Turni smuki Ouray Ice Festival 2005/2006 - Planinski vestnik

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895

111. LETO / MAREC 2006 / 750 SIT / 3,13 EUR

3RevijaPlaninske zvezeSlovenije

Turni smuki

Ouray Ice Festival 2005/2006

PRODAJA:TRGOVINA POHODNIK,UNIVET D.O.O.ŠMARTINSKA 152, BTC-HALA A,LJUBLJANATEL.: 01 585 26 30E-MAIL: [email protected]

T R G O V I N A

Krakovski nasip 4Tel.: (01) 426 34 28

Akcijske cene Gore-tex jaken in velurjev DumoPrvič pri nas v prodaji švicarske turne vezi Naxo

Turni čevlji Scarpa po lanskoletnih cenahPonovno v prodaji odlične palice Kohla

10% gotovinski popustza imetnike potrjene planinske izkaznice.

VABLJENI!

Razstava Planinskega vestnikaObve{~amo vas, da so razstavni

panoji Planinskega vestnika,

ki smo jih izdelali v lanskem,

jubilejnem letu, spet na

voljo. Nahajajo se v prostorih

Planinske zveze na Dvoràkovi

9 v Ljubljani. Vabimo vas, da

jih za dolo~en ~as razstavite v

svojih prostorih ali na slovesnih

prireditvah.

Uredni{tvo Planinskega vestnika

3-2006

1

Izdajatelj in zalo`nik:

Planinska zveza Slovenije

ISSN 0350-4344Izhaja enkrat mese~no.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki {e niso bili objavljeni nikjer drugje.

106. letnik

Naslov uredni{tva:PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJEUredni{tvo Planinskega vestnikaDvoràkova ulica 9, p.p. 214SI-1001 Ljubljanatelefon: 01 434 56 87, faks: 01 434 56 91e-po{ta: [email protected]://www.planinskivestnik.com

Odgovorni urednik: Vladimir Habjan

Uredni{ki odbor:Marjan Brade{ko, Marjeta Ker{i~-Svetel,Andrej Ma{era, Mateja Pate,Emil Pevec (tehni~ni urednik),Andrej Stritar (namestnik odgovornegaurednika), Tone [karja, Slavica Tov{akLektoriranje: Mojca Volkar

Oblikovanje: Zvone Kosovelj, Aljo{a Marka~

Grafi~na priprava:Repro studio SCHWARZ, d.o.o.Tisk: SCHWARZ, d.o.o.Naklada: 5150 izvodov

Prispevke, napisane z ra~unalnikom, po{iljajte po elektronskem mediju na naslov uredni{tva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vra~amo. [tevilka transakcijskega ra~una PZS je 05100-8010489572, odprt pri Abanki, d.d., Ljubljana. Naro~nina 7.500 SIT (31,3 EUR), 55 EUR za tujino, posamezna {tevilka 750 SIT (3,13 EUR). ^lanarina PZS za ~lane A vklju~uje naro~nino. Rekla-macije upo{tevamo dva meseca po izidu {tevilke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredni{tva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Uredni{tvo si pridrùje pravico do objave ali neobjave, kraj{anja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro~enih prispevkov v skladu s svojo uredni{ko politiko in prostorskimi mo`nostmi.

Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za {olstvo in {port in Fundacija za financiranje {portnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Fotografija na naslovnici:Turno smu~anje v Fuìnskih gorahµ Jurij Senega~nik

Naj cveti sto cvetov,naj stoji sto vrhov ...

Enega od prispevkov za Planinski vestnik sem neko~ naslovil s »Pre~uden svet je v grapi ~rni«, pa mi je urednik tisti »svet« spremenil v »cvet«. Sploh nisem bil jezen, kajti v idrijskih grapah, ki sem jih takrat neutrudno obiskoval, je bilo tako pre~udnih cvetov kot svetov na pretek. Popolnoma prevzet sem bil od tistih strmali in skritih sotesk, prijatelj, s katerim smo naredili marsikatero planinsko turo, pa zanj {e sli{ati ni hotel. Gora je morala biti zanj visoka, strma, skalnata, zasnežena, ledena! Taka, prava! Sredogorje – no ja, da pa bi se spu{~al {e nižje, v grape, to ga pa »ni imelo«. Danes je druga~e, po mnogih letih vsa na{a družba kaj rada zaide tudi v obmo~je nizkih gri~ev, primorskih {irjav ali poso{kih sotesk. Raznolikost, ki jo nudi narava, in pestrost, ki jo ponuja že samo slovenski svet, sta tako ob{irna, da ni ~loveka, ki ne bi na{el »prave gore« zase, »svojega vrha«, na katerem bo doživljal lepe in nepozabne trenutke. Ni turnega smuka samo z Grintovca, s Kanjavca, skozi Jalov~ev ozebnik ali izpod Kri{ke stene, krasen, celo malce adrenalinski turni smuk si lahko privo{~ite tudi s Korene ali Gore v Polhograjskem hribovju. Ni divjih sten in prepadov le v severnih plateh Julijcev, Karavank ali Kamni{ko-Savinjskih Alp – enako divjino lahko doživite v Govcih, v razoranih pobo~jih severnih obronkov Trnovskega gozda. In ni mra~na samo stra{na soteska Clapadorie na koncu Dunje pod Poli{kim Špikom, enako mrakobno in srhljivo vzdu{je lahko doživite tudi v Kozijski grapi nad Trebu{o. Resda vse v malo pomanj{ani obliki, pa vendarle z vsemi pritiklinami »pravih gora«.

Pravzaprav dostikrat niti ne vemo, kaj vse nam lahko prinese ~udovit dan v naravi, saj preslabo poznamo že doma~e kraje, kaj {ele »sosedove travnike«. Ve~ ko hodimo, dlje ko se razgledujemo, ve~je lepote se nam odpirajo. In {irjave postajajo {ir{e, daljave bolj oddaljene, globa~e zarezane globlje v nedrja zemlje. Šele, ko si odpremo svet, ugotovimo, da je na njem dovolj prostora za vse. Da ni prav nobene potrebe ~akati v vrsti za »vstop« na vrh Triglava, prav tako ne za iskanje parkiri{~a v vedno prenapolnjenih zatrepih najprivla~nej{ih alpskih dolin. Tudi ni nujno, da drug drugemu dihamo v hrbet, ko se zimska turnosmu~arska ka~a vije proti Kotovemu sedlu, ali da se v zatohlem poletnem ve~eru prerivamo pred oskrbnikovim okencem katere od najbolj obljudenih planinskih ko~ v »boju« za preno~i{~e. Ko bo vsakdo na{el svojo goro, bomo lažje zadihali. Prijazno se bosta pozdravili samotni du{i nekje v koncu Možnice ali na sedlu êz Breži~ pod ^rnelskimi {picami, v prijeten pogovor se bosta zatopila nova znanca v Dolu pod Plazmi, zaljubljenca bosta na{la svoj mir, ki ga bo »motilo« le pti~je žgolenje, med mogo~nimi bukvami v pobo~ju Putriha nad dolino Idrijske Bele. Z raznolikostjo podob narave, goratega sveta, sredogorja, kra{kih goli~av se bo bogatila tudi osebnost planinca, alpinista, gorohodca, graparja ... Že Kitajci so rekli, naj cveti sto cvetov. Cveti jih {e ve~. Prav tako pa že stoji sto vrhov, celo mnogo ve~ - in nekateri od njih »stoje« kar ob skritih tolmunih divjih idrijskih grap. Vsakdo lahko vedno najde svojo goro - ~e ne takoj, pa po dolgem iskanju. Kajti ~ar je v iskanju, pa ~etudi iskanega ne najde{. Saj je tudi Kugy vse življenje iskal »svoj cvet« (Scabioso trento), pa ga ni nikoli na{el. A je ob tem na{el vseh »sto vrhov«.

Marjan Brade{ko

TEMA MESECA 4-23Utrinki s pre~enja »na{ega grebena«

Maura Arh

Turni smuki v Spodnjih Bohinjskih gorahAndraž Poljanec

Begunjska Vrta~aIztok Snoj

Begunj{~ica pozimi, 2060 mIztok Snoj

Turni smuki na Begunj{~iciAndraž Poljanec

Turna smuka v osr~ju Visokih TaterMateja Pate

PLANINSTVO 24-4985-letnica ustanovitve TK Skala

Svetozar Gu~ek

Trije utrinki iz mladostiMihaela Ruth

Preko trebu{kih grapRafael Terpin

Prvi planinski korakiManja Rajh

V hribe z dojen~kom?Mojca Kucler

Novi koncepti gorni{kih obla~ilBo{tjan Virc

17. državno tekmovanje Mladina in goreJože Drab

PLANINSKI PORTRET 50-52Mladostni osemdesetletnik - Janez Lu{ina Pavle Šegula

ALPINIZEM 53-63Ouray Ice Festival 2005 Aljaž Anderle

Ouray Ice Festival 2006Tanja Grmov{ek

Športno plezanje v ŠpanijiKlemen Novak

Predstavljamo:AO Ra{ica: kjer vsaka poka najde klinTadej Debevec

NAŠA SMER 64-67Vzhodna grapa v [karjahIrena Mu{i~

NOVICE IZ VERTIKALE 67-71

LITERATURA 72-74

NOVICE IN OBVESTILA 75-80

Kako poznamo na{e gore? 80Andrej Stritar

µ Oton Naglost

3-2006

4

3-2006

5

tema meseca - turni smuki

Pisalo se je leto 1976. Trije mladinci in mladinka smo na~rtovali veliko turo: pre~-enje grebena od ^rne Prsti do Vi{evnika po vseh vrhovih v alpinisti~no {e zimski sezoni, od 24. do 29. januarja. Udeleènci te zimske pustolov{~ine smo bili Janko Arh - Jankc, Lojze Budkovi~ - Lojz, Andrej @mitek - Andrejc ali Dohtar (takrat je bil v 1. letniku medicine, danes je pa primarij!) in moja malenkost, Maura Arh (takrat {e Furlan) – za prijatelje Primorka. Bohinjci so vztrajno govo-rili o svojem Bohinjskem grebenu, jaz sem pa trdila, da je to »na{« (primorski) greben. Z Andrejcem sva imela glede tega kar besedno vojno. Mene je v vso godljo potegnila »~astna planinska beseda«, ki sem jo dala Jankcu in

Utrinki s pre~enja »na{ega grebena«Spomini na zimsko pustolov{~ino izpred tridesetih let

? Maura Arh µ Janko Arh

sem jo morala dràti, saj se ni spodobilo, da bi metala slabo lu~ na nas Primorce, ki smo bili pri Bohinjcih è tako slabo zapisani, da je bil è greh, ~e si samo rekel, da si »Primorc«. ê pa si bil {e Primorka, da ne govorim ... Dohtar mi ni zaupal niti nabave hrane in sestave jedil-nika, ~eprav bi mi to kot edini ènski v ekipi pripadalo po naravnem zakonu. Zato pa smo morali kak{en dan biti kar na strogem postu ali pa z bajlo razbijati zmrznjeno ~okolado, da smo potem odtalili v ustih kak{en ko{~ek, ki nam je vzel ve~ energije, kot nam je je dal. Vsa hrana je namre~ mirno po~ivala v nahrbtnikih v globoko zamrznjenem spancu pri tistih – 50° C. Res je hudo, ~e kot ènska skoraj nikoli ne pride{ do besede.

Edino po vztrajnosti in trmi sem vsem trem Bohinjcem pomenila hudo konkurenco. No ... to pa takrat ni bil ravno greh.

Na pre~enju pa sem imela tudi ~isto teh-ni~ne teàve: sporazumevalni jezik. îsto slu~ajno sem se odlo~ila za {tudij romanskih in germanskih jezikov, tako da sem si lahko na pre~enju prevajala iz trde bohinj{~ine v mehko primor{~ino, {e posebno ko je {lo za kak{en plezalski detajl. Primer: »Ejga, k’je vse tok ajnfoh pa zihr!« sem dobesedno pre-vedla: »Mona, pomahej si sama!« In tako naprej …

Poskusna zimska tura

Za trening me je Jankc povabil na zimsko turnejo na Veliko [pi~je. Hotel me je {e bolj navdu{iti nad gorami in tako je zdruìl trening hoje s plezanjem, turnim smu~anjem, abzaj-lom … v eno samo celoto. Tako sva {la v vsej zimsko-alpinisti~no-turnosmu~arski opremi, kar sem je takrat premogla, ~ez Komar~o na

Na grebenu

3-2006

4

3-2006

5

Veliko [pi~je. Vrhunec vzpona je bil spust z dilferjem (z vrvjo). Gospoda Dülferja je bilo treba pobliè spoznati, je odlo~il Jankc in me z derezami na nogah, smu~mi in cepinom ter nezlo`ljivimi palicami na nahrbtniku ovil v vrv in rekel: »Zihr je, k’r pejt!« (Prevod: »ê pade{, si sama kriva.«) Ni mi bilo jasno, v kateri roki ali nogi naj popustim vrv, da bom lahko za~utila trdna tla pod nogami. Vrv me je pa vedno bolj tesno objemala … Takrat res nisem ~utila tal pod nogami in tudi potila sem se mo~no.

Od tistih ~asov zelo spo{tujem gospoda Dülferja, vendar se mu raje izognem, da se ne sre~ava.

... Pograd …

Za~etek velike ture ni bil ni~ kaj obetaven. @e na startu sta me Jankc in Andrejc skupaj s pogradom v bivaku za Liscem è skoraj pokopala. Razmajani pograd se je namre~ z njima vred zru{il iz prvega nadstropja name,

ki sem leàla v pritli~ju. Ampak Primorke smo korenine. Dohtar je ugotovil, da nimam niti bu{ke.

In tako smo za~eli pre~enje v globokem snegu, sneènju in megli, da bi jo lahko rezal, z natan~nim Dohtarjem, ki te je poslal nazaj, ~e nisi {el to~no po grebenu, in si moral opra-viti popravni izpit è kar na za~etku … »To je grebensko pre~enje Bohinjskega grebena!« mi je vedno poudaril, ko je stal na primorski strani.

… Zgodba o Cepinu z veliko za~etnico …

Moja planinska oprema za zimske razmere je bila takrat zelo skromna. Usnjeni gojzarji z zlizanim vibramom, volnene nogavice, pum-parice, volnen pulover in flanelasta srajca, volnene rokavice in celo najlonske prevleke za rokavice, anorak K-way, ibrhoze, kot so temu rekli Bohinjci, dereze {tubajke, platnen nahrbtnik in nezlo`ljive smu~arske palice.

µ Andra` PoljanecRaskovec (v sredini zadaj) in Rodica (desno)

3-2006

8

3-2006

9

Fantje so takrat kot AS Bohinj pri AO Radov-ljica premogli bajle, puhovke, puhaste hla~e, puhaste spalne vre~e ali vsaj slonovo nogo, jaz kot PD Nova Gorica pa le pohodni{ko spalno vre~o. No ... pa saj ne bo mraz.

Ponos moje zimske opreme pa je bil pravi pravcati cepin. Prvi cepin v mojem ìvljenju. Doma~e, ro~no delo. Izdelal mi ga je prijatelj Primorec, takrat orodjar v nekem podjetju, ko sem tarnala, da ne vem, kje si bom sposodila cepin za tako turo. Na dru{tvu sem si sposo-dila industrijsko izdelan cepin in kolega je naredil odlitek, leseno topori{~e po primorsko (lesen dràj) in zanko kar iz belkastega traku z rde~ima ~rtama – iz traku za rolete! Ko mi ga je izro~il, {e di{e~ega po laku, s katerim je kar vsega prelakiral, so mi o~i kar zaàrele. Na turi bom imela pravi cepin! Pred turo sem ga samo enkrat malo preizkusila, na tistem treningu na Velikem [pi~ju.

Prvo no~ smo nameravali prespati na planini Suha pod Rodico, kajti v gosti megli nam ni uspelo priti do Globokega, kot smo sprva na~-rtovali. Edini odprt stan je bila na pol podrta sirarca. Ker so vsi trije fantje imeli le bajle, me je Andrejc prosil za cepin, da bi privzdignil zamrznjena vrata sirarce in jih tako odprl.

êz minuto se je Andrejc vrnil s cepinom v rokah, vendar je bil ta v dveh kosih. »Lopa-tica je slaba,« je strokovno postavil diagnozo njegovega zdravstvenega stanja. »Ampak zihr se u dau za{vasat,« (prevod: »Mona, kup si novo bajlo, ma ti n dam {olda znju!«) mi je prijateljsko pri{epnil in me potrepljal po rami. Kar na jok mi je {lo. Svoj prvi cepin sem dràla v obeh rokah in ga gledala: lopatica v levi, telo pa v desni. Komaj sem zadrèvala solze. Dohtar je odlomil polovico mojega pri-morskega ponosa.

Od tistega dne si s cepinom nisva ve~ tako zaupala, opirala sem se bolj na dereze. Lopa-tica je bila spravljena v nahrbtniku, polovi~ko cepina pa sem dràla v rokah.

µ Miha Pav{ekTurni smu~arji pod Bogatinskim sedlom

Slika na prej{nji strani:Spodnje Bohinjske gore z Rodice µ Toma` Marolt

3-2006

8

3-2006

9

Goram seveda to ni bilo v{e~ in sklenile so, da naju spet poveèjo v dobro navezo.

Namen so imele è na Bogatinskem sedlu. Takrat je bila za mano divja no~. Zbudila sem se z moro: du{ila sem se in nekdo mi je dihal za ovratnik. Ko sem se vsa potna zbudila, sem ugotovila, da sem zagozdena med vre~o, kamenje in led na dnu luknje in da mi diha za ovratnik Jankc, saj je pono~i v sne`ni luknji z vre~o vred zdrsnil do mene, od zadaj pa je s teò pritiskal {e Andrejc. Spet ta dva! Edino Lojz, tih, po{ten, miren, romantik, {e danes zaljubljen v gore, je ̀ e vstal in vpil, da je zunaj jasno. Goram to ni bilo dovolj; zahtevale so, da {e pokleknem pred njimi. To se je tudi zgodilo, ko se mi je zunaj v vetru zanohtalo, da sem kar pokleknila v sneg od bole~in in teme, ki se mi je delala pred o~mi. Solze so mi tekle po licih, ko mi je Jankc ogreval roke kar z drgnjenjem. Gore so ta moj priklon sprejele kot potezo francoskega bontona.

Cepin se izkaè

Peti dan pre~enja so se fantje odlo~ili, da sestopimo z vrha Kanjavca kar po `lebu, da bomo kuj dol (prevod: Pazi, pupa!). Moja intu-icija mi je pri{epnila, da je greben varnej{i, ampak fantje na ta moj predlog niso trznili. No, jaz bi bila resni~no skoraj kuj dol. Pozneje smo izvedeli, da je takrat na Kredarici divjal pravi orkanski veter s hitrostjo pribli`no 100 km/h in temperatura je bila okoli – 20° C, to pa pomeni pribli`no – 50° C mraza. Prave himalajske razmere, pa kar doma!

Fantje so urno izginili v ozek ozebnik in ko sem spra{evala, kak{en je spust, mi je odgovarjal le veter. Ker sem bila zadnja, mi ni preostalo drugega, kot da vzamem v roke cepin (takrat {e z malo za~etnico) in z derezami zagrizem v poledeneli sneg. Nisem vedela, kaj me ~aka.

Za za~etek mi je kar zmanjkalo sape, nisem mogla dihati v silnem vetru. Ledna o~ala mi je znotraj zasula to~a sne`nih pu{~ic, tako da nisem ni~ videla, in veter me je za~el trgati iz ozebnika. S cepinom sva se nagonsko zapi~ila v poledeneli sneg in takrat je lahko kar bral mojo edino misel: »Zdrì!« Njegov jekleni prijem je dràl in bila sem dobesedno prilepljena nanj. Vro~e sem si èlela, da bi me

videl kateri izmed fantov, kajti nisem mogla narediti niti stopinje. Veter bi me odtrgal. Prvi me je zagledal Jankc, ki je posumil, da je nekaj narobe, in s pospe{kom vetra pri{el do mene. Hkrati z vetrom sem mu tulila, da se ne morem premakniti, ker premo~no piha. Edina samoumevna kratkoro~na re{itev, ki nama je pri{la na misel, je bila, da se primeva za roke in po~asi sestopava, skoraj ped za pedjo. Skupna teà obeh je premagovala silo vetra. ê bi kak nepristranski opazovalec gledal ta prizor, bi si mislil, da sva ~isto usekana ali pa tako zaljubljena, da se morava {e na sestopu po ozkem ozebniku dràti za ro~ice, in to v orkanskem vetru, ki ti je kar jemal sapo.

Fantje so pozneje povedali, da tudi sami skoraj niso mogli narediti koraka navzdol, tako so zra~ne gmote vetra divjale navzgor. Himalajske razmere so me tako premrazile, da sem bila kar trda, in Jankc mi je prepustil svojo puhovko. Moram priznati, da si je tiho, a skrbno nabiral to~ke. Tisti trening na Velikem [pi~ju ni bil najbolj posre~ena poteza ...

Od tistega hipa sva bila s Cepinom (z veliko za~etnico) spet odli~na naveza.

Plezanje je bilo mestoma zahtevno.

3-2006

10

3-2006

11

Andrejcu sem pa zamerila, da je v poro~ilu o turi in v ~lanku za Vestnik napisal, da je bila na{a tehni~na oprema cepin in 3 bajle, ~eprav je sam to~no vedel, da je bil cepin v kosih, uporabna pa samo polovi~ka.

Po pre~enju, po Cepinovi kratki, vendar vrhunski alpinisti~ni karieri, sem ga prekr-stila v angela varuha. [e danes budno po~iva na steni v kabinetu in me varuje. S prihranki od {tipendije pa sem si tudi jaz takoj kupila industrijsko izdelano bajlo, da ne bi bilo ve~ fov{ije (prevod: pupa, fov{ si, je!).

Zmagoslavje z napolitankami

Po vseh mukah, prigodah in vremenskih muhah smo v krasnem, son~nem, toplem brezvetrju kon~ali pre~enje popoldne 29. 1. 1976 na Vi{evniku. Kot da bi se nam gore hudomu{no smejale v brk, se mi je takrat zdelo. Le zakaj? Ali so kaj snovale?

Ostal nam je le {e spust na Uskovnico in v dolino. Na poti dol smo pospravili vso opremo, tudi dereze, in ugotavljali, da skoraj ne znamo ve~ hoditi brez njih. V ko~i smo ~astno prosla-vili ta podvig. Polovica ekipe je nazdravljala

s pirom (prevod: pupa, bira ni zate!), midva z Andrejcem sva se pa kot »antitalenta« za alkohol morala zadovoljiti s kokakolo, saj je ore zmanjkalo, za malinovec ni bil pravi ~as, ~aja smo bili pa siti. Pija~o so spremljale le{ni-kove napolitanke v rde~em ovitku znamke Nougat. To je bilo takrat pred tridesetimi leti in (prevod: noter, ben pusmo stat …). Ko je bilo po treh urah na mizi pravo razdejanje – dvanajst praznih steklenic piva, dvanajst praznih steklenic kokakole in {est praznih ovitkov napolitank -– so se tudi ~ustva veselja è odtalila, {e posebno pri prvem delu ekipe. Z Andrejcem sva prigovarjala, da moramo ujeti zadnji avtobus iz Srednje vasi do Bohinj-ske Bistrice, vendar sta Jankc in Lojz, sicer zelo tiha fanta, tako klepetala, da sta se lahko kosala z mano. Ravno sta sklenila, da ustano-vita krule~i duo Trd(n)a Bohinjca, ko ju je streznil oskrbnik. »Ra~un, fantje!« je naznanil po treh urah stre`be (praznih steklenic iz pre-vidnosti ni odna{al) in nam pomolil kar dolg ra~un ter z nezaupanjem gledal v nas, ~e{ ali bomo premogli toliko dinar~kov ali bo treba pomivati posodo. Kaè, da smo se mu zdeli dokaj sumljiva dru{~ina. Ampak takrat je bila

Na vrhu Kanjavca

3-2006

10

3-2006

11

za nas pomembna samo {timunga (prevod: Dio bono, je blo duobro). Slab vtis smo popravili, ko smo s kupnimi mo~mi le napraskali dovolj denarja. »Pa {e kaj se oglasite!« Z nasme{kom nas je pospremil do vrat in nas pustil v temno no~.

Preostalo nam je samo {e to, da se po lepem, ravnem kolovozu mehko spustimo navzdol. Skoraj preve~ preprosto.

Ledeni krst

êlke (prevod: lampadine na glavi) so bile è dokaj utrujene, tako da so samo {e {kilile v temo. Jankc in Lojz sta se na ~elu ekipe brundajo~ bolj zibala kot hodila v dolino, jaz sem bila kot vedno zadnja. Po kolovozu so v tistih ~asih spravljali les in s~asoma je nastala iz njega nekak{na ledena dvopasov-nica, pista za minibob: ponekod je gledal ven kak{en kamen, vse skupaj pa je bilo pokrito s kak{nim centimetrom sveèga snega. Idealna drsalnica za konec velike ture. Moram re~i, da so fantje kar dobro obvladali ta {port. Meni pa drsanje è od nekdaj ni bilo ravno pri srcu, zato mi je kar trda predla. Brez derez se nisem zna{la, vibram na podplatih je bil zlizan in ne vem kolikokrat sem skupaj z nahrbtnikom pristala na zadnji plati. [ele pozneje sem pre{tudirala, zakaj tak fini{. To je bila tista hudomu{na niansa nasmeha gora, ki sem jo zaslutila na Vi{evniku.

Na pre~enju smo namre~ pozabili na nekaj zelo pomembnega: nismo se na vsakem vrhu krstili z udarcem po zadnji plati, kot terja pla-ninski bonton. In to so vestno opravile gore na poti navzdol. Niso pomagala opravi~ila, da je bila megla, pa veter, pa da ni bilo ~asa … Mene so najve~krat krstile s trdim, ledenim udarcem po zadnji plati, ker sem bila prvi~ na ve~ini izmed 48 vrhov, kolikor jih premore »na{ greben«.

Ko sem naslednji dan ìvo pripovedovala kolegicam, da me najbolj boli zadnja plat, mi nobena ni verjela. »Ali si vseh 6 dni presedela na Uskovnici, hvali{ pa se s pre~enjem?« so se mi smejale. Vse so mislile, da brijem norce iz njih; jaz sem pa govorila ~isto resnico. Tudi na predavanjih in vajah na faksu sem se {e cel teden prekladala na klopeh kot ma~ka mlade in v mislih ponavljala lekcijo.

Gore so poskrbele, da je bil ledeni krst resni~no pika na »i« pre~enja.

Fantje so me po pre~enju celo sprejeli za pripravnico v AS Bohinj, saj se ni spodobilo, da bi plezali s »Primorko« iz PD Nova Gorica. [e danes pa mi niso odpustili, da ostajam anti-talent za alkohol in se v njihovi dru`bi vedno neprimerno vedem: tr~im s kozarcem vode, pijana sem pa »kot Maura«. Nisem kriva. îsto slu~ajno so mi pa~ star{i izbrali tako ime: Maura.

[e danes, po tridesetih letih, pa se mi nobeden izmed fantov ni zahvalil, ker brez mene ne bi bili ljudje.

[ola gora

Ko danes gledam nazaj, priznam, da sodijo gore med moje najbolj{e u~itelje. So po{ten, potrpe`ljiv, razumevajo~, vendar zelo natan~en in strog u~itelj.

V njihovi {oli so pravila preprosta in se ne spreminjajo: ni profesorja za katedrom in v razredu si sam. Nikogar ni, ki bi ti lahko pomagal, in nikogar, od kogar bi lahko kaj »preplonkal«. V njihovo {olo lahko stopi{ kadar koli, vendar vedi, da se bo{ moral nau~iti pisati in brati sam. V {olo mora{ hoditi pripravljen, ker ne sprejemajo opravi~il. Zahtevajo, da si vedno 100-odstotno na teko~em. Ima{ samo en u~benik, ki je hkrati zvezek za {olske in doma~e naloge. Nau~iti se mora{ deset zapo-vedi kot molitvico. ê ne zna{, ponavlja{ lekcijo, dokler je ne obvlada{. Veliko potrp-ljenja imajo s teboj. Nalogo si naloì{ sam in tudi pregleda{ jo sam. Test si sestavi{ sam in tudi oceni{ se sam. Ni~ ne more{ »pre{pricati«. Ko si enkrat izprosi{ {ibko dvojko, tako bolj za moralo, mora{ naslednji~ obvladati vse. Ko v {oli sanjari{ in ne sledi{ pouku, udarijo po mizi in takrat po~i. Cenijo pogum, ne prenesejo pa predrznosti. Zahtevajo spo{tovanje. Vse, kar si èli{, ti uresni~ijo. Ni~ ni nemogo~e. Vpra{anje je le, za kak{no ceno. In ko od veselja kar preki-peva{, ker si dobil prvo petico, ti povedo, da si {ele v prvem razredu in poti nazaj v tej {oli vse-ìvljenjskega u~enja ni. @elijo, da napreduje{, in tvojih uspehov se veselijo s teboj. To ti tudi vedno jasno pokaèjo.

Gore so resni~no prvovrsten u~itelj v {oli ìvljenja. m

3-2006

12

3-2006

13

Vrhovi Spodnjih Bohinj-skih gora so turnosmu~-arsko izredno privla~ni, {e posebno v pomlad-nih mesecih (marec–maj). Zdi se, da pred-vsem zaradi ~udovite-ga kontrasta, ki ga gor-nik doìvi na vrhu: bo-hinjska stran je {e pov-sem zimska, na primor-ski pa è brsti pomlad in po~itek v raskavi travi na toplem soncu je ve~ kot prijeten. Zraven pa seè pogled od Triglava do Sne`nika in ~lovek se na tak{nem razglednem “prestolu” po~uti prav kraljevsko. Smu~arski tereni so predvsem na severni strani grebena, na kateri so razmere za-radi osojne lege precej nepredvidljive; pozimi te lahko preseneti kak{en plaz, predvsem spomladi pa so pobo~ja velikokrat trda in pomrznjena, zato poleg srena~ev ne bodo odve~ tudi cepin in dereze. Med {tevilnimi vrhovi v grebenu je kar precej smu~arskih-h, najbolj obiskana pa je Rodica, s katere vsako leto organizirajo tudi skupinski turni smuk. Ob pogledu z Rodice se oko ustavi na privla~nem zahodnem po-bo~ju Velikega Raskovca, ki zapeljivo ~aka na “pod-pis” turnega smu~arja. Raskovec je prvi izrazitej{i vrh vzhodno od Rodice. Manj{e sedlo ga lo~uje od male-ga severozahodnega soimenjaka.

Raskovec, 1967 mOpis vzpona: Dokler sneg na gozdni cesti, ki se vzpne po gozdnatem pobo~ju visoko pod Planino Suho, vsaj po ve~ini ne skopni, je pametno za~eti turo s smu~i{~a Vogel. ê si poleg gondole privo{~i{ {e dve zaporedni sede`nici, se brez prelitega znoja znaj-de{ na Visokem Orlovem robu (1800 m). Od tam se ~ez za~etno strmino (pogojno plazovito!) spusti{ proti vzhodu in nadaljuje{ pot po kotanjastem svetu, ki se proti severovzhodu postopno preve{a v veliko kota-njo Planine Suha (1383 m). Ni ti treba prav na dno pla-ninske kotanje, pa~ pa v njenem levem (jugovzhod-nem) kotu poi{~e{ kratek, strm ̀ leb, ki se nad gozdi~-em vzpenja proti jugozahodu in se izte~e na kotanja-sto uravnavo Za ulcam. Nadaljuje{ proti vzhodu, po dolu na severni strani pod Malo Rodico, ki te v zmer-

nem vzponu pripelje na razgledno sedlo med [pikom in Malo Rodico; od tam je cilj kot na dlani. S sedla se prek vmesnega dolca spusti{ v velikanski kotel (Dole) severovzhodno pod Rodico. Sledi vzpon na sedlo med Malim Raskovcem in glavnim grebenom Spodnjih Bohinjskih gora. Od cilja te lo~i {e konta, ki jo obide{ po desni in se vzpne{ na vrh.Spomladi, ko je omenjena gozdna cesta è kopna (po navadi od konca aprila), se zapelje{ do vi{ine 1060 m (na vseh razcepih gre{ navzgor), na kate-ri cesta ostro zavije proti vzhodu – odcep markirane poti na Planino Suho (6 km iz doline). Spust: Z vrha po zahodnem pobo~ju v konto in na-prej v smeri vzpona v Dole – velikanski kotel seve-rovzhodno pod Rodico. Sledi{ naravnemu prehodu iz kotla proti severu, nato pa se drì{ leve (severozaho-da); ~ez dve manj{i kotanji se priblià{ izteku kraj{e-ga grebena, ki se od Male Rodice odcepi proti seve-ru in kulminira s [pikom in Vrhom Okroglice. Obide{ ga v loku po severni strani in se po strmem pobo~-ju spusti{ na Planino Suho. Od tam se lahko vzpne{ nazaj na smu~i{~e Vogel in nato odsmu~a{ po ureje-nih progah do vozila ali pa nadaljuje{ v obmo~ju mar-kirane poti na gozdno cesto in po njej v dolino; pri tem je treba poskrbeti za uskladitev prevoza. (Tik pod Pla-nino Suho po desni obide{ kratek zara{~en odsek, po katerem je speljana markirana pot.) Osnovni podatki o spustu:

Turni smukiv Spodnjih Bohinjskih gorah ?Andra` Poljanec

3-2006

12

3-2006

13

Teàvnost: zahtevno (II); plazovito zahodno po-bo~je Raskovca in severno pobo~je Rodice, v trdem snegu nevarnost zdrsa; na vrhu mo`ne opasti, v megli zelo te`ka orientacija. Vi{inska razlika: vzpon s smu~i{~a Vogel 650 m, smuk v dolino pribl. 1630 m.Dolìna smuka: v dolino (La{ki Rovt) 10 km (spod-aj po cesti). Lega: v vr{nem delu zahodna, sicer severozahod-na in severna.Zaveti{~i: Ski hotel, 1540 m; odprt v ~asu smuke, 75 leì{~ (04/572 16 91);Planinska ko~a Merjasec, 1535 m – 100 m od Ski ho-tela, stalno odprta, 27 leì{~ (04/576 87 90).âsovni potek: Ski hotel–Veliki Raskovec: 3–4 h (s sede`nicami do 45 min manj). Spust v dolino: 1 h–1 h 30 (vrnitev na smu~i{~e Vogel 2 h).Zemljevida: Bohinjsko jezero z okolico, 1 : 25.000; Julijske Alpe – vzhodni del, 1 : 50.000.Vodnik: Turni smuki (Andra` Poljanec, PZS, 2003).

