel do 221,79 cm. Obdobje visokih vodostajev

je nato na Rakiškem strženu trajalo še precej dolgo tudi skozi obdobje z manj padavinami,

kar razlagam s tem, da je bila podtalnica na tem območju precej visoka in voda ni imela

prostora za podzemno odtekanje. Drugi razlog pa je lahko v visokih vodostajih reke Pivke,

ki je tako zajezila Rakiški stržen, da le-ta ni mogel površinsko odtekati vanjo. Na začetku

aprila pa je vodostaj začel precej hitro upadati in je konstantno upadal vse do junija.

Slika 20: Povprečna mesečna količina padavin in povprečen mesečni vodostaj v

preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014b).

0

50

100

150

200

250

300

350

OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN

Pa

da

vin

e (

mm

)

Povprečna mesečna količina padavin (mm) Povprečen mesečni vodostaj (cm)

30

Poseben izziv v nalogi je predstavljal poskus izračuna pretokov Stržena, za katerega

nimamo nikakršnih orientacijskih vrednosti, ki bi nam služile kot pomoč pri oceni.

Pretok je odvisen od padavin, potem pa še od temperature tal in drugih podnebnih

dejavnikov, nanj pa vplivajo še številni naravno geografski dejavniki, predvsem relief ter

rastje, na pretok pa lahko s svojimi dejavnostmi vpliva tudi človek (Frantar 2005). Ko

govorimo o sezonski spremenljivosti pretokov, je le-ta odvisna od podnebja in njegove

spremenljivosti, zato sem že v prejšnji točki natančneje preučila padavinske razmere v

opazovanem obdobju. Za Slovenijo so v splošnem značilna velika nihanja med najnižjim,

srednjim in najvišjim letnim pretokom, le-ta pa so manjša na kraških vodotokih, kjer se

zaradi propustnosti kamnin veliko vode zadržuje v tleh in prihaja do pojava kraškega

zadržka.

Pretoke Rakiškega stržena smo ocenili posredno, s pomočjo razpoložljivih dnevnih

podatkov pretokov Pivke na vodomernih postajah Prestranek in Zalog v obdobju 22. 2.

1974–31. 12. 1977. Prva predpostavka pri izračunu je, da je pretok Pivke pri Zalogu enak

seštevku pretokov Pivke pri Prestranku in Rakiškega stržena. Druga predpostavka, ki smo

jo uporabili pri izračunu pretoka preučevanega vodotoka, je, da smo za vodomerno postajo

Prestranek na Pivki privzeli pretočno krivuljo, ki velja danes. Izkazalo se je namreč, da pri

uporabi podatkov o pretokih Pivke na vodomerni postaji Prestranek, kot jih beleži

hidrološki arhiv ARSO, izračunani pretoki Rakiškega stržena in Pivke na vodomerni

postaji Zalog dosegajo pretirano visoke vrednosti, ki niso realne (370 m3/s Zalog, 60 m

3/s

Rakiški stržen).

S pomočjo regresijske funkcije med dnevnimi pretoki Pivke na vodomernih postajah

Prestranek in Zalog v obdobju 1974–77 in dnevnimi pretoki Pivke na vodomerni postaji

Prestranek v preučevanem obdobju od 16. 10. 2013 do 24. 6. 2014 smo izračunali pretok

Pivke na vodomerni postaji Zalog in iz razlike pretokov na vodomernih postajah

Prestranek in Zalog pretoke Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.

Za Rakiški stržen so značilni majhni pretoki. Povprečen pretok za preučevano obdobje je

bil 6 m³/s, razmerje med najnižjim, srednjim in najvišjem pretokom pa je bilo 1 : 35 : 146,

kar nakazuje, da je del porečja vodotoka tudi kraški. Po drugi strani pa je za Rakiški stržen

značilno, da nikoli prav zares ne presahne in tako tudi ob daljšem sušnem obdobju, ko

presahne Pivka, le-ta še vedno teče z minimalnim pretokom, kar nakazuje, da del voda

priteka s flišnega dela. Zanj je tudi značilno, da se njegove pretočne vrednosti zelo redko in

31

predvsem krajše časovno obdobje gibljejo okoli srednjih vrednosti. Le-te se tako gibljejo

okoli minimalnih vrednosti večinoma v sušnih obdobjih, ko potok teče v svoji strugi, ali pa

dosegajo nekoliko višje pretočne vrednosti, ko vodotok preseže bregove svoje struge in se

razlije po poplavni ravnici. V opazovanem obdobju sta na Rakiškem strženu opazna dva

viška. Prvi se je pojavil na začetku novembra 2013, kar sovpada tudi s prvo ojezeritvijo.

Nato je opazen nižek v času, ko je ojezeritev in posledično vodostaj močno upadel ter je

potok ponovno tekel z minimalnim pretokom v svoji strugi, drugi višek pa se spet pojavi

konec decembra, ko je Rakiški stržen ponovno začel poplavljati in dosegel najvišje

vodostaje in pretoke (okrog 180 cm in okrog 12,5 m3/s). Tako visoki pretoki so bili prisotni

vse do upada ojezeritve sredi aprila 2014. Potem pa se pretoki Rakiškega stržena precej

konstantno gibljejo na intervalu 0,17–4,05 m³/s.

Slika 21: Povprečni dnevni pretok, vodostaj in padavine na Rakiškem strženu v

preučevanem obdobju.

32

Slika 22: Povprečni izračunani dnevni pretoki Pivke na vodomernih postajah Prestranek in

Zalog ter Rakiškega stržena v preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014e, f in h).

33

4 KAKOVOSTNO STANJE RAKIŠKEGA STRŽENA

4.1 Rezultati in analize meritev

Ker sem meritve na Rakiškem strženu opravljala skoraj 9 mesecev, v različnih letnih časih

in vremenskih pogojih, se to odraža tudi na rezultatih meritev, saj so le-te v največji meri

pogojene s hidrološkimi razmerami v času opravljanja meritev. V sušnih obdobjih, pri

nizkih vodostajih, običajno je to poleti in jeseni, lahko tudi zgodaj spomladi, ko potok teče

v strugi, je bilo opaziti zelo slabo kakovostno stanje vode. Takrat je učinek redčenja

minimalen ali pa celo izostane. Če so ob takšnih razmerah izpuščene večje količine

onesnaževal, so lahko posledice katastrofalne (pomor življenja v vodotoku, onesnaženje

zajetih vodnih virov …). Po večjih deževjih, ko naraste pretok in se Rakiški stržen razlije

po poplavni ravnici, so onesnažila ravno tako prisotna, saj večje količine padavin izpirajo

več onesnaženih snovi iz deponije Stara vas ali iz drugih virov, ki prihajajo z vodami s

flišnega, južnega dela Postojne. Toda koncentracije onesnažil so v takšnih situacijah

manjše, k čemur prispeva učinkovitejše redčenje (Petrič, Ravbar in Kogovšek 2011).

