1 UFT Borze ŠC PET Višja strokovna šola – ekonomist – bančništvo zapiski predavanj – marec 2016 Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. Email: [email protected]
1
UFT Borze
ŠC PET Višja strokovna šola – ekonomist – bančništvozapiski predavanj – marec 2016
Jožica Rihter, univ.dipl.ekon.Email: [email protected]
2
Borze
Poleg depozitnih in nedepozitnih finančnih institucij so
pomembni udeleženci na kapitalskem trgu še(za SLO):
� Borze,
� Borznoposredniške družbe,
� Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
� Centralna klirinško depotna družba (KDD),
� Banka Slovenije in
� Institucionalni investitorji na trgu kapitala: KaD, zavarovalnice, pokojninski skladi…
3
Borze
Borzo vrednostnih papirjev lahko definiramo
kot kraj menjave oziroma organiziran trg,
kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje
po vrednostnih papirjih, torej kupci in
prodajalci vrednostnih papirjev, oziroma se
trguje z vrednostnimi papirji za določeno
ceno, ki se imenuje tečaj.
Borza
Borza vrednostnih papirjev je posebej
organizirani del sekundarnega trga
vrednostnih papirjev.
Poslovanje poteka po sistemu konkurenčne
dražbe.
4
Vrste borz
1. BORZE, KI POSLUJEJO Z V.P ,
2. DENARNE BORZE,
3. TERMINSKE BORZE
3. BLAGOVNE BORZE,
4. BORZE, KI TRGUJEJO S STORITVAMI
Delitev borz
Centralne in lokalne borze
Samostojne in nesamostojne borze
Univerzalne in specializirane borze
7
Borza
Poznamo dva tipa borz vrednostnih papirjev:– anglosaški in – evropski tip borze.
Anglosaški tip borze prevladuje v anglosaških državah. Borza je organizirana kot zasebna delniška družba. Teh borz država neposredno ne nadzira. Člani borze so lahko vsi, ki izpolnjujejo določene pogoje, ne smejo pa biti banke. Takšne borze so na primer v Veliki Britaniji in Ameriki.
8
Borze
Za evropski tip borze je značilno, da je pod velikim vplivom države in so glavni člani borze banke. Te borze so lahko dveh tipov: kot javne ustanove ali kot organizacije zaprtega tipa.
Borzam, ki delujejo kot javne ustanove, država podeli koncesijo za delovanje, ne določa pa oblike organizacije in tudi ne načina delovanja borze. Tako delujejo borze v Franciji Belgiji in na Nizozemskem. Borze, ki so organizacijsko zaprtega tipa, pa država določi obliko organizacije in tudi način poslovanja. Takšne borze so vse skozi pod kontrolo države in prav tako delujejo na podlagi koncesije. Takšne borze so v Nemčiji in Avstriji.
9
Borze – zgodovina
V Sloveniji je bila prva borza ustanovljena leta 1924 v Ljubljani. Glavni pobudnik in kasnejši predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote je bil Dragotin Hribar. Delovala je vse do druge svetovne vojne.
26.decembra 1989 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska borza vrednostnih papirjev. Po razpadu SFRJ in nastanku samostojne Slovenije je spremenila ime v Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev.
Ljubljanska borza spada k evropskemu tipu borze vrednostnih papirjev. Od leta 2010 je v lasti holdinške družbe CEESEG AG.
10
Borzni posredniki
Na borzo imajo dostop samo borzni posredniki
oziroma:– brokerji, kot jih imenujejo v ZDA in
– maklerji, kot jih imenujejo v Nemčiji.
Temeljna naloga brokerjev oz. maklerjev je kupovanje
in prodajanje vrednostnih papirjev preko borze ter
dajanje nasvetov strankam o najboljših možnostih
finančnih naložb.
11
Borzni posredniki
Investitorje, ki jih zastopajo so dolžni seznaniti z vsemi
pomembnimi dejstvi o posameznem papirju.
Poleg navedenega opravljajo še funkcijo, deponiranja
in upravljanja z vrednostnimi papirji.
Borzni posredniki opravljajo preizkus znanja in imajo
dovoljenje pri ATVP za opravljanje svoje dejavnosti.
12
Borzni posel in borzna kotacija
Borzni posel je posel s finančnimi instrumenti,
sklenjen na borznem trgu.
Uradna borzna kotacija je segment borznega trga, na
katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo
dodatne pogoje, pomembne za zaščito interesov
vlagateljev, glede razpršenosti, tržne kapitalizacije ter
vsebine pravic, ki jih dajejo imetniku.