Vogel–KomnaSmu{ka tura od smu~i{~a Vogel do Komne te pope-lje od vrveà pod ì~nicami v tihoto samotne gorske pokrajine. Gre za prvo etapo t. i. Triglavske smu~-arske magistrale. Ta dolgi zimski pohod vodi prek poljan, po dolinah, ~ez sedla in strmine: od Vogla ~ez Komno in Dolino Triglavskih jezer na Kanjavec, nato ~ez Velo polje na Kredarico in navzdol v Krmo. Vodijo te zimske markacije.Opis: Od Ski hotela Vogel (1540 m – do tam s ka-binsko ì~nico iz doline) po urejeni progi proti ju-gozahodu (smerokaza »@agarjev graben« in »Za-dnji Vogel«), vendar le dobrih 300 m (dolìnskih); ko se glavna proga spusti na desno navzdol, nada-ljuje{ pot po markirani cesti (ki je v ~asu smuke tudi steptana) s tremi kratkimi vmesnimi vzponi do Pla-nine Zadnji Vogel (1413 m). Za nekdanjimi plan{-arskimi, danes po~itni{kimi objekti se za~ne tura Vogel–Komna, ki je ozna~ena z zimskimi markaci-jami (rde~e-zelene pu{~ice na o{tevil~enih drogovih in ponekod na drevesih). Proti zahodu jim sledi{ ~ez rob planine in nato v zelo blagem spustu tik pod ru{natim, pe~evna tim skokom na levi. Nadaljuje{ bolj ali manj po rav-nem skozi valovit gozd, v katerem se drì{ bolj levo. Kmalu se znajde{ v nepora{~eni dolinici, ki poteka v smeri jug–sever (neko~ Planina Kal, 1346 m) in je pravzaprav zgornji del doline @agarjev graben. Malo vi{e proti jugu zapre dolinico kratka, strma stop-nja, ki jo premaga{ v smeri proti desni in nadaljuje{ pot proti zahodu. êz zaobljen preval se spusti{ na dno {iroke doline, ki se pne proti Konjskemu sedlu. Vzpenja{ se po desni (severni) polovici doline (pla-zovito!) pod strminami Konjskega vrha in Bohinjske-ga Migovca. Konjsko sedlo (1782 m) med Mejo na jugu in Bohinjskim Migovcem na severu doseè{ po zoènem delu. Sledi smuk proti severozahodu v velik kotel (plazovito!) in nato povprek ~ez zatrep naslednje, podolgovate globeli pod [krbino (Sne-

`na konta); od tam se zlo`no vzpne{ na uravnavo med Podrto goro in Mohorjem. Uravnavo pre~i{ med navaljenimi balvani v isti smeri in {ele ob vzno`ju vzhodnega pobo~ja Govnja{kega Kuka zavije{ pra-vokotno na desno navzdol v Tolminsko lakev (pre-zgodnji spust te pripelje nad skoke!). Smu~arske markacije takoj nato vodijo v loku na levo ~ez zlo-èn ru{nat hrbet v podno`ju Govnja{kega Kuka (~e ni dovolj snega, se mora{ zaradi ru{nate nadloge dràti dna doline, ki se kmalu obrne na zahod proti Govnja~u), onstran pa te usmerijo na sever, proti ne-pora{~enemu dnu plitve doline. Od tam se pot po dolcu in ~ez preval~ek nadaljuje proti zahodu v pro-strano kotanjo Planine Govnja~ (1470 m). Od voja-{kih razvalin gre{ proti severovzhodu, ~ez hrbet Iz-pico (smer prehoda nakazuje viharni{ki macesen s pu{~icama) in navzdol proti desni, na dno pora{~-ene kotanje pod Domom na Komni. Do tam je {e kra-tek, tik pod domom precej nadleèn vzpon skozi za-ra{~en gozd.Osnovni podatki:Teàvnost: delno zahtevno (II-); na posameznih od-sekih nevarnost plazov, v megli te`ka orientacija. Vi{inska razlika: do najvi{je to~ke ture (Konjsko sedlo, 1782 m) je pribli`no 450 m vzpona.Dolìna ture: 10 km.Lega: prete`no severna.Zaveti{~a: Ski hotel, 1540 m; odprt v ~asu smuke, 75 leì{~ (04/572 16 91).Planinska ko~a Merjasec, 1535 m; 100 m od Ski ho-tela, stalno odprta, 27 leì{~ (04/576 87 90). Dom na Komni, 1520 m; stalno odprt, 120 leì{~ (04/572 14 75 ali 050/611 221). Ko~a pod Bogatinom, 1513 m; stoji na Planini Na kraju 15 min zahodno od Doma na Komni. Pozimi je navadno odprta okoli novega leta (prijave na PD Bohinj – Srednja vas) in za 1. maj, sicer po dogovoru; 53 leì{~ (inf. na PD Bohinj – Srednja vas: 031/341 821).âsovni potek: Ski hotel–Konjsko sedlo: 2.30–3 h; Konjsko sedlo–Dom na Komni: 2.30–3 h; sku-paj: 5–6 h.Zemljevida: Bohinjsko jezero z okolico, 1 : 25.000; Julijske Alpe – vzhodni del, 1 : 50.000.Vodnik: Turni smuki (Andra` Poljanec, PZS, 2003).

3-2006

15

Begunjska Vrta~aVaja v notranjem posluhu

? in µ Iztok Snoj

3-2006

15

Dva nasprotna si pristopa. Skrbno sem prebral opis v priro~niku, edinem tovrstnem slovenskem vodniku; kako zlesti na Vrta~o po vzhodni grapi in kje sestopiti. Ali kako pri-stopiti kar z juga. Tako nau~en in opremljen z znanjem sem se odpeljal proti Ljubelju. Pokra-jina ob cesti se je za~ela odpirati soncu. Pod gorami sem bil. Vzhodni greben Begunj{~ice je sijal v belini snega. Vso znanost, preu~eno iz knjige, je zamenjala utrnjena ̀ elja, da bi zadihal na vrhu tega lepega grebena. Na njem od dale~ nisem videl teàv. Vrta~a me ni dovolj mo~no pritegnila. Ob novi odlo~itvi sem bil zadovo-ljen. Na parkiri{~u sem bil {tirinajst dni in uro pozneje kot z Vladovo dru`bo. Tokrat sem bil sam in tudi na smu~arsko napravo nisem name-raval sesti. Ali je sploh {e vozila gor? Zagledal sem se v greben nad seboj in takoj za~util njegovo privla~nost in svojo èljo iti po njem na vrh. Prisluhnil sem. Nobenih dvomov o uspehu nisem sli{al.

Zvestoba (Zvest oba). Sino~i sem na slepo obra~al liste in knjiga o dobrih pojmih

se mi je odprla pri geslu Zvestoba. Zvest drug drugemu, zvest samemu sebi, zvest oba. V grapah med skalami je svojevrsten ob~utek, a v samoti se na grebenih po~utim varneje in svobodneje. Na njih tudi velikokrat sli{im, kako mi zaigra srce. Tudi taka izbira notranjih vzgibov me je zapeljala na drugo pot, stran od tiste, ki sem jo na~rtoval s pametjo. V torek sem v oddaji o Makaluju sli{al, da je pri uspehu v alpinizmu devetdeset odstotkov vsega v glavi. To bi se lahko dopolnjevalo z drugo razlago, da za svoj um uporabljamo le pribli`no deset odstotkov mo`ganov. Medtem sem na ravni strmini izmeni~no stopical po konicah prstov in vlekel noge iz nenadno predrte skorje.

Opazovanje okolice. Smu~arji so vsaj malo zdrsali in utrdili povr{ino, da se ni mo~no udirala. Le kako bo na grebenu, ~e se niso spu-stili prav z vrha? Vpra{al sem se, ali bom danes na vrhu. Nisem sli{al nobenega dvoma in sem usmeril misli v iskanje terena, na katerem se najmanj predira. Kadar koli sem se obrnil, sem zagledal pod seboj mirni mejni prehod. V stari

Slika na prej{nji strani: Na vrhu Begunj{~ice µ Irena Mu{i~

Spodaj: Greben Na Moèh - Palec, levo krnica Suho ru{evje

3-2006

16

3-2006

17

Ljubelj je zaradi vi-{ine 1050 m udo-bno zimsko izhodi-{~e. Ture okoli Zele-nice si lahko {e skra-j{amo s sede`nico, ki nas pripelje nad 1500 m. Najhitrej{i vzpon je po Osred-nji grapi, ki z na-klonino do 45° {teje za alpinisti~ni vzpon. Do nje pridemo od gornje postaje ì~-nice po izbo~enem terenu velikega sne-ì{~a in vpadnici vrha Velikega vrha. Ko se sneì{~e zoì v strm `leb, ob de-litvah vedno izbira-mo srednji krak. Na najo`jem in najstr-mej{em kraju je kra-tek skok, ki je ob po-manjkanju snega lahko tudi kopen. Z Zelenice 2 uri in za sestop na Ljubelj {e 2. (Vsi navedeni ~asi ve-ljajo ob ugodnih sne`nih razmerah.)Priljubljen pristop je po [entanskem plazu, ki velja za zahtevno sne`no turo. Do tega ob{irnega pobo~-ja, ki je globlje vrezano med oba glavna vrhova, Be-gunjsko Vrta~o in Veliki vrh, pridemo s srednje po-staje sede`nice na Zelenico. Ko nad prvo strmino smu~i{~a doseèmo uravnavo, zavijemo na levo na {iroko in strmej{e pobo~je, ki se z vi{ino enakomer-no zoùje. Na dveh tretjinah, kjer je plaz najo`ji, iz-beremo desni izstop na greben. Po ve~ini je naklon pribli`no 25°, le zadnja metra ob izstopu na greben sta tokrat zaradi napihanega snega dosegla naklon do 45°. Od tam do vrha na desni ostaneta le {e pre~-enje manj{ega kuclja in kraj{i, laè pristopen gre-ben. Z Ljubelja 3 h 30.Tretji pristop (ali sestop) je s Smoku{ke planine, ki ima oznako zelo zahtevna sne`na tura. Do pla-nine se za slabih 200 m spustimo z Zelenice ali pa vzpnemo iz Zavr{nice. Skozi gozd se usmerimo proti Velikemu plazu, ki se {iroko dviguje proti Velikemu vrhu. Tik pod grebenom pridemo do rame, ~ez ka-tero lahko pogledamo v Osrednjo grapo in po kate-ri pridemo na vrh. Naklonina vr{nega dela je od 30° do 35°. Z Zelenice 3 h 30.Z juga se pride na vrh od Doma v Dragi, 689 m. Po precej obiskani poti pridemo do Roblekovega doma na Begunj{~ici, 1657 m. Pred njim zavijemo na desno, po trasi markirane poti. Po navadi je prek ju-`nega pobo~ja shojeno malo pod robom grebena. Na

poti je zaradi dolgega pre~enja strmega pobo~ja ne-varnost zdrsa. Iz Drage 4 h 30–5 h in za sestop 3 h.In {e opis poti iz zgodbe, to je po grebenu Begu-nj{~ice. Na Ljubelju se mimo hotela Garni usme-rimo proti {irokemu sneì{~u, ki se na levi zajeda v najni`ji del grebena Begunj{~ice. Naravnost nav-zgor vidimo strmej{i in o`ji krak, mi pa se dviguje-mo po {ir{em in polo`nej{em delu bolj v levo. Med redkimi macesni stopimo na greben. Med bukovim drevjem se dvignemo do prve vzpetine in jo obidemo po severni strani, na za~etku ozkega grabna, ki smo ga videli od spodaj. Potem sledi {ir{e in strmej{e pobo~je, obrnjeno proti jugu; nad njim znova pride-mo na greben. Ostrim skalam se moramo ogniti po levi strani, nad grabnom, ki je strmo in ostro vrezan v ju`no pobo~je. Za njim je hoja po grebenu do dvoj-nega skalnega bloka spet la`ja. Malo se spustimo ob meji skale in snega in se spet povzpnemo na gre-ben. Tako pridemo na zadnjo vzpetino pred Begunj-sko Vrta~o, ki jo zagledamo {ele na tem kraju. Za-dnji greben je bil spihan in do vrha je bilo treba tudi z rokami poprijeti za skale. Za sestop po [entan-skem plazu moramo po ju`nem pobo~ju sestopiti na vzhodni krak plazu. Spust je moèn è na tem kraju, lahko pa gremo po ostrej{em, a ne zahtevnem gre-benu do zahodnega kraka; tam je sestop po navadi la`ji. Z Ljubelja 4 h–4 h 30, na Veliki vrh {e uro ve~.Literatura: Vladimir Habjan, Zimski vzponi v sloven-skih gorah, Sidarta 2003.Zemljevida: Stol in Begunj{~ica, 1 : 25.000; Kara-vanke – osrednji del, 1 : 50.000.

Begunj{~ica pozimi, 2060 m ?Iztok Snoj

3-2006

16

3-2006

17

Strmali Begunj{~ice privabljajo tudi {tevilne turne smu~arje. Za mnoge izmed njih je gora zaradi ugod-ne lege, bliìne ter dveh sede`nic, ki po èlji ali po-trebi {e skraj{ata ~as vzpona, zelo prikladna za po-poldansko smu{ko turo (t. i. “poslu`beni sindrom”). Vendar se je treba zavedati, da na strmi gori na ju-`nem koncu Zelenice ni lahkih turnosmu~arskih te-renov. Najla`ja tura (II+, naklonina do 30˚) je ~ez [entanski plaz ali na kratko Plaz ; tam je sneg po-kopal è precej smu~arjev, zato nikar ne hodite tja gor v nestabilnih sne`nih razmerah. Naslednji po te-àvnosti je Smoku{ki plaz (zgoraj III–, niè II+, na-klonina do 35˚), ki se spu{~a izpod vrha proti zahodu na istoimensko planino. Na ju`ni strani Planinskega doma na Zelenici pa se vrh sneì{~a izoblikuje zelo strma in ozka Osrednja grapa ; smu~arski spust po

njej je è prava alpinisti~na smuka (III+, zgornjih 150 m S4, 350 m, naklonina do 45˚). Za pristop na vrh glej opise v ~lanku Begunjska Vrta~a, smuka pa pra-viloma poteka po smeri vzpona. Opozoriti velja na ̀ e omenjeno nevarnost plazov in zdrsa – zlasti prehodi na greben so pogosto spihani, zato je sneg zelo trd ali celo poledenel (pri vzponu se ne obotavljajte pri-jeti za cepin in si natakniti dereze, pri smuki na ko~-ljivih krajih pa premislite o tem, da lahko sestopite s smu~mi na nahrbtniku). Ravnajte se torej po na~elu “cum grano salis”, da boste smu~ali in uìvali v hribih tudi na stara leta. Poglejmo {e nekaj podatkov o naj-bolj obiskani smu{ki turi po [entanskem plazu: vi-{inska razlika (mejni prehod Ljubelj–Veliki vrh) 1000 m, dolìna 2,5 km, trajanje do 45 min. (Vodnik: Turni smuki; Andra` Poljanec, PZS, 2003.)

Turni smuki na Begunj{~ici ?Andra` Poljanec

stopinji je ti~al ve~ji kamen. Pod skalami sem bil. Nehoté sem pogledal po robéh. Z grebena sta me opazovala dva gamsa. Ko smo vedeli drug za drugega, sta se po~asi obrnila proti [entanski dolini in mi izginila iz vida. êz veje borovja, oguljenega od robnikov smu~i, sem stopil v redek bukov gozd. Ju`na stran je bila omeh~ana. Temperatura je bila è nekaj dni zapored nad ledi{~em. Opazoval sem se, ko sem stopal za sveìmi gamsovimi sledmi.

Samoopazovanje. Greben se je prvi~ zravnal, njegov rob pa postal ostrej{i. Opri-jemal sem se skal, ko mi je zmanjkalo snega pod nogami. Udrlo se mi je v majhno zev, ki je nastala ob skali. Prvi hip sem predvsem opazoval, kaj se dogaja z menoj. Razen tega, da trdno stojim na nogah, nisem opazil ni~esar. Potem sem za~el opazovati, kako name deluje strmina. Na tem mestu je veter napihal sneg v ozek in strm graben, ki se je za~enjal tik nad mojo glavo in pod grebenom. Druga~e sem dojemal strmino, ko sem bil {e vedno s pazduho ulovljen na robu snega. Zaznal sem èljo, da bi se slikal ujet, a jo je takoj odnesel {epet opozo-rila na resnost razmer. Za previdno kobacanje iz luknje sem si vzel ~as. Opazil sem, da sem se drè~ se za skale po~util bolj varnega. [e nekaj korakov in pod nogami sem za~util sneg, poledenel od stalnega vetra. Lepo je ob tolikih menjavah sne`nih razmer. Sem ter tja sem videl ostre raze od gamsovih parkljev in zaznal potrebo, da bi si nataknil dereze.

3-2006

18

3-2006

19

Ogibanje nevarnostim na razne na~ine. Kljub druga~nemu znanju, tistemu, kar u~ijo priro~niki, med hojo z derezami {e vedno uporabljam smu~arske palice. Tudi gamsi morajo biti povsem prepri~ani vase, da jim ne zdrsnejo parklji. Nisem {e sli{al, da bi pri hoji uporabljali tudi cepin. Najlaè sem napredoval po ozkem grebenu. Ko se je postavil pokonci, sem zgrabil za veje borovja. Pazil sem, da z derezami ne bi zasekal v veje. Dvojnima skal-nima glavama sem se moral izogniti po strmem pobo~ju z zelo zmeh~anim snegom. Gamsovih sledi nisem ve~ videl. Samodejno sem zloìl palice in snel cepin. Skozi tanko kloò je pre-diral globoko in bo~no sem ga zapikoval tako visoko, kolikor sem mogel. Niè je iz snega {trlelo nekaj borovja, ki sem mu {e najbolj zaupal. Zapustil sem sled in jo potegnil tik nad mejo zelenja. Naj teren {e naprej tako miruje … V nepredelanem snegu je bil vmesni prijem za skalo spet zelo prijeten. Kako bi le hodil po ju`ni grapi Vrta~e? Nikakor ne! Vsak

izku{en zimski gornik bi vedel, da se je v nekajdnevnem toplem vremenu sneg omeh~al do globin. Tako pa sem pomanjkanje pameti nadomestil z notranjim posluhom in nisem rinil tja gor …

Delovanje (Delo vanje). Upal sem, da bom z grebena videl son~ni zahod, a ga je vse-skozi zastirala gora. Potapljanje nog v sneg me je dodobra utrudilo. Ve~krat sem videl Ljubelj v globeli, v katero se je è vselila no~. Nekaj me je gnalo, da se nisem ustavil niti za hip. Doma sem na slepo izbral {e drugi pojem, delovanje. êprav sem bil utrujen, nisem znal nehati premikati nog. Kam je {lo to delo? Vanje, v gore sem vlagal to delo. Pol ure po son~nem zahodu mi je za nenehne korake zmanjkalo energije. Moral sem po~ivati. Ve~krat sem si ~aj pripravljal prevro~. Tokrat je bil primeren za takoj{nje pitje. Dodatek limoninega soka je pregnal rahlo omotico. Zaradi dveh velikih `lic medu, raztopljenih v kade~i se teko~ini, sem zadovoljno zabrundal. Takoj sem stopil z veliko

Na grebenu proti Palcu; v ozadju Begunj{~ica

3-2006

18

3-2006

19

po~asnej{im korakom. Le tako bom zmogel priti na vrh in {e ~ezenj, ker je na drugi strani spust veliko la`ji in kraj{i. Z naporom nisem ve~ pretiraval in motor, predvsem pa ~rpalka, sta za~ela delovati normalneje. Velikemu vrhu, na katerem sem nedavno stal, sem se medtem è odpovedal.

Navidezna dru`ba v gorah. To~no uro po son~nem zahodu sem stopil na vrh Begunjske Vrta~e. Priìgal sem zaslon telefona. Hkrati se je na grebenu Velikega vrha Ko{ute, na obmo~ju, na katerem ni nobene poti, za hip mo~no zabliskal ozek in nenavadno svetal svetlobni snop. Strmel sem ~ez dolino, da bi {e kaj videl, vendar se blisk ni ponovil. Za za~etek februarja je bilo toplo. Skozi rahlo kopreno so migotale va{ke lu~i. Govorile so mi, da v gorah nisem sam. Tudi v telefonskem pogovoru sem za~util ~love{ko bliìno. Na obzorju je ugasnila {e zadnja svetloba in za sestop proti zahodu sem preklopil stikalo na glavi. Moji za~etni koraki so bili le mehani~no premikanje nog. Na koncu pobo~ja sem pogledal v temo prvega grabna. Verjetno se je dalo spustiti tudi tam, a sem {el raje naprej. Verjel sem, da bom prepo-znal rob, s katerega smo se spustili pred {tirinaj-stimi dnevi. Lahkó prehodni greben, ki je {trlel iz teme v ozkem svetlobnem snopu, je bil videti ostrej{i. Ko je bilo mo~no zdrsano od smu~i, sem vedel, da sem na vstopu v [entanski plaz.

Lahkotnost sestopa. Tokratni izlet sem povezoval s prej{njim, ko smo se z Velikega vrha tam z lahkoto in hitro vrnili z Vladom, Ireno in Majo. Zaradi odli~no utrjenega snega prave utrujenosti ni bilo. Cap, cap, cap … Skrbno izdelane stopinje v obliki stopni~k sem pu{~al ob strani. Sredi pobo~ja, kjer je bil sneg dodatno utrjen, poledenel in razbraz-dan od vetra, je nekaj {trlelo iz teme. Redki macesni so {e vztrajali na zeleni{kih strminah. Na smu~i{~u so bile posejane temne lise. Svetloba ozkega pasu lune, ki se je nekaj dni zatem napolnila do prvega krajca, se je lovila v zaobljenem kotlu. Sedeì ì~nice so risali po tleh neobi~ajne sen~ne podobe. V temi smu~-arske naprave vidno niso ni~ ve~ motile. Le refl ektorja teptalca snega, stoje~ega na spodnji postaji, sta me na koncu ~edalje mo~neje slepila. Ne slepim se, da sem sestopal po neokr-njeni naravi. In da ni bil sestop po smu~i{~u veliko la`ji. m

V~asih naletimo na napise ~astitljivih starosti. Kažipot pod To{~em v Polho-grajskih dolomitih je drevo skorajda že »požrlo«, vendar nam {e vedno kaže

pot proti Govejku. A.S.pot proti Govejku.

Napisi na{ih gora

V razpokah

Govorite o prazninah v svojem življenju.Pravite, da vam skozi {pranje življenje odteka.Strah vas je romanja k lepemu in bežanja k sebi.Kri~ite in zaman vpijete v gluhoto sveta.

Ne bom tulil z vami, saj vem,da bom v razpokah svojega življenjazmerom na{el hrib, planino, rož’co ali mavrico,deževno popoldne in svetlobo jutra.

Lado Bri{ar

3-2006

20

3-2006

21

Prav nevljudno sva se dobesedno sredi no~i odlepila od stolov Vladine doma~ne dnevne sobe, kjer sva se ustavila na poti pod gore. Dolgo se nismo videli in ~eprav je bilo prijetno obujati spomine na na{e prvo sre~anje pred petimi leti, ko smo se udeleìli za mnoge nepo-zabnega sre~anja alpinistk v njenih doma~ih Visokih Tatrah, naju je nekaj gnalo naprej. »Pa kam se vama tako mudi? Saj sta vendar na dopustu!« se je ~udila Vlada. Te`ko je bilo zavrniti gostoljubje, a po dobrem mesecu slu`-bene poti in skoraj dveh mesecih brez gora je bil klic premo~an in vsak lep dan, ki ga ne bi preìvela v gorah, bi se mi zdel izgubljen.

Presene~enje

Nisva ~isto dobro vedela, kaj naj pri~akuje-va od Tater v za~etku maja, a niti pribli`no

Za nosomTurna smuka v osr~ju Visokih Tater

? Mateja Pate µ Bo{tjan Likar

se nama ni sanjalo, da bi utegnilo po dolinah leàti {e toliko snega. [e manj sva si predstav-ljala razse`nosti razdejanja, ki ga je pustil za seboj uni~ujo~ vihar jeseni 2004. Tam, kjer so se neko~ bohotile ko{ate smreke, je zdaj prava »Tatranska Lomnicá« (sicer letovi{ki kraj ob vzno`ju Visokih Tater; ob pogledu na vetrolom pa sva se spra{evala, ali je ime res tako pomen-ljivo, kot sva si domi{ljala …): na tiso~e dreves kot trupla, poko{ena v krvavi bitki, àlostno ~aka na gozdarje in drvarje, ki imajo polne roke dela. Orkanski veter je kosil na kilometre dale~ proti Popradu in pogled proti mestu je kaj àlosten. Med padlimi debli tu in tam poga-njajo osamele po~itni{ke hi{ice, ki so, oropane zelenega okrasja, videti kot izgubljene v vesolju in {e poudarjajo klavrno podobo neko~ imenitne in med turisti ~islane pokrajine. Zdaj tam namesto ptic pojejo motorne àge.

3-2006

20

3-2006

21

Da bi si pretegnila zasedene mi{ice in pokajo~e kosti, sva jo najprej mahnila med pe{~ico smu~arskih navdu{encev, ki so izkori-{~ali zadnje dni smu~arske sezone na smu~i{~u Lomnické sedlo. Kljub eni sami sede`nici, brozgastemu snegu in muhastemu vremenu je bila smuka prav prijetna. Doma bi se – vsega presita – verjetno zmrdovala nad takimi raz-merami, tam pa mi je bilo – la~ni snega, hribov in modrega neba – vse v{e~. Najvi{ja to~ka smu~i{~a je skoraj 2200 m visoko, na sedlu pod Lomnickim {títom (2634 m), slova{kim ekvi-valentom slavne chamoni{ke Aiguille du Midi – z gondolo iz Tatranske Lomnice (850 m) se je namre~ mogo~e pripeljati prav na vrh. Pobo~je pod sedlom je bilo na las podobno pobo~ju pod Kotovim sedlom, manjkali sta le sede`nica in gondola na vrh Jalovca … Nemara sva se tudi zato tam po~utila tako stra{no doma~e! Sicer

pa nama je Slova{ka è ob prvem obisku pred petimi leti prirasla k srcu. Deèla z razgibano pokrajino, privla~nimi gorami, prijaznimi ljudmi in doma~nim jezikom nam je bila vsem pisana na koò. Mo{ki del ekipe, ki se je takrat udeleìla plezalskega sre~anja, je bil seveda navdu{en nad ènskim ìvljem, {e posebno nad priljudnostjo natakaric v penzionu, v katerem je sre~anje potekalo. A naklonjenost to~ajk v obliki brezpla~nih dodatnih obrokov ni trajala dolgo; ker se jima fanta nista oddo-lìla na primeren na~in, je bilo treba repete naslednji~ pla~ati …

Na slepo sre~o

Ob pogledu na lepo zasneène doline, ki se je odpiral s sedla, nama je igralo srce. Po dobri stari navadi sicer nisva imela nobenih podatkov o tem, kam se spla~a zaviti, in sva se spet zana{ala na Bo{tjanov nos. Saj ne, da bi dvomila o njegovi u~inkovitosti, a sem vseeno izsilila nakup tankega zve`~i~a z izborom tur-nosmu~arskih ciljev na Slova{kem. »Ziher« je »ziher«! Tako oboroèna sva se naslednjega dne s »pozemno lanovko«, gorskim vlakcem, iz Starega Smokovca prepeljala do smu~ar-skega sredi{~a Hrebienok (1285 m). Namera-vala sva raziskati terene v Mali Studeni dolini, a ker je Bo{tjan pred leti menda è hodil po njej, sva se na razpotju na vrat na nos odlo~ila za njeno levo sosedo, Vel’ko Studeno dolino. âsa za prebiranje vodnika seveda ni bilo, tako da je bil v nahrbtniku le za dober ob~utek … ê smo è pri ob~utkih – hoja po narodnem parku Visoke Tatre lahko svobode vajenega obiskovalca kmalu navda s slabimi ob~utki. Pogoste table z najrazli~nej{imi opozorili in prepovedmi, ki mo~no omejujejo gibanje po visokogorju, so precej duhamorne. Poleti je hoja zunaj ozna~enih poti strogo prepovedana; »ekskluzivno pravico do uporabe brezpotij« imajo alpinisti in gorski vodniki, »raja« pa se mora prerivati na njej namenjenih stezah. Kako je z zimskim klatenjem po parku, se àl nisva pozanimala, tolaìl naju je pogled na {e nekaj smu~arjev v popolni bojni opremi, ki so se zjutraj prav tako stla~ili v vlakec. O~itno je turno smu~anje dovoljeno … (Kot sva se pou~ila pozneje, le v – kakopak – omejenem obsegu.)

Panorama poljskih Tater nad slavnim mestom Zakopane

3-2006

22

3-2006

23

Skozi gost smrekov gozd sva se prebila na ~istino ob Mrzlem potoku (Studeny potok), ki je zaradi è skoraj poletnih temperatur mogo~no dero~ neusmiljeno spodjedal svoje zasneène bregove. ûdila sva se dobri gazi – sva mar na kak{ni romarski poti, ali tu pre-prosto hodi ve~ ljudi v hribe tudi takrat, ko jih {e pokriva sne`na odeja? Pozneje sva ugo-tovila, da so mnoge ko~e v dolinah (ki se ne morejo primerjati z na{imi, saj do njih ne vodijo ceste, pa tudi ~e bi, bi bile zagotovo zaprte za promet) odprte vse leto in temu primeren je tudi obisk. Namesto da bi sledila gazi proti ko~i Zbojnícka chata (1960 m), sva nadaljevala pot naravnost po dolini, ki je obetala dobro smu~arijo. Tu in tam so bile vidne vijugaste sledi predhodnikov in nekdo, ki je o~itno vstal dovolj zgodaj, si je è kdo ve kateri~ zadegal smu~i na ramo in spet zagrizel v strmino lepega pobo~ja na najini levi. Sonce je è nekaj ~asa `galo kot za stavo in proìlo plazi~e razmo~-enega snega po grapah na desni, tu in tam je po njih prifr~al tudi kak kamen. To je sicer nekoliko kazilo ozra~je, a ve~je {kode nama ni moglo povzro~iti. Pa vendar sem se ob Bo{tja-

novem predlogu, da bi smu~ala s {krbine Malý Závrat (2220 m), na katero bi morala {e nekaj ~asa po{teno gristi kolena, raje odlo~ila za skromno Zbojnícko kopo (2098 m). »Saj bi {la, res, ~e bi bila malo bolj zgodnja, tako pa … saj ve{, plazovi in take stvari …«, sem se izmota-vala, verjel pa mi najbr` tako ali tako ni. Nikoli nisem bila posebno naklonjena (pre)strmim pobo~jem, kadar sem imela na nogah smu~i. Tako sem se raje zleknila na travnato zaplato pod peklensko spomladansko sonce in malo dremuckala, medtem pa je Bo{tjan elegantno odvijugal ~ez tisto pobo~je. »Saj bom jaz tudi, ko bom velika,« si re~em vedno, kadar me kljub vsemu prime, da bi ga posnemala. Ampak vlak za to, da bi postala velika, sem è nekako zamudila …

Zadetek v ~rno

Pred spustom v dolino sva si kon~no vzela ~as, da sva si malo podrobneje ogledala vodnik. »Vel’ka Studená dolina je poleg @iarske doline v Zahodnih Tatrah in Chopka v Nizkih Tatrah eno najznamenitej{ih turnosmu~arskih

Pri jezeru Czarny Staw Gasienicowy, poljske Tatre

3-2006

22

3-2006

Poleg Visokih so za turno smu~anje zanimive tudi Zahodne in Nizke Tatre ter Mala in Velika Fatra. Osnovni izbor tur je na voljo v vodniku avtorja Stanis-lava Klau~a Výber skialpinistických a lyìarskych túr (Horský internetový klub, Bratislava, 2002). Zemljevid za obmo~je Visokih Tater: Vysoké Tatry, Starý Smo-kovec, 1 : 25000 (Vojenský kartografi cký ústav, Harmanec). Obilica informacij je tudi na svetovnem spletu: www.hzs.sk, www.tanap.sk, www.ski.sk, www.hory.sk.

podro~ij pri nas,« je pisalo. Generál, kakor se imenuje podalj{ek doline, po katerem sva se vzpela do najinih ciljev, naj bi bil pojem viso-kogorskega smu~anja v Tatrah. S tem si bom najbr` za vedno skopala jamo, ampak: kako naj se {e jezim na Bo{tjanovo taktiko »za nosom«, ~e pa vedno izvoha take nobel ture?!?

Po tej na Slova{kem nisva ve~ smu~ala. Ni zatajil nos, temve~ vreme. April se je o~itno podalj{al {e krepko v maj. Tako sva si – »silom prilike« pa~ – ogledala skoraj vso Slova{ko, med drugim tudi za pohodnike zanimivo podro~je Slovensky raj (o tem morda kdaj drugi~), in se nato v upanju na bolj{e ~ase odpravila {e na poljsko stran Tater. Pa sva bila razo~arana. Vreme je bilo ravno tako muhasto, upravljanje narodnega parka pa {e stro`je. Dolgi dostopi do izhodi{~ za turno smu~anje, zaprte ceste, pla~ilo vsakega vstopa v katero koli dolino, prepoved turnega smu~anja kar povprek, mnoìce obiskovalcev, ki so se gnetle na poteh – kako je tam poleti, si raje nisem predstavljala! A strogi reìm je razumljiv. Le petina masiva Visokih Tater

leì na poljski strani, v Zakopane pod njimi pa se poleg tujcev vsako leto zgrinja na oddih tudi skoraj celotno (petdesetmilijonsko!) prebivalstvo Poljske. Brez hudih omejitev od lepot narodnega parka verjetno ne bi ostalo kaj dosti. Ob tem sem pomislila, da smo lahko veseli, da se po na{em ljubem Triglavskem narod-nem parku {e vedno lahko gibamo skoraj popolnoma svobodno in da bomo, tudi ~e nam zaprejo kak{no cesto, {e vedno precej na bolj{em kot kolegi Slovaki in Poljaki. Upam, da bo tako tudi ostalo. m

Spust po Vel'ki Studenyi dolini, slova{ke Tatre

razo~arana. Vreme je bilo ravno tako muhasto, upravljanje narodnega parka pa {e stro`je. Dolgi dostopi do izhodi{~ za turno smu~anje, zaprte ceste, pla~ilo vsakega vstopa v katero koli dolino, prepoved turnega smu~anja kar

razo~arana. Vreme je bilo ravno tako muhasto,

23

razo~arana. Vreme je bilo ravno tako muhasto, upravljanje narodnega parka pa {e stro`je. Dolgi dostopi do izhodi{~ za turno smu~anje, zaprte ceste, pla~ilo vsakega vstopa v katero koli dolino, prepoved turnega smu~anja kar

Visoke Tatre, informacije:

3-2006

24

3-2006

25

Pe~at Skale

2. februarja leta 1921 je bil v Ljubljani usta-novljen Turistovski klub Skala. Njegov namen je bil zdruìti alpiniste plezalce, prirejati smu~-arska tekmovanja in prispevati k ustvarjanju na podro~ju gorni{ke literature, pa tudi fotografi je in fi lma.