4.1.1 pH vrednost

pH, ki meri koncentracijo vodikovih ionov v vodi, je odvisen predvsem od geologije tal,

tipa kamnin in prsti ter tudi od količine vode v pokrajini, nanj pa lahko močno vpliva tudi

človek s svojimi dejavnostmi (Vovk Korže 2004). Značilno je, da je voda, ki teče po

magmatskih kamninah, navadno kisla. Kisle so tudi vode, ki tečejo preko sedimentnih

kamnin, kot so peščenjak, skrilavec in glinenec. Voda, ki pa teče po apnencu in dolomitu,

je navadno bolj bazična zaradi prisotnosti kalcijevega karbonata v trdi vodi. Večina jezer in

vodotokov ima pH med 6,5 in 8,5, redko med 3 in 10. Tudi slovenski normativ reakcije

pitne vode je od 6,5 do 8,5 (Vovk Korže 2004).

pH vrednosti se na Rakiškem strženu gibljejo od 7 do 8, enkrat se je pojavila tudi vrednost

8,5, drugače pa večjih nihanj ni bilo zaznati, kar je značilno za vodotoke s porečji v

karbonatnih kamninah. Voda se torej giblje od nevtralnih do rahlo bazičnih vrednosti. Med

temi so bile najvišje vrednosti največkrat zabeležene na merilnem mestu številka 2, torej na

iztoku iz čistilne naprave v Rakiški stržen, najbolj nevtralne vrednosti pa na samem izviru,

kjer vrednost ni nikoli presegla 7,5.

34

4.1.2 Koncentracija kisika (mg/l)

Kisik je v vodotokih ključnega pomena za življenje organizmov. Le-ta v vodo prihaja iz

zraka ali s fotosintezo vodnih organizmov. Obenem je pokazatelj onesnaženosti oziroma

čistosti vodotoka, saj v vodotoku, kjer je prisotno večje število raznih bakterij, le-te kisik

tudi porabljajo, kar se odraža v zmanjšanih koncentracijah kisika v vodi. Količina

raztopljenega kisika v vodi je odvisna predvsem od temperature, hitrosti vodnega toka,

zračnega tlaka, globine vode, slanosti, turbulence, sedimentov v vodi, fotosintezne

dejavnosti primarnih producentov in respiratorne dejavnosti življenjske združbe (Urbanič

in Tomič 2003). Vrednosti raztopljenega kisika v vodi nihajo dnevno in sezonsko, navadno

svoj minimum dosežejo ob koncu noči (Koželj in Vuk 1987). V hladnejši vodi se raztopi

več kisika, zato so njegove koncentracije večje; pri 0 °C je topnost kisika tako 14,5 mg/l,

pri 10 °C 11,1 mg/l, pri 20 °C 8,9 mg/l in pri 30 °C le še 7,2 mg/l. Spremembe v

koncentraciji kisika lahko zgodaj nakazujejo na spremembe v vodotoku. Koncentracije

kisika pod 5 mg/l negativno vplivajo na delovanje in preživetje številnih vrst odraslih

organizmov in povzročajo spremembe združb. Koncentracije pod 2 mg/l pa lahko

povzročijo tudi pogin rib in drugih organizmov v vodi (Urbanič in Tomič 2003).

Na Rakiškem strženu so izmerjene vrednosti raztopljenega kisika v vodi precej nizke.

Najnižja izmerjena koncentracija je bila nižja celo od 1,5 mg/l, kar bi bilo po Urbaniču in

Tomiču (2003) že usodno za nekatere organizme v vodotoku. Tudi sicer so se

koncentracije raztopljenega kisika le redko kdaj dvignile nad 10 mg/l, predvsem na

merilnih mestih 2 in 3, kjer so povprečne izmerjene koncentracije kisika v vodi 7,4

(merilno mesto 2) oziroma 7,2 (merilno mesto 3) mg/l. Najvišja vrednost je bila izmerjena

na iztoku iz čistilne naprave, 14. 3. 2014, ko je bilo območje močno poplavljeno in je

znašala 16 mg/l. Višje koncentracije se pojavljajo na izviru Rakiškega stržena, kjer je

povprečna koncentracija znašala 9,4 mg/l. Tudi sicer so se koncentracije največkrat gibale

okoli 10 mg/l, trikrat pa je bila izmerjena koncentracija manjša od 10 mg/l. Sicer pa je

koncentracija raztopljenega kisika nihala v odvisnosti od hidroloških razmer. Precej

značilno so bile izmerjene koncentracije kisika v vodi vedno precej višje ob višjih

vodostajih, ko je bilo območje poplavljeno. V času nizkih voda, ko je potok tekel zgolj v

svoji strugi, pa so bile izmerjene najnižje koncentracije (pod 2 mg/l). Nizke koncentracije

raztopljenega kisika v Rakiškem strženu prav gotovo nakazujejo na bakteriološko

onesnaženje, saj le-te kisik porabljajo, prav tako pa ga za svojo razgradnjo porabljajo tudi

druga hranila v vodi. Dodaten vzrok za nizke koncentracije pa je lahko tudi odstranjevanja

35

rastja ob vodotoku, saj je tako vodotok bolj osončen, ima višje temperature ter se tako v

njem posledično raztaplja manj kisika.

Slika 23: Koncentracija raztopljenega kisika v vodi na vseh treh merilnih mestih na

območju Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.

4.1.3 Celokupna trdota in karbonatna trdota

Trdota je mera za skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcija in magnezija).

Trda voda vsebuje veliko Mg in Ca, ta lastnost pa je neposredno odvisna od kamnine, po

kateri teče voda. Magmatske kamnine so zelo trde in voda, ki teče preko njih, slabo topi

minerale. Če pa reka teče po sedimentnih kamninah, ki so zelo drobljive, jih lažje spira in

raztaplja minerale v njih. Apnenec vsebuje veliko kalcijevega karbonata, zato ga je tudi v

vodi veliko. Pri razvrščevanju glede na trdoto se upošteva nemška trdotna lestvica. Tako 1

nemška trdotna stopinja (˚d) ustreza 10 mg raztopljenega CaO v enem litru vode.