13
Prepovedani ravnanji zlorabe trga:
- trgovanje na podlagi notranjih informacij (insiderstvo)
in
- tržna manipulacija
Priloga: Prepovedana ravnanja zlorabe trga finančnih
instrumentov
Notranja informacija (insiderstvo)
je vsaka informacija, ki ima naslednje značilnosti:� je natančna, � ni bila objavljena,
� se neposredno ali posredno nanaša na enega ali večizdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov in
� bi, če bi postala javna, verjetno pomembno vplivala na cene teh finančnih instrumentov ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov.
15
Tržna manipulacija
je razširjanje informacije, ki daje ali je verjetno, da
lahko daje napačen ali zavajajoč znak glede
finančnega instrumenta, vključno z razširjanjem
govoric in napačnih ali zavajajočih novic, prek medijev,
vključno s svetovnim spletom ali kakor koli drugače, če
oseba, ki razširja informacijo ve ali bi morala vedeti, da
je informacija napačna ali zavajajoča.
16
Naložbeno priporočilo
Naložbeno priporočilo je raziskava ali druga informacija:
1. ki izrecno ali predpostavljeno priporoča ali predlaga naložbeno strategijo glede enega ali večfinančnih instrumentov enega ali več izdajateljev, vključno z mnenjem o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni teh finančnih instrumentov
in 2. ki je namenjena distribucijskim kanalom.
17
Borzni trendi
KAPITALSKI DOBIČEK predstavlja porast vrednosti
delnic od trenutka nakupa do trenutka prodaje.
Trende porasta vrednosti delnic imenujemo
BIKOVSKI TRENDI.
Trende znižanja vrednosti delnic imenujemo
MEDVEDJI TRENDI.
18
Borza - trendi
Bikovski trg je prisoten takrat, ko je v ekonomiji vse
odlično, ljudje zlahka dobijo zaposlitev, bruto družbeni
proizvod raste in delnice rastejo. Vse stvari so
preprosto rožnate! Izbiranje delnic ne bikovskem trgu
je lahko, saj vse raste. Bikovski trg ne more trajati
večno in včasih vodi k nevarnim situacijam, če delnice
postanejo precenjene. Če je investitor optimističen in
verjame, da bodo tečaji delnic rasli, mu pravimo "bik"
in da je "bikovsko razpoložen".
19
Borza trendi
Medvedji trg je kadar ekonomija peša, recesija razsaja in tečaji delnic padajo. Medvedji trgi otežujejoinvestitorjem izbirati dobičkonosne delnice. Ena rešitev, da služite denar kadar delnice padajo, je uporaba tehnike "short selling“. Druga strategija je, da čakate ob strani dokler ne začutite, da se medvedji trg približuje svojemu koncu in začnete kupovati le v pričakovanju bikovskega trga. Če je investitor pesimističen, verjame da bodo tečaji delnic padli, se imenuje "medved" in je "medvedje razpoložen.
20
Borzni indeks
Borzni indeks je statistični kazalnik
spremembe tečajev vrednostnih papirjev.
Njegov temeljni namen je zagotavljati
zbirne in jedrnate informacije o gibanju
cen največjih in najlikvidnejših delnic na
borzi.
22
Vrste borznih naročil
Tržno naročilo – naročilo se izvede takoj, brez omejitev pri tečaju oziroma ceni.Omejeno naročilo – stranka borznemu posredniku določi najvišjo oziroma najnižjo ceno po kateri lahko opravi transakcijo.Naročilo s preudarkom – stranka ne postavlja omejitev glede tečaja, ampak se posel izvrši po presoji borznega posrednika. Ta pa mora ravnati v skladu z naročnikovimi interesi in s strokovno skrbnostjo dobrega gospodarja.
23
Temeljna načela poslovanja borze:
� transparentnost,
� likvidnost,
� varnost,
� poštenost,
� učinkovitost.
24
Borza
Borzni trg lahko upravlja samo borza, ki je pridobila dovoljenje ATVP (Agencije za trg vrednostnih papirjev).Borza mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.Za borzo se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe.
25
Pravila borze
BORZNO POSLOVANJE UREJA PRI NAS
Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)in
je krovni zakon, ki ureja področje vrednostnih
papirjev ter delovanje trga finančnih
instrumentov.
Borzni trg je organizirani trg, katerega
upravljavec ima sedež v Republiki Sloveniji.