Slovensko planinsko dru{tvo, usta-novljeno leta 1893, je svojo dejavnost usmerilo v splo{no zdruèvanje slo-venskih planincev in je imelo pri tem poglavitni namen iztrgati slovenske gore ponem~evanju Alpenvereina. Mladim in naprednim alpinistom pa se je ta program zdel presplo{en. @eleli so bolj kakovosten program in delo. Vsak ~lan naj bi bil plezalec, fotograf ali publicist. Zato je bilo ~lanov malo, pribli`no 120. Zaradi ve~jega razmaha plezanja na Gorenjskem, posebno v Gornjesavski dolini, je bila na Jesenicah usta-novljena podru`nica TK Skala. Njen predsed-nik je bil planinec, fotograf in skladatelj Janko Ravnik. TK Skala je leta 1924 organiziral na Bledu vzorno tekmovanje v smu~arskem teku na 50 km. Na cilju so skala{ice z rob~ki brisale pot z obraza dospelim tekmovalcem!

Graditve in fotografski dose`ki skala{ev

TK Skala je zgradil planinsko ko~o pod Ro`co nad Jesenicami ter znani Skala{ki dom na Voglu, vrh prepadne skale nad Bohinjskim jezerom, dale~ viden in s prekrasnim razgle-dom na slovensko visokogorje. Leta 1936 je TK Skala izdal èpno knjiìco Na{ alpinizem. V njej so bili podrobni opisi vseh dotlej preple-zanih smeri v stenah, poleg tega pa {e ro~ne skice sten in plezalnih smeri z o{tevil~enjem pomembnej{ih to~k v smeri.

85-letnica ustanovitve TK SkalaSpomini na skala{ka desetletja

? Svetozar Gu~ek

planinstvo

Skala{i so bili najvidnej{i slovenski amater-ski fotografi , uveljavljeni tudi v vrhu tedanje svetovne fotografi je: Janko [kerlep, dr. Frelih, Ante Korni~, Slavko Smolej, Janez Kocjan~i~,

Branc in drugi. Skala{ je bil tudi Ivan Ro`man, konstruktor in graditelj prve

skakalne letalnice v Planici 1933/34. Slavko Smolej je imel marca 1941 v Ljubljani predavanje Planinsko cvetje v prepolni Fran~i{kanski dvorani in je Ljubljan~ane navdu{il s svojimi foto-grafi jami na velikem platnu.

Ob obletniciV ~etrtek, 2. februarja, je Gorni{ki

klub Skala v spomin na ustanovitev Turistovskega kluba Skala pred 85 leti (2. februarja 1921 ob pol desetih dopol-dne v Pre{ernovi sobi restavracije Novi svet v Ljubljani – dana{nja lokacija hotela Lev) pripravil spominski no~ni pohod od dvorane Tivoli do vrha Ro`nika. Zbralo se je pribli`no 30 ~lanov gorni{kega kluba in gostov, med njimi tudi predsed-nik vlade RS Janez Jan{a in predsednik PZS Franc Ekar. Pohod je potekal v siju bakel po zasneèni oziroma ledeni poti. Za varnost so skrbeli gasilci. Na vrhu Ro`nika so udeleènci pohoda zapeli skala{ko himno. Predsednik Gorni{kega kluba Skala France Sev{ek je imel kratek nagovor, v katerem je oznanil, da bo leto 2006 leto Skale, in hkrati sporo~il, da se odbor zavzema za obnovo nekdanje karavle na Zaplani pod Triglavom. Oìvil je tudi spomine na »skala{ko« preteklost.

V. H.

3-2006

24

3-2006

25

Dvajsetletnica Skale in sodba disciplinskega sodi{~a

Dvajsetletnico ustano-vitve TK Skala smo proslavili 2. 11. 1941 z veliko ve~erno druàbno prireditvijo na Jese-nicah, drugi dan pa s sre~-anjem pri ko~i pod Ro`co. S smu~mi smo se spustili na Dovje ter obiskali grob dr. Klementa Juga; dr. Miha Poto~nik je imel na njem spominski nagovor o tem idolu slovenskega alpinizma. Jeseni 1940 je TK Skala organiziral te~aj za mlade plezalce s teoreti~nimi pre-davanji v kletni dvorani hotela Mikli~ v Ljubljani, blizu sedeà dru{tva v pala~i Grafi ka na vogalu Miklo{i~eve in Masarykove ulice. Prva prakti~na vaja je bila marca 1941, in sicer zimski vzpon na vrhove v Savinjskih Alpah. @e istega dne je od{el skala{ S. P. z nekim mladim planincem na Mokrico nad Kamni{ko Bistrico. Pri pre~enju sne-`nega plazu mladeni~ ni odstranil te`kega ju`nega snega, ki se je nabral med zobmi njegovih derez v tako imenovano »coklo«. Spodrsnilo mu je in skotalil se je 600 m globoko ter obleàl v dolini mrtev. TK Skala je imel tudi disciplin-sko sodi{~e in dr. Vladimir [kerlak je v vlogi toìlca obtoìl skala{a S. P., da je zakrivil smrt mladega planinca, ker ga pri pre~enju ni zava-roval z vrvjo. Tri~lanski senat disciplinskega sodi{~a ni bil tega mnenja, toda dr. [kerlak je trmasto vztrajal pri obto`bi in senat je sklenil za zmeraj izklju~iti S. P. iz Skale. Mo` na razpravi ni bil navzo~, zastopal ga je pravnik Javornik; senat so sestavljali: sodnik Albin Torelli, dr. Marjan Brecelj in odvetnik dr. Kandare.

Ta obsodba disciplinskega sodi{~a je bila zadnje dejanje TK Skala. Skala je namre~

spo{tovala kulturni molk, ki ga je med drugo svetovno vojno razglasila OF. Za ~lanstvo je veljala stroga disciplina. ê so ugotovili, da neki ~lan ni aktiven, je dobil vljudno pismo, naj vrne ~lansko legitimacijo in znak, ker so ga ~rtali. Znak kluba je bil kovinski, okrogel in v barvah Slovenije. Osrednji motiv je bil bel cvet planike. Po koncu vojne klub ni bil obnovljen. Pred leti je dr. Vladimir [kerlak napisal dalj{o zgodovino TK Skala, ki je bila objavljena v nadaljevanjih v Planinskem vest-niku. @al je bilo nekaj stvari neto~nih.

Biti skala{ je pomenilo obveznost, pa tudi ponos in ~ast. m

Planinski vestnik, 1933, stran 32

3-2006

26

3-2006

27

TineBila je ljubezen, ~udovita glorija na vrhovih

gora. Bila je vi{ja kot zvezde. Zrla je v sma-ragdna jezera ob vzno`ju gora, ~ista kakor jutranja rosa. Bila je prevelika zame, zato so bile moje roke zvezane. Ne zvezane, ampak zdru-ène v molitvi, da bi trajala ve~no. Da bi lahko vedno boàla vrhove, ki jih je najbr` poloìl v na{e hrepenenje sam Bog.

Bila je ljubezen, àre~a kot ogenj ob kresu. Njene iskre so bile njegove o~i, modre kot nebo, in barva njegovih las, podobna barvi zrelega ìta. Bila je. Nikoli izraèna, vsa skrita v hrepe-nenju po nebesih.

Bila je ljubezen. Moja prva ljubezen. Bil je Tine. Misel nanj me je spremljala v ve~ernem dremeù in ob jutranjem prebujanju. Njegov glas, ki ga zdaj ni ve~, malce jecljajo~, mi {e vedno zveni v u{esih. Toda ne vem, ~igava je krivda, da si nisva segla v roko in tekla prek kolovozov, ki se kon~ujejo v samoti. Najine poti, najini kolovozi so tekli vzporedno in se nikoli niso kriàli. Vendar so bili povezani v sre~o vzporednosti, sre~o sobi-vanja. Za naju ni bilo zime: bila je sama pomlad, ker sva jo ob~utila, pa si nisva tega upala razodeti.

Spomini, spomini ...

Koliko ve~erov me je z violino spremljal domov, kolikokrat sva se iskala na {olskih stopni{~ih. Nisem bila njegovo dekle. Najina vez je bila tako ~ista, tako vzvi{ena, tako rahla kot preja device, ki snuje tkanino bivanja. Samo bivala sva. Pod istim nebom, med istimi knjigami in zgodbami. Samo bivala sva drug za drugega in vse drugo ni bilo pomembno.

Zdaj je vse brez pomena. Moja pot je kruta in ̀ alostna, njegovo pokriva zemlja. Ko se vdam, bom zdruèna z njim in vsemi svojimi tovari{i, ki so ìvljenje pustili v gorah. Pravzaprav è bivam z njimi, od prvega pozdrava pa do stiska roke – do zadnjega slovesa.

Prosim vas, nasadite na na{e gore encijane, da bodo ob soncu odprli svoje ~a{e hrepenenja po neskon~nem, ki bo seglo na vse raze in grebene, oprimke in svobodo med ìvljenjem in smrtjo.

Kako ~udovito bi bilo z vami drseti po drsalnici, s katere se nih~e ne vra~a, v son~nem zatonu, za soncem, ki je za nas za vedno za{lo.

Ve{, Tine, ne pe~ejo me solze v o~eh, ampak v srcu, ki se ti je neko~ nevidno vdalo, in bodo ostale, dokler se ne snideva tam pod triglavsko steno in ne za~rtava nove magistrale, magistrale

Trije utrinki iz mladosti

? Mihaela Ruth

µ Bor [umrada

3-2006

26

3-2006

27

sobivanja, tovari{tva in ljubezni. Bolelo me je slovo, ko si odhajal sam v svoje ljubljene gore, jaz pa sem ostajala v dolini ni~evosti. Ti si gledal sonce, mene je du{ila rja oksidnega prahu in pla-v`nih plinov.

Zdaj ne ~akam ve~ na sre~o, zdaj ne ̀ alujem. @alujejo vrhovi, ki ~akajo na pogovor s tabo in boànje tvoje roke. Zdaj àlujejo vrhovi maces-nov. Jaz pa àlujem za ~asom, ki me ~aka. Nad njim plava tvoja slika.

Moj prvi (ponesre~eni) vzpon

Moje ìvljenje me je naredilo samohodko. Veliko sem prepe{a~ila. Moji pohodi so vedno trajali nekaj deset kilometrov. Ko sem se za~ela spogledovati z alpinizmom, je pri{la na vrsto moja prva plezarija na Debelo pe~.

Odpravila sem se v Krmo in hotela priple-zati na vrh. Napotila sem se po stezi na goro, toda steze je hitro zmanjkalo. [la sem se skozi ru{evje, vrhu naproti. Kmalu mi je pot zaprla strma stena. Nisem mogla ne naprej ne nazaj.

Tedaj je moja mladostna melanholija pre-nehala. Hotela sem ìveti, samo ìveti. Nisem hotela, da bi me po`rle mravlje, ki lazijo med ru{evjem, in tedaj sem prvi~ za~utila gon po samoohranitvi. Spoznala sem, da je po mo~i takoj za materinstvom.

Iz hipa v hip sem bila bolj zbegana in prestra-{ena. Za~ela sem klicati na pomo~, ~eprav sem dvomila, da bom {e kdaj videla zeleno Krmo.

Pa so me sli{ali. Na polici nad mano se je, tako se mi je tedaj vsaj zdelo, prikazal Joè Varl in me varno pripeljal na stezo, ki pelje na Debelo pe~.

Iz tega plezanja se je rodila bogata izku{nja. Izku{nja elementarnega strahu, strahu pred ~akanjem na smrt in popolne osamljenosti. Vem, da je bilo neumno in pametno hkrati, kajti po tistem sem {la v skalo vedno v navezi, nikdar ve~ sama in zagledana vase.

Na Jalovec

V Vratih se je spu{~ala no~. Nadobudni alpinisti so se hvalili s svojimi dose`ki. Petica dol, {estica gor, prosto plezanje, klini in vse, kar mora alpinist imeti s seboj. Pogovori so se vlekli dolgo v no~. Plezanje jih je mikalo in jim ni dalo spanca.

Z dvema mladeni~ema sem se zmenila, da nasko~imo Jalovec; jaz kot tretja v navezi. Naslednji dan pa je bil meglen in deèven, zato sem ostala v Vratih, moja tovari{a pa sta od{la v Tamar, seveda plezat. V Vratih hitro najde{ soplezalca. Kmalu sem se zmenila z Rikom Salbergerjem, da greva tudi midva plezat na

µ Lapuh Jutro pod Raduho

3-2006

28

3-2006

29

Jalovec. Riko je bil star 17 let, jaz pa nekaj ve~. Pa~ mlada alpinisti~na vajenca. Naloìla sva si prtljago v nahrbtnik in se v hipu zna{la v Tamarju. Tam je kot strela z jasnega pri{la novica, da sta se dva plezalca v Jalovcu ubila; prav tista dva, s katerima bi morala biti v navezi. Torej bi se bila ubila tudi jaz. Toda – gora ni hotela. Vabila pa me je s tako mo~jo, da sva se z Rikom odpravila k vstopu v steno. Ozebnik je bil zasneèn, toda midva sva rinila naprej proti vzno`ju Jalov~eve stene. Na snegu ob vstopu je bilo nekaj rde~ega. Ob~utek mi je govoril, da je to kri obeh ponesre~encev. Za{ibila so se mi kolena in roke so se trdno oprijele stene. Nisem si je upala spustiti. V glavi se mi je vrtelo in vse je bilo neresni~no. Morala bi biti v navezi smrti. Kako blizu in hkrati dale~ je smrt. Morda bo v tej steni vzela tudi mene; {e bolj so se mi zatresla kolena. Riko me je miril, pomiriti pa me ni mogel. Zato sva se nekako prebila do normalne poti, ki vodi na vrh. Na izpostavljenih mestih me je Riko dràl za roko, sedemnajstlet-nik dvajsetletnico. Ne vem, kako sem pri{la gor. Vem le, da sem sedela na kamnu in imela na glavi Rikov klobuk. Bil je kot ~arobna ~epica, ki me bo nevidno prestavila v dolino. Klobuk sicer ni bil ~arobna ~epica, ampak je bila Rikova rika tista, ki me je previdno vodila nazaj v dolino.

Tako sva u{la smrti. Ali sva res u{la? Meni je nebo podarilo dolgo ìvljenje, predolgo. Rikca pa so vzele gore. Ne morem opisati vezi, ki naju je dràla skupaj kot plezalna vrv. Zdruìla naju je in potem lo~ila. Toda on v meni {e ìvi. Kot ìvijo v meni vsi planinski tovari{i, ki sem jih imela rada.

Ne sovraìm gora, ki so mi jih vzele. Vem, da so bili zavezani steni. [e zdaj. [e danes rjavijo v skalnih razpokah njihovi klini. Na{a pota so nepredvidljiva. Posebno moja. Ko sta me zakon in boj za kruh odtrgala od mojih gora, je bilo moje ìvljenje ìvljenje tujca. Spremenila sem se. Toda kadar smo se peljali mimo gora, so se mi po licih ulile bridke solze.

Kje ste, mehke travnate povr{ine na vrhu vr{acev, da se na njih odpo~ije moje razklano srce? Zdaj ne morem ve~ gor, nebu naproti, v kraje brez omejitve, v neskon~nost.

Naj bo Jalovec v mojem srcu, oàrjen z jutra-njo zarjo, zadnji spomin mojega bivanja. To je ~arobna gora, kot vse druge, ki so nas vlekle in priklepale. Solze za tistimi, ki jih je stena vzela v svoj objem, pa pe~ejo, pe~ejo v mojem srcu. m µ

Oto

n N

aglo

st

3-2006

28

3-2006

29

3-2006

30

3-2006

31

Preko trebu{kih grapPreteklost, preteklost, vsepovsod preteklost

? Rafael Terpin

3-2006

30

3-2006

31

Izlegel se je siv dan

êz vojskarske grebene se v ~isto jutro odevajo srebrnkaste {trene. Vse sijo~e, brez prave teè, le z duhom po soncu z nebesne strani obrobljajo temne hoste, popasene obronke, okle{~ene laze, utrujene poti. Oblakov ni.

Vse je sivo in ~edno in hladno. Izza Kotlar-jeve àge me ima na o~eh doma~i pes. Stopim mimo na steàj odprtih gara`nih vrat. Za gnojem zavijem desno proti vojskarskemu Jelenku, a le na kratko. Pobere me ~ez Vrh Bendije. Od tu se vsi lagodni hrbti mehko in vdano kot le rahlo nagnjene plo{~e spu{~ajo proti tolminski strani. Hudih bregov od tod ni ~utiti. êz Bendijski vrh (1038 m), ~ez Brdarski vrh (985 m), ~ez Str`nikarjev vrh (1023 m), ~ez Hudournik (1148 m) se nebe{ke sivine proìjo preko grap in rek do Krna in Kanina. Sve~ano je. Tudi kravata bi se prilegala. Pa nobene naglice, prosim! Lepo zlagoma naprej, korak za korakom, od enega do drugega cilja, skozi zlikane domove poznojesen-ske srebrnine.

Poldanovec zaùga v nebo

Novin{ki rob se me tokrat izjemoma ne dotakne preve~. Temne smreke bodejo v ti{ino zresnjenega jutra, daljave so se vse vrgle v lilasto blagost, modro je povsod pocukrano s srebrom. Mol~im mimo zadnjih njiv, vijugavo sledim teko~im travnikom. Ko zmanjka zadnjega, se vrèm v hosto in jo ulijem navzdol. Prelepe doline pod Jelenkarjem me spustijo do Bendij-skega vrha. Kar ~ez. Od tod zazijajo trebu{ke grape, Poldanovec zaùga v nebo, lepote never-jetne Trebu{~ice so obupno dale~ in globoko. Preko Bendijskega vrha v zrak izpuhtijo vsi koraki, le napeto dihanje vliva mir vojskar-skemu ìvljenju. Jutro mi raste v dan za ped visoko nad postaranimi travami.

Na Razazijo v Gorenji Trebu{i se pride z Bendijskega vrha kar po gozdni cesti. A svet mi je doma~, zato uberem sproti {e kak{no bli-`njico. Do praznega Feliksa zmeraj rad stopim. Zabredem v visoke trave nad hi{o in ga ocenju-jem tak{nega, kakr{en je, z zeleno obrobljenimi ali v celoti naslikanimi okni, z rde~o streho, s podrto paj{tvo, hlevom in leseno lopo. Za njim

od nekdaj izpod Poldanovca (1299 m) drevijo v dolino skoraj navpi~ne grape. Danes ni ostrih senc, ki bi rekle {e kak{no besedo ve~. Slika je bolj spokojna. Bli`nja senoèt je postrgana. Nekoliko ni`je pri Martinu se zadnja leta nekaj premika. Kaj bo zraslo iz dolgoletne odrevene-losti, se bo {ele pokazalo. Dobro bi bilo, ~e bi Razazija spet oìvela.

Ledinsko ime Razazija je bilo brez ~rke j svoj~as vklesano v zahodnem vogalnem kamnu Viktorjeve ali @upanove hi{e. Poleg sta stala letnica 1820 in hi{no znamenje (kot da bi stol okrog obrnil). Je ime govorilo o izpostavljenem, zaobljenem hrbtu med Srno in Jelenkarsko grapo, kjer se od nekdaj razhajajo sosedske kme~ke poti: na Bendijski vrh, k Podrobarju in v Mrzlo Rupo ali skozi Razazov{e, k Hadalinu in Brdarju, mimo Rne{ta k Riàrju in Makcu, skozi Matanov{e k Skokovi gostilni in cerkvi v Gorenji Trebu{i, mimo Bon~ina na Vojsko? Ali je v imenu kak{en drug, bolj skrit pomen?

Iz na{ih ìvljenj iztrgan pomladni dan

Na travnikih nad Sivkarjevim Nacetom in mimo opu{~ene novogradnje proti pogorelemu Severju si po ravnem oddahnejo kolena. Tod se je treba posprehoditi, ne je udreti, kot da te goni trop podivjanih psov. Na vse strani se v trezno kme~ki poeziji odpirajo trebu{ki svetovi, s te vi{ine (856 m) {e blagi, znosni in ute~eni. Trebu{a je le od spodaj videti grozna, da se ti br` kolcne. Ob poti silijo v nebo macesni. Pravi brezovi gaji. In trepetlika. Pri pogorelem Severju se je è obraslo. S sten stare imenitne hi{e je okrog leta 1977 zgorel {e omet. Tistega dne se je v Poldanovec mo~no svetilo. Ko je odgorelo, se je sredi vhodne stene, visoko nad tlemi, pokazal obdelan {tirioglat kamen. Na njem se {e danes zlahka prebere: 5. 6. 1843. Datum, iz na{ih ìvljenj iztrgan pomladni dan. Dan, ko so za kratek ~as za{pilili mesece trajajo~e trpljenje, z njim ozna~ili konec garanja, in hkrati dan, ki so ga doma~i in vsi njihovi razglasili za praznik. A kaj bi se zgodilo, ~e bi recimo letos {estega junija stopil tam mimo? Ni~. Pomlad bi vriskala in raz-greto belo kamenje bi {e bolj lezlo v koprive.

Prvi~ sva kraljevskega Severja od dale~ zagledala s starim prijateljem in odli~nim gori-{kim fotografom dr. Rafaelom Podobnikom – Jekom. Od Brdarja iz bliìne Ga~nika sva se Slika levo: Velike Vr{e µ Marjan Brade{ko

3-2006

32

3-2006

33

spu{~ala mimo Hadalina proti Razaziji. Takoj ob Hadalinu, ki si jemlje prostor na obronku, kjer se svet ostro zasu~e, sva ga opazila. Bilo je dopoldne in njegovo osojno, na sever zasukano steno je è obliznil prvi son~ek.

»Ti, jaz kar grem! Mudi se!« je zasopel in od{torkljal s tistimi svojimi stra{nimi ~olni po poti, ki je bila in je ni bilo. Hadalin ga sploh ni zanimal. Vmes je zmotnil vodo v dveh, treh potokih, se zaletel v kratek klan~ek in padel na odprto ~edno ravnico, postavljeno na Pol-danov~ev oltar, o~i{~eno vseh nebodijihtreba in okra{eno s ~udovitim, na roko izdelanim ometom stare hi{e, ki se je prav tedaj odeval s son~ki in sen~icami. Nahrbtnik se mu je zvrnil, àkeljci so leàli povsod naokrog, on, Jek, pa ni bil pozoren ne na levo ne na desno. Kazalo se mi je usesti nekam na rob dogajanja, opazovati in mol~ati. Da, v~asih je bilo z Jekom naporno, a na Razaziji je star omet vse odtehtal. Resno mislim, da je tedaj nastala odli~na ~rno-bela fotografija, mnogo pozneje objavljena v Osojni Primorski.

Le malo pod Severjem se na sen~ni strani hrbta nad Srno grapo skriva Rne{t, samotna kme~ka hi{a sredi bleka zelene trave, ki jo jeseni enkrat pose~ejo in bolj grobo pograbijo k robu gozda. Ime najbr` izhaja iz Ernesta. Na to hi{ico se veè prijetna stara zgodba. Ljudi, ki v njej nastopajo, nikoli nisem mogel spoznati, sem pa~ premlad. Sploh ne vem, kako je Rne{tova Elza z Razazije v Gorenji Trebu{i spoznala mojega idrijskega soseda, è davno pokojnega Grogo. Mora è biti res, da mu je nekega bolj pustega dne, ko so bile razazijske ure {e posebej okle{~-ene, pisala pismo. Glasilo se je pribli`no takole:

Zunaj mrzla burja ri{e, da` na okno mi rasi,maje raka slabu pi{e,vandar dabru ti èli!

Spodaj je dodala: Te pozdravlja tvoja Elza – {etilja. Namesto {etilja bi moralo pisati {ivilja, a stvar ni bila odlo~ilnega pomena. Ko je knap Groga prikolovratil iz jame domov, so mu dali v roke Elzino pisanje. Tako naenkrat ga je v ìvo po`ge~kalo in tudi prav gorko spreletelo, da jo je kar takoj navezal ~ez Mrzlo Rupo na Razazijo in Elzo ro~no zasnubil. Tako je to, v bo`jem redu so tudi pusti deèvni dnevi, tam morajo biti, saj imajo zmeraj svoj namen in svoj smisel.

Izjemen vrt bo`jih drevc

To so bili ~asi! V~asih, ko postavam po Raza-ziji in me Trebu{a ziblje preko svojih {tevilnih grap, si re~em: tisto z Elzo in Grogom je moralo biti kak{nega – recimo {estega junija. Najbr`! Ne najbr`, gotovo!

Br` za Rne{tom se drobna stezica odcepi v desno in se drobno ka~asto spusti do pre~-iste vode v Srni grapi, jo pre~ka in se sto~i k Riàrju. [e trdno, a izpraznjeno doma~ijo resnijo tesni bli`nje Srne grape in gozdovi, ki vse bolj lezejo k hi{i. Pred kratkim so lastniki posekali stara sadna drevesa okrog hi{e in hleva, zato je domovanje videti nekam preve~ vojskarsko. Na Vojskem, se ve, sadnega drevja razen ~e{enj ni, Trebu{a pa je vedno pokala od obilnega sadja.

Z Riàrjevih ko{enic se je vredno ozirati v strmo zasekane grape izpod Govcev. Bli`je, pod razgretimi podplati, se spo~enja skoraj pravlji~no mehkobna Mkcova dolina. Po njej vijuga nedo-lèn poto~ek, pod cestnim mosti~kom smukne na spodnjo stran, se prevrta skozi gozdno oìno, ven, mimo starega mlina, potem pa v hitrih belih brzicah in glasnih slapovih hu{kne ~ez visoke skoke v zara{~eno domovanje poza-bljenega Prvejka ali Prvi~a. Vse o Mk~evi grapi pa~ vem è leta, a danes me bo pobrala dolina proti Hlipovcu. Nad njim so cestni klanci è spodobnej{i in pra{ni. V robidovju levo in desno ob cesti se le ~ez zimo pokaè skoraj na stotine bodik. Ko zapu{~am majhna okna Hlipov~eve grobo oran`ne doma~ije z rde~imi begonijami in pelargonijami, se v gozdu odpre pravo boga-stvo, izjemen vrt ve~jih in manj{ih bo`jih drevc.

µ Mirko Bijukli~

3-2006

32

3-2006

33

µ V

ladi

mir

Hab

jan

Pr{jak

Ve~krat sem se jih ̀ e lotil {teti, do konca nisem pri{el nikoli. Naj ostane tako!

Zdaj se mi bo pot skozi srebrni dan nekako zasukala. Odcep v levo, na kratko gozdna cesta, parkiri{~e v senci, nekaj vozniku podobnega. Konec. Navzdol k Pr{jakovi grapi bo {lo le po stezi. Dobra je, ni ji kaj re~i. Popelje me k vodi in njenim dragim glasovom. Brv. Zgoraj le v~asih oìvljena hi{a Za grapo. Prijazno dvori{~e, nova cesta s severa, njivica, obilo sadnih dreves, tudi cim-barji so vmes, zaklinjen pogled po grapi navzdol preko vseh njenih skritih ~udes na Kobilico (929 m) in prelaz Drnulk (761 m) onkraj Trebu{~ice.

Je bilo davnega leta 1982, ko smo trije graparji s tenko jeklenico, navito na kolutu, merili veliki tolmun sredi starih zlatih trav. Spomnim se, da me je kar vleklo v njegovo pre~isto globino. [e vi{je smo noreli ob pogledu na zaporedno vrsto slapi~ev in vmesnih tolmunov. “Slapi{~e!” smo tedaj iztuh-tali. Dvignili smo se {e do Trentarja in Zagraparja. Tam, da, tam je bilo, na gri~ku pod hi{o sredi razcvetenih tro-bentic (kako trapasto bi se sli{alo: “Sredi brezstebelnih jegli~ev!”). Pre{erno smo se spustili v mlado travo, Joè, Jek in jaz, malicali, moèvali, trabasali. Vse je pri{lo na vrsto, le preprosta domneva ne, da se na vrhu te silovito lepe grape mi trije ne bomo nikoli ve~ na{li.

Hi{a, sesuta v koprivah in grmovju

Pozneje, pretekla so leta, si je na{ opis Pr{jakove grape sposodil A. Ramov{ v svoji knjigi Slapovi na Slovenskem. In {e kasneje so Tolminci izdali li~no knjiìco o Trebu{i in ribi{tvu. V njej so navedli celo »Ramov{ev« citat o Pr{jaku, kar me je vedno znova zbodlo. Verjetno Ramov{ do izdaje Slapov sploh ni bil v Trebu{i. Fotografije za Pr{jak je tedaj prispeval Podobnik, z geolo{kimi podatki je postregel âr, besedilo je bilo pa moje.

3-2006

34

3-2006

35

No, zdaj pa naprej! Dan je dolg, ìvljenje pa kratko. Naviàm jo nekaj metrov po novi, bolj divji cesti, z njene prve rajde stopim na dobro pot, ki se po za~etnem klancu naglo unese. Lahkotno, kot se le da, in precej po ravnem, visoko nad desnim bregom Pr{jaka gre. Stara sosedska pot v Prdenjski Vrh je izjemno lepo ohranjena. Zdi se, da bodo vse hi{e trebu{kega zaselka prej {le v koprive in da bo nazadnje le {e pot pri~ala o nekdanjem ìvljenju. Preden stopim na prve Logarjeve ko{enice, z nenad-nega razgledi{~a zazijam ~ez strehe Pr{jakove doma~ije. Pomislim na vse njegove freske, ki v tistem prav ni~ ~love{kem bregu jemljejo svoj konec. Tudi na starega Pr{jakarja se spomnim: z vsakim redkim pri{lecem je imel navado tako na gosto spregovoriti, da je bil mimoido~i na koncu è kar omoti~en. Gospodinja je è pri prvih besedah zamahnila z roko, ~e{: »Stari rad govori!« in izginila za vogal. Kar je res, je res: breg je tod izjemen. Prav tako izjemno je bilo neko~ kmetovanje. Pr{jakarja so medile le poti: steza k Zagraparju, steza h Krtu, steza k Logarju. Ko{ se ga je na hrbtu zmerom dràl.

Od starega Logarja, ki ga je Podobnik po{teno obdelal v Osojni Primorski (1989), stoji le {e hlev, od kozolca bo {e kak{en steber, hi{a je sesuta v koprivah in grmovju. Kak{na Lenkina ìval se mogo~e pase v okolici ali pa Medvedove ovce. Podoba hi{e mi je ostala v glavi kot sladka usedlina mladih let. Bila je izjemno ~ista kme~ka arhitektura. Z rokami narejena. V divjih, razglednih hribih je najbr` ni moglo ni~ zmotiti. V obokani kleti je skri-vala popolno kova~ijo, v pritli~ju ~rno kuhinjo z nizkim ognji{~em, stopo, v hi{i ogromno kru{no pe~ z zdi~ema in zape~kom. Klop je imela celo v dveh nivojih. Med drugo vojno so v hi{i orga-nizirali te~aj za primorske partizanske u~itelje. V tistih nemogo~ih ~asih je mojim kolegom brezhibna stara hi{a gotovo vdihnila posebno mo~ ter jim dala vzgona in zagona za naslednja leta preizku{enj. Po letu 1980 se je è dolgo prazna hi{a sesula. Sosed in skrbnik Dolinar je ni mogel obvarovati. ê bi se kaj podobnega dogajalo danes, bi najbr` kar s helikopterjem pripeljali material, na en dva tri prekrili streho in s tem re{ili ~edno pri~o iz starih ~asov.

Zaselek Prdenjski Vrh med Ga~nikom in Pr{jakom zapu{~am po desni. [e pred Logar-jem poi{~em staro vozno pot, pretaknem se ~ez

ìce, osmuknem skozi obraslo grmovje, pa gre. V gozdu je è bolje. Pod Medvedom, od katerega je za staro pri~o le {e ko{~ek freske na nekdanji bajti iz 18. stoletja, sem è na novi cesti, ki se do sem spelje od Brdarja. Kmetija se pona{a z ov~-jerejo, pogled s kranjskim preflancanim (prese-ljenim) hlevom. Zjokal bi se. Zakaj? Neko~ sem tu, pri Medvedu, imel nekaj ve~ ~asa in sem iz ru{evin po`gane kmetije sku{al rekonstruirati nekdanje stanje. Presene~en sem ugotovil, da je stari Medved utegnil biti {e lep{i in {e bolj v enem kosu kot spodnji Logar.

Za njim se {iri travnata, popasena ravnica vse do roba kratke planotice. Z roba se è spu{~ajo prepadne hoste h Ga~niku. V grapi oddaljeno zamolklo bobne slapovi.

Doma~ije v Gorenji Trebu{i

3-2006

34

3-2006

35

Na robu, zevajo~ k Stati, moji naslednji postaji è v Dolenji Trebu{i, sem è ves zresnjen.

»Soteska, veter, potok {epe~ejo pesem mojo neizpeto«

V Ga~nik se je treba zmeraj spustiti v soncu, kar je nekak{na zapoved, jaz pa lezem vanj na tak tihoten, srebrn, jesenski dan. I{~em vstop na stezico k nekdanjemu Medvedovemu mlinu (na ga~ni{kem potoku) in tisto grgranje spodaj v grapi me malce bega. Nazadnje med skalami le najdem nekaj stopni~ki podobnega. Sledovi stezice, ki se je sam prav dobro spomnim, so v dvajsetih letih tako reko~ izginili. O mlinu petnajst minut ni`je ni ne duha ne sluha. Spet

je ostalo le ime. V~asih je bilo k skali obe{enih nekaj debelih ì~natih vrvi, verjetno je {lo za ostanek brvi, zdaj {e teh ni ve~. Le Ga~nik se do sem prebije izpod Slapu pod luknjo (vi{ina 9 m). Do nekdanje sosedske stezice Medved–Stata ima bolj raven tok, a miru je zdaj konec. Takoj za nad vodo vise~o veliko tiso se potok spu{~a v Mali kanjon, ki je za normalneè, med katere sodim, seveda neprehoden. A pod pre~udovito sotesko, kratko in skrivnostno, voda è drvi 25 metrov globoko v Studen~kov slap. Torej sem se zna{el na robu divjega ponora proti Trebu{~ici. Vode je kar dosti. Prehod ~eznjo moram poiskati nekaj metrov vi{je.

Pri plo{~i se vedno ustavim. Kovinska tablica je privita na ve~jo skalo. »Soteska, veter,

µ Mirko Bijukli~

3-2006

36

3-2006

37

potok {epe~ejo pesem mojo neizpeto!« @e davno nazaj sem se pozanimal, o ~em govori. Od Vojskarjev sem vse izvedel. Sre~ko je bil mlad fant, partizan. V ga~ni{kih bregovih je s svojo enoto preìvljal dneve in dneve, a domov na Vojsko ni smel. Nekega ve~era je le sko~il na lastno pest domov pogledat, kako je, zjutraj je bil è nazaj. Na tistem mestu, ob ga~ni{kem potoku, je bil za kazen ustreljen. Napis je bil sprva grobo vklesan v kamen. Bil je nekako prvinski, do dna srca segajo~, {e mnogo bolj me je ganil kot novej{i. A vse zgodbe s teh govcev je dobro poznati. Nikakor se ne sme pozabiti, kaj vse se skriva v ~love{ki naravi.

Takoj nad plo{~o se dvigne sprva {e dobro vidna stezica k Stati. Ovije se okrog skalnatih rogljev, pre~ka nekaj zgornjih koncev dolgih dr~ h Ga~niku, potem je skoraj zmanjka, a hkrati smo è v neko~ kulturnem svetu predivje State (Pustota, 680 m). Da se razlo~iti robove starih ko{enic, ki so jih zasen~ila visoka drevesa, in tudi nekaj zaraslih poti se usmerja k ostankom hi{e na son~nem obronku. Strela je hi{o uni~ila kmalu po letu 1945, ko je bilo domovanje è izpraznjeno. Lastniki so se pred vojno odselili nekam na [tajersko.