36

TRDOTA VODE NEMŠKA LESTVICA

Zelo mehka 0˚ do 4˚

Mehka 4˚ do 8˚

Srednje trda 8˚ do 12˚

Dokaj trda 12˚ do 18˚

Trda 18˚ do 30˚

Zelo trda nad 30˚

Preglednica 3: Nemška trdota lestvica (Vovk Korže 2004).

Voda se na Rakiškem strženu po nemški trdotni lestvici giblje od mehke do trde. Tako so

pokazale meritve na vseh treh merilnih mestih v opazovanem obdobju. Celokupna trdota je

po navadi višja od karbonatne trdote za največ 5 °d, velikokrat pa sta obe trdoti celo

izenačeni.

Karbonatna trdota voda se na tem območju giblje od 7 do 14 °d, največkrat pa se pojavljajo

vrednosti od 8 do 10 °d. Med merilnimi mesti ni možno ugotoviti vidnejših razlik v

izmerjenih trdotah. Glede na hidrološke razmere je opaziti, da je bila karbonatna trdota

nekoliko manjša v času poplave, kar pripisujem krajšemu zadrževalnemu času vode v

podzemlju in večja v času nizkih voda, ko je podzemna voda ali voda, ki teče preko

sedimentov, dalj časa v stiku s kamninami, ki so po sestavi prevladujoče karbonatne.

Celokupna trdota je nekoliko večja in se giblje v vrednostih od 7 do 17 °d. Maksimalna

trdota 17 °d je bila izmerjena samo enkrat, in sicer na iztoku iz čistilne naprave, ko je

vodotok tekel z minimalnim pretokom. Minimalna trdota 7 °d je bila prav tako izmerjena

na iztoku iz čistilne naprave, vendar ob poplavljenem stanju. Sicer pa za celokupno trdoto

ne bi mogli trditi, da obstaja povezanost med hidrološkim stanjem in izmerjenimi

vrednostmi celokupne trdote, saj se najmanjše vrednosti pojavljajo tako ob majhnih kot

tudi ob velikih pretokih. Enako velja tudi za največje vrednosti le-te. Sicer vrednosti

celokupne trdote na tem območju malo nihajo (11 do 13 nemških trdotnih stopinj). Med

merilnimi mesti ni opaziti razlik.

37

Slika 24: Izmerjene vrednosti karbonatne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju

Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.

Slika 25: Izmerjene vrednosti celokupne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju

Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.

38

4.1.4 Dušikove spojine – nitrati, nitriti in amonij

Dušik je v vodi prisoten v številnih oblikah: raztopljene molekule dušika (N2), organske

snovi, amonij (NH4+), nitrit (NO2) in nitrat (NO3). Od naštetih je nitrat navadno najbolj

pomemben. Kadar se v vodotokih ali jezerih zveča količina omejujočega nutrienta, kot je

dušik, postane voda obogatena, kar ima za posledico pospešeno rast alg in drugih rastlin.

Pretirana rast rastlin povzroči spremembo okusa in vonja pri vodi, ki jo uporabljamo za

pitje, ali lahko neugodno vpliva na ribe in druge vodne živali (Vovk Korže 2004). Skrb

zaradi povišane količine dušika ali fosforja v vodi je pogosto vezana na izlivanje odplak.

Nasploh velja, da v vodi ne smemo zabeležiti dušikovih spojin, saj le-te kažejo na

razgradnjo beljakovin, ki so prisotne v vodi. Analize dušika v njegovih različnih oblikah so

eden od značilnih pokazateljev sanitarnega onesnaženja vode. Sveže onesnažene vode

vsebujejo zlasti organski dušik in amonij, večja vsebnost nitratov pa kaže na starejša

onesnaženja. Nitriti pa so navadno prisotni v vodi z malo raztopljenega kisika. Nitratna

oblika dušika pride v vodo iz zraka (z dežjem, snegom, meglo ali usedanjem), z

razpadanjem organskega materiala v prsti ali v usedlini, ali zaradi spiranja s kmetijskih

površin. Normativne vrednosti za rabo vode so prikazane v Preglednici 4 (Vovk Korže

2004).

PARAMETER NORMATIV (max.dopustna vrednost)

Nitrat:

Pitna voda

Mineralna voda

Voda za dojenčke

Voda za ribe

25 mg/l

25 mg/l

10mg/l

20 mg/l

Nitrit:

Pitna voda

Voda za dojenčke

Voda za ribe

0,10 mg/l

0,02 mg/l

0,03 mg/l

39

Amonij:

Pitna voda

Voda za ribe

Voda za kopanje

0,05 mg/l

0,50 mg/l

0,10 mg/l

Preglednica 4: Dopustne vrednosti nitratov, nitritov in amonija (Vovk Korže 2004).

Koncentracije nitratov v vodi na območju Rakiškega stržena zelo nihajo. Ob poplavah so

bile zabeležene nizke koncentracije, okrog 3 mg/l, najvišje koncentracije (do 70 mg/l) pa

so bile izmerjene ob nizkih vodostajih na iztoku iz čistilne naprave, kjer je tudi sicer

najvišja povprečna koncentracija nitratov (14,25 mg/l). Ob dolgotrajnih poplavah so se

koncentracije gibale okrog 5 mg/l na vseh treh merilnih mestih, na izviru pa tudi drugače

vrednosti niso velikokrat presegle 5 mg/l in so se tako gibale v normativnih vrednostih

pitne vode. Tudi povprečna koncentracija nitratov je na izviru pod 5 mg/l. Tudi sicer so

izmerjene količine nitratov najmanjkrat presegale dovoljene maksimalne vrednosti.

Slika 26: Izmerjena količina nitratov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena v preučevanem obdobju.

40

Tudi koncentracija nitritov je bila vedno prisotna na merilnih mestih 2 in 3, zgolj po enkrat

na vsakem merilnem mestu ob najvišjih vodostajih in poplavljenem stanju pa le-teh ni bilo

zaznati. Povprečne vrednosti nitritov so malo višje na iztoku iz čistilne naprave kot

dolvodno od vasi, le-te pa znašajo 0,12 mg/l dolvodno od vasi in 0,25 mg/l na iztoku iz

čistilne naprave. Najnižja zabeležena koncentracija, 0,2 mg/l, je bila izmerjena na obeh

merilnih mestih, vendar ob različnem času, prav tako je bila na obeh mestih zabeležena ob

različnih terminih tudi maksimalna koncentracija 0,5 mg/l, ki kar petkrat presega

dovoljeno vrednost za pitno vodo, kar nakazuje na precejšnjo onesnaženost vodotoka. Na

izviru Rakiškega stržena pa nitriti niso bili zaznani.