Pravila borze
Borzni člani – borznoposredniške družbe –
investicijska podjetja s sedežem v RS, ki so
pridobila od ATVP dovoljenje za opravljanje
investicijskih poslov.
Investicijske storitve in posle lahko
opravljajo tudi banke, v skladu z Zakonom o
bančništvu vendar ne brez dovoljenja BS.
26
27
Poslovanje borze
Vrednostni papir je najprej potrebno sprejeti na borzo, kar imenujemo priglasitev vrednostnega papirja.
Sprejem vrednostnega papirja na borzo objavi borzni organ z objavo v borznem glasilu. S tem dnem na borzi vrednostni papir kotira.
Ko je kotiranje izvršeno se začne nakup in prodaja
vrednostnega papirja in takšen vrednostni papir se
pojavi na tečajnici, pravimo da vrednostni papir
notira.
28
Poslovanje borze
Vrednostni papir, ki ne kotira na borzi ne more biti predmet trgovanja na borzi. S takšnim papirjem se trguje izključno preko »okenc« ali izven borznem trgu. Tečaj teh vrednostnih papirjev se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja in takšni vrednostni papirji so prepuščeni špekulacijam borznih posrednikov.
29
Poslovanje borze
Borzni sestanek poteka natančno po začrtanem protokolu, ki je opredeljen s poslovnikom borze.
Borza lahko tudi določen čas ostane zaprta, če je to v interesu nacionalnega gospodarstva.
Borzni posredniki morajo zelo precizno izražati svoja naročila. Osrednje mesto ima v borznem poslovanju načelo časti in etike.
30
Borzni sestanek
Cilj borznega sestanka je doseči največje število transakcij pri posameznem vrednostnem papirju. Avkcija se prične za posamezni vrednostni papir na podlagi začetnega tečaja.
Med avkcijo se oblikuje več tečajev in zadnji oblikovantečaj je tudi zaključni tečaj.
Vrednostni papirji s katerimi se trguje niso fizičnoprisotni pri trgovanju - so v nematerializirani obliki. Vsi kupoprodajni posli so za borzne posrednike obvezujoči.
31
Poslovanje borz
Glede na realizacijo ločimo:– promtne posle in – terminske posle.
Promtni ali dnevni posli se izpolnijo na sam dan sklenitve, kar pomeni, da mora kupec še istega dne poravnati kupnino.
Terminski posel pa omogoča, da se plačilo ne opravi takoj, temveč v točno določenem razmaku in to do 30 dni.
32
Borzna tečajnica
Borza izdela vsak dan tečajnico na podlagi
trgovanja v posameznem trgovalnem dnevu.
Tečajnica obsega podatke o gibanju tečajev,
prometu in nekatere osnovne podatke o
posameznih papirjih.
33
Vlaganja na tuje borze - prednosti
Večja likvidnost in s tem lažje načrtovanje prihodnjih tokov. Razpršenost tveganja in donosnost.
Izbira alternativnih naložb glede na ročnost, valuto in vrsto vrednostnega papirja.
Možnost vlaganja v več panog: naftne družbe, farmacija, telekomunikacije, finančne ustanove…. .
Transparentnost tujih trgov in njihova tržna učinkovitost: skoraj vse informacije se odražajo na trgu; malo je trgovanja z notranjimi informacijami.
34
Vlaganja na tuje borze - slabosti
Valutno nihanje.
Tveganje lokalne davčne zakonodaje.
Uporaba različnih standardov pri poravnavi vrednostnih papirjev.
Različne pravne ureditve trgov vrednostnih papirjev.Spremembe višine transakcijskih stroškov.Spremembe političnih razmer, možnost razlastitve.
35
Literatura in viri za študij
Kopije prosojnic predavanja Borze 1.3.2016
Priloge: Prepovedana ravnanja zlorabe trga finančnih instrumentovTipična dejanja v investicijskem bančništvu,Kratka zgodovina borze, Borzni indeksi, Borzna poročila BPH NLB skladi in Alta
Literatura dodatno:
Spletne strani:� http://www.bsi.si� http://www.ljse.si� http://zakonodaja.gov.si� http://www.zbs-giz.si� http://seonet.ljse.si - Ljubljanska borza!� www.solarnavigator.net/venture_capital/shares
Fisher R.: UFT – gradivo za 2.l. višješolskega strok.prog.-ekonomist, izdaja zavod IRCPravila borze ( Ul.I.RS,št.-88/10) v veljavo 20.11.2010,S. Strašek: Borzni trgi,Z. Turkovič, Prihodnost borze in gospodarstva,Soleco, 2009, Ljubljana,