Od statarskega vise~ega portona pelje do Statarske grape dobra pot. Prav kratka je. Voda na tej vi{ini ̀ ubori le ob deèvjih. Bolj ko je bilo suho, ni`je so statarski morali po vodo. [e zdaj se spu{~a h grapi ve~ steza. Zajetje so imeli tudi za hlevom. Kljub temu mislim, da jim je kak{-nega su{nega poletja ostal le {e Ga~nik.

Ob Statarski grapi stopimo na staro plan{ar-sko pot Dolenja Trebu{a–Janov Vrh–Gri~–Str`-nikar na Vojskem. Na Gri~arski planini (~ez 800 m) in bli`njih Upalah so leta 1972 zadnji~ pasli Tolminci. V zidani stavbi so delali odli~en sir. [e pred njimi pa sta na Gri~u s svojimi ovcami ìveli dve bete`ni, zanemarjeni in v svojem ozkem svetu zadovoljni revi.

No~ bo kot sova tiho plahutnila ~ez grape

Mahnem jo v levo po ravnem do razgledi{~a, od koder je globoko v`rta ga~ni{ka soteska videti skrajno resna. Stata na njenem obrobju se zdi kot poni`na molitev po svobodi hrepene~ih.

Pot se za~ne spu{~ati. Od nje se le kmalu lo~i {ir{a vozna pot, po visokem gozdu prav

lepa, ki pripelje do ostankov sijajne doma~ije – v ârjevem vrhu. Tudi tukaj sem si risal lego stavb – {karp, {tirne, poti, dvori{~a. Zdi se mi, da tako premi{ljene ureditve kme~kega okolja zlepa ni mogo~e videti. Graditelje bom zmeraj ob~udoval. Kako pretanjeno so znali izkoristiti sonce in zavetje na svojem izkr~enem svetu (pribli`no 700 m). Sicer se je v ârjevem vrhu è zagrnilo, gozd sope od vsepovsod, ko{enice mrkajo mimo zadnjih brinovih grmov. Res zadnji orehi so è pravi okostnjaki.

A moja dana{nja pot ima {e en ocvirek. Precej neu~akan postajam: kako bom speljal {e ta zadnji del poti? Toda me~kati se ne spla~a. Torej jo usekam po kolovozu naprej v stari smeri, dokler ta ne zavije ostro v desno nad Hotenjsko dolino. Z rajde zasledim grebensko stezico najbr` proti Janovemu Vrhu, sko~im

V grapi Ga~nik

3-2006

36

3-2006

37

po njej, padem na novo pot v desno in se je oprimem. Res, spu{~ajo~ se nad Hotenjko me pripelje do skoraj neopaznih travnatih strmin in do zidov Kova~kove hi{ice, ki si je za svojo domovinico izbrala za ped veliko poli~ico sredi bregov k Hotenjki. êz dvori{~ece med hlevom in hi{o, kjer zija odprtina {tirne brez krone, stopam previdno. ê bi tre{~il v èkno, bi bilo v tej samoti po meni. Kako naprej? Povedali so mi, da obstaja steza do hi{e V robu pod Krni~nikom. A kako jo najti? Vse pretak-nem. Pod hi{o in hlevom se lep ~as muham levo in desno, preizku{am vse variante, a steze ni in ni. Nazadnje se prisilim v trezno razmi-{ljanje: obi~ajno so v taki strmini la`je pre-hodni skalnati greben~ki in roglji kot pa gladke gozdne draste. Kak{ne manj{e sopote se tudi zmore prekobaliti. Torej izpod stene vzhodno

pod hlevom stopim na tak greben~ek in glej – hkrati sem na gamsji stezici. Na, pa smo ven! olaj{ano izdahnem. Kmalu sem v la`jem svetu in celo na dobri poti k Robarju. Preden se mi odpre pogled na prve hi{e nad Hotenjsko dolino (Dolenja Trebu{a), me z druge strani è gledajo Kuk (620 m), Ple{arski vrh (779 m) in vmesna [krbina. Njihove strmine so gladke in dokon~ne, kme~ki svet, ki se je z njimi bodel, pa potopljen v sivo zgodovino. In zgodovina zmore biti obupno siva.

Tako. Noge so se za danes natrpele. Odslej ni ve~ treba gledati na vsak korak. Siv, popol-noma gladek in do skrajnosti strpen dan se vle~e v popoldne. Tak bo ostal do ve~era, do no~i. Nobenih glasnih pretresov ne bo, le no~ bo kot sova tiho plahutnila ~ez grape. Lu~i so prihranjene za jutri{nji dan. m

µ Mirko Bijukli~V grapi Ga~nik

3-2006

38

3-2006

39

Prvi planinski korakiKako z otrokom v gore

? Manja Rajh µOton Naglost

V zgodnjem jutru sem po~asi sestopala s Pre-hodavcev po dolini Sedmerih triglavskih jezer. Ozirala sem se proti [pi~ju. Z o~mi sem tipala in iskala pot proti vrhu Velikega [pi~ja, na kate-rega sem se povzpela prej{nji dan v neznosni vro~ini s soncem na zatilju. Izpla~alo se je.

Pogled z njega mi je pokazal nove razglede v Trento. ûdovito. Ozirala sem se na drugo stran, proti Zelnarici. Ta bo ostala za kdaj drugi~. Dovolj bo Ti~arica.

Med razmi{ljanjem sem prisluhnila mole-dujo~im besedam osemletnika, ki mi je s svojim o~etom prihajal nasproti. O~e je meril pot z dolgimi in hitrimi koraki. êprav nisem razumela vsega, kar mu je govoril, sem po barvi glasu mladega planinca zlahka ugotovila, da o~ka dela predolge korake.

“Pa saj je ravno, bo{ è {el,” mu je prigovar-jal o~ka.

“Ali dela ati predolge korake?” sem ga poba-rala, ko se je na{a pot kriàla.

Odgovor je bil seveda znan.Na mojo spodbudno pripombo, kako zgoden

da je, je o~ka o~itajo~e odgovoril: “Ja, vsak dan tako zgodaj vstane, danes sem ga moral pa buditi.”

Ugriznila sem se v jezik, da nisem rekla, da je treba mlade` na druga~en na~in motivirati za hojo v hribe.

Spominjam se prispevka Stritarjev kot mladih star{ev, ki sta se spra{evala, kdaj je pravi ~as za prvo pot otrok v hribe, in opisa njihove dvodnevne poti na Koro{ico.

Na{ vnu~ek je letos dopolnil tri leta. @e ko se je rodil, sem sama pri sebi razmi{ljala, da ga bom posku{ala navdu{iti za hribe in {port na splo{no. Za prvomajske po~itnice nekako ni bilo ~asa, zato pa sva v tednu poletnih po~itnic opravila planinski krst.

Iz svojih dolgoletnih izku{enj z najmlaj{imi sem vedela, da bo izlet na Stari grad nad Celjem zanimiva in privla~na to~ka za najin prvi planin-ski izlet.

Vsak s svojim nahrbtnikom na ramenih sva se v soparnem dopoldnevu za~ela vzpenjati po Pelikanovi poti. Padati so za~ele redke deèvne kaplje. A to naju ni odvrnilo. Tudi z de`nikom lahko opraviva izlet, saj imava le slabo uro hoje. Dobre volje sva vzela pot pod noge. Ve~ji kamni na poti so ga razveseljevali, da je poskakoval z enega na drugega. [umenje Savinje in Voglajne se je oddaljevalo, le ropot voze~ih vlakov je {e segal do naju. “Sli{i{, vlak!” me je opozarjal vnu~ek Alja`.

Na grajsko dvori{~e sva stopila skozi vrata v obzidju. Uh, je visoko, se je ~udil na razgledni plo{~adi, ko sva gledala mesto, dolino, prihaja-jo~e in odhajajo~e vlake.

In kaj je Aljaù najbolj ostalo v spominu s prvega izleta? Vlaki.

“A greva na grad, bova vlake gledala? “ me je spra{eval. Ne, {la sva na èlezni{ko postajo in v enem naslednjih dni na prvo vo`njo z vlakom.

V tednu po~itni{kih dni sva se odpravila na izlet s Slemena do Planinskega doma na Grohatu in iz Logarskega kota do slapa Rinka.

Eno samo ~udenje ga je bilo, kako visoke so gore, saj ga v Prekmurju, v katerem je doma, obdaja {irna prekmurska ravnica.

@al mi je, da se star{i premalo zavedajo, da najmlaj{i doìvljajo hribolazenje na druga~en na~in. m

3-2006

38

3-2006

39

Oba imava rada gore, vsak na svoj na~in. On ljubi brezpotja, plezanje, turno smuko in vse, kar vsaj malo di{i po adrenalinu. Jaz rada pridem na vrh po ne preve~ izpostavljenih poteh, uživam v razgledu z njega in opazu-jem naravo. Poleg tega rada tudi potujeva in pogosto kombinirava oboje. Z Nininim rojstvom se je marsikaj spremenilo, a svoji ljubezni se nisva odpovedala. Le nalezla sva se njenega otro{kega za~udenja in navdu{e-nja nad stvarmi, ki so se zdele skoraj samo-umevne. Naravo sva za~ela doživljati skozi na {iroko razprte otro{ke o~i ...

»Lej bile!«

Poleti 2005 je Nina dopolnila leto in pol. Sklenila sva, da je ~as, da gremo na potovanje. S {otorom. Ne predale~ – le do italijanskih Dolomitov smo jo mahnili. Malo me je skrbelo, ker so vsi kampi precej vi{e od na{ega doma (spali smo na 800–1500 m nadmorske vi{ine), a se je izkazalo, da je bila skrb popolnoma odve~. Najina deklica je odli~no prena{ala vožnjo in vi{ino, navdu{eno je skakala naokoli, ko smo postavljali »hi{o«, sodelovala pri kuhanju ... in zelo zanimivo se ji je zdelo spanje v rokavi~-kah – na tej vi{ini se namre~ pono~i precej

V hribe z dojen~kom?Potepanje po italijanskih Dolomitih

? Mojca Kucler µDavid Kucler

shladi, njene roke pa je bilo nemogo~e spraviti v spalno vre~o.

Res smo izbirali kraj{e poti, prilagojene otroku, tako da sta nam po hoji v hribe {e ostala ~as in energija za guganje, drsanje po toboganu, žoganje in hranjenje ra~k. Na ve~ino izhodi{~ na{ih pohodov sva se midve odpeljali z avtom, ati pa je do tja odkolesaril. Nato pa sva tovorila s seboj poln nahrbnik obla~il, pija~o in obvezno kosilo: termovka vro~e vode in »quick« juhica – odli~en obrok! Nina se je vedno del poti nosila v otro{kem nahrbtniku, del poti pa je prehodila (~e smo le na{li odsek bolj ravnega terena). Seveda smo zato porabili ve~ ~asa, a smo spotoma odkrili, kako visoko leti helikopter, kako zabavno zna biti metanje kamen~kov v vodo, kako hitro te~e mravlja, kam je namenjen metulj in kako dolgo krava žve~i en grižljaj, hkrati pa sva ves ~as poslu{ala navdu{eno kri~anje: »Lej bile!« (Prevod: Glej hribe!)

Veli~astni tritiso~aki

Prve dni smo taborili pri jezeru Toblacher see (1250 m). Kraj je bil dobro izhodi{~e za izlet do vasice Sexten, nad katero dominira »gorska son~na ura«. Gre za pet tritiso~akov,

Proti sedlu Sassolungo

3-2006

40

3-2006

41

imenovanih 9, 10, 11, 12 in 1, ki so rabili za orientacijo prvim astronomom. Malo za vasico je odcep na Fischleinboden, ki je izhodi{~e za sprehod po dolini, ves ~as s pogledom na Zwöl-ferkofel (12). Potep po dolini je bil lep uvod v tisto, kar nas je {e ~akalo.

Naslednji dan smo se odpravili proti jugu, slovitim Trem Cinam naproti. V Misurini je odcep do ko~e Rifugio Auronzo pod Tremi Cinami, ki stoji 2333 m visoko. Za avto je treba pla~ati cestnino (20 EUR), za kolo pa je brezpla~no. Vendar to o~itno ni priljubljen cilj kolesarjev, saj je bil David tisti dan edini, ki je »grizel« v klanec s povpre~no oznako 17 %. Na

vrhu sva si oprtala nahrbtnika in se odpravila na romanje okoli treh veli~astnih {pic. Res je bilo precej podobno romanju, saj okoli Treh Cin vodi pot, {iroka cel meter, ki bi jo lahko kdor koli brez težav prevozil s kolesom (le del poti bi ga moral nesti na rami), videti pa je kot ljubljanska Pot spominov in tovari{tva v nedeljo – polna sprehajalcev, s kužki, vozi~ki ... Sledili smo ji do prve ko~e, pomalicali, nato pa smo jo mahnili v strmino, stran od turisti~ne »avtoceste«. Lovska potka je precej kraj{a, ozna~ena z moži~ki iz kamenja, manj oblju-dena, vodi pa skoraj tik ob stenah. Tam se res zave{, kako majhni smo v resnici ...

Sledila je selitev mimo Cortine, prek pre-lazov Passo Giau in Passo di Fedaia pod z ledom obdano Marmolado, do Campitella, prelepe gorske vasice na nadmorski vi{ini 1450 m. Izpred {otora smo imeli krasen razgled na gorski masiv Langkofel/Sassolungo. V nasled-njih dveh dneh smo obiskali prelaza Passo Pordoi (2239 m) in Passo Sella (2244 m), od tam pa {li na potep v vi{ave po gorskih potkah. Iz Passa Pordoi pelje tudi gondola na Sass Pordoi (2900 m) – pravijo, da gre naravnost v nebesa. Mi smo se namesto tega odpravili v nasprotni hrib, proti Marmoladi, po zelo lepi potki, katere zajeten kos je lahko prehodila tudi Nina sama. S prelaza Passo Sella pa smo zagrizli v ve~jo strmino. Odpravili smo se na sedlo Sassolungo (2685 m), na katero sicer pelje tudi gondola, a midva sva se odlo~ila, da bomo pot opravili pe{. Na vrhu smo si privo{~ili odli~en vro~ ~aj, nato pa sklenili, da je bilo za danes dovolj. Pot navzdol je bila kar zahtevna, pihati je za~el zelo mrzel veter in vrhovi so se ovijali v meglo, zato smo se navzdol raje peljali – z enkratno gondolo, v kateri lahko stoji le ena oseba. Videti je kot potujo~a omarica, ki ima prav poseben sistem vstopa in izstopa: ste~i mora{ po zaletni pisti in sko~iti v gondolo, redar pa za tabo zapre vrata; enako je pri izstopu – ujame te eden od zaposlenih, da te, ko ti nenadoma zmanjka tal pod nogami, ne bi vrglo na zadnjo plat. Zanimiva izku{nja in nepopisen razgled na balvane v globini ...

Osupljivi ~udeži narave

Najdlje, do koder nas je vodila pot, je bilo mesto Bolzano, glavno mesto južne Tirolske.

Planinska kavka

Krog nahrbtnika se motasnedena planinska kavka.Ta prikupna ~rnoglavkalep{a moja gorska pota.

^rna o~ka kot vraži~kame motrita radovedno,kljun~ek zeva sladkosnedno.Vse prej kot nedolžna pti~ka!

Prav postrani me pogleda,plaho se za skalo umika,brž zatem se spet dobrika.Je {e la~na? O, seveda!

Z glavico nemirno stresa.Preden dlan se je dotakne,z nje pribolj{ek mi izmakne,odleti kar brez slovesa.

Ta izurjena jadralkav zraku umetnije uganja,pod oblake se poganja,spu{~a spretna se padalka.

Od srca se ji nasmejem,ko po skalnatih poli~kahska~e v rde~ih nogavi~kah;ni~ grižljajev ji ne {tejem.

A ko nad vrhove {vigne,jo spo{tljivo ob~udujem,z njo v daljave odpotujem –želja se nad misel dvigne.

Mojca Lu{trek

3-2006

40

3-2006

41

Passo Pordoi - v ritmu Na{a ~etica koraka

Za samo mesto niti ne vem, kak{no je, ~eprav smo se, preden smo na{li kamp, skozenj peljali vsaj petkrat. Je pa odli~no izhodi{~e za potepa-nje po planoti Ritten/Renon 1000 metrov vi{e. Planota je znana po sprehajalnih potkah in krasnih razgledih na masiva Schlern in Rosen-garten (ki so nam ju žal zakrivali oblaki), lahko pa ob~uduje{ tudi zanimive zemeljske pira-mide, ki jih je z erozijo izklesala mati narava. Na vrhu vsake piramide ti~i kamen, zadnji, ki kljubuje eroziji in ohranja to posebno obliko. Piramide, ki ponekod dosežejo vi{ino tudi do 30 m, so kot velikansko bivali{~e termitov. Razgledna potka je resni~no dobro vzdrže-vana – mosti~ki, klopce, razgledne plo{~adi, kažipoti – vse je brezhibno, med potjo se lahko naje{ borovnic in nabere{ storže, uživa{ v razgledih ... Od dale~ smo pomahali masivu Schlern, ki je bil v na~rtu za naslednji dan, a smo ga morali zaradi slab{ega vremena ~rtati s seznama. Najbolj{i jabol~ni zavitek na svetu, ki ga baje strežejo pod Schlernom, bo moral

tako po~akati {e kak{no leto, da se vrnemo. Na poti, ki je zdaj že vodila proti Sloveniji, smo se zasidrali {e v Brunecku, smu~arski vasici pod Kronplatzom. Izlet v dolino reke Rive severno od vasice je bil nepozaben. Dolina v vseh odtenkih zelene barve, potka, ob kateri je ves ~as žuborel poto~ek, ledenik na masivu Rieserferner v ozadju, slapovi reke Rive, krave ob poto~ku – podoba prave idile. Ne vem, morda se mi je to tako vtisnilo v spomin zato, ker je bil to na{ zadnji izlet v Dolomitih, ali pa zato, ker ni bilo veliko ljudi, zaradi miru in spo-kojnosti, {umenja vode in frfotanja metuljev pod nogami. Vem le, da se bomo v to dolino {e vrnili. Neko~ ...

Zdaj, ko smo doma, z Nino skoraj vsak dan gledava slike s potovanja. Ko se usedem pred ra~unalnik, že sedi v naro~ju in prosi: »Nina! Bile!« In spet gledava hribe, na{o »hi{o«, Nino, atija, mami in vedno znova podoživljava na{e potovanje, ki je bilo za vse nas nepoza-bno ...

3-2006

42

3-2006

43

Namigi star{em, ki jih mika planinarjenje z otroki:• Pri na~rtovanju potovanja se prilagajajte

otroku – vožnja ga utrudi, zato naj je bo ~im manj. Na~rtujte tudi dneve po~itka, ~as za igro, sprehode ...

• Otro{ki nahrbtnik naj ima udoben sedež in naramnice, s katerimi otroka pripne{ v sedež, po možnosti naj ima tudi strehico za sonce. Prakti~no je, ~e je nahrbtnik obliko-van kot zasilni stol~ek, pomembno pa je, da je udoben tudi za no{enje – samo en hrbet imate.

• V nahrbtniku ne smejo manjkati rezervne pleni~ke, rob~ki za ~i{~enje in podlaga za previjanje, rezervna obla~ila, kapa, rokavice, krema za za{~ito proti soncu, pija~a in hrana; za primer slab{ega vremena pelerina, topla jopica, hla~ne nogavi~ke in dolge hla~e.

• Naj se vam ne mudi na vrh – otrok ne more sedeti v nahrbtniku celo ve~nost! Sedenje v nahrbtniku mu pritiska na žile v dimljah, zato ima slab{e prekrvljene noge. Ustavite se, privo{~ite mu po~itek na travi in požirek pija~e. Naj si pretegne noge in roke, stare-

j{i dojen~ek, ki že hodi, pa lahko poskusi del poti opraviti tudi pe{ (~e je pot za to primerna, seveda). Cilj ne sme biti vrh, ampak pot sama. ê je otrok zelo utrujen od no{nje in hoje, ne rinite naprej za vsako ceno, ampak se obrnite proti dolini. Vrh vas bo po~akal do naslednji~!

• Naj bodo izleti v hribe za otroka zabavni: pustite mu, da poduha cvetlico in namo~i roko ali nogo v gorski poto~ek; spodbujajte ga k poslu{anju in opazovanju narave; skupaj zapojte pesmico ali pa mu povejte zgodbico o prijaznem gorskem {kratu ... Na vrhu mu ne pozabite pritisniti žiga na roko, po izletu pa ga spodbujajte, da bo le-tega {e ve~krat podoživel: oglejte si fotografije, pogovarjajte se z njim o izletu, starej{i otrok pa lahko z nekaj ~a~kami »nari{e« va{ izlet v dnevnik izletov (dnevnik Ringa raja dobijo vsi otroci brezpla~no ob pla~ilu ~lanarine PZS – ~e vzamete družinsko ~lanarino, bo celo ceneje, kot ~e vzamete le dve odrasli!). Naj bodo va{i izleti v hribe taki, da se jih bo otrok veselil. Le tako mu boste privzgojili ljubezen do gora ... m

Pod Tremi Cinami – kako majhni smo v resnici ...

3-2006

42

3-2006

43

Nadaljujemo z opisom modernih obla~il, ki nam jih v vedno ve~ji izbiri ponujajo gorni{ke trgovine.

Nova za{~itna plast (protection layer)

@e v klasi~nem ~ebulnem konceptu je za{~itna plast (protection layer) vetrovka, ki naj bi nas teoreti~no stoodstotno {~itila pred padavinami in vetrom. Obi~ajno je narejena iz membranske tkanine, ki naj bi zagotavljala dihanje in s tem povezano udobje pri aktivni uporabi. Tak{ne vetrovke so med slovenskimi gorniki zelo raz{irjene in izoblikovalo se je generi~no ime »goreteks jakna«. Trendi pa gredo v smer opu{~anja klasi~nih jaken, saj v kombinaciji z uporabo obla~il softshell postajajo vse manj potrebne. Na njihovo mesto prihajajo lahke vetrovke, ki s teò 250 do 400 gramov (kar je lahko tudi le tretjina teè klasi~ne jakne) ponujajo primerljivo za{~ito. Prav tako zavzamejo bistveno manj prostora in ve~ino

Novi koncepti gorni{kih obla~ilKaj oble~i za v gore?

? Bo{tjan Virc

~asa preìvijo v nahrbtniku, na dan pa jih potegnemo le, ko razmere postanejo res hude. Najbolj raz{irjene so lahke vetrovke iz zelo tankih in lahkih materialov goretex paclite in conduit silk. Poleg nizke teè in prostornine je klju~na prednost tovrstnih vetrovk precej bolj{e dihanje. @al se ne moremo izogniti tudi slabim stranem. Tako tanka tkanina je precej ob~utljiva na mehanske po{kodbe. Kroji so ponavadi precej ozki in ne dovoljujejo, da bi pod vetrovko oblekli recimo puhasto bundo v primeru bivakiranja ali neaktivnosti v slabem vremenu. Kapuce so precej poenostavljene in ne nudijo prave za{~ite v hudem vetru in padavinah. Nekateri proizvajalci so tako è predstavili jakne, ki temeljijo na ultralahkih tkaninah, imajo pa celotno funkcionalnost standardnih alpinisti~nih jaken (Berghaus Paclite Alpine Pro, Lowe Alpine Grepon), seveda tudi na ra~un ve~je teè in volumna, tako da se spet postavlja vpra{anje smisel-nosti. Vse to pa ne pomeni, da so klasi~ne

Sodobne puhovke so lahke, prakti~ne in nas {~itijo tako pred mrazom kakor tudi pred vetrom. µ Bo{tjan Virc

3-2006

44

3-2006

45

vetrovke izumrle. V ekstremnih razmerah {e vedno nudijo bolj{o za{~ito, so odpornej{e proti obrabi, nekaterim so enostavno bolj v{e~. Prav tako so robustne vetrne hla~e iz materiala goretex XCR {e vedno odli~na izbira za zimsko gorni{tvo. Kot smo è omenjali, so noge manj ob~utljive na mikroklimo. Poznam alpiniste, ki na standardne jakne prisegajo tudi zato, ker so »toplej{e«. To je verjetno res, vendar moram opozoriti, da funkcija vetrovke ni izolacija, saj je razmerje teà/izolacija sila borno.

Kdor res misli, da tovrstna obla~ila ohra-njajo gornika suhega, naj se v najdra`ji vetrovki v de`ju ali mokrem snegu odpravi na strmo turo z nahrbtnikom. Mislim, da mu bo è ~ez pol ure jasno, o ~em govorim. Narave in zakonov fizike se ne da pregoljufati. Obljube proizvajalcev, ki nam garantirajo suh ob~utek v vseh pogojih, so seveda zgolj marketin{ke poteze, realnost je nekaj povsem drugega. Pri tem niti ni ve~ pomembno, ali smo bolj mokri zaradi lastnega znoja, ki v tak{ni vlagi ne more ve~ prehajati skozi membrano, ali zaradi de`ja, ki pride z zunanje strani. Tudi zato nekateri hardcore alpinisti ne nosijo s sabo vetrovk, saj pravijo, da je vseeno, ~e so mokri v vetrovki ali brez nje. Vetrovke nas ohranjajo relativno suhe, ko smo pri miru (ko vedrimo, varujemo sople-zalca ali bivakiramo), in {e to le za dolo~en ~as. Kakor koli je è industriji uspelo, da nas s svojimi izdelki dobro varuje pred vetrom, je o~itno v primeru padavin »tr~ila« ob meje fizike. êdalje ve~ alpinistov in raziskovalcev se usmerja v raziskavo materialov in obla~il, ki sicer ne bodo nepremo~ljivi, bodo pa uporab-niku omogo~ali relativno udobje tudi v de`ju in snegu. Ne verjamete? Spomnite se le dobrih starih rokavic iz kuhane volne, ki jih veliko ljudi {e vedno z veseljem uporablja. Seveda premo~ijo takoj, ampak glej ga zlomka, tudi ko so mokre, {e vedno dobro izolirajo in na koì imamo prijeten ob~utek. ê zaledenijo, pa {e toliko bolj{e, saj nas v tem primeru {~itijo {e pred vetrom. To se imenuje ob~utek suhosti (virtual dryness) in bo verjetno koncept pri-hodnosti. V igri je tudi ponovno vra~anje k naravnim materialom, predvsem k volni. No, pustimo se presenetiti.

Do takrat imamo na voljo razli~ne vetrovke. Ponudba v slovenskih trgovinah je dovolj velika za vse okuse. Za tradicionaliste in ekstremiste

klasi~ne dvo- in troslojne vetrovke, za moder-niste pa ultralahke. Najbolj zagrizeni tako ali tako prisegajo na svoje softshelle.

Novi thermal layer

V sodobnem konceptu obla~enja se je redefinirala tudi plast, ki nas greje oz. v svojem bistvu izolira (thermal layer). Klasi~ni ~ebulni koncept namre~ nikoli ni zares upo{teval raz-li~ne intenzivnosti gibanja v gorah. Tako so {e vedno pogosti primeri, ko na lep zimski dan posamezniki, oble~eni v termovelur in vetrovko, vsi preznojeni dihajo v hrib, da bi na vrhu kaj hitro ugotovili, da jih zebe. Seveda se je ve~ina gornikov è ~isto intuitivno pri-lagodila novemu konceptu. Navzgor hodijo ali plezajo zgolj lahno oble~eni, morda celo samo v perilu. Vi{je, ~e je treba, dodajo {e velur ali vetrovko, na vrhu pa oble~ejo vse, kar imajo s sabo. S tem ni seveda ni~ narobe, dejstvo

Hard shell ali soft shell? Na to vpra{anje si mora odgovoriti vsak sam glede na svoje potrebe in èlje.

µK

lem

en M

ali

3-2006

44

3-2006

45

pa je, da imajo termovelurji svoje omejitve. Sicer izredno dobro dihajo, a zavzamejo veliko prostora in razmerje teà/izolativnost ni ravno najbolj{e.

ê med turo nosimo softshell, bomo za situ-acije v mirovanju raje posegli po sodobnih ter-moobla~ilih, ki so ponavadi narejena iz tanke tkanine, polnjene s puhom ali sinteti~nim pol-nilom. Sodobne puhaste bunde so namre~ zelo lahke, {~itijo pred vetrom in se izjemno dobro stisnejo. Ultralahki modeli tehtajo manj kot ter-movelur debeline 200, stisnejo se na volumen ve~jega kozarca kislih kumaric, izolativna vrednost pa je izredna (Mountain Hardwear Phantom, Millet Rescue). Tak{en kos obla~ila nam izjemno pomaga pri udobju in varnosti na turi. Sam sem v taki bundi udobno spal pozimi v neogrevanih ko~ah, varoval soplezalca, kuhal in kartal v zimskem bivaku, na vrhu brez drge-tanja malical ali pa~ samo udobno meditiral in opazoval lepoto okoli sebe. Z uporabo tak{ne lahke puhovke lahko tudi zmanj{amo teò potrebne spalne vre~e za ve~dnevne zimske ture. V primeru nesre~e pa je tak{no obla~ilo lahko tudi kos, ki odlo~a o preìvetju.

Tudi bolj standardne sodobne puhovke tehtajo manj kot kilogram, obi~ajno pa nudijo {e puhasto kapuco, bolj{e izolirajo kot ultra-lahke, so malo dalj{e in mnoge med njimi so z membrano ali premazom tudi (delno) za{~itene pred padavinami. Obi~ajni problem je, da je zunanja plast dejansko narejena iz nepremo~-ljive tkanine, nima pa varjenih {ivov, ki prvi za~nejo pu{~ati.

V tretjo kategorijo sodijo odpravarske bunde, katerih teà dosega 1,5 kg in ve~. Smrtni sov-ra`nik puha je seveda vlaga, kjer v ekstremno mokrih razmerah ne pomaga prav nobena za{~ita. Ko se puh premo~i, namre~ izgubi prakti~no vso izolativno vrednost. Za obi~ajno zimsko uporabo – turno smuko, pohodni{tvo, enodnevno plezanje, spanje v zimskih sobah in bivakih – to ponavadi ni problem. Za vse ostale situacije – ve~dnevno plezarijo, bivakiranja na prostem, odprave – pa so bolj{a izbira bunde s sinteti~nim polnilom (Patagonia DAS, Moun-tain Hardwear Chugach, Mammut Stratus …), ki so glede na izolativnost malo ve~je in te`je, ampak precej robustnej{e in manj ob~utljive na padavine. Sinteti~no polnilo (polarguard, primaloft) namre~ ohranja ve~ino svoje izo-

lativnosti, tudi ~e je premo~eno. Ameri~ani za tovrstne jakne è uporabljajo naziv belay jacket, kar bi v prevodu pomenilo jakna za uporabo na varovali{~ih. Njihov kroj je ponavadi tak{en, da jih oble~emo ~ez vse spodnje plasti, tudi ~ez vetrovko. Na varovali{~ih je ponavadi to tudi edina mo`nost. Tak{ne bunde so pona-vadi cenej{e kot puhaste, slabost pa je, da v primeru intenzivne uporabe izgubijo svoje izo-lativne lastnosti è po nekaj sezonah. Teh sin-teti~nih bund ne gre zamenjevati s cenej{imi smu~arskimi bundami, ki so ponavadi precej te`je, imajo manj polnila, polnilo je slab{e, za povrh pa so opremljene s celim kupom modnih dodatkov, èpov in podobne nepotrebne navlake.

Vse doslej opisane jakne so namenjene zimski uporabi. Za toplej{e mesece ne bo ni~ narobe, ~e na dnu nahrbtnika vedno po~iva kak termovelur, najbolj{a re{itev pa so ultralahki puloverji s sinteti~nim polnilom (Patagonia Micropuff pullover, Berghaus Infinity Light). Ti tehtajo okoli 300 gramov, kar je pribli`no teà termovelurja debeline 100, njihova izo-lativna vrednost pa je primerljiva z najdebele-j{imi velurji. Poleg tega najlonska tkanina {~iti pred vetrom in manj{imi padavinami. Isto~-asno to pomeni precej slabo dihanje, ampak saj jih tako in tako potrebujemo predvsem za takrat, ko mirujemo. Tudi v poletnem ~asu tak{no obla~ilo pove~a udobje, naredi bivak znosnej{i, v primeru vremenskega preobrata pa prihrani kak{no re{evalno akcijo. Analize re{evanj v gorah kaèjo, da je zelo veliko problemov povezanih prav s tem, da gorniki v zagati pri sebi niso imeli ustreznih obla~il, ki bi jih obvarovala pred mrazom. Z razvojem lahkih in u~inkovitih termoobla~il ne bi smelo biti nobenega izgovora ve~.

Prav tako kakor pri softshellih so tudi tukaj na voljo brezrokavniki tako s puhastim kot sinteti~nim polnilom. Brezrokavniki nam {e za manj{o teò ogrejejo sredico telesa, omo-go~ajo pa tudi udobje pri uporabi v gibanju. Ponudba termoobla~il pri nas je skromna. Dasiravno imajo prakti~no vse v Sloveniji pri-sotne znamke v ponudbi tudi razli~na puhasta in sinteti~na termoobla~ila, jih uvozniki o~itno ne naro~ajo. Pomenljivo je, da sem edino sin-teti~no termojakno v Ljubljani odkril v Igluju

3-2006

46

3-2006

47

med vzorci za odprodajo. Po drugi strani mi je poslovodja v Promontani zaupal, da so imeli vzorec ultralahke puhovke MHW Phantom v prodaji, a nikakor ni {la v promet. Razumem sicer, da je to povezano s povpra{evanjem, po drugi strani pa tudi z izobraèvanjem in osve{~anjem kupcev. V slovenskih trgovinah sicer lahko najdete nekaj klasi~nih puhastih bund, a {e te ponavadi zgolj v mo{kih krojih. Precej bolj{a ponudba je v trgovinah takoj za italijansko mejo, {e ve~ja pa seveda v spletnih trgovinah. Za ekstremnej{e razmere so na voljo tudi hla~e tako s puhastim kot s sinteti~nim polnilom.