Slika 27: Izmerjena količina nitritov na dveh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena v preučevanem obdobju.

Zanimiv in predvsem zaskrbljujoč je podatek o koncentracijah amonija, saj so bile

povprečne vrednosti le-tega nekoliko višje na zadnjem merilnem mestu, dolvodno od vasi,

kot pa na samem iztoku iz čistilne naprave, kar pomeni, da se med tema dvema merilnima

mestoma pojavlja še en onesnaževalec vodotoka, le-tega pa najbrž predstavljajo odpadne

vode in odplake iz vasi, speljane neposredno v vodotok. Tako je povprečna koncentracija

dolvodno od vasi 0,81 mg/l, na iztoku iz čistilne naprave pa 0,78 mg/l, kar predstavlja 16-

krat povišano normativno vrednost za pitno vodo. Sicer so bile tako minimalna (0,2 mg/l)

kot maksimalna (3 mg/l) koncentracija izmerjeni na obeh mestih, vendar se je večkrat

41

pojavila višja koncentracija amonija dolvodno od vasi, kot pa na iztoku iz čistilne naprave.

Na izviru analize amonija niso zaznale.

Slika 28: Izmerjena količina amonija na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena v preučevanem obdobju.

4.1.5 Fosfati

Največ fosfatov pride v vode s spiranjem umetnih gnojil s kmetijskih površin, poleg tega

pa še z odpadnimi vodami, ki vsebujejo čistila, pralne praške in detergente. Fosfati so za

rastline pomembni, saj jih vgrajujejo v DNK. Če jih je premalo, lahko omejijo rast rastlin.

V naravnem okolju ni veliko fosfatov. Ob onesnaženju vodotoka s fosfati se pojavi

množično razmnoževanje in rast rastlin, predvsem zelenih alg ter modrozelenih cepljivk,

le-te pa zaustavljajo in ovirajo vodni tok. Njihovega razpadajočega materiala voda ne

odnese naprej, zato se useda na dno in tako povzroči drugotno onesnaženje. Zaradi

razgradnje začne v vodi primanjkovati kisika za ribe in nevretenčarje v vodi. Za pitno vodo

je maksimalna dopustna vrednost fosfatov 0,56 mg/l (Vovk Korže 2004).

Na Rakiškem strženu so najboljši pokazatelji onesnaženja s fosfati številne rastline, ki

dobro uspevajo na območjih z veliko hranili (poglavje 2.4). Predvsem lahko opazimo

42

velike količine zelenih alg in modrozelenih cepljivk, ki so na tem območju najbolj opazne

na poplavni ravnici vodotoka, ob umikanju poplav.

Na Rakiškem strženu so vrednosti fosfatov nihale skladno z vodnim stanjem. Ko je bilo

območje poplavljeno, fosfati na vseh treh merilnih mestih ob več zaporednih meritvah niso

bili zaznani, kar je posledica učinka redčenja. Ob najnižjih vodostajih pa so se vrednosti

dvignile in celo presegle maksimalno dovoljeno vrednost. Najvišje vrednosti so bile

največkrat izmerjene na iztoku iz čistilne naprave, in sicer 1 mg/l, za kar so najbrž krive

delno prečiščene oziroma tudi neprečiščene odpadne vode in polivanje gnojnice na ožjem

območju Rakiškega stržena. Na merilnem mestu 3 je bila koncentracija fosforja 1 mg/l

izmerjena samo enkrat, kar nakazuje na to, da od iztoka do zadnjega merilnega mesta za

vasjo rastline nekaj fosfatov že porabijo, lahko tudi z vgrajevanjem v DNK, kot je bilo že

omenjeno. Na izviru fosfati v vodi niso bili zaznani.

Slika 29: Izmerjena količina fosfatov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena.

43

4.2 Primerjava rezutlatov lastnih analiz z analizami, opravljenimi na iztoku iz čistilne

naprave Postojna

Zgoraj predstavljene izmerjene parametre kakovosti vode na merilnem mestu številka 2 (na

sotočju Rakiškega stržena z iztokom iz čistilne naprave in ostalimi vodami južnega,

flišnega dela Postojne), ki je od same čistilne naprave oddaljeno dobrih 500 m v smeri

jugovzhod, se mi je zdelo smiselno primerjati s podatki o kakovostnem stanju iztoka iz

čistilne naprave, ki sem jih pridobila od Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica –

laboratorij za sanitarno kemijo spremlja parametre kakovosti neposredno na iztoku iz

čistilne naprave Postojna. Podatke (zadnji za leto 2012) so mi posredovali upravljavci

čistilne naprave Postojna, kar pomeni, da jih težko neposredno primerjamo z izmerjenimi

vrednostmi v preučevanem obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014. Neposredno na iztoku iz

čistilne naprave merijo: pH, temperaturo, neraztopljene snovi, amonijev dušik, KPK,

BPK5, celotni fosfor in celotni dušik. Za nitratni in nitritni dušik pa za leto 2012 ni bilo

podatkov. S svojimi podatki lahko primerjam samo temperaturo, pH, vsebnost fosforja in

amonijevega dušika. Temperatura je težko primerljiv parameter, saj je odvisna od datuma

in ure odvzema vzorca, le-te pa se je vzorčevalo na obeh mestih ob različnih datumih in

urah. pH vrednosti na iztoku iz čistilne naprave se bistveno ne razlikujejo od tistih, ki sem

jih izmerila na merilnem mestu št. 2, gibljejo se med 7 in 8.