Razli~ni pogledi

Veliko informacij najdete na spletnih straneh proizvajalcev, precej bolj{e pa so razne neodvisne ocene in testi, ki nam odprejo o~i tudi v smeri, o katerih mogo~e sami nismo razmi{ljali ali si jih nismo hoteli priznati. Meni je osebno najbolj pri srcu zelo zanimiva stran britanskega alpinista Andya Kirkpatricka www.psychovertical.com. Na njej najdete veliko ~lankov in testiranj opreme, ki so è v osnovi skregani z marketin{kimi obljubami proizvajalcev. Vse skupaj pa morate jemati z veliko mero osebne presoje in kriti~nosti. Pogledov na eno in isto stvar je zelo veliko. Vse-kakor ne gre zanemariti tudi vsega znanja, ki ga je v desetletjih nakopi~ila {portna industrija. Le redki izdelki so res slabi, ve~ina je dobrih, nekateri pa so odli~ni. Odli~nost naj bi se merila predvsem v tem, da izdelek uporabljate, ne da bi o njem razmi{ljali. ê se v obstoje~ih obla~ilih dobro po~utite, ni nobene potrebe, da bi ga vrgli pro~. Dejstvo je, da so novi koncept ustvarili gorniki, ki so iskali poenostavitve in izbolj{ave v tistem, kar je pred nekaj leti pridigala industrija. Danes je industrija sicer res prevzela te ideje, àl pa jih je spet inter-pretirala po svoje (da ne re~em zakomplici-rala) in tako so na trgu mnogi res odli~ni kosi obla~il, ki, kot sem è omenil, z osnovnim konceptom nimajo kaj dosti zveze. Res je, da obla~ila postajajo ~edalje la`ja, udobnej{a in uporabnej{a. Nekaterih stvari pa se ne da niti jih ni treba menjati ~ez no~. O~itno bo klasi~ni oran`nofluorescentni troslojni Mammutov vetrni komplet z velikimi napisi Extreme {e

nekaj ~asa ostal na vrhu èlja mnogih gornikov. Sam sem recimo prav zadovoljen z masivnimi zimskimi vetrnimi hla~ami, na enodnevnih turah ne nosim rezervnih nogavic in perila, pri velurjih dajem prednost dihanju pred za{~ito, ob padavinah se rad zate~em v zavetje vetrovke, na rokavice iz kuhane volne se lahko zanesem tudi v najslab{ih razmerah, v milej{ih razmerah prisegam na tanek brezrokavnik iz

V topli bundi je tudi nepri~akovana zimska no~ prijetnej{a in predvsem varnej{a.

windstopperja, v zimskem ~asu pa brez majhne puhovke v nahrbtniku ne grem nikamor.

Po drugi strani sem na za~etku zimske sezone, ko je prvi~ pritisnil mraz, na grebenu Karavank sre~al moàka v razvle~eni bom-ba`ni mikici v spremstvu golega psa. Mo` je bil kljub vetru in mrazu videti povsem zado-voljen, njegov pes pa je tudi zadovoljno mahal z repom. m

µA

nè

ôk

l

http://www.psychovertical.com

3-2006

46

3-2006

47

Priprave»êstitam! No, pa bo treba spet organizi-

rati dràvno tekmovanje,« je bil Majin odziv na moje obvestilo o zmagi na 16. tekmovanju Mladina in gore januarja lani v Novi Gorici. Vedela je, kaj to pomeni, saj je MO PD Ljub-ljana Matica organiziral tak{no tekmovanje è pred {tirimi leti. Sam sem to dodobra spoznal v tednih pred leto{njim tekmovanjem. Iska-nje sponzorjev, priprava biltena tekmovanja, organizacija malic in kosil na {oli, literarni in likovni nate~aj, priprava kulturnega pro-grama, obve{~anje medijev, priprava dodat-nega gradiva za tekmovanje, organizacija orientacijskega pohoda, izbira in priprava prostorov na {oli, iskanje filma Triglavske strmine, okrasitev {ole z likovnimi izdelki, fotografijami in panoji Planinskega vestnika, priprava {olskega ozvo~enja … Pred tekmova-njem je bilo treba opraviti zelo veliko dela.

@e konec novembra so udeleènci dobili dodatno gradivo za tekmovanje. Tema je bila tokrat Zgo-dovina slovenskega gorni-{tva. Dodatno gradivo je sestavil geograf in vodnik PZS ter soavtor knjige Planinska {ola Matija Zorn. êprav je »uradno« tekmovanje organizirala Mladinska komisija PZS ob pomo~i soorganizator-jev PD Ljubljana Matica in O[ Sostro (sli{i se, kot da bi bila to cela mnoìca ljudi), je vsa organizacija slonela na ramah nekaj posameznikov. K sre~i je

Mladi ljubljanski gorniki spet najbolj{i17. dràvno tekmovanje Mladina in gore

? in µ Joè Drab

bilo na samem tekmovanju druga~e. Takrat je bilo res dovolj pomo~nikov, tako da je vse teklo tako, kot je treba.

Tekmovanje

V soboto, 14. januarja 2006, je bilo na O[ Sostro v Ljubljani è 17. dràvno tekmovanje Mladina in gore. Sodelovalo je 26 {tiri~lanskih ekip iz razli~nih krajev Slovenije. Ekipe so se uvrstile na dràvno tekmovanje na podlagi uvr-stitev na regijskih tekmovanjih, ki so potekala oktobra 2005. Zunaj konkurence pa je svoje znanje preizkusila tudi mlada ekipa na{e {ole, ki se bo {la pomerit na tekmovanje v nasled-njih letih. Tako se je tekmovanja udeleìlo ve~ kot 130 tekmovalcev, njihovih mentorjev in spremljevalcev.

Tekmovanje se je za~elo ob 9. uri z uvodnim kulturnim programom, ki so ga pripravili

3-2006

48

3-2006

49

u~enci in u~itelji O[ Sostro, ter pozdravnimi besedami povabljenih gostov. Zelo zanimiv je bil {aljiv gorni{ki ske~ o tem, kako sta {la stara alpinista Fran~ek in Joà plezat v ôpov steber. Zgodila se je nesre~a in re{ili so ju gorski re{evalci s helikopterjem. V ske~u, ki ga je napisal u~enec Anè Birk, sta poleg njega nastopala {e u~enca Bla` Birk in Nejc Fister (vsi trije iz na{e tekmovalne ekipe) ter Miha Groznik (rezerva ekipe) in Jan Vodopivec. Med govorniki pa so navzo~e pozdravili: Bla` Lesnik, na~elnik MO PD Ljubljana Matica in napovedovalec radia Ognji{~e, ki je celotno pri-reditev tudi povezoval, ravnateljica {ole Mojca Pajni~ Kirn, predsednik PD Ljubljana Matica Toma` Willenpart, predstavnica Zavoda za {port Slovenije, predsednik PZS Franci Ekar, vodja gorni{ke dejavnosti na O[ Sostro Joè Drab, Jure Cencelj iz MK PZS in Brigita êh, vodja tekmovanja, ki je tudi podala nadaljnja navodila za tekmovanje.

Pisanje testov in aktivnosti po skupinah

Sledil je prvi preizkus za tekmovalce – re{evanje testov. Ekipe so morale odgovoriti na 30 vpra{anj iz tem planinske {ole. Razvese-lila jih je leto{nja novost – ni bilo negativnih to~k za napa~ne odgovore. Kljub temu vpra{a-nja niso bila preprosta, saj ni nobena ekipa pra-vilno odgovorila na vsa. Najbolj{a je bila prav ekipa na{e {ole »GRS – gremo raje spat«, ki je napa~no odgovorila le na 4 vpra{anja izmed tridesetih. V tem ~asu je bilo tudi sre~anje mentorjev, na katerem je zbrane pozdravil tudi predsednik PZS Franci Ekar. Predstavniki MK PZS so seznanili mentorje z delom in akcijami, ki bodo potekale ob jubilejnem 50. letu MK. Nato je Joè Drab predstavil nadaljnji potek dogajanja na tekmovanju.

Ko so otroci nehali re{evati teste, so se razdelili v skupine z namenom, da bi se ~im bolj pome{ali in se tako med seboj spoznali. Tudi mentorji so praviloma {li v skupine, v katerih ni bilo otrok iz njihovih ekip. Tako sta prvi ekipi od{li na orientacijski pohod v okolico {ole, v kateri sta morali poiskati {tiri kontrolne to~ke. Na dveh sta zmrzovala najbolj zagnana orientacista PD Ljubljana Matica Maja Kopriv{ek in Mi{o Kova~, ki sta

orientacijski pohod tudi pripravila. Precej ga je olaj{al trd, zmrznjen sneg; lahko smo hodili po poljih in njivah ter mo~virju – to bi bilo sicer skoraj nemogo~e. Najvi{ja to~ka orien-tacijskega pohoda je bila pri znani cerkvi sv. Urha.

Tretja in ~etrta skupina sta si ogledali pred-stavitev trekinga »Alta via della Valmalenco« v italijanskih Centralnih Alpah, ki se ga je za nagrado udeleìla lanska zmagovalna ekipa z na{e {ole. Domen Drab, ~lan lanske zma-govalne skupine in zdaj è srednje{olec, je gledalcem ob projekciji slik in filmov pribliàl zanimivo enotedensko dogajanje na trekingu (glej PV 10/2005). Peta in {esta skupina pa sta si ogledali najstarej{i slovenski igrani film Tri-glavske strmine, ki so ga daljnega leta 1932 posneli skala{i. Za uvod je nekaj o samem filmu povedal vodnik PD Ljubljana Matica Edo Grabrijan.

Po vsaki uri so se skupine zamenjale, vmes, ko so imele ~as, pa so lahko {le na kosilo v {olsko jedilnico.

Med potekom teh aktivnosti je prireditev obiskal tudi predsednik dràve, dr. Janez Drnov{ek. Obkroèn z otroki si je ogledal {olo in pozdravil udeleènce tekmovanja. Dobre volje se je spro{~eno pogovarjal z organizatorji tekmovanja, {e posebno pa z otroki.

Mlade planince je na tekmovanju obiskal tudi predsednik dràve dr. Janez Drnov{ek.

3-2006

48

3-2006

49

Zdaj pa zares

Po teh aktivnostih so se ekipe spet zbrale in v {olski avli do~akale razglasitev rezultatov po prvem delu. V finale se je uvrstilo {est naj-bolj{ih ekip, ki so tekmovale na kvizu pred ob~instvom. Poleg pisnih odgovorov so morali u~enci pokazati tudi prakti~no znanje: izdelo-vati so morali vozle in prepoznati gorni{ko opremo. Da tudi tukaj vpra{anja niso bila lahka, dokazujejo {tevilni napa~ni odgovori. V finalnem delu je bila med prvim odmorom podelitev literarnih in likovnih nagrad. Lite-rarni nate~aj je imel dva naslova, in sicer Moj najljub{i vzpon in Zakaj hodim v gore, prvo mesto med sicer skromnimi {tirimi deli pa je {lo v Ljubno ob Savinji. U~enka tamkaj{nje O[ Mirjam Mo~nik nam je svoje delo tudi pre-brala. Likovni nate~aj pa je imel temo Pustite nam gore ~iste. Konkurenca je bila ve~ja, zmagal pa je u~enec Andra` Karni~nik iz Meìce. Nagrado je prejela tudi ekipa, ki je bila naj-hitrej{a v orientacijskem pohodu.

V drugem odmoru smo izvedli pravo majhno tekmo v {portnem plezanju na umetni plezalni steni, za katero je vsaka finalna ekipa prispe-vala enega tekmovalca. Prav vsi so priplezali na vrh {estmetrske stene, tako da je kon~nega zmagovalca izdala {ele {toparica. Dale~ najhi-trej{i je bil doma~i plezalec Anè Birk, ki pa je imel tudi majhno prednost »doma~ega terena«. To tekmovanje je pripravil nekdanji u~enec

na{e {ole, alpinisti~ni pripravnik Marko Bitenc, tudi sam neko~ tekmovalec na MIG (bil je zelo blizu zmage, ampak …).

Kviz je potekal v pravem {portnem ozra~ju, saj je bil izid vseskozi tesen, v zadnjem delu pa je najve~ znanja pokazala prav na{a ekipa »GRS – gremo raje spat« iz O[ Sostro PD Ljubljana Matica pod vodstvom mentorja Joèta Draba in si tako prisluìla prvo mesto. Za nagrado je dobila tabor v tujini, ki ji ga poklanja MK PZS, ter prakti~ne nagrade.

Boj za preostala mesta pa je bil napet do konca in odlo~ale so res malenkosti. Drugo mesto je osvojila ekipa Giftne bonte iz O[ Meìca pod vodstvom mentorice Marjete Karni~nik. Za nagrado si je prisluìla dvakrat vikend paket v Domu na Koro{ici in Ko~i pri Triglavskih jezerih, ki ga podarjata PD Celje in PD Ljubljana Matica, ter prakti~ne nagrade. Tretje mesto pa je zasedla ekipa Divji lovci iz PD O`balt-Kapla in O[ Brezno-Podvelka pod vodstvom mentorice Petre Ma~ek. Ta ekipa si je poleg prakti~nih nagrad prisluìla vikend paket na Planini Pri jezeru, ki ga podarja PD Integral Ljubljana.

Kon~ni rezultati finala:

EKIPA

To~

ke p

o pi

snem

del

u

To~

ke v

fin

alu

Mes

toGRS 74 20,5 1.

LAKOTNIKI 71 14,5 4.

DIVJI LOVCI 68 15 3.

GIFTNE BONTE 68 16 2.

KLAV@ARJI 67 14 5.

BLEJSKI KOZOROGI 65 12,5 6.

Tekmovanje se je kon~alo pozno popoldne. Otroci in mentorji so se polni vtisov vra~ali v svoje kraje. In ker je PD Ljubljana Matica zmagalo è drugi~ zapored, je organizacijo naslednje leto velikodu{no prepustilo drugo-uvr{~eni ekipi. Torej se vidimo ob letu osorej v Meìci. m

Tudi planinci tekmujemo

3-2006

50

3-2006

51

Janeza poznamo {tevilni planinci in smu~-arji in vendar z zamudo predstavljam tega oboèvalca gorskega sveta, rojenega 12. oktobra 1924 v Dra`go{ah. Pri srcu so mu vse gore, saj je kljub visokim letom kos tako nizkim kot visokim, tako travnatim kot skalnim, tako kopnim kot zasneènim strminam. Na njih ga sre~ujemo vse leto, samega ali z èno, bodisi na turi, na smu~i{~u ali ko nabira gobe, borovnice, maline, kostanj ali zdravilna zeli{~a. Je imeniten pripovedovalec z ostrim spominom. Ne manjka mu doìvetij iz let pred vojno, med partizani in v slu`bi v JLA ter tistih, ki jih v gorah in na belih vesinah è dokaj let doìvlja kot zdrav in trden upokojenec. Gore, gore in spet gore ...

Do 14. leta je ìvel v Dra`go{ah. Na Rati-tovcu je bil s sosedom Jernejem [midom in ob~-udoval Julijce, Karavanke in Grintovce. Poznal je komaj kak vrh, za prazen èp kme~kega fanta so bile predale~. Bila pa je velika èlja, da bi jih neko~ obiskal. Imel je Jelovico, na kateri je pasel ov~jo ~redo in mimogrede oblezel skoraj vse njene kuclje, vrta~e, prostrane gozdove. Kon~al je osnovno {olo in {el v uk v Kropo. V Obrtni {oli tovarne Plamen se je u~il za stroj-nega klju~avni~arja in tam do~akal okupacijo. @e 8. avgusta 1941 je sre~al »go{arje« – novoro-jeno slovensko partizansko vojsko.

Med Dra`go{ko bitko si je doma zdravil po{kodovano oko. êtudi {e ni bil borec, je pomagal v akciji, junija pa è s Sel{ko ~eto par-tizanil med Jelovico in Sorico. Bilo je vro~e, ves nem{ki 18. gorski polk je s strelci hajkal za par-tizani; padlo je 36 borcev. Zavlekli so se v visoke pe~i Dra`go{ke gore. [lo je za las, a ostali so ̀ ivi – po {tirih dneh brez hrane in pija~e. Nato je do pomladi kot kurir Jelov{ke ~ete na smu~eh kri-àril po Jelovici, maja pa s soborci pre{el na levi breg Save. Do avgusta so delovali med Dobr~o in Kokro, sre~al bi jih lahko na Konj{~ici, Kofcah, Kri{ki gori, Storì~u, v Hudi~evem bor{tu, na Javorjevem vrhu, Krvavcu ... Nekaj ~asa je bil v

Mladostni osemdesetletnik Janez Lu{ina

? Pavle [egula

partizanski tehniki pri Niku Kav~i~u nad kajò »Pri ^rvu« visoko pod Malim Grintovcem. Avgusta je bil spet na Jelovici, ob kapitulaciji Italije pa je deloval od Cerkljanskega tja do [kofje Loke.

Januarja 1944 je bila ~eta v sestavu XXX. divizije NOV in POJ. Na [entvi{ki planoti so pripravljali pohod v Bene{ko Slovenijo in Rezijo, ki naj bi se po 80 letih italijanske okupa-cije vrnili v naro~je Slovenije. Za~elo se je konec januarja. Vrstili so se spusti in vzponi: prehod ~ez ledeno Idrijco, Banj{ka planota, sestop, ~ez kolena globoka So~a pod Doblarjem. Opomogli so si v vasi Srednje ter v starih strelskih jarkih prebili nem{ko obstreljevanje z minometi. Po Kolovratu in Livku je sledil vzpon do cerkvice na Matajurju. Ob Nadiì je spet pokalo in spet so morali ~ez vodo, pa skozi sotesko Pradol in ~ez goro Mijo do Breginja; tam so jih va{~ani nasitili z mlekom in polento. Janez je z za{~itnico moral {e na Kobari{ki Stol. Od tam je uzrl Rezijo in se kon~no zna{el v vasi Plati{~e, potem pa je komisar povedal, da naprej ne gredo, ker so na meji s Slovenci naseljenega ozemlja.

Vra~ali so se ~ez Staro goro. Pod drevesi so pobirali marone in si s surovimi te{ili lakoto. To odtlej po~ne vselej – ko nabira kostanj, poje prgi{~e surovih plodov. Pod Kolovratom so pri Kamnu bredli globoko So~o; dràl se je za mulin rep, da ne bi utonil. Obleka jim je zmrzovala na mokrih telesih. Posu{ili so se v kaverni pri samo-tarju, ki je pod Krnom in Rde~im robom iskal staro èlezo in granate. Do [entvi{ke planote – tam je bilo konec pohoda – so pri{li ~ez Mrzli vrh in spet ~ez vodo – Tolminko in Ba~o.

Aprila 1944 je bil è v Gorenjskem odredu; delovali so pod Krvavcem. Med boji in premiki se je zna{el tudi na Ra{ici in [marni gori, opravil je voja{ki te~aj in bil dodeljen enoti v Polhograj-skih dolomitih. Z Nemci in domobranci so se vojskovali na obmo~ju Osolnika, To{~a, Pasje ravni, O`bolta. Danes prijetni planinski cilji so

planinski portret

3-2006

50

3-2006

51

bili takrat nevarni, ìvljenje ni bilo vredno po~-enega gro{a.

Po osvoboditvi Beograda, 20. 10. 1944, se je marca 1945 s tovari{i iz razli~nih enot v dolgem dvodnevnem pohodu in negotovih bojnih raz-merah odpravil iz Cerknega ~ez Vojsko, Trnovski gozd, mimo Postojne, Pivke, Ma{una in âbra v ^rnomelj. Oprani in re{eni u{i so z DC-3 pole-teli v Beograd – v zvezno {olo za poveljnike.

Za~elo se je novo obdobje, spet ~as v gorah, ~as v JLA, ki je trajal kar 35 let. Izbral si je delo v planinskih in izvidni{kih enotah. @iveli so v gorah, ki jih je imel rad. Bilo je veliko lepih doì-vetij v sredo- in visokogorju, za~injenih s smu~-anjem. Njegovi ob~asni sodelavci in tovari{i so postali {tevilni imenitni slovenski alpinisti, re{evalci in smu~arji. Oblezel je na{e Alpe in ve~ino gorstev Balkanskega polotoka: Dinar-sko, [arplanino, Gorski Kotar, Vla{i} in {tevilne druge, ni~ manj divje gorske skupine.

@e decembra 1945 je z vojaki izvidni{ke ~ete XXXI. divizije opravil smu~arski te~aj na Velikih Blokah. Od 20. januarja do 20. marca 1946 je bil na nadaljevalnem smu~arsko-pla-ninskem te~aju za komandirje ~et in vodov planinskih in izvidni{kih enot v Kranjski Gori. Vodja je bil major Stane Pi{ler, oficir predvoj-nega planinskega polka, partizan in predavatelj v oficirski {oli NOV in POS. Marca 1937 je bil z vodom vojakov planincev med re{evalci `rtev plazu pod Storì~em. In{truktorja civilista sta bila Tone A`man iz Krope in Stane Koblar z Jesenic. Vadili so med Tamarjem in Vr{i~em.

Med 20. junijem in 20. avgustom 1946 je bil na planinsko-plezalnem te~aju v Aljaèvem domu, ki ga je oskrboval Janez Brojan st. z druìno. Vodja je bil spet Stane Pi{ler, in{truk-torji pa Joà ôp, Andrej More - Gandi, Stane Koblar, Maks Medja in Dolfe Kramàr. Osnove so obdelali na »Malem Triglavu« za domom, vzpone pa na Triglavu, [krlatici, Razoru, Dov{kem kriù, Rjavini, Cmiru, v dolini Tri-glavskih jezer, na Bogatinu, Lanèvici in drugih vrhovih. Neko~ so na neoskrbovani Kredarici na{li vse navzkri` in ravnokar posvinjano. Patrola je nemarneè prestregla pri Stani~evi ko~i. Vrnili so se in poskrbeli za red! V karavli v Vratih so domovali grani~arji, v Bovcu sedeli Angleì. Te~-ajniki so z in{truktorji plezali v Slovenski smeri, Janez pa v navezi v Kratki in Dolgi nem{ki ter Prusik-Szalajevi smeri. Cesto v Vrata je Pi{ler s

te~ajniki in vojaki 3. kraji{ke brigade usposobil za tovornjake. Veliko doìvetje je bila veli~astna proslava »Triglav v svobodi«. Zbralo se je ve~ tiso~ planincev, mnogi so bili na vrhu o~aka.

Naslednjih sedem mesecev je po preme-stitvi v VI. armijo prebil v gorah okoli Sarajeva, Konjica, Fo~e in Gora`da. General Mihajlo Apostolski ga je dodelil planinskemu bataljonu posadke v Konjicu na Neretvi. Tamkaj{nje gore so podobne na{im. Septembra, oktobra in novembra 1946 so urili vojsko v plezanju in hoji na Prenju, ^vrsnici in Treskavici, kjer so se skrivali ostanki ~etni{ke vojske. Kdor je bil v uniformi KNOJ-a in OZN-e z modrimi oznakami, v teh gorah ni bil preve~ varen. Po vzponu na enega tamkaj{njih vrhov so mu va{~ani z vzno`ja povedali, da so ga opazovali ~etniki in mu prizanesli s svincem; imel je pa~

3-2006

52

3-2006

53

rde~e epolete. Decembra so bataljon premestili v Fo~o. Pri{li so po dolini Neretve in ~ez Zelen-goro ter se nastanili v voja{nicah. Pot jih je vodila ~ez sloviti, v V. ofenzivi zvija~no poru{eni most ~ez Neretvo, ob kateri so ~etniki med vojno poklali na stotine muslimanov in jih zmetali v reko. Izhodi{~e je bila Jahorina, na katero so po mrzli vo`nji v tovornih vagonih od Gora`da do Pal odrinili na silvestrovo 1946. 16 km so gazili globok sneg. Na smu~i{~ih »Idiotska livada«, Pogledine in Ogorelica je vojake u~il smu~ati, drugje pa uvajal v zimsko plezanje; tudi vrhu Jahorine (1916 m) niso prizanesli. No~ni mir je motilo zavijanje vetra in tuljenje volkov ...

20. marca 1947 je bil na smu~arsko-alpini-sti~nem te~aju na Kredarici. Ko~o so oskrbo-vali Medjevi iz Srednje vasi, nosa~i iz Zgornje Radovne pa so jo zalagali s hrano. Ob prihodu je lilo, v vi{jih legah sneìlo. Te`ko otovorjeni z osebno opremo in oro`jem so gazili sneg. [tiri tedne je v glavnem sneìlo, padlo je ve~ metrov snega, bila je velika nevarnost plazov. Z in{-truktorji Joò, Maksom, Andrejem in Dolfetom so dali prednost pouku v ko~i in po mo`nosti smu~ali na Triglavskem ledeniku, do Stani~-eve ko~e in Velega polja ali po pravilih varnega plezanja osvajali Mali Triglav, Begunjski vrh, R` in druge vrhove v okolici. [ele maja se je vrnil v Gora`de.

S planinskim bataljonom so do poznega poletja vadili na Jabuki, najvi{jem vrhu BiH – Magli~u (2388 m) – in v Sutjeski. Z izpitom za alpinista in u~itelja smu~anja je pozneje, v letih 1950 in 1951, po dva meseca sodeloval na letnih te~ajih v Vratih ter leta 1951 in 1952 na smu~arskih te~ajih na Vr{i~u. Od 1951. do 1956. je deloval na smu~arskih te~ajih za izvidni{ke enote V. armade v Mojstrani. Smu~ali so na Dov{ki Babi, Hru{kem vrhu, Meàkli, Vrta{ki planini, v Krmi in Vratih, plezali pa na Gran~-i{ah. Pogre{al je Staneta Pi{lerja, ki bi si zasluìl, da bi o njem zbrali ve~ podatkov in jih objavili.

Ko je vojska zgradila voja{nici na Rudnem polju, je Janez veliko let deloval kot in{truktor in vodja te~ajev. Smu~ali so na Konj{~ici, Uskov-nici, Praprotnici, Vi{evniku, Okrogleù in na Lipanci. Maja 1957 je bil preme{~en v smu~-arsko-planinsko sredi{~e v Bohinjski Beli. Vodja je bil polkovnik Joè [vigelj, za smu~arsko in planinsko vzgojo je skrbel major Milo{ Rutar. V sredi{~u so imeli po dva te~aja za aktivne in

rezervne oficirje iz vse Jugoslavije na leto. Ve~ini je delo ugajalo. Eden izmed njih, rezervni oficir in pravnik iz Beograda, je Janezu pozneje poslal celo razglednico s pozdravi z Matterhorna. V centru so izvedli ve~ alpinisti~nih prikazov za visoke predstavnike zavezni{kih vojsk VB, ZDA, ZSSR, Madàrsko in Romunijo. Leta 1960 so ga zaprli. Janez meni: »[koda! Bil je vir razvoja smu~arstva in planinstva v Jugoslaviji.«

Leta 1958 je pri profesorju Marjanu Jelo~-niku obnovil izpit za u~itelja smu~anja. Sprejet je bil med ~lane GRS. V dolgih letih dela v gorah je sodeloval v ve~ akcijah: S Stanetom Koblarjem so re{evali beograjske {tudente s Kri{kih podov, izpod Babjega zoba so odnesli mrtvega planinca, po{kodovanca izpod Malega Triglava so nosili v Krmo. Ve~ let je zastopal JLA v Komisiji za GRS pri PZS. KOTG ga je predlagala za vodjo odprave, a se Go{njak ni strinjal. Prispeval je k smu~arski in planinski vzgoji enot TO, v samostojni Sloveniji pa je pri-pravil demonstracijo za SV.

S sodelavci {e dandanes pripravlja zimski {portni prireditvi »Po stezah partizanske Jelo-vice« in »Partizanske smu~ine Cerkno«, na Rudnem polju pa s Slovensko vojsko »Patruljni tek«. Na armadnih prvenstvih je tekmoval tudi sam in dvakrat zmagal v smuku, v veleslalomu in smuku pa si ve~krat prismu~al {e 2., 3. in 4. mesto.

Napisal je knjigo Planinstvo v JLA, ki jo je l. 1968 izdal G[ JLA, in ve~ ~lankov za Voja{ki vestnik ter Na{o obrambo, v katerih je obdelal teme: uporaba smu~arskih enot, uporaba plezal-nih skupin v boju ter ìvljenje v snegu. Njegov je tudi scenarij za uspeli film Sne`ni plazovi – prvi o tej temi pri nas – ki ga je posnela Zastava iz Beograda. Je nosilec odli~ja partizan-ska spomenica 1941. Med mnogimi drugimi naj omenim predvsem nekaj {portnih: zlato plaketo GO ZZB NOV Slovenije za planinske pohode »Po poteh partizanske Jelovice«, plaketo Joèta Gregor~i~a ZTKO Jesenice za delo v Mojstrani, Bloudkovo plaketo, zlati znak PZS in zlato plaketo Smu~arske zveze Jugoslavije.

Ko se z vrhov ozira na slovenske gore, se ~udi: »Sem mar vse to zares prepe{a~il?« in ugotovi, da se ne moti ... êstitamo mu za plodno in po`-rtvovalno delo ter mu èlimo trdnega zdravja. Da bi se {e dolgo veselil ìvljenja in uìval v lepotah svoje gorate domovine! m

3-2006

52

3-2006

53

Lanskega januarja sem se udeleìl festivala lednega plezanja v ameri{kem Ourayu. Malo rudarsko mesto globoko v koloradskih gorah je bilo pred dvema desetletjema in pol že skoraj mesto duhov. Turisti~ni preporod, termalni vrelci in mrzle zime pa so pomagali, da Ouray ne bo prav kmalu izginil z zemljevidov. Prva je slovenske barve tod zastopala Alenka Jerala, ki je leta 1998 že stala na stopni~kah za naj-bolj{e. Leta 2004 sva se tam na raz{irjenem plezalskem potepu zadrževala z Urbanom Golobom, tokrat pa sem se na pot odpravil sam. Za za~etek sem se moral spoprijeti s kaoti~nim prometom v Denverju, ki sta mu botrovala {e

alpinizem

Ouray Ice Festival 2005 Od gostilni{kega sre~anja do mednarodnega plezalskega festivala

? Alja` Anderle µUrban Golob

tema in sneènje. Ko mi je uspel preboj v notra-njost, sem v Ourayu najprej naletel na Guya Lacellea. Z njim sem v Box Canyonu preplezal vrsto ledenih slapov in nekaj kombiniranih smeri – to je bilo moje prvo sre~anje z ledom to sezono in Guy je bil vsekakor najbolj zaèlen soplezalec za tak{no otvoritev. ê ne drugega, to pomeni trenuten preklop v svet strmega in psihi~no zahtevnega plezanja v stilu votlo done~ih naluknjanih sve~ z enim ali dvema vijakoma na razteàj. Guy je imel za sabo mesec in pol plezanja v kanadskem ledu, zato sem se moral, predvsem v glavi, zelo potruditi, da sem lahko v enem dnevu ujel njegov tempo.

Plezanje v Box Canyonu

3-2006

54

3-2006

55

Kjer je volja ...Sledila sta dva dneva prena{anja znanja

na vedoèljne Petzlove distributerje. Zavzeto delo mi je pustilo precej zoprno vnetje tetiv v zapestju, zaradi ~esar sem nekaj dni natakal pija~o z desno roko, ker z levico nisem mogel dràti steklenice. K sre~i sem lahko visel na cepinih ... Nenavadno toplo vreme se je kon~alo v no~i, ko je zapadlo 15 centimetrov snega in se je ohladilo za kakih 10 stopinj. Takrat smo od{li plezat kombinirane smeri v sosednjo dolino, kjer sem zaradi lepote ambienta malce pozabil na roko in s Harijem in Robom osemkrat splezal Gold mine (M11). Dan je bil poln presene~enj. Med manj prijet-nimi lahko omenim spoznanje, da agenti rent-a-carja ne vedo vedno, kak{ne avtomobile izposojajo, zaradi ~esar lahko preve~ zaupljive stranke postanejo odvisne od intuicije Guya Lacellea in njegovih sne`nih verig, ki potem re{ujejo chevy blazer s prestrmih zasneènih klancev. Med prijetnimi pa, da tudi fizi~no nekoliko skrokan in z bla`jo obliko jet laga na 3000 metrih prepraskam kak miks. Sicer s teàvo in obilo sape. Ampak gor in dol in brez ostrog.

... tam se snema ledno plezanje

Dneva pred tekmovanjem sta minila v posve~anju ~asa ledenim sve~am in Guilla-umeu, Petzlovemu video~arodeju, ki me je uspel prepri~ati, da je videooprema cenej{a od videoposnetkov. Najprej je vzel moj cepin, na katerega je z obilo za{~itnega samolepil-nega traku prilepil videokamero, nato pa si je predstavljal, da bo nekdo z njim plezal. Tisti nekdo sem bil seveda jaz, ki pa prilo`nosti za razbijanje kamere nisem izkoristil. Guillau-meu {e ni zmanjkalo idej in mi je rekel, kako fino bi bilo imeti kamero pritrjeno kak meter nad glavo. Zato mi je v nahrbtnik pritrdil stojalo, ki je s kamero na vrhu {trlelo meter in pol nad mojo glavo, vse skupaj prevezal z lepilnim trakom in mimogrede pozabil v nahrbtniku mojo fotografsko opremo in nekaj èlezja. “It’s for counter balance, Aljaz,” mi je odzvanjalo preko celotne ledene sve~e, ko se mi je deset kil na hrbtu vozilo sem ter tja. Niti k nogam nisi mogel pogledati, ne da bi s “cyber prijateljico” bu{knil ob led. Vse skupaj je moralo izgledati kot eksperimentalna sonda za spremljanje neverbalne komunikacije med plezal~evimi mo`gani in bli`njo okolico. Ni ~udnega, da mi je Guy, reè~ se, ko sem se kobacal preko roba, rekel: “Alja`, you look like an alien. Maybe I don’t want to know you any more ...” Bilo je pa vredno! Zve~er smo se spogledovali ob gledanju posnetkov, ki so videti natanko tako, kot bi nekdo ves ~as lebdel ~isto blizu moje glave in kar nekoliko preblizu mahajo~im cepinom.

Tekma

Potem je pri{el dan tekmovanja. Za~el se je z nesre~o dekleta iz Arizone, ki je med poskusom spusta po vrvi padlo z roba kanjona na skale na njegovem dnu. K sre~i è okreva. To je najbr` nekoliko prispevalo k mla~nej{emu vzdu{ju ~ez dan, v katerem se je zvrstilo 30 tekmovalcev in tekmovalk. Organizatorjem, ki so baje smer pripravljali è od poletja, je uspelo narediti izbor. Smer so ponovno preplezali le trije, ostali pa smo pocepali zaradi cepinov, ki so zdrsnili na pol-o`nih in kru{ljivih oprimkih. Ni kaj, bilo je pravo kombinirano plezanje. Pri~akoval sem

Tekma

3-2006

54

3-2006

55

izbolj{anje svojega lanskoletnega tretjega mesta, nato pa sem s preve~ previdnim pleza-njem docela nenavit kon~al na petem mestu. Jezico sem ohladil v nekaj dodatnih krogih in z margarito brez soli. Zmagala je Ines Papert, ki je v rit sunila prav vse mo{ke, vklju~no z Willom Gaddom in Harijem Bergerjem. Punca pleza odli~no. êlado dol.

Dva dneva pred odhodom domov se je zgodila {e hitrostna tekma, kakr{nih sem se do sedaj, zaradi divje in nekoliko nevarne narave po~etja, izogibal. Tokrat pa smo plezali dvakrat 30 metrov strmega ledu zapored. ê dodam {e to, da se predhodno nisem ogrel niti s toplim ~ajem, kaj {ele s kak{nim razteàjem, potem ni ~udno, da sem bil na koncu podoben nekomu, ki je v osnovni {oli ravno pri{el iz kabineta prof. Janeza Vagnerja, kamor je bil zaradi neresnosti pri pouku telesne vzgoje povabljen na izdatno dozo sklec. Pridihal sem si drugo mesto.

Za konec {e druàbni ve~er

Zve~er je sledil program, katerega glavna to~ka je bil izraz spo{tovanja in hvale`no-sti Jeffu Lowu, pionirju lednega plezanja, snovalcu lednih orodij, za~etniku lednih tekmovanj, ideologu kombiniranega plezanja in ustanovitelju Ouray Ice Festivala – prire-ditve, ki je vzniknila pred desetimi leti in je iz gostilni{kega sre~anja nekaj lokalnih plezalcev prerasla v mednarodni dogodek precej{nje medijske teè, ki v to koloradsko mestece vsako zimo privabi na stotine plezal-cev in tiso~e radovedneèv. Jeffu so priznanje izrazili njegovi sopotniki razli~nih generacij, ki so mu po severnoameri{ko povedali, da je car: “Jeff, vsaka ti ~ast za to, kar si naredil! ê ne bi bilo tebe, potem bi to pa~ storil nekdo drug!” Nato so na dra`bi prodali bomba`no majico z napisom “I’m stumped” za 3000 dolarjev in ... moj ~as v Ourayu se je è drugi~ nepreklicno iztekel.

Ko sem ves zaspan na letali{~u ~akal, da na{ airbus naloìjo z mojimi prasicami, lososom, nem{kimi stevardesami in nemara tudi gorivom, sem {e zadnji~ o{inil oddaljene vrhove Skalnega gorovja, preden so se potopili v mrak, in jim rekel, da se spet vidimo. m

RazglediKamen,sivi hladni kamnivsepovsod, zaplate lanskega snega,jeziki trpkih travin ~rne kavkesedajo v bližini

na temenu gorein pod mano megleni svetskrivnostno skrit,razložen v glavi, postavljen v zami{ljeni sistemdolin, navideznih potiin hrepenenj

vsak korak,vso dolgo pot odtisnjene stopinjev plitko zemljo,v kamen trdin v zavesti vzponter begosumni spustnazaj v ustaljeni red

zakaj ves ta napor,ko si lahko izberem lažjo potdo jasnosti besed,do utele{enja mo~i

lepota dnevaskrita v silovitosti razgleda,ki meji na lahkotnost du{edvigajo~e na krilih ~rne ptice.

Marko Veber

UživamPohajkujem med visokimi kamnitimi podobami.Objemam jih z rokami in s pogledi božam di{e~e barvaste zeli.

êprav kamenje pada in pod nogamigru{~ se kotali, me vso preveva mir.

Želela bi raz{iriti obseg pogledovv daljave in zadržati vso to sre~o.

Ni~esar me ni strah.Dobivam bitko s sabo.

Slavica Štirn

3-2006

56

3-2006

57

Tako zelo sem si èlela na to ekskluzivno tekmovanje, hkrati pa me je bilo kar strah. Bila sem odli~no pripravljena, saj sva z Andrejem, ki je pri{el na kraj{i obisk v ZDA, veliko plezala. Letos so prvi~ organizirali predtekmovanje, v katerem se ni pomerilo le nekaj sponzoriranih plezalcev. Med njimi je bil tudi Alja`, vendar ga na tekmo àl ni bilo.

Mene in {e {tiriintrideset drugih plezalcev je ~akala kvalifikacijska smer, ki je vodila v veliki finale. Na pogled smo plezali v krepki previsni smeri v naravni skali. Tukaj{nja skala je prav posebna, neraz~lenjena, trda in

Do zadnjega atoma mo~iOuray Ice Festival 2006

? in µTanja Grmov{ek

zahtevna za »branje« smeri. Za~ela sem dobro, premagala trenutek napetosti ob prvem vpe-njanju in dobro napredovala. Iz gladke skale sredi smeri mi je v trenutku napa~ne obreme-nitve odneslo oba cepina in gravitacija je pre-magala moj boj. Mislila sem, da se mi je finale izmuznil iz rok, pa sem bila od vseh devetih punc najbolj{a. Moj kon~ni rezultat sploh ni bil slab, saj bi pri{la v finale celo med fanti.

Finalno smer smo si hodili ogledovat kot nevesto. Zaradi temne skale se ~ez kanjon tako ni ni~ videlo, le linija prosto vise~ih kompletov je bila ve~ kot o~itna. Naenkrat sem se zna{la

Ouary Box Canyon - prizori{~e tekmovanj

Dobrodo{lica

3-2006

56

3-2006

57

med samimi super asi, kot so Will Gadd, Ines Papert, Harry Berger, Anna Torretta … med plezalci torej, ki è nekaj ~asa krojijo smernice te discipline. Noro! [ele teden prej sem pre-plezala svojo prvo M8 …

Finalni dan se je za~el s krikom mnoìce, ko je Kanad~anka Shelly v ledni strehi padla ve~ kot deset metrov globoko. Takrat sem spremenila mnenje, da bo ledni del smeri mala malica. Triindvajset finalistov so razvrstili glede na predhodno plezanje, fante in punce me{ano. Iz kanjona sem gledala visoko pla-polajo~o slovensko zastavo, ki je plesala med drugimi v son~nih àrkih. @elela sem si, da bi plezala tako, kot najbolje znam! Z me{animi ob~utki sem za~ela plezati proti ledni strehi. Med plezanjem sem bila spet povsem zbrana, brez strahu. Uspe{no sem preplezala ledni del in se ob stiku s skalo zamislila nad tem, kar me je ~akalo. Pa saj {e nikoli nisem plezala po tako te`ki smeri! Zasli{ala sem navijanje Steva Housa, in to v sloven{~ini. To se pa tudi ne zgodi vsak dan. Na{la sem dobro kombina-cijo gibov in brez napak pre{la prve detajle, ki so marsikomu delali teàve. Navijanje je

bilo vse glasnej{e; to po navadi pomeni, da si pri{el najdlje. @al je pri{lo navijanje tudi v moje roke. Na precej akrobatski na~in sem vpela komplet. Naslednji gibi so bili zame ~isto na meji, a sem {e kar vztrajala. Mo~i v rokah so bile pi~le, prsti so se mi po~asi, a vztrajno drug za drugim odmikali od ro~aja cepina. V trenutku prebliska sem zataknila komolec za ro~aj cepina in sledila sta odre{ilni po~itek ter spektakel {tevilka ena za ob~instvo. Od sebe sem dajala zadnje atome mo~i. Videla sem, da se moram samo {e stegniti na naslednjo raz~-lembo. Ko sem spremenila ravnote`je telesa, pa se je cepin odpeljal po gladki skali in sledil je spektakularen padec z glavo proti potoku. To je bil boj, do konca!

Letos je z lahkotnim plezanjem zmagal Will, pri puncah pa vedno dobro pripravljena Ines. Naslednji dan smo se pomerile {e v hitrostnem plezanju in le za las sem zgre{ila drugo mesto. Odli~no je bilo! Velikanska izku-{nja in mnoìca novih prijateljev z vseh koncev sveta. Druàbni ve~eri, predavanja, sto sedem-deset smeri in namakanje v vro~ih vrelcih te prepri~ajo, da se mora{ {e vrniti. m

Tanja v ledni strehi finalne smeri µ Anda Rojs Smalls

3-2006

58

3-2006

59

[panija s svojo hribovito pokrajino ponuja veliko mo`nosti za aktivnosti v naravi. Smu~-anje, gorni{tvo, alpinizem, kolesarstvo, gorsko kolesarjenje, spuste po soteskah … in {portno plezanje. Zadnje je mogo~e skoraj na vsakem koraku, saj je skal ve~ kot dovolj. Marsikdo, ki ga je zasvojilo plezanje, se je è odpravil v [panijo, marsikdo pa se bo, ko bo do konca prebral ta ~lanek. Poglavitno vodilo vseh je uìvanje in plezanje v toplih zimskih dneh, ki jih ponuja mediteransko podnebje ob sre-dozemski obali. Ko se v Sloveniji za~ne zima in temperature padejo pod ni~lo, marsikoga zaskomina po toplem poletju in se odlo~i pre-ìveti teden, dva ali ve~ v [paniji. Toda sanje o vro~i [paniji se na cilju nemalokrat razblinijo. Slabo vreme, veter, v~asih pa tudi sneg!? Pa poglejmo, zakaj je tako.

Vro~e skale Coste Blance[portno plezanje v [paniji

? in µ Klemen Novak

Villena - kraj, kjer izdelujejo plezalke Boreal

O vremenu V [paniji prevladujejo tri razli~na podnebna

podro~ja. Severni del (Cordillera Cantábrica in Pireneji) je pod vplivom hladnih severnih in severozahodnih zra~nih tokov, ki prina{ajo poleti zmerne temperature, pozimi nizke in v obeh letnih ~asih obilne padavine. V osrednjem, planotastem delu dràve prevladuje celinsko podnebje, ki je poleti zmerno toplo, pozimi hladno, predvsem pa suho. Mediteranska obala [panije ima malo padavin, pribli`no 300–350 mm; to je è skoraj pu{~ava. Poleti je vro~e, pozimi pa se temperature zelo redko spustijo pod ni~lo, zato je ta del dràve najbolj zaèleni cilj plezalcev. Regije, ki so zanimive za plezanje, so Cataluña (Barcelona), Comunidad Valenciana (Castellón, Valencia, Alicante), Comunidad Murciana (Murcia) in Andalucía (Almería, Gra-

3-2006

58

3-2006

59

stene ponujajo dovolj sonca in toplote, da je mogo~e plezati v kratkih rokavih; v~asih je lahko kar vro~e, {e posebno ob brezvetrju. V senci in severnih stenah je hladno, ob slabem vremenu pa ̀ e kar mraz. Obalna lega je navadno toplej{a; temperature skoraj nikoli ne padejo pod ni~lo, proti notranjosti pa se zniùjejo in se v zimskih mesecih pogosto spustijo pod ni~.

Costa Blanca ponuja {tevilne mo`nosti za plezanje. Glede na razpolo`ljivi ~as je pametno izbrati plezali{~e, ki ponuja dovolj smeri in izzivov. Marsikje je mo`na kombinacija kratkih in dolgih {portnoplezalnih smeri, ki so po ve~ini opremljene, najdejo pa se tudi bolj alpi-nisti~ne. Kakovost skale je po ve~ini dobra in odli~na, prevladuje apnenec. V la`jih smereh se da najti ve~ mediteranskega grmovja, ki oteì in popestri plezanje. Za kratke smeri zadostuje obi~ajna {portnoplezalna oprema, za dalj{e pa je priporo~ljiva alpinisti~na, {e posebno dvojna vrv, saj je marsikje sestop moèn samo s spustom po vrvi.

Za dostop do vseh v nadaljevanju opisanih plezali{~, razen okoli Alicanteja, je najuporab-nej{a in tudi najhitrej{a avtocesta A7, ki vodi iz Alicanteja proti Valenciji. Njena edina slaba stran je visoka cestnina.

Peñon de Ifach

nada, Malaga, Sevilla, Cádiz); tako si sledijo ob sredozemski obali od {pansko-francoske meje proti jugu. êprav imajo vse mediteransko pod-nebje, so med njimi razlike. Barcelona leì bolj na severu in ima pozimi nekoliko ni`je tempera-ture in nekaj ve~ padavin. Ob ob~asnih zimskih ohladitvah se de` spremeni v sneg. Valencia in Alicante imata najni`je temperature v januarju in februarju, padavin pa je manj. V Andaluziji so temperature pozimi nekoliko vi{je, padavine pa zanemarljive.

Costa Blanca

Costa Blanca je del mediteranske obale, ki se razteza med rtoma Cabo de la Nao na severu in Cabo de Palos na jugu. Pripada pro-vinci Alicante, ki ima ve~ kot 300 son~nih dni na leto. Na splo{no se da plezati vse leto, naj-primernej{e obdobje pa je od novembra do aprila. Najhladnej{i meseci so december, januar in februar. V tem ~asu se da plezati skoraj vsak dan. Temperatura je odvisna predvsem od son~-nega vremena – ob jasnem vremenu brez vetra se temperature povzpnejo tudi na 200 ali 250 C, pono~i in proti jutru pa spustijo do nekaj stopinj nad ni~lo, v~asih tudi pod njo. Pozimi ju`ne

3-2006

60

3-2006

61

Sella

Najpomembnej{e, najve~je in najpopular-nej{e plezalno podro~je. Leì v notranjosti in ponuja dovolj izzivov za enotedenske plezalne po~itnice. V sredi{~u doline sta refugio in kamp. Dostopna je tudi z javnimi prevoz-nimi sredstvi (vlak, avtobus, taksi), vendar je potrebno kar nekaj kombiniranja, ki vzame dosti ~asa. Najbolj priljubljeno, le nekaj minut od refugia oddaljeno plezalno obmo~je je dolg greben v sredi{~u doline, z ju`no steno, v kateri so smeri kratke, dobro opremljene in vseh teàvnosti. Plezanje v nekoliko bolj odmaknjenih obmo~jih ponuja samoto in mir. V vro~em vremenu je najbolj{a izbira severna stena Rosalie z ve~ razteàjev dolgimi smermi teàvnosti od sedme do devete stopnje. Nekoliko dlje je Skrita dolina, meka za dobre plezalce, ki ponuja nekaj najte`jih smeri Coste Blance. Teàvnosti smeri so od 7a do 8c+. Vrhunec vsega je Divino, velika stena, ki kraljuje nad dolino. V njegovem spodnjem delu je nekaj kratkih {portnoplezalnih smeri, zgornji del pa je pravi izziv, z dolgimi smermi, ki è zahtevajo alpinisti~no znanje in opremo. Teàvnosti so od 6a do 8a. Dostop: avtocesta A7, iz Alicanteja 45 km.

InformacijeCene: Z uvedbo evra pred nekaj leti se je vse po-draìlo. Cene goriva so vi{je kot v Sloveniji, pribli`no evro in nekaj centov, hrana v trgovinah je kakih 10 % dra`ja, sadje in zelenjava na tr`nici sta poceni.Prevoz: Z letalom: EasyJet leti iz Ljubljane v Lon-don ter iz Londona v Alicante. Kombinacija: z vlakom v Salzburg, od tam leti v Alicante Airberlin. Z letali-{~a v sredi{~e Alicanteja vozi avtobus C-6 (1 evro). Javni prevozi v [paniji – RENFE (dràvne èlezni-ce), ALSA (najpomembnej{a avtobusna dru`ba, ki vozi po vsej [paniji), SUBUS (lokalni avtobusni prevozi). Avtobus je cenej{i kot vlak, vendar pogo-sto zamuja in ustavlja. Avto: cestnine se pla~ujejo na avtocestah vrste »avtopista«, avtoceste z ime-nom »avtovie« pa so na~elno brez cestnin. Avtoce-sta od Barcelone do Valencie je med najdra`jimi v vsej [paniji. Gorivo to~ijo razli~ne dru`be, Repsol in Cepsa sta dràvni in imata nekoliko vi{je cene. Cene so vi{je na avtocestah in v mestih, na ~rpal-kah ob magistralnih cestah in zunaj mest pa so ni`je. Rent a car: agencije na letali{~u v Alicanteju, cene so razli~ne. [topanje ni priporo~ljivo.Trgovine s plezalno opremo in literaturo : Refugio v centru Alicanteja, Zero95 Sport v sredi{~u Calpe-ja (80 km od Alicanteja), Boreal v Villeni (70 km od Alicanteja).

Preno~evanje: Hostli (v sredi{~u Alicanteja, cene so razli~ne, 15–25 evrov), refugii (Sella), kampiranje (Sella, Olta), apartmaji in sobe.Opozorilo: Na opisanih podro~jih je vode zelo malo, skoraj ni~. Voda iz pipe je primerna za kuhanje, za pitje pa jo je bolje kupiti v trgovini. Liter stane nekaj centov. Pomembno je imeti zalogo vode za ves dan, {e posebno, ker je ozra~je zelo suho. Literatura: Chris Craggs, Alan James. Rockfax Costa Blanca, januar 2005.Revista de Montaña Desnivel: Especial Escuelas, {t. 227, avgust 2005, splo{ni pregled vseh pleza-li{~ v [paniji.Ve~ avtorjev. Lonely Planet Spain, peta izdaja, marec 2005.Rosa Real, Carlos Tudela. 112 Propuestas de Esca-lada en Comunidad Valenciana, 2001.Roy de Valera. Peñon de Ifach, 2001, Calpe.Ve~ avtorjev. Escaladas en el Medio y Alto Vinalo-po, 1995, Alicante.Ignacio Sanchez Ruiz. Aitana Sur-Sella (na voljo v refugiu v Selli).Svetovni splet: www.desnivel.com, www.barrabés.com, www.rockfax.com, www.lonelyplanet.com, www.nuevoalpinismo.com, www.femecv.com.

Športno plezanje v hribih nad Alicantejem

3-2006

60

3-2006

61

Calpe

Biser, ki ga najdemo v tem obmo~ju, je Peñon de Ifach, 332 m visoka skalna gmota, ki se dviga nad morjem. Do njega pridemo po obalni avtocesti A7, iz Alicanteja je pribli`no 80 km. Od leta 1987 je za{~iten kot naravni park, saj pomeni dom kar nekaj avtohtonim in {tevilnim drugim rastlinam ter 80 razli~nim vrstam ptic med gnezdenjem in prezimo-vanjem. Za plezanje ponuja S, JZ in J steno s kakimi 80 smermi, dolgimi od 80 do 350 m, od pete do spodnje devete stopnje teàvnosti, najde pa se tudi kaj te`jega. Po ve~ini gre za dolge, opremljene {port-noplezalne smeri, najdejo pa se tudi neopremljene in tehni~ne (do A4+).

Druga plezali{~a – Sierra de Toix, Mascarat, Altea, Olta, Bernia – ponujajo {irok razpon smeri vseh teàvnosti. Nekateri klifi (Mascarat, Toix) se dvigajo tik nad morjem, v nekaterih (npr. soteska Mascarat) se da plezati tudi ob vro~ini, saj je v njih vetrovno.

Alicante

Plezali{~a Alicanteja leìjo v notranjosti in tako àl ne ponujajo prijetnega pogleda na morje; to pa odtehta dobra izbira plezali{~ in smeri. Callosa de Segura je »plezali{~e izbire«. Ponuja “zimsko” ple-zanje v son~nih ju`nih stenah; dostop do njih traja od 10 do 30 minut. Po ve~ini gre za kratke, dobro opre-mljene smeri po plo{~ah in manj{ih previsih, v enem sektorju pa je {e nekaj ve~ razteàjev dolgih smeri. Teàvnost smeri, ki jih je pribli`no 30, je od ~etrte do devete stopnje. Druga plezali{~a: Magdalena, Agujas Rojas, Foradà, Reconco, Cabezon de Oro, Peña del Corb, Peña Rubia, Sax, Salinas, Cabreras, Marín, Barranco de los Molinos, Barranc de l’Avern.

Jalón

Severno od Calpeja je {iroka in odprta dolina po imenu Jalón. Plezali{~a na tem obmo~ju, kot so Los Pinos, Peña Roja, Covatelles, Segaria, Pego, Alcalali in {e nekaj drugih, so naokoli razkropljene skale. Vsaka izmed njih ponuja od deset do dvajset smeri. Najve~ji razvoj in {tevilne nove smeri so doìvele pred nekaj leti. Dostop do njih je lahek in hiter (do deset minut), teàvnost smeri pa je po ve~ini med {esto in deveto stopnjo. Ve~ina jih je izpostavljenih soncu, najde pa se tudi kaj v senci. m

Dolge {portnoplezalne smeri

3-2006

62

3-2006

63

Na{a zgodba se je za~ela januarja leta 1977, ko so najbolj zagnani ~lani PD Ra{ica ustano-vili alpinisti~ni odsek. Ta je sprva zdruèval le nekaj ~lanov, {tevilo pa se je nato pove~evalo vzporedno s priljubljenostjo alpinizma, saj je bilo opazno pove~anje ~lanstva ob ve~jih uspehih slo-venskih alpinistov v Himalaji in drugih gorstvih. @e leta 1980 je bilo na odseku okrog 40 ~lanov, ki so v tej sezoni opravili ve~ kot 1000 vzponov! Magi~na meja »1000« je bila po dveh plodnih letih v za~etku osemdesetih let prej{njega sto-letja znova preseèna {ele na prelomu tiso~letja, ko je ~lanstvo za~elo zopet nara{~ati, kar gre ver-jetno pripisati predvsem vse ve~ji priljubljenosti {portnega plezanja in turnega smu~anja, pred-stavnikov prijetnej{ega in bolj uìva{kega dela alpinisti~ne dejavnosti. Od za~etkov do danes so se na{i ~lani aktivno udejstvovali v tako reko~ vseh »disciplinah« alpinistike.

predstavljamo

AO Ra{ica:kjer vsaka poka najde klin?Tadej Debevec µ Matic Standeker

Na prvo odpravo so od{li leta 1977 v ^rno goro. Ob kasnej{ih {tevilnih vzponih v peruj-skih in bolivijskih Andih ter drugih visokih gorstvih velja omeniti predvsem dose`ke v najvi{jih gorstvih sveta. Leta 1981 se je Vanja Matijevec udeleìl 8. himalajske odprave v slovito ju`no steno Lotseja. Leto kasneje je Marija Frantar vodila prvo jugoslovansko ̀ ensko odpravo na Pik Komunizma (7495 m) in skupaj s {estimi alpinistkami stala na vrhu. Leta 1987 so V. Matijevec, L. Vidmar, J. Kastelec in S. Frantar preplezali prvenstveno smer na Trisul I (7128 m) in opravili prvo pre~enje 7 km dolgega grebena od Trisula I do III. Po kraj{em zati{ju je »padel« prvi »ra{i{ki« osemtiso~ak: na Nanga Parbat (8126 m) se je po Schellovem grebenu povzpela M. Frantar. Na drugega (in zaenkrat zadnjega za Ra{ico) je stopil Du{an Polenik leta 1998 (Daulagiri, 8167 m).

Na skupni turi

3-2006

62

3-2006

63

Verjetno se Ra{i~ani lahko {tejemo za za~-etnike »resnega« lednega plezanja pri nas, saj so na{i ~lani B. Oblak, L. Vidmar in V. Matije-vec daljnega leta 1979 prvi preplezali {e danes spo{tovani slap Lucifer, kar je bil pomemben mejnik v tovrstnem plezanju. Prav ni~ pa ne zaostajamo tudi v {portnem plezanju, kjer posegamo po najte`jih smereh. Na{ najzna-menitej{i friko je Jure Golob, ki je dolga leta premikal mejnike ra{i{kega in slovenskega {portnega plezanja. Za prihodnost te panoge se nam ob kopici njegovih posnemovalcev ni treba bati. Jure skupaj z Miho Vali~em, najbolj vsestranskim ra{i{kim plezalcem v zadnjem ~asu, organizira tudi te~aje {portnega plezanja.

Na ~elu odseka je trenutno trinajsti na~elnik. Vsak od njih je usmerjal in vodil odsek po svojih najbolj{ih mo~eh ter s tem dodal kamen~ek v mozaik. Postopno smo izoblikovali na~in dela, ki je sedaj è nekaj let standarden in u~inkovit. êz vse leto imamo skoraj vsak drugi teden organizirane skupne aktivnosti. Ve~inoma se dogajajo pod okriljem skupnih tur vsako-letne alpinisti~ne {ole. Izvedemo vsaj osem skupnih tur, med njimi ponavadi tri dvodnevne. Pomembna novost, ki smo jo uvedli v zadnjih letih, so zimski in letni tabori, ki jih organizi-ramo zato, da bi na{i ~lani spoznali, da plezanje v tujini ni nikakr{en »bavbav« in si hkrati malo raz{irili obzorja. Lani smo izvedli zimski in poletni tabor v gorah nad Chamonixom in è ~etrti tabor v italijanskih Dolomitih. Eden zani-mivej{ih dogodkov je vsakoletna ra{i{ka tekma v {portnem plezanju, ki jo izvedemo jeseni na na{i umetni steni, na kateri poplezavajo è otroci njenih graditeljev. Tekma je prilo`nost za prijetno druènje in preverjanje tekmovalnih sposobnosti ~lanov in prijateljev odseka.

V letu 2005 smo opravili ve~ kot 1700 vzponov, kar je bilo {e nekaj let nazaj nepred-stavljivo veliko. Ob tem je potrebno omeniti, da se {tevilo vzponov sorazmerno s {tevilom ~lanov sicer pove~uje, kakovost pa, razen pri redkih posameznikih, ostaja precej enaka. Veliko smo se è pogovarjali okoli tega, a do pametnega zaklju~ka {e nismo pri{li. Menim, da so vzrok temu predvsem spremenjeni motivi posamezni-kov, ki prihajajo na na{ odsek. Ve~ina namre~ pride po dodatna znanja za hojo v gore, rekre-acijo in morebiti {e najbolj z namenom poiskati dru`bo za tovrstno po~etje.

Kar trenutno najbolj pogre{amo, je lastna mala plezalna stena, na kateri bi lahko na{i ~lani bolj kakovostno trenirali, hkrati pa bi nam omo-go~ila la`je izvajanje {portnoplezalnih te~ajev ter ukvarjanje z mladimi tudi na tem podro~ju. V Ljubljani je tudi sicer stanje glede umetnih plezalnih sten prav àlostno in ~as bi è bil, da ob relativno velikem {tevilu plezalcev na{a pre-stolnica dobi sodoben in urejen plezalni objekt, ki bi bil uporabnikom vseskozi na voljo. Ko smo è pri podmladku: na odseku se po nekaj posa-mi~nih primerih obeta pravi »baby boom«, saj bomo v dobrih devetih mesecih bogatej{i za kar {est novih mladih ~lanov. »Delovna skupina za podmladek« je za naslednjo jesen è pripravila druìnski {portnoplezalni tabor na Kalymnosu z organiziranim varstvom otrok …

Naslednje leto bo na{ odsek praznoval 30 let. V po~astitev jubileja bomo organizirali odpravo v Kirgizijo ter predstavili ra{i{ke prven-stvene smeri, ki se jih je nabralo è lepo {tevilo. Vodnik bo lepa dopolnitev zbornika Prvih petindvajset, ki smo ga izdali ob 25. obletnici ustanovitve odseka. Kljub temu, da slovimo kot bolj druìnski odsek, posku{amo biti aktivni na vseh podro~jih in predvsem uìvati v tem, kar po~nemo. Najpomembnej{e pa je seveda, da na{e geslo (glej naslov) ne ostane samo ~rka na papirju. Zato vabljene/i v na{o dru`bo!

Ve~ o odseku nahttp://www.ao.rasica.org/novice.php. m

Mi se imamo radi ...

3-2006

65

Najla`ji prehod prek severne stene [karijVzhodna grapa

? Irena Mu{i~ µVladimir Habjan

na{a smer

3-2006

65

Iz grebena med Planjavo in Ojstrico »{trlita« ven dve izraziti skalni konici v obliki razprtih {karij. Ni ~udno, da je ta del Kamni{ko-Savinj-skih Alp dobil ravno tak{no ime … [karje na ju`ni strani kaèjo prijaznej{i obraz z bolj polo`nimi pobo~ji, s severa pa je njihova podoba precej druga~na. 300-metrska strma, ponekod navpi~na in celo previsna stena ~loveku takoj vzbudi ob~utek resnosti, z nekoliko temnej{o kamnino, kot je okolica, pa postane malodane mrakobna.

Severna stena [karij je pred 1. sveto-vno vojno veljala za nepremagljivo ali, kot je zapisal Boris Reèk leta 1959 v knjigi Stene in grebeni (Razvoj alpinistike v Savinjskih Alpah, 1759–1945): »Nemara bi se dalo priti ~ez steno z nepretrganim zabijanjem klinov, pre~enjem na vrvi, spu{~anjem in ponovnim utiranjem navzgor. Tako je bila najdena meja, ob kateri vsa volja in tehnika ni~ ne pomenita.« Pri plezanju v tistih ~asih pri nas {e niso uporabljali »alternativnih« tehni~nih pripomo~kov ali, kot se je zapisalo Re`ku: »Tistihdob {e nih~e ni mislil na vrtanje lukenj za kline.« Kako velik problem je takrat pomenila severna stena [karij, lahko preberemo v Re`kovi knjigi: »Ocene teàvnosti so vedno lahko le relativne. Klasi~no pravilo, da so elementi teàvnosti: naklonina plezalnega detajla, gostost ali primerna razporejenost opor in njihova velikost ter nagnjenost, dopu{~a povsem osebno tolma~enje. Le ~e v skali ni opor ali so tako redke, da ni mogo~e se~i ali prestopiti z ene na drugo, je absolutno nepreplezljiva, ~e tudi ni nobenih {pranj za kline, ki lahko nadomestijo manjkajo~e opore. To je objek-tivna meja mo`nosti, kakor je bila ugotovljena v severni steni [karij.« Napisane besede: »Sku{nja v [karjah, koder je bilo mogo~e utreti smer le po grapi ali ozebniku ob steni in po njenem obrobju s IV. stopnjo teàvnosti, …« je uresni~il leta 1929 z Vinkom Modcem, ko sta potegnila smer na vrh [karij z oceno najte`jega mesta IV. Smer je dolga 320 m in nosi ime po prvih plezalcih: Smer Modec-Reèk. Prvo zimsko ponovitev sta opravila Ciril Debeljak in Stanko Koko{inek v letu 1949. Tak{ni so bili za~etki plezanja v tej »stra{ni« steni.

V 60-ih in nato 70-ih letih prej{njega stoletja je bilo preplezanih nekaj smeri IV. teàvnostne stopnje, pravi razmah in obisk plezalcev pa je stena doìvela po letu 1980, ko so nastajale smeri VI. in VII. teàvnostne stopnje. Med

mnoìco plezalcev so v vodniku Logarska dolina – vzhodni del najve~krat omenjeni: Fran~ek Knez, Silvo Babi~, Janko Opre{nik, Avgust Robnik, Robi in Samo Supin …

Severno steno [karij in severozahodno steno Ojstrice razmejuje Vzhodna grapa, ki pomeni najla`ji prehod prek stene do sedla pod vrhom [karij. SZ stena Ojstrice ima v nasprotju s severno neprimerno manj preplezanih smeri, po ve~ini pa se vanje vstopa prav iz Vzhodne grape ali z meli{~a pod njo. Zanimivo je, da je tam leta 1926 plezala tudi Mira Marko Debelakova in prvenstveno smer opisala v Planinskem vest-niku (1927, str. 61): »Opomnim, da je gotovo tudi leva stena prehodna, a mikal me je teman kamin na desni. Nisem se varala. Globok, lepo oglajen kamin ima v sredini greben, tako da je razpolovljen na sredini. Dno kamina je pravcata vila ali hotel, pripraven za bivak. Z uìtkom gvozdi{ po kaminu, opirajo~ se ob desno steno in greben. To je najinte-resantnej{i detajl stene!« Vzhodna grapa je najza-

V `lebu med lusko in steno µ Andrej Mesner

3-2006

66

3-2006

67

nimivej{a pozimi. V dobrih zimskih razmerah lahko hitro preplezamo dobrih {tiristo metrov »stene« do sedla. Prvi plezalci in datum vzpona niso znani, ni~ ~udnega pa ne bi bilo, ~e bi bili to gorski vodniki s podro~ja Lu~, Sol~ave … Teàvni dostop do stene (ali niso vsi?), ki pelje iz Logarske doline mimo Ko~e na Klemen~i jami, odtehta pogled na sijajno in velikansko lusko, ki se lo~i od severozahodne stene Ojstrice. Svojo mogo~nost razkazuje na primernem kraju, saj je med njo in steno ravno dovolj prostora za pleza-nje. Vstop v Vzhodno grapo je nekoliko neroden skok, ki pa ga skoraj ne ob~utimo, ~e je dovolj snega. Strmina v grapi ob luski ne preseè 40° in po pribli`no 100 m stopimo na rob. Na desni se nam odpre pogled proti strmi severni steni [karij, gaz (ali pa tudi ne) pa nas pelje naprej po izpostavljeni in razgledni gredini, nato pa spet skozi strmo grapo do zanimivega amfiteatra. Do tam smer poteka skupaj z Nem{ko grapo, ki nato zavije levo v SZ steno Ojstrice. V amfi-teatru se nam z desne priklju~i Marjetica; po 100 m zavije na levo v strm `leb in tako zapusti Vzhodno grapo. Mi pa nadaljujemo pot naprej

Severna stena Ojstrice in [karje (desno); Vzhodna grapa poteka za veliko lusko v spodnjem delu stene pre~no do [karij.

ŠKARJE - Vzhodna grapaII, pozimi 300-400, 400 m, 1-2 uri

3-2006

66

3-2006

67

po {irokem `lebu vse do sedla. Ve~jih tehni~-nih teàv ni. Na sedlu se odtrgamo od hladne severne stene in ponavadi nas objame toplo sonce. Tam je ~as za po~itek in odlo~itev: lahko se vrnemo po grapi, gre tudi s smu~mi (to je bilo letos ̀ e opravljeno), ali pa nadaljujemo vzpon na vrh Ojstrice. Pristop na vrh vodi po ju`ni strani (sprva nekoliko sestopimo, potem pa dolgo pre~imo v levo); v zgodnjespomladanskem ~asu, ko ima sonce ve~jo mo~, moramo ra~unati z mo`nostjo plazov ali vsaj »cokel«.

Kako sem sama doìvela to smer? Bilo je na lepo mar~evsko (seveda dopustno) sredo, ko smo jo {tirje ubrali tja. Na severni strani je bilo hladno, na ju`ni pa è kar vro~e. Razmere so bile dobre, tako da se nismo ni~ varovali. Milan jo je iz amfiteatra ubral v Nem{ko grapo, trije pa smo nadaljevali pot po Vzhodni. Mislili smo, da bomo na vrhu Ojstrice sami, pa smo naleteli

Februarja je Komisija za {portno plezanje podelila pri-znanja najuspe{nej{im {port-nim plezalcem v minuli sezoni. Najuspe{nej{a {portna plezalka v lanskem letu je bila Maja Vidmar, ki je kar {estkrat stala na zmagovalnih stopni~kah v svetovnem pokalu. Vrhunska forma ji je prinesla najbolj{o uvrstitev v njeni karieri, drugo mesto v skupnem se{tevku svetovnega pokala. Na mastru v Serre Chevalieru je osvojila drugo mesto, za konec sezone pa je postala {e državna prvakinja. Najuspe{nej{i plezalec v letu 2005 je bil Tomaž Valjavec. Nekda-njemu svetovnemu mladinskemu prvaku je uspelo, da si je priboril nastop v finalu sveto-vnega pokala pred doma~im ob~instvom v Kranju. Sezono je kon~al med dvajseterico najbolj{ih na svetu, že peti~ pa je dosegel na-slov državnega prvaka. Podeljena so bila {e tri priznanja za vrhunske dosežke: Martini ûfar za vzpon v smeri z oceno 8c, Lu~ki Franko za prvo uvrstitev med deseterico naj-bolj{ih plezalk na svetu v skupnem se{tevku

Najuspe{nej{i v {portnem plezanju

in Nataliji Gros za vzpon v smeri z oceno 8b+ ter za zmagi na tekmah v okviru svetovnega pokala. Priznanja za perspektivne dosežke so dobili Mina Markovi~ (mladinska svetovna prvakinja in skupna zmagovalka evropskega mladinskega pokala, 5. mesto na tekmi za svetovni pokal v Kranju), Nada Pintar (zma-govalka posami~ne tekme za evropski mla-dinski pokal in ~etrta v skupnem se{tevku), Jernej Kruder (srebrna medalja v hitrosti na svetovnem mladinskem prvenstvu) in Ciril Vezonik (4. mesto v težavnosti na svetovnem mladinskem prvenstvu). M. P.

na samotarja. Beseda je dala besedo in izkazalo se je, da je moàkar v mladih letih celo plezal (omenil je »Aschenbrennerja« v Travniku). On jo je ubral proti Kocbekovi ko~i na Koro{ici, mi pa smo sestopili do [karij in po markirani poti nazaj na severno stran, v Logarsko dolino.