Najbolj primerljiv parameter po izmerjenih vrednostih na iztoku iz čistilne naprave in

merilnem mestu 2 je fosfor, vendar so bile izmerjene koncentracije na iztoku iz čistilne

naprave precej višje. Povprečna koncentracija fosfatov je tako na čistilni napravi 3,8 mg/l,

na merilnem mestu 2 pa 0,4 mg/l. Pri amonijevem dušiku pa so se pojavile bistveno višje

razlike med merilnima mestoma kot pri fosforju, saj povprečna koncentracija amonijevega

dušika na čistilni napravi znaša kar 16,8 mg/l, na merilnem mestu 2 pa 0,8 mg/l. Razlika v

izmerjenih koncentracijah na iztoku iz čistilne naprave in na sotočju omenjenega iztoka z

Rakiškim strženom lahko pomeni, da je čistilna naprava še večji onesnaževalec, kot so to

pokazale moje meritve, lahko pa pomeni tudi to, da so vrednosti, pridobljene s terenskim

laboratorijem, le orientacijske. Razlog je lahko tudi ta, da na poti od čistilne naprave do

sotočja z Rakiškim strženom (približno 600 m) rastline omenjena hranila delno že

porabijo, kar pa je glede na to, da so ob strugi v letu 2013 celotno rastje odstranili, malo

verjetno.

44

5 ZAKLJUČEK

Preučevanje porečja Rakiškega stržena je bilo zaradi malo podatkov o tem območju

nekoliko težja naloga. Raziskavo sem naslonila na redno izvajanje terenskih meritev na

treh merilnih mestih in na informacije, ki so mi jih posredovali domačini. Kot prvo sem

opisala naravno geografske značilnosti porečja Rakiškega stržena, ki neposredno vplivajo

na njegovo majhno samočistilno sposobnost in na njegove pretočne značilnosti.

Od opisanih naravno geografskih značilnosti območja je glavni razlog za tako majhno

samočistilno sposobnost vodotoka prav gotovo kamninska sestava območja. Čez območje

Rakiškega stržena namreč poteka litološka meja med neprepustnimi flišnimi in prepustnimi

karbonatnimi kamninami, kar se med drugim odraža tudi na stalnosti toka Rakiškega

stržena, saj le-ta nikoli prav zares ne presahne, ker ga, tudi ko ni več dotoka iz njegovega

kraškega zaledja, napajajo vode, ki pritekajo s flišnega območja in imajo za to bolj stalen

pretok, v te pa je speljan tudi iztok in čistilne naprave Postojna, zato je Rakiški stržen

stalno izpostavljen onesnažilom, ki pritekajo v vodotok. Kamninska zgradba pogojuje tudi

relief na tem območju. Ker meja poteka približno po samem vodotoku, je opazna razlika

med levim apnenčastim bregom Rakiškega stržena, kjer se relief hitro dvigne kot strma

stena iz dolinskega dna in desnim flišnim bregom vodotoka, na katerem je, kot sta opisala

že Gospodarič in Habič (Gospodarič in Habič 1983), bolj položen breg z manjšim

nagibom. Relief na tem območju določa tudi poplavno ravnico vodotoka.

Območje Rakiškega stržena je precej namočeno, kar se odraža predvsem na hidroloških

značilnostih vodotoka. Nihanje vodostajev in pretokov je veliko in je odraz predvsem

količine padavin, saj se po obilnejšem dežju napolni tudi njegovo podzemlje in se aktivira

njegov kraški izvir Fužina, iz katerega Rakiški stržen dobiva izdatnejše količine vode, zato

je opazen hiter dvig vodostajev ter posledično pretokov. Vodostaji so v opazovanem

obdobju nihali od -1,88 cm pa do 221,79 cm, povprečen vodostaj pa je znašal 170 cm.

Povprečen pretok Rakiškega stržena je znašal 6 m³/s, sicer pa so se pretoki gibali med 0,17

in 12,5 m³/s. Vodotok na padavine reagira precej hitro, zato se tudi njegova struga hitro

napolni in se vodotok razlije po poplavni ravnici. Pojavljanje poplav je na tem območju v

največji meri pogojeno s padavinskimi razmerami določenega obdobja, ki se, kot smo

videli v našem preučevanem obdobju, lahko pojavlja od leta do leta precej različno. Do

poplav na tem območju tako prihaja, ko se Rakiški stržen prelije iz struge, svoje pa k

45

poplavam doda še visoka podtalna voda na tem območju. Pomemben vzrok pojavljanja

poplav je tudi sama reka Pivka, ko le-ta s svojimi visokimi pretoki zajezi Rakiški stržen, da

ta površinsko ne more odtekati vanjo in se zato razlije po poplavni ravnici. Kljub temu, da

Rakiški stržen poplavi relativno obsežno površino, okoli 70 ha, poplavlja vedno na istih

mestih, zato so se domačini poplavam dobro prilagodili in jim voda ne povzroča večje

škode. V preučevanem obdobju je bilo območje Rakiškega stržena poplavljeno v dveh

delih, prvič po novembrskem deževju do začetka decembra, drugič pa od konca decembra

do začetka aprila, kar je skupaj kar 131 dni.

Analize kakovosti vodotoka kažejo na precejšno onesnaženost Rakiškega stržena.

Obremenjevanje je v porečju prisotno že vrsto let. Glavni obremenjevalci porečja so

gotovo čistilna naprava s svojim iztokom, odlagališče odpadkov neposredno nad izvirom

Fužina, vojaško vadbišče Poček, ki je podzemno povezano z izvirom Fužina, neurejena

kanalizacija v vasi Rakitnik, kmetijstvo in promet.

V času opravljanja meritev je bilo najboljše kakovostno stanje izmed vseh treh merilnih

mest zaznati na izviru Fužina, kjer se večje koncentracije onesnažil niso pojavile. Precej

drugačno stanje je bilo na iztoku iz čistilne naprave in na koncu vasi, kjer je bilo stanje

kakovosti vode slabo, le-to pa je bilo najbolj odvisno od hidroloških razmer v času

opravljanja meritev. Ko je bilo območje poplavljeno, so bile zaradi učinka redčenja

izmerjene manjše koncentracije onesnažil. Stanje pa je bilo drugačno ob majhnih pretokih,

ko so bili vzorci vode vzeti v strugi potoka. Takrat je bilo stanje zelo slabo, saj so vsi

parametri presegali vse maksimalne dovoljene vrednosti, tako za pitno vodo, vodo za

kopanje kot za življenje nekaterih rib v vodi.

Primerjava kakovostnega stanja Rakiškega stržena na iztoku iz Čisitlne naprave Postojna

in dolvodno od vasi, kot sem si to zadala v drugi hipotezi, je pokazala, da je na iztoku iz

čistilne naprave kakovostno stanje vode slabše kot dolvodno od vasi, kar kaže na določeno

samočistilno sposobnost vodotoka. Kljub temu, da je bila kakovost vode na iztoku iz

čistilne naprave v splošnem slabša, pa so se nekajkrat višje vrednosti amonija pojavile

dolvodno od vasi. To lahko razložimo z izpusti neočiščene vode iz vasi Rakitnik, kar bi

bilo v prihodnje smiselno preprečiti, saj vsa onesnažila, ki prihajajo v vodotok, odtekajo

tako površinsko kot tudi podzemno v smeri izvirov Vipave, ti pa predstavljajo zajetje vode

za oskrbo prebivalstva.