Dostop: Pri Domu planincev v Logarski dolini zavijemo po markirani poti do ko~e na Klemen~i jami. Mimo ko~e se pot nadaljuje proti Zgornji jami in naprej proti [karjam do stene z izrazito lusko. 2 h–2 h 30.

Sestop: S sedla pod vrhom [karij nazaj po grapi ali po jugozahodnem pobo~ju navzdol do markirane poti, ki vodi skozi [karje h Klemen~i jami. 1 h 30.

Literatura: Plezalni vodnik KSA, Logar-ska dolina – vzhodni del, Planinska zalo`ba, 1998; Boris Reèk, Stene in grebeni, Planinska zalo`ba, 1959. m

µ Jure Klofutar

Martina ûfar, Lu~ka Franko (zadaj), Maja Vidmar, Toma` Valjavec (zadaj), Natalija Gros, Mina Markovi~, Jernej Kruder, Nada Pintar, Ciril Vezonik

3-2006

68

3-2006

69

Podelitev zlatega cepina za najodmevnej{i vzpon v letu 2005

10. februarja 2006 je bila v Grenoblu podelitev presti`ne nagrade zlati cepin v organizaciji francoske revije La Montagnes. Odlo~itvi ìrije, katere ~lan je bil tudi Silvo Karo, verjetno ni mogo~e utemeljeno protestirati. Zlati cepin sta prejela Ameri~ana Steve House in Vince Anderson za novo smer v Rupalski steni Nanga Parbata. Vzpon sta opravila v {estih dneh v ~istem alpskem slogu, torej brez pomo~i predhodno pritrjenih vrvi in vi{inskih taborov, nosa~ev in mo~ne spremljevalne ekipe. To je vzpon, ki trenutno pomeni naj~istej{o obliko vrhunskega alpinizma. Zanimivost leto{nje podelitve je bilo tudi to, da se je nekaj ur pred razglasitvijo oglasil Cesare Maestri in “protestiral” ob nominaciji prvenstvene smeri v severni steni Cerro Torreja plezalcev Salva-terre, Beltramija in Garibottija. Maestri je ogor~en nad trditvijo, da je to prvenstvena smer, saj sam {e vedno trdi, da je bil on (skupaj z Eggerjem) prvi, ki je osvojil vrh (prav v obmo~ju letos nominirane smeri). Zanimivo je, da je bil to njegov prvi javni nastop (in protest) po tem, ko so omenjeni trije plezalci sredi novembra 2005 splezali na vrh Cerro Torreja. Vzpon v Rupalski steni Nanga Parbata je dobil tudi nagrado ob~instva.

Za nagrado so bili nominirani: S. House in V. Anderson (ZDA) za novo smer v osrednjem delu Rupalske stene Nanga Parbata (8125 m) v Pakistanu; D. Urubko in S. Samoilov (Kazahstan) za novo smer v ju`ni steni Broad Peaka (8047 m) v Pakistanu; P. Wagnon, C. Trommsdorf in Y. Graziani (Francija) za vzpon na dva neosvojena vrhova Chomo Lonza (7500 m) v Tibetu; U. Steck ([vica) za solovzpona v Cholatseju (6440 m) in Tawocheju (6505 m) v Nepalu; R. Jasper in S. Glowacz (Nem~ija) za novo smer v severni steni Cerro Murallona v Patagoniji ter E. Salvaterra, C. Beltrami in R. Garibotti za novo smer v severni steni Cerro Torreja v Patagoniji.

Jean Cristophe Lafaille pogre{an na Makaluju

Laffaile, ki ima v èpu è enajst osemtiso~akov, je letos posku{al opraviti solovzpon na Makalu

novice iz vertikale(8485 m). Po dolgotrajnem slabem vremenu, ko se mu je vseeno uspelo aklimatizirati, se je 24. janu-arja odpravil iz baznega tabora proti vrhu. Vremen-ska napoved je sicer kazala na spremenljivo vreme in Lafaille je naslednji dve no~i zaradi vi{ine in zelo nizkih temperatur slabo spal, vendar se je, po besedah ène Katie, ki ga je ves ~as spremljala prek satelitskega telefona, po~util {e dovolj mo~nega in motiviranega za poskus, da bi dosegel vrh. Naza-dnje se je oglasil 26. januarja iz tabora na vi{ini 7600 m. Lafaille je bil eden najuspe{nej{ih alpinistov na svetu. Opravil je vrsto zahtevnih solovzponov tako v doma~ih Alpah kot tudi v Himalaji. Zadnje izku-{nje si je nabiral decembra 2004 (v za~etku zimske sezone), ko je opravil solovzpon na [i{a Pangmo. Z Makalujem se ni sre~al prvi~; spomladi 2004 je posku{al opraviti prvenstveni solovzpon na vrh, vendar ga je kon~al na Makaluju II (7678 m). Tako na Makalu, poleg petih pakistanskih osemtiso~-akov, doslej {e vedno ni bil opravljen zimski vzpon.

Odli~ni vzponislovenskih alpinistovv Patagoniji

Leto{njo zimo se je v argentinski Patagoniji spet mudilo kar nekaj slovenskih alpinistov. Kljub zna~ilnemu (slabemu) patagonskemu vremenu so opravili nekaj odli~nih vzponov. Prvi je za~el plezati Marko Prezelj z ameri{kima soplezalcema Stephe-nom Kochom in Deanom Potterjem. Opravili so prvenstveno kombinacijo: za~eli so po spodnjem El Mochu, nadaljevali po smeri Benietres v El Mochu in po smeri Compressor pri{li na vrh Cerro Torreja. Pozneje sta Prezelj in Koch v spodnjem delu vzhodne stene Cerro Standharta preplezala novo smer, zgoraj pa nadaljevala po smeri prvega pristopa Exocet.

Toma` Jakof~i~ in Miha Vali~ sta za~ela plezati v steni prvega stolpa v grebenu Innominate oziroma Ag. Rafael Juarez. Na vrh sta priplezala po osmih razteàjih po sistemu lepih po~i, prosto do 7a. Nada-ljevala sta po grebenu in po {e neponovljeni smeri Crouch-Donini ter po njej pri{la na vrh. 850 metrov visoko smer sta preplezala v 13 urah. To je bil prvi vzpon po celotnem grebenu. Pri njunem poglavit-nem cilju se jima je pridruìl {e Rok Blagus; za skle-nitev kroga ~ez najve~jo patagonsko steno in prvo ponovitev smeri Ensueno (VII+, A1) do vrha gore je

3-2006

68

3-2006

69

bilo potrebnih 48 ur akcije. Smer so prvi preplezali italijanski alpinisti v petih dneh leta 1995. Visoka je 1600 metrov, z 900 metri zahtevnega dostopa prek stene grebena Sitting men. Za konec sta Miha in Toma` preplezala {e Claro di Luna (6c, 800 m, 7 h) v Ag. Exuperyju. Boris Loren~i~ in Urban A`man

sta omenjeno smer ter Piolajev raz v steni El Mocha (6c, A2, 500 m) preplezala za ogrevanje in za prvi stik s patagonskim granitom. Njun poglavitni cilj je bila Slova{ka smer z dostopno varianto Karo-Gari-botti v Fitz Royu (6c, A1, 2400 m); v dveh dneh sta opravila tretjo ponovitev te smeri.

Najuspe{nej{i slovenski alpinisti 2005Po glasovanju, v katerem so sodelovali ~lani

Komisije za alpinizem ter Podkomisije za vrhunski alpinizem, kategorizirani alpinisti in vsi slovenski alpinisti~ni odseki, so bili za najuspe{nej{e v letu 2005 razgla{eni Andrej Grmov{ek (AAO Kozjak), Tina Di Batista (AO Ljubljana Matica) in Rok Zalokar (AO Radovljica). Med nominiranci so bili {e Monika Kambi~ Mali, Tanja Grmov{ek, Toma` Jakof~i~, Marko Prezelj, Silvo Karo, Rok Blagus, Ale{ êsen in Alja` Tratnik.

Andrej Grmov{ek (letnik 1973) je alpinist od leta 1995. Usmeril se je predvsem v proste ponovitve te`kih smeri v gorah in s svojimi vzponi stopa ob bok bolj uveljavljenim imenom svetovnega in slovenskega alpinizma. Njegovo lansko sezono je najbolj zaznamovala smer Slovenian start for Cerro Torre (6c+, A1+, 1700 m, 28 h), povezava smeri Rubio y Azul v ju`ni steni Aguje Media Luna, prvenstvenega dela do vrha stolpa Pereyra in Maestrijeve smeri do vrha Cerro Torreja. Vzpon je opravil v navezi s Silvom Karom. V Aguji Poincenot je z istim soplezalcem preplezal Italijansko smer (6c, A3, 1300 m); to je bila prva ponovitev te smeri in prvi vzpon po njej do vrha stolpa. V Dolomitih je v Veliki Cini z rde~o piko in vseskozi v vodstvu preplezal smer Camilloto-Pellisier (8b, 500 m). V Krièvniku je prosto na pogled preplezal smer Pti~ja pesem (IX, 200 m); to je bila tudi prva ponovitev te smeri.

Tina Di Batista (letnik 1975) je alpinistka od leta 1997. Lansko sezono je zaznamovala z zimskim vzponom prek Crozovega stebra v severni steni gore Grandes Jorasses in tako postala prva Slovenka, ki je preplezala zadnje tri probleme Alp (Eiger, Matterhorn, Grandes Joras-ses). Poleti je preplezala svojo prvo smer z oceno 8a (@enska za nagrado) – to je tudi za {portne plezalke dober doseèk. Tudi drugi vzponi

kaèjo, da je Tina ena najbolj vsestranskih alpi-nistk doma in v svetu: Centralni steber Freneyjev (VI, A1, 700+100 m; Mt. Blanc); Cassin-Ratti (VIII/VI+, 500 m, prosto na pogled; Velika Cina, Dolomiti), Gemini (VI, 6, 300 m; Ben Nevis, [kotska) in Central Butress (VI, 7, 300 m, Beinn Eighe, [kotska).

Rok Zalokar (letnik 1982), alpinist od leta 2000, je bil lani najuspe{nej{i med mladimi. V patagonskem Fitz Royu je opravil peto ponovitev Cassarotovega stebra (VI, 6c, V, 1400 m) z novo varianto, v Aguji St. Exupery je preplezal smer Buscaini (VIII-, 850 m), v Kareijangu prven-stveno Slovensko smer (70°, 40-50°, 800 m), v Tri-glavu pa za konec sezone smer Prusik-Szalay in Kunaver-Dra{ler (zimska ponovitev). M. P.

Andrej Grmov{ek, Tina Di Batista in Rok Zalokar

µTa

nja

Grm

ov{e

k

3-2006

70

3-2006

71

Iz na{ih hribovLetos je predvsem mlaj{a generacija alpinistov

spet plezala v klasi~nih skalnih smereh v zimskih razmerah. Vrhunskemu vzponu dveh Rokov, ki je bil opravljen decembra v Sfingi, je sledilo {e kar nekaj dobrih. V Nad [itom Glavi sta Mitja [orn in Jurij Hladnik preplezala Jeseni{ko, Matja` Jeran in Mojca @erjav Trmaste kamine, Matja` z Mate-vèm Kun{i~em pa {e Smer po zajedi. V severni steni [it sta Ale{ êsen in Jurij Hladnik prosto opravila z JLA, Jurij pa je z Gregom Benedikom preplezal tudi Pariànko v Debeli pe~i. V mrzlem koncu nad Jezerskim sta v smeri [imenc-[karja plezala Miha Habjan in Janez Peterlin, ker pa se jima je plezanje zavleklo v no~, sta sestopila na Bivak pod Skuto in drugi dan nadaljevala v Kamni{ko Bistrico. V skoraj poletnih razmerah sta Medvo{ko smer v Temenu preplezala Rok Blagus in Tina Di Batista.

Zaradi obilice snega so letos zelo popularne tudi grape, v katerih se vsak konec tedna kar tare zagnanih alpinistov. Med te`jimi ponovitvami velja omeniti 3. ponovitev Ka~je sline v Lo{ki steni, ki so jo opravili Mitja [orn, David Sefaj in Jurij Hladnik. V ju`ni steni Mangarta sta Peter Podgornik in Zlatko Koren preplezala prvenstveno smer Bija drekerija (V/M5+, 6; 2 R, preostalo sneg in strme trave do 70°, 1000 m). Smer je pozneje doìvela kar nekaj ponovitev.

Tudi slapovi so v leto{nji zimi odli~no zamrz-nili, predvsem pa so se zaradi dolgotrajnega mraza kar dolgo obdràli. V Julijskih Alpah so bili najbolj oblegani slapovi v Tamarju, razvpiti Lucifer v Martuljku, Zapoto{ki slapovi v Zadnji Trenti in slapovi pod Prisojnikom. Od te`jih velja omeniti vzpone v dolini Koritnice – po Psihoanalizi (Alja` Tartnik in Miha Lampreht) in ^levcu (Dejan Mi{kovi~ in Grega Malen{ek) – ter dvojni vzpon v Membrani (WI7–); Dejan Koren je opravil 1. ponovitev, pozneje pa sta jo preple-zala {e Jure Niedorfer in Matev` Gradi{ek. Alja` Anderle, Peter Jeromel, Urban Golob in Janez Stegnar so preplezali Peri~nik (WI5+), Alja` pa je v dolini Dunje preplezal tudi dva prvenstvena slapova: najprej s Klemenom Premrlom Jaz pa tebi mamo (70 m, WI5+), zatem pa z Andrejo Jagodic {e The way you move (140 m, WI5+). V Kamni{ko-Savinjskih Alpah so alpinisti uìvali v slapovih Logarske doline in Robanovega kota ter Jezerskega. Tam sta Ledinska slapova verjetno doìvela rekordno {tevilo obiskovalcev.

[e dva »zme{ana vzpona«: v Tamarju sta Dejan Mi{kovi~ in Rok [isernik opravila drugo prosto ponovitev Super slapa Kosobrin (M8+). Smer Spekter pod Prisojnikom pa je tudi doìvela è naslednji dve ponovitvi; zmogla sta jo Bla` Navr{-nik in Dejan Koren.

»Zme{ani vzponi« v Dolomitih

V bliìni Toblacha v dolini Val di Landro leì previsna luknja, ki ponuja obilico te`kih kombi-niranih smeri. Andrej Grmov{ek je v njej preple-zal smer Fly in the wind (M10 – brez ostrog). Z Markom Luki~em sta ponovila tudi smer La via e bella (M11). Tanja Grmov{ek je spet dvignila svojo raven; najprej je preplezala smer Stille Erinerungen (M8+), naslednji dan pa {e nadaljevanje te smeri ~ez sve~o z neznanim imenom in kon~ala na vrhu smeri Fly in the Wind, ki je ocenjena z M9. Dejan Mi{kovi~ je na flash preplezal smer, ocenjeno z M10, Rok [isernik pa je na enak na~in uspel v M8. Anè Maren~e je svojemu spisku kombiniranih smeri dodal Fly in the wind. Na sre~anju alpinistov v Valle Varaite v Italiji so Anè Maren~e (AO Kranj), Erik [vab (AO SPD Trst) in Klemen Premrl (AO Trì~) preplezali impozantno sve~o Damocle (WI6/6+) v dolino Valle Brembano. Zna~ilnost smeri je velika verjetnost podrtja.

Novice je zbrala Tina Di Batista.

êtrto leto slovenskega pokala v lednem plezanju

Tekme v lednem plezanju v okviru SPLP so tokrat potekale è ~etrto leto zapored. Prva tekma SPLP je bila v naravnem plezali{~u pri ê{njici, ki so ga s prostovoljnim delom uredili ~lani AO Domàle. Drugi~ so se ledeni zanesenjaki sre~ali v Balosu pri ^rni na Koro{kem. O obeh sre~anjih smo v PV è poro~ali. Tretja tekma je bila hitrostna preiz-ku{nja na naravnem slapu Palenk v Logarski dolini, s katerim je narava poskrbela za najdalj{o hitrostno progo v zgodovini hitrostnih tekem v Sloveniji – kar 60 metrov bolj ali manj navpi~nega ledu. Tekmova-nja se je udeleìlo 12 hitrih fantov in 4 hitra dekleta; najhitrej{a med njimi sta bila Lovro Vr{nik (PK Nazarje) in Ur{ka Ba~ovnik (AO Ljubljana Matica). Zadnje tekmovanje v sezoni je potekalo v soteski Mla~ca pri Mojstrani na naravno-umetnih slapovih. Udeleìlo se ga je presenetljivo veliko {tevilo tekmo-valcev (21) in pet tekmovalk. Najbolj{a v teàvnosti sta bila Primo` Hostnik (AO Trì~) in Tanja Grmo-v{ek (AAO Kozjak), najhitrej{a pa Matev` Vukoti~ ([DLP Mla~ca Mojstrana) in Tanja Grmov{ek. Zanimanje medijev za zadnjo tekmo je bilo ve~je kot na prej{njih prizori{~ih. V skupni razvrstitvi SPLP 2006 so v teàvnosti na prvih treh stopni~-kah pri mo{kih Primo` Hostnik, Klemen Premrl (AO Trì~) in Peter Jeromel (AK Slovenj Gradec), pri ènskah pa Jasna Pe~jak (AO Domàle), Valerija Jesenovec (AO Domàle) in Sandra Voglar (Posavski AK). Vrstni red v hitrosti je nekoliko druga~en; pri mo{kih si sledijo Matev` Vukoti~, Nikolaj [umnik

3-2006

70

3-2006

(AO TAM) in Jernej Vukoti~ ([DLP Mla~ca Moj-strana), pri ènskah pa Valerija Jesenovec, Polona Juri~inec (Akademski AO) in Jasna Pe~jak. Ve~ o tekmovanjih je mogo~e prebrati na spletnih straneh http://www.ad-pecjak.si/ice/tekme.htm in http:// www.ice-climbing.net.

Izvedbo SPLP so omogo~ili: Planinsko dru{tvo Domàle, Mobitel d. d., Mizarstvo [tular, Promontana, Dumo, Treking {port-Petzl-Charlet Moser, K & K @iri-Grivel, Atelje G & M, TOM – Tapetni{tvo TR, d. o .o., Zlatarstvo Pavlovski \oni, AKEM, d. o. o., Metropool biljardnica Kranj, Sokol group, DZS, Slovenska knjiga,

d. o. o., Rodeo team-O~ala Bolle, Sidarta vodniki, Verti-kala, d. o. o., Zuba – Matja` Zaluber{ek, s. p., Avtoservis Refl ex, Tab, d. d., M..P.I. Meìca, Mizarski servis Marka Anèlaka, s .p., Climbersonly Uro{ Perko, Ideja Kogelnik Ale{, s. p., [umah avto – [umah Miroslav, s. p., Prislan klju~avni~arstvo, Gradbeni{tvo Stane, Bhs Avtomeha-nika Ov~jak, Gradbeni{tvo Ku{tomaj, Trgovina Mojca {port, Midra, d. o. o., Prodajalna David, Pre{a pub, Peca commerce, El-Kk, d..o.o., Petrol @erjav, Pekarna Rednak, Okrep~evalnica M, Kme~ki turizem Kajèr, Gostilna Krebs, Gosti{~e Krivograd, Enduro, Infosys, Intertehna. Posebna zahvala postaji GRS Prevalje!

M. P.

7. januarja je v 93. letu starosti na doma~em Koro{kem umrl Heinrich Harrer, zadnji ìvi ~lan {tiri~lanske naveze, ki je leta 1938 prva preplezala zloglasno severno steno Eigerja. Naklju~je je hotelo, da je za vedno od{el skoraj natanko leto dni po smrti Anderla Heckmairja (ta je umrl 1. 2. 2005), vodilnega v zmagoviti navezi; Harrer je ve~ino vzpona plezal zadnji. O zgodovini vzponov, pa tudi o svojem lastnem vzponu v Eigerju je napisal knjigo Beli pajek, ki je bila l. 1984 prevedena tudi v sloven{~ino. Delo prav v ni~emer ne zaostaja za bolj znanim Heckmairjevim, morda ga v neka-terih pogledih celo preka{a.

Harrer je bil è od mladih let navdu{en {portnik; najprej se je izkazal kot odli~en smu~ar, pozneje pa se je za~el ukvarjati predvsem z alpinizmom. Plezal je v raznih predelih Alp, odprl je tudi nekaj prven-stvenih smeri, v katerih {e danes precej plezajo, npr. v severozahodni steni Zahodne Cine (V) in ju`ni steni Punte Grohmann v Sassolungu (V).

Harrer je svojo ìvljenjsko katarzo doìvel ob izbruhu 2. svetovne vojne leta 1939. Takrat se je kot ~lan odprave na Nanga Parbat zna{el v Pakistanu in Angleì so ga kot »sovra`nega« dràvljana internirali. Ve~krat je sku{al pobegniti iz ujetni{kega tabori{~a in kon~no mu je skupaj s Petrom Aufschnaiterjem tudi uspelo. V 627 dneh sta prehodila 2000 km in se zna{la v Lhasi, prestolnici takrat {e svo-bodnega Tibeta. Harrer se je kmalu zbliàl z mladim dalajlamo, verskim in posvetnim voditeljem te skrivnostne deèle, in postal njegov ìvljenjski mentor. Ob spoznanju miroljubne in spravljive lamaisti~ne fi lozofi je se je tudi povsem spremenil. Zagrizeni nacist, poln fobij in fanatizma, je spoznal popolnoma nasproten ìvljenj-ski vzorec in ga sprejel za svojega. Do svojih zadnjih dni je ohranil iskreno prijateljstvo z dalajlamo in se z njim redno sre~eval. Svoje bivanje v Tibetu je mojstrsko opisal v knjigi Sedem let v Tibetu.

Pozneje je Harrer postal svetovni popotnik, obiskoval je neznane deèle (Aljasko, Borneo, Novo Gvinejo, Kongo, Himalajo), o njih veliko pisal in tudi posnel {tevilne dokumentarne fi lme.

Z njim odhaja eden zadnjih predstavnikov t. i. »herojskega alpi-nizma«, ki je razvojno dosegel vrh v tridesetih letih prej{njega stoletja. Novodobne generacije alpinistov v~asih malo zvi{ka gledajo na to slavno obdobje zgodovine svetovnega alpinizma. Vendar to po mojem mnenju izvira zgolj iz slabe obve{~enosti. Zato bi bil ~as, da se neka-tera Harrerjeva dela (spet) prevedejo v sloven{~ino.

? Andrej Ma{era µ Tone Wraber

Umrl je Heinrich Harrer

71

7. januarja je v 93. letu starosti na doma~em Koro{kem umrl Heinrich Harrer, zadnji ìvi ~lan {tiri~lanske naveze, ki je leta 1938 prva preplezala zloglasno severno steno Eigerja. Naklju~je je hotelo, da je za vedno od{el skoraj natanko leto dni po smrti Anderla Heckmairja (ta je umrl 1. 2. 2005), vodilnega v zmagoviti navezi; Harrer je ve~ino vzpona plezal zadnji. O zgodovini vzponov, pa tudi o svojem lastnem vzponu v Eigerju je napisal knjigo Beli pajek, ki je bila l. 1984 prevedena tudi v sloven{~ino. Delo prav v ni~emer ne zaostaja za bolj znanim Heckmairjevim, morda ga v neka-

izkazal kot odli~en smu~ar, pozneje pa se je za~el ukvarjati predvsem z alpinizmom. Plezal je v raznih predelih Alp, odprl je tudi nekaj prven-stvenih smeri, v katerih {e danes precej plezajo, npr. v severozahodni steni Zahodne Cine (V) in ju`ni steni Punte Grohmann v Sassolungu

Harrer je svojo ìvljenjsko katarzo doìvel ob izbruhu 2. svetovne vojne leta 1939. Takrat se je kot ~lan odprave na Nanga Parbat zna{el v Pakistanu in Angleì so ga kot »sovra`nega« dràvljana internirali.

Pozneje je Harrer postal svetovni popotnik, obiskoval je neznane

nizma«, ki je razvojno dosegel vrh v tridesetih letih prej{njega stoletja.

slavno obdobje zgodovine svetovnega alpinizma. Vendar to po mojem mnenju izvira zgolj iz slabe obve{~enosti. Zato bi bil ~as, da se neka-

71

7. januarja je v 93. letu starosti na doma~em Koro{kem umrl Heinrich Harrer, zadnji ìvi ~lan {tiri~lanske naveze, ki je leta 1938 prva preplezala zloglasno severno steno Eigerja. Naklju~je je hotelo, da je za vedno od{el skoraj natanko leto dni po smrti Anderla Heckmairja (ta je umrl 1. 2. 2005), vodilnega v zmagoviti navezi; Harrer je ve~ino vzpona plezal zadnji. O zgodovini vzponov, pa tudi o svojem lastnem vzponu v Eigerju je napisal knjigo Beli pajek, ki je bila l. 1984 prevedena tudi v sloven{~ino. Delo prav v ni~emer ne zaostaja za bolj znanim Heckmairjevim, morda ga v neka-

izkazal kot odli~en smu~ar, pozneje pa se je za~el ukvarjati predvsem z alpinizmom. Plezal je v raznih predelih Alp, odprl je tudi nekaj prven-

Harrer je svojo ìvljenjsko katarzo doìvel ob izbruhu 2. svetovne vojne leta 1939. Takrat se je kot ~lan odprave na Nanga Parbat zna{el

Pozneje je Harrer postal svetovni popotnik, obiskoval je neznane

nizma«, ki je razvojno dosegel vrh v tridesetih letih prej{njega stoletja.

slavno obdobje zgodovine svetovnega alpinizma. Vendar to po mojem mnenju izvira zgolj iz slabe obve{~enosti. Zato bi bil ~as, da se neka-

3-2006

72

3-2006

73

Proti vrhovom – z znanjem!Proti vrhovom, Jani Bele, Planinska zveza Slovenije, 2005

Za menoj je nov vzpon, tokrat lite-rarni. Prebral sem knjigo, ponatis pri-ro~nika o hoji in gibanju v gorah Proti vrhovom. Prva izdaja je po{la è po treh letih. To lahko pomeni dvoje: ali pre-majhno naklado ali veliko zanimanje. Menim, da gre za oboje. Knjiga obse-ga 162 strani; ko jo bralec odloì, je ne-koliko razo~aran, ker je ture è konec. [koda, da ni razteàj ali dva dalj{a. In se za~ne spra{evati, ali kaj po-gre{a.

U~na snov zajema skoraj vse. Hojo po »navadnih« markiranih poteh, brezpotju, feratah, plezanje v kopnih stenah, gibanje v gorah pozi-mi, plezanje v zaledenelih slapovih, gibanje po ledenikih, turno smu~-anje, bivakiranje, treking, nasvete in napotke za ravnanje pri nesre~ah. Pou~imo se lahko o hrani, pija~i, po~-itku, na~inih gibanja, sestopu, streli, vremenskih preobratih, ustavljanju zdrsa, plazovih in drugem, kar nam utegne koristiti v gorskem svetu.

Kljub vsej vsebinski pestrosti pa v nekaterih poglavjih ne bi {kodilo malce ve~ podrobnosti. Recimo pri vremenu nekaj besed o znamenjih, ki napovedujejo spremembo. Sicer o tem lahko preberemo v kak{ni drugi knjigi (France Bernot: Vremenoslovje za pla-nince, Günter D. Roth: Vremenoslovje za vsakogar), vendar je lepo imeti ~im ve~ zbranega na enem mestu. Morda ne v slogu: »Kdor gre avgusta na Tri-glav brez bunde v ruzaku, je b’k,« kot se je glasil ni~ kaj neèn nasvet sta-rega ma~ka, ki sem si ga zapomnil za vedno. Verjeli ali ne, v dana{njim raz-meram prilagojeni obliki ga {e vedno upo{tevam.

êprav obstajajo priro~niki za prvo pomo~ in mobilni telefoni, nekaj napo-tkov za dajanje takoj{nje pomo~i vsaj pri nekaterih po{kodbah ne bi bilo odve~. Naj jih omenim samo nekaj: vrste ran, ustavljanje krvavitve, zvini, zlomi, sne`na slepota, zmrzline, ope-kline, son~arica in morda {e kaj.

[e o plezanju v kopni steni. Nekaj malenkosti je, s katerimi se ne stri-njam. Ena izmed njih je vrstni red opravil pod steno pred za~etkom pleza-nja. Praksa kaè, da si najprej nadene-mo plezalni pas, nato plezalno opremo. Plezalnike pa obujemo {ele takrat, ko za~nemo plezati. Torej, drugi ali tretji

literaturav navezi se preobuje, ko pride na vrsto. Le zakaj bi po nepotrebnem trpel v pretesnih plezalnikih?

Vsekakor je nujno, da plezalec ob-vlada polbi~ev vozel. Da zna z njim va-rovati in, ~e ne gre druga~e, tudi »ab-zajlati«. Vendar bi lahko avtor omenil tudi {tevilne zavorne plo{~ice, s ka-terimi danes varujemo v hribih in jih uporabljamo tudi za spuste po vrvi. So celo bolj{e od osmice. Pre{ite zanke so danes bolj raz{irjene od zank, zaveza-nih s kravatnim vozlom. Poleg tega pa je Pitu Schubertu uspelo dokazati, da se kravatni vozel v dolo~enih razmerah razveè!

knjige so prispevale tudi fotografi je. Imenitno se mi zdi, da je kazalo vsebi-ne na za~etku knjige. Za naslednji po-natis predlagam tudi stvarno kazalo.

Ko knjigo preberemo, se nam po-rodi vpra{anje, komu je namenjena. Hja, odgovor je preprost – vsem, ki hodijo v hribe. Toda! Naj ne misli za~-etnik, laik ali kdor koli, da je s tem, ko je knjigo prebral, è zrel za podvige. »Ej, sem ̀ e na stodvajseti strani, gremo na Glockner!« Noben priro~nik ne more nadomestiti prakti~nega znanja, ki ga potrebujemo za zahtevnej{e ture in ga pod vodstvom in{truktorjev do-bimo v te~ajih gorni{kih ve{~in, alpni-sti~nih in planinskih {olah. Je pa knjiga dober opomnik za tiste, ki so nekatere spretnosti pozabili, da si osveìjo zna-nje, pogledajo, »kako se è tisto nare-di«. In ne pozabimo, kaj poudarja Bele: nekatere ve{~ine je treba osveèvati, trenirati, da jih lahko izvedemo pod-zavestno, ~e je treba – npr. ustavljanje zdrsa s cepinom (za bo`jo voljo, pa ne na Grintov~evi strehi).

Priro~nik Proti vrhovom je prav gotovo nov mo~an argument za pri-vrènce teorije, da smo Slovenci pla-ninski narod. In dokaz, da so tisti, ki uvr{~ajo alpinizem med adrenalinske {porte, navadni ignoranti, da ne re~em ~esa huj{ega. Kajti toliko teoreti~nega in prakti~nega znanja, kot ga potrebu-je ~lovek za kolikor toliko varno giba-nje zunaj uhojenih, markiranih poti, ne more{ preprosto omejiti na adrenalin.

Torej, ~e komu {e ni jasno: knji-ga Proti vrhovom naj postane obvezno branje. Predela naj jo vsak, ki zahaja v gore ali pa se namerava za~eti ukvarja-ti s planinsko turistiko. Prepisovanje ni prepovedano, je pa {kodljivo. Bli`njice se ne obnesejo vedno!

P. S.: Bolj vzgojno bi bilo, ~e bi imel moàkar na naslovnici ~elado na glavi. Rde~o, zaradi kontrasta.

Mire Steinbuch

Geotrip '02 v SlovenijiGeotrip '02 v Sloveniji. Avtorji besedila: Uro{ Herlec, Branka Hlad in Marko Simi~. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 2005

Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor je konec lanskega leta izdala li~no knjiìco z nekoliko skriv-nostnim naslovom Geotrip '02 v Slo-

koliko razo~aran, ker je ture è konec.

lahko preberemo v kak{ni drugi knjigi (France Bernot: Vremenoslovje za pla-

razveè!

Kateri letni ~as je Janiju Bele-tu najljub{i, postane jasno v poglavju V gorah pozimi. V njem se je avtor z uìt-kom razpisal in nam razkril svoje boga-to znanje. Morda se bo komu ob pestri izbiri derez zdelo {koda papirja za opis sekanja stopinj v led, ~e{, to je vendar preìveto. ê pa bo ravnal tako kot dva obetavna »gumpca«, ki sta pridrvela pod Ojstrico, odloìla nahrbtnika z de-rezami vred, ker se je sneg zelo pripra-vno vdiral malo ~ez gle`nje, in nadalje-vala v slogu »light is right«, se bo morda spomnil na sekanje stopinj na strani 83! Ko sta namre~ mladca pri{la na zgornjo tretjino pobo~ja, se je sneg strdil, tu in tam pa pre{el v led. In sta jih sekala, stopinje, kajti »fi ght is right«. In ob~-udovala gorske vodnike iz zlate dobe alpinizma, ki so na eni sami turi izse-kali tudi po ve~ tiso~ stopinj!

êprav je izdelavo nekaterih voz-lov po mojem mnenju zelo te`ko nari-sati, je Danilu Cedilniku to zelo dobro uspelo. Celo jaz sem se lahko znova nau~il è pozabljene variante neke-ga vozla. Svoj dele` k estetski podobi

3-2006

72

3-2006

73

veniji. Naslovnica s fotografi jo vr{nega dela Triglava in tremi zanimivimi fosi-li, najdenimi v njegovih stenah, kaè, za kaj pravzaprav gre: za geologijo, in to geologijo na{ih gora.

Geotrip je ime mednarodne ak-cije, ki je potekala v Evropi od leta 1995 na pobudo Evropske zveze za ohranjanje geolo{ke dedi{~ine. Njen poglavitni namen je bil ozave{~-ati javnost o pomenu geologije kot vede in geolo{ke dedi{~ine za sodo-bno dru`bo. Knjiìca Geotrip '02 v Sloveniji je sicer dedi{~ina pestre de-javnosti ob mednarodnem letu gora 2002, povezane z geolo{ko dedi{~ino na{ih gora – toda kar prav je, da smo jo dobili na knji`ne police prav zdaj, saj je leto 2006 razgla{eno za med-narodno leto Zemlje. îsto primeren povod torej, da se malo zamislimo; iz ~esa so pravzaprav na{e gore, kako so nastale in kak{ne zgodbe se skrivajo v na videz nemem kamenju? »Znanost, ki prou~uje Zemljo, je geologija, njen laboratorij pa je ves na{ planet!« so za-pisali avtorji knjiìce.