46

Če povzamem, gre za območje, ki je zaradi njegovih naravno geografskih značilnosti

precej občutljivo in že vrsto let izpostavljeno onesnaževanju. Do danes je bilo narejenega

premalo, da bi se vsaj del vnesenih onesnažil v to okolje zmanjšal. V letošnjem letu je v

gradnji kanalizacija v vasi Rakitnik, ki bo pripomogla k temu, da bo izpust odplak v

vodotok iz stanovanjskih hiš zmanjšan oziroma ga sploh ne bo več, zato bi bilo tudi v

prihodnje smiselno spremljati kakovostno stanje vodotoka, predvsem njegovo izboljšavo,

dolvodno od vasi. V teku je tudi gradnja nove večje čistilne naprave Postojna, na katero bo

priključen tudi Rakitnik. Čistilna naprava bo na isti lokaciji kot je sedaj ta, le da bo večja in

bo imela večjo kapaciteto, zato lahko pričakujemo, da bo zmanjšan vnos onesnažene vode

v Rakiški stržen, predvsem ob večjih nalivih, ko se sedaj nekaj odpadne vode kar brez

prečiščenja steka neposredno v vodotok. Treba bi bilo prepovedati tudi neustrezno

polivanje gnojnice po tem območju, kar je sedaj precej pogosto početje.

Tudi za vse posege na samem vodotoku, kot so: odstranjevanje rastja, poglabljanje struge

vodotoka, odstranjevanje naplavin, mašenje požiralnikov in druge, bi bilo potrebno

predvsem več vključevanja in sodelovanje stroke ter bolj celovit pristop, saj se drugače

lahko na vodotoku naredi več škode kot koristi. Treba se je namreč zavedati, da Rakiški

stržen ni le tri kilometre dolg vodotok določenega območja, ampak je del mreže tako

površinskih kot podzemnih rečnih zvez in povezav.

47

6 VIRI IN LITERATURA

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014a. Podatki o povprečnih mesečnih padavinah

v 30-letnem obdobju 1971–2000 za klimatološko postajo Postojna. Ljubljana:

Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014b. Polurni podatki o izmerjeni količini

padavin za klimatološko postajo Postojna v obdobju 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014c. Podatki o povprečnih dnevnih vodostajih

za vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12.

1977. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014d. Podatki o povprečnih dnevnih vodostajih

za vodomerno postajo Zalog na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12. 1977.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014e. Podatki o povprečnih dnevnih pretokih za

vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12. 1977.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014f. Podatki o povprečnih dnevnih pretokih za

vodomerno postajo Zalog na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12. 1977.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014g. Podatki o povprečnih dnevnih vodostajih

za vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014h. Podatki o povprečnih dnevnih pretokih za

vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014i. Karta Postojne. Atlas okolja. Ljubljana:

Agencija Republike Slovenije za okolje.

48

Bole, Mojca, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Polonca Druks Gajšek, Janja Kogovšek, Metka

Petrič in Boštjan Pokorny. 2011. »Ocena vpliva vojaškega vadišča Poček na

kraške vode «. V: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu I, voda, ur. Martin

Knez in sodelavci, 101–123. Postojna-Ljubljana: Znanstveno raziskovalni

center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Frantar, Peter. 2005. »Pretočni režimi slovenskih rek in njihova spremenljivost«. Ujma

(19): 145–153.

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. 2014. Mnenje o ustreznosti predlaganih

imen hidronimov. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije.

Bufon, Milan, Andrej Černe, Ivan Gams, Matjaž Jeršič, Igor Jurinčič, Drago Kladnik, †

Vladimir Kokole, Blaž Komac, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Franc Lovrenčak,

Milan Natek, Breda Ogorelec, Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, Drago

Perko, Dušan Plut, Darko Radinja, Marijan Ravbar, Aleš Smrekar, Metka Špes

in Matija Zorn. 2013. Geografski terminološki slovar. Ljubljana: ZRC SAZU.

Geološki zavod Slovenije. 2006. Osnovna geološka karta Postojne. Ljubljana: Geološki

zavod Slovenije.

Geopedia. 2014. Spletni vir: http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4

Gospodarič, Rado in Peter Habič. 1983. Geološko-tektonske in geomorfološko-krajinske

značilnosti območja Postojne. Postojna: Znanstveno raziskovalni center,

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa.

Gospodarič, Rado, Peter Habič, Janja Kogovšek, Marjan Luzar in Leon Drame. 1983.

Vodno gospodarske osnove občine Postojna. Postojna: Znanstveno raziskovalni

center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje

krasa.

Habič, Peter. 1968d: Javorniški podzemeljski tok in oskrba Postojne z vodo. Naše jame,

10, 47–54.

Habič, Peter. 1985: »Vodna gladina v Notranjskem in Primorskem krasu«. V: Acta

carsologica, 13, ur. Andrej Kranjc, 37–78. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni

center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

49

Habič, Peter. 1989: »Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju«. V:

Acta Carsologica 18, ur. Andrej Kranjc, 235–264. Ljubljana: Znanstveno

raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Habič, Peter. 2004. »Pivka in njena kraška jezera«. V: Ljudje in kraji ob Pivki, ur. Silvo

Fatur, 43–53. Postojna: Občina Postojna.

Habič, Peter, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek in Martina Zupan. 1989. Speleohidrološke

raziskave zaledja Malnov II. del: Sledenje Pivke pri Trnju in Stržena pri

Rakitniku. Postojna: Znanstveno raziskovalni center, Slovenska akademija

znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa.

Janež, Jože, Jože Čar, Peter Habič in Rafael Podobnik. 1997. Vodno bogastvo Visokega

krasa. Ranljivost kraške podzemne vode Banjšic, Trnovskega gozda, Nanosa in

Hrušice. Idrija: GEOLOGIJA, d. o. o.

Kogovšek, Janja, Martin Knez, Andrej Mihevc, Metka Petrič, Tadej Slabe in Stanka

Šebela, 1999: » Military training area in Kras (Slovenia) «. V: Environmental

Geology 38 (1), 69–76, Berlin.

Koželj, Bogomir in Drago Vuk. 1987. Splošna ekologija z varstvom okolja. Ljubljana:

Obzorja.

Ogrin, Darko in Dušan Plut. 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana:

Znanstvena založba filozofske fakultete.

Perko, Drago in Milan Orožen Adamič. 1999. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana:

Založba Mladinska knjiga.

Petrič, Metka in Janja Kogovšek. 2005. »Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih

jezer«. V: Acta Carsologica, ur. Andrej Kranjc, 599–618. Ljubljana: Znanstveno

raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Petrič, Metka, Nataša Ravbar in Janja Kogovšek. 2011. »Značilnost kraških vodonosnikov,

njihova ranljivost in ogroženost«. V: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu I,

voda, ur. Martin Knez in sodelavci, 7–19. Postojna-Ljubljana: Znanstveno

raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

50

Plut, Dušan. 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska

fakulteta.

Rajšp, Vincenc in Majda Ficko. 1997. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zv.

3. Ljubljana.

Sašić, Saša. 2007. Odlagališče nevarnih odpadkov Stara vas. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Urbanič, Gorazd in Mihael J. Toman. 2003. Varstvo celinskih voda. Ljubljana: Študentska

založba.

Vovk Korže, Ana in Mitja Bricelj. 2004. Vodni svet Slovenije. Priročnik za

interdisciplinarno proučevanje voda. Ljubljana: Zveza geografskih društev

Slovenije.

Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Laboratorij za sanitarno kemijo. 2012.

Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo. Nova

Gorica: Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica.

Ustni viri:

Rupnik, Branko. 2014a. Branko Rupnik, roj. 1960, domačin iz Rakitnika. Ustno izročilo.

Zapis pri avtorju.

Šabec, Drago. 2014b. Drago Šabec, roj. 1930, domačin iz Rakitnika. Ustno izročilo. Zapis

pri avtorju.

51

7 GRAFIČNE PRILOGE

7.1 Slike

Slika 1: Rdeči trikotnik – Lastna merilna mesta: 1 – izvir, 2 – iztok iz čistilne naprave, 3 –

dolvodno od vasi Rakitnik. Zelen trikotnik – Vodomerne postaje: 1 – Rakitnik, 2 –

Prestranek, 3 – Zalog. Moder trikotnik – Klimatološka postaja Postojna. Črn trikotni

(Geopedia 2014). ................................................................................................................... 4

Slika 2: Montaža merilnika za vodostaj pod most v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,

16. 10. 2013). ......................................................................................................................... 5

Slika 3: Položaj merilnika in gladina vode ob začetku meritev (fotografija: Tina Rupnik,

16. 10. 2013). ......................................................................................................................... 5

Slika 4: Merilno mesto 2 na sotočju Rakiškega stržena (desno) z vodami z južnega dela

Postojne in iztoka ter čistilne naprave Postojna (levo) (fotografija: Tina Rupnik, 11. 12.

2013). ..................................................................................................................................... 6

Slika 5: Merilno mesto 3, 100 m dolvodno od mosta v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,

10. 12. 2013). ......................................................................................................................... 6

Slika 6: Suhi občasni kraški izvir Fužina (fotografija: Tina Rupnik, 30. 8. 2013). .............. 8

Slika 7: Občasni kraški izvir Fužina ob visokih vodah (fotografija: Tina Rupnik, 10. 11.

2013). ..................................................................................................................................... 8

Slika 8: Geološka zgradba preučevanega območja (Geološki zavod Slovenije 2014).......... 9

Slika 9: Zelene alge na območju Rakiškega stržena (fotografija: Tina Rupnik, 10. 12.

2013). ................................................................................................................................... 13

Slika 10: Klimogram za Postojno v 30-letnem obdobju 1971–2000 (ARSO 2014b). ........ 14

Slika 11: Stara karta Rakiškega stržena pred regulacijami (Rajšp in Ficko 1997).............. 15

Slika 12: Odstranjeno rastje na iztoku iz čistilne naprave, malo pred izlivom v Rakiški

stržen (fotografija: Tina Rupnik, 25. 9. 2013). .................................................................... 16

Slika 13: Podzemne povezave Rakiškega stržena (Petrič in Kogovšek 2005). ................... 18

Slika 14: Stara Italijanska razglednica Rakiškega jezera. ................................................... 23

Slika 15: Poplavljena njiva na območju od izvira proti vasi Rakitnik (fotografija: Tina

Rupnik, 11. 11. 2013). ......................................................................................................... 23

Slika 16: Primerjava količine padavin med 30-letnim in preučevanim obdobjem (vir

podatkov: ARSO 2014a in b). ............................................................................................. 25

52

Slika 17: Primerjava povprečnih mesečnih pretokov na vodomerni postaji Prestranek med

30-letnim obdobjem 1971–2000 in preučevanim obdobjem (vir podatkov: ARSO 2014e in

h). ......................................................................................................................................... 26

Slika 18: Primerjava T zraka in T vode pod mostom v opazovanem obdobju. .................. 27

Slika 19: Primerjava temperatur Rakiškega stržena na vseh štirih merilnih mestih v

opazovanem obdobju. .......................................................................................................... 28

Slika 20: Povprečna mesečna količina padavin in povprečen mesečni vodostaj v

preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014b). ......................................................... 29

Slika 21: Povprečni dnevni pretok, vodostaj in padavine na Rakiškem strženu v

preučevanem obdobju. ........................................................................................................ 31

Slika 22: Povprečni izračunani dnevni pretoki Pivke na vodomernih postajah Prestranek in

Zalog ter Rakiškega stržena v preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014e, f in h).

............................................................................................................................................. 32

Slika 23: Koncentracija raztopljenega kisika v vodi na vseh treh merilnih mestih na

območju Rakiškega stržena v preučevanem obdobju. ........................................................ 35

Slika 24: Izmerjene vrednosti karbonatne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju

Rakiškega stržena v preučevanem obdobju. ....................................................................... 37

Slika 25: Izmerjene vrednosti celokupne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju

Rakiškega stržena v preučevanem obdobju. ....................................................................... 37

Slika 26: Izmerjena količina nitratov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena v preučevanem obdobju. ......................................................................................... 39

Slika 27: Izmerjena količina nitritov na dveh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena v preučevanem obdobju. ......................................................................................... 40

Slika 28: Izmerjena količina amonija na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena v preučevanem obdobju. ......................................................................................... 41

Slika 29: Izmerjena količina fosfatov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega

stržena. ................................................................................................................................. 42

7.2 Preglednice

Preglednica 1: Vzorci kakovosti vodotoka, vzeti dan pred sledilnim poskusom (Habič in

sodelavci 1989). .................................................................................................................. 19

Preglednica 2: Skupna obremenitev podzemnih voda z odplakami Pivke od julija 1988 do

konca februarja 1989 (Habič in sodelavci 1989). ............................................................... 19

53

Preglednica 3: Nemška trdota lestvica (Vovk Korže 2004). ............................................... 36

Preglednica 4: Dopustne vrednosti nitratov, nitritov in amonija (Vovk Korže 2004). ....... 39

7. 3 Priloge

Rezultati meritev

DATU

M KRAJ STANJE

T

(°C)

KONCEN.

O₂ (mg/l) NASIČENOST (%)

T.

ZRAKA

(°C) pH

CELOKUP

NA

TRDOTA

(°d)

KARBONAT

NA TRODTA

(°d)

NH4

(mg/l)

NO2

(mg/l)

NO3

(mg/

l)

PO4

(mg/

l)

18. okt vas nizko-v strugi 15,2 3 31 16 7,5 12 10 0,7 0,3 10 1

18. okt iztok nizko-v strugi 12,5 1,8 18 16 7,5 11 10 0,7 0,5 30 1

4. nov vas v strugi-po deževju 12 2,2 22 14 7,5 12 12 0 0,3 10 0,3

4. nov iztok v strugi-po deževju 13 5,1 53 14 7,5 11 10 0,7 0,3 10 0,5

4. nov izvir korito 11,9 4,2 41 14 7 13 10 0 0 5 0

11. nov vas poplavljeno 12,2 6,5 64 9 7,5 12 10 0,2 0,02 10 0

11. nov iztok poplavljeno 12,3 6,6 64 9 7,5 7 7 0,2 0,05 5 0,2

11. nov izvir Aktivacija izvira 9,4 10,3 96 5 7,5 15 12 0 0 5 0

28. nov vas zamrznjeno, poplavljeno 0,6 13,5 99 -1 8 11 10 0,2 0,03 5 0

28. nov iztok delno zamrznjeno, poplavljeno 8 13,5 120 5 7,5 10 8 0,2 0,07 20 0,2

28. nov izvir 8,9 10,5 95 -1 7 12 11 0 0 3 0

10. dec vas v strugi 8,1 7,3 64 9 7,5 12 12 0,3 0,05 10 0,2

10. dec iztok v strugi 9,7 5,2 47 9 7,5 11 11 0,3 0,3 20 0,7

10. dec izvir suho-na koritu 6 10,5 88 9 7,5 11 8 0 0 3 0

24. dec vas po krajši deževni dobi 8,8 1,5 13 8 7,5 12 14 1 0,05 3 1

24. dec iztok po krajši deževni dobi 10,6 3,1 31 8 7,5 13 20 0,7 0,3 10 1

26. dec izvir suho-na koritu 8 7 66 10 7 15 10 0 0 5 0

10. jan vas poplavljeno 8 6,5 57 7 7 12 8 0,2 0,05 5 0

10. jan iztok poplavljeno 6,7 8,5 72 7 7,5 11 8 0,2 0,05 5 0

10. jan izvir poplavljeno 8,9 10,7 98 7 7,5 12 8 0 0 5 0

29. jan vas poplavljeno 3,1 10,7 98 0 8 11 7 0 0,02 5 0

29. jan iztok poplavljeno 2,2 13,7 108 0 7,5 12 10 0 0 3 0

29. jan izvir poplavljeno 8,8 10,8 99 0 7,5 11 8 0 0 5 0

13. feb vas poplavljeno, po žledolomu 10 10,2 98 5 7,5 14 9 0 0 10 0

13. feb iztok poplavljeno, po žledolomu 6,6 7,2 72 5 7,5 8 7 0,2 0,03 5 0

13. feb izvir poplavljeno, po žledolomu 9 10,8 100 6 7,5 12 8 0 0 3 0

28. feb vas

poplavljeno, zelo onesnaženo-

odpadki 8,9 7,9 73 4 7,5 13 10 0,2 0,02 10 0

28. feb iztok

poplavljeno, zelo onesnaženo-

odpadki 9,1 12,4 115 7 8 9 7 0,5 0,03 5 0

28. feb izvir poplavljeno 8,8 10,8 99 7 7,5 11 7 0 0 5 0

14.

mar vas poplavljeno, veliko alg 10,7 7,8 95 15 7,5 9 9 0,2 0,02 5 0

14.

mar iztok poplavljeno, veliko alg 10 16 150 15 8 9 9 0,5 0,05 5 0

14.

mar izvir 8,7 10,9 100 11 7,5 11 9 0 0,02 3 0

27.

mar vas poplavljeno, alge 9,3 12,6 118 11 8 12 7 0,2 0,03 5 0

27.

mar iztok poplavljeno, alge 10,4 12 116 11 8,5 9 7 0,2 0,02 5 0

27.

mar izvir manjša izdatnost, alge 8,9 10,3 95 13 7,5 9 8 0 0 3 0

11. apr vas potok v strugi 11,4 8,4 83 13 7,5 11 11 3 0,1 5 0,3

11. apr iztok potok v strugi-izredno blatno 12,4 3,2 31 13 7 13 12 1 0,07 5 0,7

11. apr izvir suh-vzorec vzet malo naprej 9,7 5,7 55 13 7 10 9 0 0 3 0

26. apr vas potok v strugi 13,2 7,1 73 16 7,5 13 11 2 0,1 10 0,5

26. apr iztok potok v strugi-blaten tok 12,5 6 63 16 7,5 8 8 3 0,2 10 0,5

26. apr izvir zopet malo vode na izviru 11,3 12 107 16 7,5 10 9 0 0 5 0

26. maj vas zelo malo vode v strugi 17,6 8,1 90 15 7,5 12 11 2 0,3 10 1

26. maj iztok zelo malo vode v strugi 15,6 1,8 18 15 7,5 10 10 1 0,5 20 0,7

26. maj izvir suho-na koritu 12 7 70 15 7 13 13 0 0 5 0

18. jun vas zelo malo vode v strugi 18,5 2,8 30 17 7,5 14 14 1 0,5 30 1

18. jun iztok zelo malo vode v strugi 16,5 1,8 20 17 7,5 17 13 0,7 0,5 70 1