Avtorji besedila knjiìce – Uro{ Herlec, Branka Hlad in Marko Simi~ – niso ustvarili kak{nega suhoparne-ga geolo{kega priro~nika, ampak raz-gibano, zanimivo in celo zabavno bra-nje o geolo{ki dedi{~ini na{ih gora, ki ga bodo zagotovo z veseljem jemali v roke predvsem tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih in morajo iskati odgo-vore na radovedna vpra{anja. Koliko je stara Zemlja? Je zares trdna? Kaj poè-ne gore kvi{ku? Iz ~esa sploh so? Kako so nastali fosili? Na vse to in {e na mar-sikatero podobno vpra{anje boste na{li

odgovor. Tako na primer v knjiìci izve-mo, zakaj je za geologe pogosto najzani-mivej{e tisto, ~esar ne najdejo, ko pre-iskujejo kamnine kak{nega pobo~ja. Pa

ki prou~uje Zemljo, je geologija, njen laboratorij pa je ves na{ planet!« so za-

Avtorji besedila knjiìce – Uro{ Herlec, Branka Hlad in Marko Simi~

skrivnosti se nam razkriva o gorah, ki sploh niso tako negibne in ve~ne, kot se morda zdi na prvi pogled.

Knjiìci sta dodana {e pregledno poglavje o zgodovini varovanja narav-ne dedi{~ine v na{ih gorah in razlaga temeljnih strokovnih izrazov s podro~-ja ohranjanja naravne dedi{~ine. Tudi o tem, kaj vse so geolo{ki navdu{en-ci po~eli v Sloveniji v mednarodnem letu 2002, najdemo iz~rpno poro~ilo, ki je hkrati svojevrsten napotek, kam se moramo obrniti, ~e bi se radi ukvar-jali z geologijo ali jamarstvom. îsto na koncu pa tisti, ki so {e posebno ra-dovedni in jih geologija gora zanima, lahko najdejo {e seznam priporo~ene literature in naslove spletnih strani, na katerih je mogo~e najti podatke in po-jasnila o na{i geolo{ki dedi{~ini.

Knjiìce ni v prosti prodaji, jo pa lahko mentorji planinskih skupin in tudi posamezniki dobijo na Agenciji za okolje Republike Slovenije.

Marjeta Ker{i~ - Svetel

Enciklopedija goraThe Mountain Encyclopedia, F. V. Hartemann, R. Hauptman, Taylor Trade Publishing, Lanham, 2005

Težko je skoraj 300 strani zajetno knjigo formata A4 predstaviti na pros-torsko omejenem mestu. Avtorja, Ame-ri~ana F. V. Hartemann in R. Haupt-man, sta namre~ v enciklopediji gora,

Iz Mladinske knjige trgovine,

KNJIGARNEKONZORCIJ,Slovenska 29, Ljubljana

David McClung & Peter Schaerer

THE AVALANCHE HANDBOOKThe Mountaineers Books, 10. izdaja, 2005(256 strani, mehka vezava, cena 4.779,00 SIT)Vsestranski priro~nik – u~benik o snežnih plazovih, njihovih formacijah in u~inkih.V pomo~ bo tako strokovnjakom kot tudi zimskim rekreativcem.

Peter Hill & Stuart Johnston

THE MOUNTAIN SKILLS TRAINING HANDBOOKDavid & Charles, 2004(160 strani, mehka vezava, cena 5.625,00 SIT)Priro~nik za gibanje v gorah v zimskih in kopnih razmerah.

tudi to, kako so se ribje kosti zna{le vi-soko v stenah nad Tomin{kovo potjo na Triglav, kako nastaja premog in zakaj pri nas kar pogosto ~utimo potrese; kaj imajo tektonske plo{~e skupnega z razjarjenimi krokodili in kako nasta-nejo podzemske jame ... Gore in njiho-ve kamnine nam lahko povedo veliko veliko ve~, kot si navadno mislimo! Ve~ vemo o geologiji, ve~ zanimivega lahko razberemo ob pazljivem ogledovanju kamnin, skalnih oblik, plasti in skla-dov. In ~im bolj smo radovedni, tem ve~

3-2006

74

3-2006

75

ki je prvi~ iz{la leta 2004 v ZDA, opi-sala ve~ kot 2300 izrazov, pojmov, tem in oseb, ki so kakor koli povezane z gor-skim svetom. V za~etnem delu knjige bomo na{li seznam ~rno-belih slik in napisov ter tabel. Uvodno besedo je na-pisal Jamling Tenzing Norgay, sin prvo-

pristopnika na Everest, dalj{i predgo-vor pa avtor Fred Hartemann. Sledijo {e »navodila za uporabo«, okraj{ave in zahvale. Jedro knjige so seveda gesla. Temeljne besede so ozna~ene poudar-jeno, da se razlikujejo od preostalega besedila, opisane so jedrnato, redkeje bolj natan~no. V tem delu bomo na{li ve~ kot 400 risb, slik, zemljevidov, re-liefov … ter ~rno-belih in barvnih foto-grafi j. Zadnje so v sredini in razpore-jene teritorialno, od Severne Amerike do Avstralije. V tem delu je poleg slik samih gora {e veliko drugih fotografi j in ilustracij, ki prikazujejo vse, kar je povezano z gorami: živali, znamenito-sti, opremo … Tudi dodatki na koncu knjige so zanimivi: seznami 1000 najvi-{jih vrhov na svetu, vseh {tiritiso~akov v Alpah, vseh {esttiso~akov v Andih, vseh vrhov, vi{jih od 12.000 ~evljev (do-brih 4200 m), najvi{jih svetovnih vulka-nov, vseh nepreplezanih vrhov, vi{jih od 7000 metrov, najvi{jih to~k vseh petde-setih držav v ZDA in trinajstih kanad-skih, seznam pomembnej{ih spletnih strani, bibliografi ja in indeks. Posebno zanimive so osen~ene tabele med bese-dilom pri geslih; omenimo le nekaj naj-zanimivej{ih: 10 najbolj juna{kih dejanj (npr. Beck Weathers – vstal od mrtvih med znano tragedijo na Everestu maja 1996), 10 najbolj{ih gorskih vodnikov, 10 najbolj{ih gorni{kih fi lmov (poseb-

no dokumentarnih), 10 najlep{ih gora, 10 najvi{jih vulkanov, 10 najzanimive-j{ih gorni{kih knjig, 20 najbolj{ih sodo-bnih gornikov in 12 najbolj{ih iz zgodo-vine, kronologija doseganja vi{inskih rekordov, 7 najmogo~nej{ih severnih sten, najvi{ji vrhovi celin in {e in {e bi

lahko na{tevali. Enciklopedija je brez dvoma izjemen pripomo~ek za vse tiste, ki jim gorni{tvo pome-ni ve~ kot le nedeljski izlet, saj bodo v njej na{li skoraj vse, kar je poveza-no z gorami; sicer po ve~ini na krat-ko, ampak ni~ za to. Kaj pa Slovenija in Slovenci? Bolj žalostno, saj mi je v vsej knjigi uspelo najti le kratko raz-lago za Triglav. Ni~ o prvih pristo-pih na nekatere vrhove (Andi), ni~ o prvenstvenih smereh na osem-tiso~ake, niti besede o nobenem izmed na{ih alpinistov ... kot da je na{a prepoznavnost v svetu res tako slaba. Delno so seveda vzrok subjektivne ocene avtorjev, verjet-no pa smo za to krivi tudi sami. Kaj pa ~e bi se zato sami lotili tovrstne publikacije – slovenske enciklope-dije? Da bi zmogli, dokazujeta že izdana slovarja: Planinski termi-nolo{ki, ve~ avtorjev, 2002 in Ve~-jezi~ni slovar – sneg in plazovi, Pavle Šegula, 1995 (na voljo imamo jezi~ni slovar – sneg in plazovi, Pavle Šegula, 1995 (na voljo imamo jezi~ni slovar – sneg in plazovi,

{e Slovar za planince, Franco Slata-per, 1986, ki pa je bil izdan v Italiji). Žal izku{nje kažejo, da ne najdemo niti avtorjev za prepotrebne izletni-{ke, planinske in alpinisti~ne vodni-ke, tiste, ki bi se bili sposobni lotiti slovenske gorni{ke enciklopedije in bi jim uspelo pridobiti potrebno gra-divo (po~asi se bo vse porazgubilo …), pa lahko na{tejemo na prste ene roke … ê pa pogledamo iz drugega zorne-ga kota, ~e smo malo drzni, ~e upo{te-vamo, da je nekaj gradiva vseeno že na voljo (npr. biografi je v Stoletju v gorah idr.), in ~e bi bila prva izdaja malce bolj skromna, potem bi morda lahko neko~ tak{na izdaja tudi v Sloveniji zagledala lu~ sveta. Dotlej pa bomo morali v Kon-zorcij po zgoraj opisano knjigo ...

Vladimir Habjan

Planinski utrinki iz Brežic

Na na{e uredni{tvo je prispela drobna, a bogata knjižica. Dvajseta {te-vilka Planinskih utrinkov, glasila Pla-ninskega dru{tva Brežice. V uvodniku Milena Jesenko pi{e: Pa smo spet skupaj – ~lani upravnega odbora, vodniki, men-torice in markacisti s svojimi poro~ili in

o prvenstvenih smereh na osem-tiso~ake, niti besede o nobenem izmed na{ih alpinistov ... kot da je na{a prepoznavnost v svetu res tako slaba. Delno so seveda vzrok subjektivne ocene avtorjev, verjet-no pa smo za to krivi tudi sami. Kaj pa ~e bi se zato sami lotili tovrstne publikacije – slovenske enciklope-dije? Da bi zmogli, dokazujeta že izdana slovarja: Planinski termi-nolo{ki, ve~ avtorjev, 2002 in Ve~-jezi~ni slovar – sneg in plazovi, Pavle Šegula, 1995 (na voljo imamo jezi~ni slovar – sneg in plazovi, Pavle Šegula, 1995 (na voljo imamo jezi~ni slovar – sneg in plazovi,

na~rti pa {e vsi tisti, ki smo vsak po svoje opisali, orisali, izpovedali tudi v verzih, kar so nam dali pohodi in vzponi, taborje-nje in druženje ob prazni~nih sre~anjih, ali pa prelili v besede svoja razmi{ljanja, po-rojena na {tevilnih planinskih poteh. Se-veda ne gre ocenjevati teh zapisov z merili literarnega kritika, vsekakor pa uredni-{ki odbor ugotavlja, da imamo posamez-ne pisce, ki presegajo povpre~no opisova-nje svojih doživetij. To pa je vzpodbud-no, saj je prav zaradi takih piscev glasilo bolj kakovostno. Glasilo naj bi bilo odsev dela dru{tva v dolo~enem obdobju in ima tudi dokumentarno vrednost. Vse zapisa-no ostane, zato objavljamo nekaj izvle~-

kov iz scenarija prireditve, s katero smo zaznamovali pomembne planinske oblet-nice v letu 2005, in nekaj zapisov o dru-gih za dru{tvo pomembnih dogodkih …« Res je tako, kot pi{e uvodni~arka. Z veseljem ugotavljamo, da nekateri pri-spevki iz dru{tvenih glasil najdejo pot tudi v na{ Planinski vestnik. Škoda bi bilo, ~e bi dobro opisana doživetja osta-la »le v krogu dru{tvenih glasil«. Iz vse-bine lahko razberemo pestro planinsko dejavnost dru{tva, ki je konec leta slo-vesno praznovalo 55-letnico. Slovesnost so med drugim posvetili tudi 110-let-nici Planinskega vestnika in 110-let-nici Aljaževega stolpa. Žal se priredit-ve nismo mogli udeležiti, se pa na tem mestu zahvaljujemo za povabilo. Glasi-lo poleg mnogih letnih poro~il odsekov ter opisov prireditev in govorov slav-nostnih govornikov prina{a {e pogovor z Mariem Grgi~evi}em, veliko utrinkov s planinskih poti, strani za mlade pla-nince in program dela v letu 2006.

Vladimir Habjan

lago za Triglav. Ni~ o prvih pristo-pih na nekatere vrhove (Andi), ni~

tiso~ake, niti besede o nobenem izmed na{ih alpinistov ... kot da

3-2006

74

3-2006

75

Mednarodna Konvencija o var-stvu Karpatov, ki jo podpira Organi-zacija zdruènih narodov, njen glavni namen pa sta varstvo in ohranjanje gozdov, vodnih virov ter gora v srednji Evropi, je postala mednarodno veljav-ni dokument, kajti 4. januarja letos jo je ratifi cirala ~etrta od dràv podpisnic Madàrska. Pred tem so jo è ratifi ci-rale Slova{ka, Ukrajina in ê{ka re-publika. Karpati so tako za evropski-mi Alpami postali drugo veliko gorov-je na svetu, ki je zavarovano s poseb-nim mednarodnim sporazumom. Pri oblikovanju Karpatske konvencije je odlo~ilno vlogo odigral Okoljski pro-gram OZN oziroma UNEP. Konvenci-ja je bila podpisana maja 2003 na med-narodni konferenci Okolje za Evropo. S ~etrto ratifi kacijo je stopila v veljavo. Sopodpisnice, ki je {e niso ratifi cira-le, so Poljska, Romunija ter Srbija in ^rna gora. Z uveljavitvijo Karpatske konvencije bodo pridobili milijoni ljudi, saj pomeni zavarovanje velikih evropskih naravnih gorskih in dolin-skih gozdov, kjer {e prebivajo evrop-ski bizoni, volkovi, orli in nad dvesto endemi~nih rastlinskih vrst.

Klaus Toepfer, izvr{ni direktor UNEP-a, je dejstvo, da je Karpatska konvencija postala veljaven medna-rodnopravni dokument, komentiral: »Ta mednarodni sporazum bo uravno-

novice in obvestila

teìl potrebe ljudi po ohranjanju nara-ve. Pomeni okvir za trajnostni razvoj in lahko predstavlja vzor za druga gor-ska obmo~ja na svetu.«

Karpatska konvencija se v veliki meri naslanja na izku{nje in primere dobre prakse na podlagi Konvencije o varstvu Alp. UNEP prena{a izku{nje, ki so jih pridobili pri pripravi Karpat-ske konvencije, tudi na druga obmo~-ja, zlasti v Ande, osrednjo Azijo, na Balkan in Kavkaz.

Na obmo~ju, ki ga zajema Kar-patska konvencija, ìvi 18 milijonov ljudi. Zaradi ohranjenih vodotokov je to izjemno pomemben vir pitne vode za velik del evropskega prebivalstva. Karpatski gozdovi so ìvljenjski pros-tor za mnoge vrste rastlin in ìvali in prehodni koridor za velike zveri, ki povezuje evropski sever z jugom in zahodom. To omogo~a medvedom in drugim vrstam, da se selijo in ohranja-jo genetsko pestre, zdrave populacije. Na obmo~ju, ki ga bo poslej varovala Karpatska konvencija, uspeva kar tret-jina vseh evropskih rastlinskih vrst.

Temeljne prvine Konvencije o varstvu Karpatov so ohranjanje biolo-{ke in pokrajinske pestrosti, sonarav-no in trajnostno gozdarstvo in kmetij-stvo ter razvijanje primernega, naravi prijaznega prometa.

Marjeta Ker{i~ - Svetel

Slivnica namesto Jerebice

Na~rtovani oktobrski izlet na Je-rebico na slovensko-italijanski meji nam ni uspel, saj vzpon po spolzkih skalah na severnem delu 2100 metrov visoke gore ni bil priporo~ljiv. Vendar je dan, namenjen izletu, tu in tako smo se odpravili na nenevarno Sliv-nico (1200 m) nad Cerkni{kim jeze-rom. êprav se z nje menda {e vedno spu{~ajo coprnice (verjetno to lahko opazijo le mo~no drogirani ljudje), nismo opazili nobene niti v »Copr-ni{ki jami«. Pa smo se na pot od-pravili zgodaj, kot je velevala razpis-na dokumentacija, ob 4.30 iz Krièv. Tokrat smo imeli posebno veselje s pitjem jutranje kavice na po~ivali{-~u Lom, saj sta nam vodnici Ale{a in Mojca privo{~ili polno uro in dovolili celo zamudo. Tako smo do dne po~-asi pripotovali v Cerknico s popolno planinsko opremo, od katere se ne-kateri nikakor niso èleli lo~iti. Po dobri uri hoje skozi listnati gozd in senoèti tik pod vrhom vstopimo v prijetno »coprni{ko« domovanje, kjer nas je è na vhodu pozdravila mama coprnica, majhne coprni~ke pa visijo kar izpod stropa. Ta del Notranjske je poznan po bogatih listnatih gozdo-vih, gradu Sne`niku, presihajo~em jezeru, polhih, zato je v planinskem domu tudi majhen ìvalski vrt z med-vedko, lisicami, kuno … Pogled na Cerkni{ko jezero je bil nekoliko za-megljen, nazorno presihanje jezera smo si ogledali v Jezerskem hramu, ki ga je v Dolenji vasi pri Cerknici uredil podjeten doma~in. Izdelal je reliefno maketo cerkni{ke doline z vsemi podrobnostmi, tako da natan~-no lahko vidimo, kako skozi poìral-nike voda priteka in odteka. Manj{i muzej prikazuje tudi, kako so neko~ èleli zgraditi turisti~no objezersko sredi{~e in kako lovijo ribe. Kadar voda odteka, se jih v predelih z vodo nabere neverjetno veliko in jih lovijo v pletene ko{e, imenovane ko~e. Pre-sihajo~e Cerkni{ko jezero je s svoji-mi naravnimi danostmi (poìralniki, travo, grmovjem, ìvalstvom) prava poslastica za fotografe. Del teh foto-grafi j smo si ogledali s pomo~jo mul-tivizije. Skratka, vredno ogleda. Da pa ne bi bili prezgodaj doma, smo na dolgo proslavljali rojstni dan svoje planinke Olge in zopet je bilo prijet-no. Za konec: niso samo visoke gore

Mednarodni sporazumo varstvu Karpatov

3-2006

76

3-2006

77

nje po krajih, ki so v tem letnem ~asu mnogo manj zasneèni. Tako je padla odlo~itev, da obi{~emo manj znane kraje, stran od tranzitnih poti, v hrva-{ki Istri. Izbrana je bila relacija od Gro-`njana pod Zavr{jem in ~ez Oprtalj do âbrnice – skupaj kakih 15 km poti, ve~inoma po nekdanji in è zdavnaj opu{~eni ozkotirni èlezni{ki progi, ki je vodila od Pore~a do Trsta, v teh krajih imenovana »parencana«. Pot, ki je del ponudbe istrskih pe{poti, so za~-eli obnavljati ~lani planinskega dru{tva Planik iz Pore~a in jo tudi markirali. V Bujah sta se nam pridruìla vodnika tega dru{tva – Damir in Josip. Seve-da sta poskrbela tudi za dobrodo{lico, z

vredne vzpona, tudi na coprni{ki gori je lepo, {e posebej, ~e te coprnice ne odvle~ejo v svoje vrste.

Ivana Valjavec

Pohod ~lanovPD Kriè po hrva{ki Istri

Slovenske gore so v januarju obi~-ajno pokrite s snegom, leto{nja sne`na odeja pa je verjetno najdebelej{a v za-dnjih 50-ih letih. Zato se je bilo treba ozreti naokoli in na~rtovati potepa-

vinom, kakiji in kiviji z doma~ega vrta. Za~etek pe{a~enja je bil v majhnem, a znanem mestecu Gro`njan, kjer so se pred 30 leti naselili umetniki z vsega sveta in tako ponesli njegovo ime v svet (znan predvsem po slikarskih ko-lonijah). Gro`njan leì na nadmorski vi{ini 228 metrov in je znan tudi po dobrih rde~ih vinih, doma~em pr{utu, siru, tartufih …Odjuga je ta dan nare-dila svoje, tudi sonce je prekrila megla, tako da lepe vidljivosti preko Istre in kvarnerskega zaliva pa tja do Nano-sa nismo imeli. Smo pa po poti lahko ob~udovali imenitno zgrajene oboke visokih viaduktov ozkotirne èlezni-{ke proge in oporne zidove ter uìvali v temi dveh kraj{ih in enega dalj{ega tunela. Posebna izku{nja za planince, vajene svetlih {irokih gorskih planjav. Pot nas je vodila tudi skozi manj{e raz-padajo~e vasice, v katerih ìvi le nekaj ostarelih prebivalcev, in tako smo pri-speli do Oprtalja, kjer smo poizku{ali njihovo istrsko supo (refo{k z olj~nim oljem, v katero namaka{ kruh). Vasi-ca ima med hi{ami ozke in s tipi~nim kamnom obdelane uli~ice, cerkvico in bene{kega leva z odprto knjigo (to po-meni, da je skulptura nastala v mirnem ~asu). Od Oprtalja do kon~ne postaje v âbrnici (400 m nad morjem) smo hodili {e slabi 2 uri in sre~ali skupino mo~no blatnih motoristov. Na koncu nas je ~akala istrska enolon~nica, pre-prosta zelenjavna zabeljena juha s klo-baso, ki smo jo poplaknili z dobrim do-ma~im vinom.

Ivana Valjavec

Zasavska Sveta gora pri Zagorju

Iztekajo~e planinsko leto obi~-ajno zaklju~imo z izletom v neznano, ki med udeleènce, ki so si »prihodi-li« pravico do udele`be, vnese nemalo vznemirjenja. Tudi tokrat smo na vso mo~ ugibali, kam bomo {li letos, ven-dar vodniki, zavezani k mol~e~nosti, skrivnosti niso hoteli izdati.

Konec novembra, v pravem sne-`nem meteù, smo z avtobusom krenili na pot. Vo`nja skozi Domàle in proti Morav~am nam je razkrila na{ cilj. Iz-stopili smo v Vidrgi in se napotili po za-sneèni cesti z velikimi de`niki in pele-rinami proti Planinskemu domu na Za-savski Sveti gori. Dom stoji na kratkem slemenu, ki povezuje Rovi{kovec (930 m) in vrh Zasavske gore (852 m), na ka-terem stoji Marijina cerkev, okrog nje pa stoji dokaj ohranjeno taborsko ob-zidje. Prvo zaveti{~e na Zasavski gori je

3-2006

76

3-2006

77

1. januarja 1927 odprla Litijska podru-`nica SPD. Poimenovali so ga po takrat-nem predsedniku podru`nice Ferdu Tomazinu (1869-1937), ki je bil tudi pobudnik za novo planinsko ko~o, ki so jo zgradili na sosednjem gri~ku Po-àrnica in jo pod imenom Tomazinova ko~a odprli 9. avgusta 1931. @al je bila med vojno po`gana, vendar je po osvo-boditvi PD Zagorje postavilo na pogori-{~u Tomazinove ko~e zasilno zaveti{~e, odprto 16. junija 1946. Na temeljih ne-kdanje {ole, ki je bila med 2. svetovno vojno po`gana, je bil 1949 zgrajen nov planinski dom, ki pa ga je 2. novembra 1974 uni~il poàr. Zagorski planinci so ga popolnoma obnovili, z lep{im zuna-njim videzom in bolj{o notranjo uredit-vijo so ga odprli 7. avgusta 1976.

Pri Marijini cerkvi se vidi skoraj na vse strani, le proti vzhodu razgled zakri-va bli`nji Rovi{kovec, na jugovzhodu je Kum, za njim pa vidimo Gorjance. Na jugu se dvigajo nad ozko dolino Save Pol{ni{ki Dolomiti z Ostreèm, proti ju-gozahodu so v bliìni litijski hribi, dale~ za njimi pa Sne`nik, Javorniki in Nanos. Od zahoda proti severu so na obzorju Julijci s Triglavom, Karavanke in Kam-ni{ke Alpe, v bliìni pa zahodni del Po-savskega hribovja proti Ljubljanski ko-tlini. Proti severu se razprostirata Velika in Menina planina, za njima je Raduha in dale~ na severu Pohorje. Seveda mi razgleda nismo imeli, sprejel pa nas je ùpnik, ki smo mu v nekaj minutah uredili pot skozi globoko sne`no odejo okoli ùpni{~a in do cerkve. Njeni zvo-novi so v rokah nekaterih na{ih ~lanov kmalu prijetno pritrkavali.

Poslovili smo se od ùpnika, saj nas je v domu ~akalo dobro kosilo, na-

grade in pohvale predsednika dru{tva in pomo~nice na~elnika vodni{kega odseka. Tako smo bili vsi udeleèn-ci nagrajeni za svoj pozitivni odnos do pohodni{tva, preko katerega tudi uresni~ujemo svoje èlje.

Ivana Valjavec

Od Menge{ke do Ra{i{ke ko~e

Na prvi izlet Seniorskega odseka PD Po{te in Telekoma Ljubljana v letu 2006 smo se odpravili v ~etrtek, 12. ja-nuarja. Malo pred osmo zjutraj se nas je

pred PBS na Trgu OF v Ljubljani zbra-lo 15 pohodnikov, kar lepa skupina za mrzlo, megleno jutro (pod –10o C) in visok sneg v gorah. Po nakupu skupin-skih vozovnic smo na postajali{~u 28 ~akali na odhod avtobusa, ko je k nam pristopil prometnik glavne avtobusne postaje ter nam v imenu sodelavcev iz-ro~il buteljko vina kot novoletno darilo. Po{teno smo bili presene~eni, ~esa ta-kega pa {e ne. Lepo smo se zahvalili ter obljubili, da bomo {e veliko uporablja-li usluge postaje, njemu in sodelavcem pa zaèleli sre~no v letu 2006. Mimo Trdinove rojstne hi{e in cerkve sv. Mihaela v Meng{u smo bili hitro pod Gobavico, kjer stoji Menge{ka ko~a. Megle so izginjale, skoznje so prodirali januarski son~ni àrki. Sneg pod noga-mi je bil poledenel, zato smo raje ho-dili ob robu steze po celcu. Hitro smo bili pri planinski ko~i, iz dimnikov se je po{teno kadilo. Pa glej ga zlomka, vsa vrata so bila zaklenjena, na trkanje ni nih~e odprl, nikjer obvestila, kdaj je odprto. Ni~, le slab ìg in mraz! Za name~ek {e na Dobenem ni~ odprte-ga. Hitro smo nadaljevali proti Ra{i{ki ko~i. Kamni{ko-Savinjske Alpe in Ka-ravanke so bile pred nami kot na dlani, gore so vabile, vendar odete v prede-belo sne`no odejo – naj kar po~ivajo. Nad nami so kroìla letala z bli`njega Brnika. Steza proti Ra{ici je bila dobro shojena, posebej pozorno smo sestopa-li po zglajenem in zmrznjenem snegu, pri ~emer so nam bile v veliko pomo~ pohodne palice in dobra obutev. Sonce je po~asi ogrevalo veje, s katerih je od-padalo ivje. Pti~ek je na stezi kljuval v

3-2006

78

3-2006

79

ostanke storà, razkopani ostanki {tora ob poti so kazali na boj za obstanek v gozdu, najbr` je lisica iskala svoj zalo-gaj. Od odcepa na Dobeno je bila steza le nakazana, za nami je ostajala globo-ka gaz. Po dobrih dveh urah hoje smo z vrha enega od gri~ev vendarle zagledali Ko{~ev vrh s stolpom, do njega je bilo vsaj {e dobro uro. Poldan, toplo nam je postalo, slekli smo topla gornja obla~-ila, na soncu je bilo prijetno. Spustu je sledil vzpon, prepletene steze, spet sem moral paziti, da nismo skrenili. Upognjene zasneène mladike so nam zaprle pot, morali smo v globok kri-stalno bel celec – prava zimska idila. Nekaj korakov smo imeli celo razgled proti Karavankam in Julijcem s Trigla-vom. Po dobrih treh urah smo prispe-li pod razgledni stolp. Dalj{i odmor v Ra{i{ki ko~i za topel ~aj in malico, po-{teno smo si jo zasluìli. Odprli smo podarjeno buteljko in napisali delav-cem ljubljanske avtobusne postaje kar-tico v zahvalo. V senci je hitro zazeblo, zato smo odhiteli v dolino, kar po celcu skoraj do postaje mestnega avtobusa v Gameljnah. [tiriinpolurni pohod smo zadovoljni v lepem zimskem dnevu za-klju~ili brez zdrsov ali padcev.

Besedilo in foto: Alojz Terglav

Mi Koro{ci »skup drìmo«

Leto je naokrog in ~etrti vikend v novembru je na{ konec tedna. Kje se bomo sre~ali letos, smo se dogovo-rili è na sestanku v septembru. No, ko govorim o nas, mislim s tem vse vodnike planinskih dru{tev Koro{ke. Pri nas je to lepa navada, katero na{ Ivan Cigale »gor drì« è nekaj let. Sre~amo se, da si izmenjamo lepe in tudi manj lepe spomine na dogodke preteklega leta. Letos nam je ve~er popestril Matja` [erkezi, na~elnik-k za vzgojo pri KA PZS, ki je za nas pripravil ogled diapozitivov iz odpra-ve na Kun (7086 m) v Indiji. Odpravo je organiziral Alpinisti~ni odsek Koz-jak iz Maribora pod vodstvom Toneta Golnarja. Na Koro{ko vedno rad pride tudi Bojan Pollak (na~elnik PKK-VK) z èno Mimi, pa brata Simon in Izi-dor Ograjen{ek iz [portnega dru{tva Andra` nad Polzelo in {e mnogi drugi. Nenazadnje tudi prijatelja iz Beltin-cev, Ignac in Zinka Benkovi~. Letos smo za kraj sre~anja dolo~ili turisti~-no kmetijo Zg. Le~nik nad Ravnami. @e iz Podvelke smo se odpravili v rah-lem mraku in naletavanju snega, tako da smo v Ravne, kjer smo se z glavne

ceste odcepili v breg proti Le~niku prispeli è v temi. Obstojimo sredi klanca in takoj na delo. Ignac vzame verige, meni pa v roke potisne list z navodilom za pravilni postopek na-mestitve. Tisto o tovari{ki pomo~i iz âstnega kodeksa slovenskih planin-cev so si vsi dobro zapomnili. Verige smo uspe{no »zmontirali« in »konvoj« se je lahko premaknil na{emu cilju na-proti. Po dobrodo{lici z aperitivom se je lahko za~el »uradni del« sre~anja koro{kih vodnikov. Ivan Cigale je naj-prej pozdravil vse vodnike in goste, ki so se sre~anja udeleìli. Posebej je po-zdravil in napovedal Matjaà [erkezi-ja, ki nas je nato popeljal v gore Indije, v svet, ki je ve~ini malo znan. Kar pre-hitro je minila ura »sprehajanja« proti vrhu, ki sta ga Damjan Karni~nik in Matja` [erkezi dosegla po 11-ih urah nevarnega in napornega vzpenjanja, saj sta zaradi spreminjajo~ih se sne-`nih razmer od sedla na vi{ini 6300 m napredovala zelo po~asi. Po kosilu se je razvila debata. Seveda smo se »ob-vezno malo presedali«, da smo lahko z vsakim izmenjali nekaj besed, pa se-veda tudi nazdravili. Na{ gost Ignac iz Beltincev na sre~o ni pozabil vzeti s seboj vina iz svoje gorice, Zinka pa je dodala {e peka~ prekmurskega pe-civa. Ob tako prijetnem vzdu{ju ~as vedno prehitro beì. Ko smo dobili vsi fotografijo s sre~anja, se je bilo treba po~asi posloviti. Zunaj je medtem za-padlo è dobrih 30 cm snega in bilo je kar nekaj teàv, da smo na{li vsak svoj avto. Poslovili smo se od prijaznih go-stiteljev in Ivana z obljubo, da se pri-hodnje leto ponovno sre~amo.

Marta Prah

Tabor poleti,lepi spomini{e pozimi

Mladinski odsek Obalnega PD Koper vsako leto organizira tabor pred{olskih in {olskih otrok do 10. leta. Organiziramo ga izmeni~no v Blejski ko~i na Lipanci in na Sori{ki planini. Oskrbnika Joè Tomc z dru-ìno in Stanko Velimirovi~ z Brigito ter nekdanja pastirja Zdravko in Fran-ci so postali za nas nepogre{ljivi, pravi prijatelji. Kmalu bomo v vrtcu Seme-dela v Kopru za~eli zbirati prijave za leto{nji tabor in èlja, da bi prej popi-sala nekaj prelepih vtisov z Lipance, mi ne da miru. Osem son~nih, a tudi deèvnih dni nam je omogo~ilo, da smo izpeljali »malo planinsko {olo«. S Sonjo @ivec smo obiskali Lipan-ska vratca, Lipanski vrh, Debelo pe~, Mre`ce, od{li smo v Volovsko dolino in do Titove lovske ko~e. Pastirja sta nas vodila po pastirskih poteh mimo sne`ne jame in za vse nas pripravila palice ter drva za ve~erni ogenj. Na palice smo nabadali krompir in hre-novke, veselo zapeli ob harmoniki in se veselili kljub de`ju, ki nam je na-gajal. Dobro razpoloènje so nam vse dni vlivale tudi {tevilne ìvali: krave, ovce, kavke, pupki, mo~eradi, paglav-ci v mlakah ter mravlje v mravlji{~ih. Na svojih potepanjih smo videli za-nimive rastlinske vrste, razglede na gore, spoznali smo poklju{ki gozd, »pravo« plezanje, se zabavali pri igri in petju. Prav pri igri so bili Mari-ja, Lidija in Ivan neutrudni vodniki.

3-2006

78

3-2006

79

Vse je prevzela igra tombola. Ob ve~-erih sem otroke uspavala s pravljica-mi in flavto. Vsi udeleènci tabora so se vrnili domov v majicah z napisom »Poklju{ki gams« in ozna~enim zem-ljevidom Gamsove poti. Za to smo oskrbniku Blejske ko~e {e posebno hvale`ni.

Vodja planinskega tabora Nevenka Furjan

Pridobitev statusa humanitarne organizacije

GRS pri PZS je bil z odlo~bo, ki jo je 28. 12. 2005 izdalo ministrstvo za zdravje, podeljen status humanitarne organizacije. V odlo~bi je zapisano, da se GRS pri PZS podeli status huma-nitarne organizacije in da se vpi{e v razvid humanitarnih organizacij kot splo{na dobrodelna organizacija pri ministrstvu za zdravje. Obrazloìtev odlo~be je dolga in temeljita. V njej med drugim pi{e: »GRS pri PZS ima odlo~bo o statusu dru{tva v javnem in-teresu na podro~ju varstva pred narav-nimi in drugimi nesre~ami, ki ji jo je po-delilo Ministrstvo za obrambo … GRS pri PZS ima plemenite ~lovekoljubne cilje, ki jih izvaja v obliki programov in storitev v neposredno korist posa-meznikov … in se operativno izkazuje skozi re{evanje ogroènih in po{kodova-nih oseb v te`je dostopnih goratih prede-lih na{e dràve ... GRS pri PZS izpol-njuje merilo odprtosti delovanja, saj je s svojo dejavnostjo na voljo vsem pomo~i potrebnim ljudem, ne glede na to, ali so njeni ~lani ali ne. GRS pri PZS izpol-njuje merilo prostovoljnosti in merilo nepla~ljivosti, ker svojo dejavnost v ce-loti opravlja s prostovoljci, ki svoje delo opravljajo po svoji svobodni odlo~itvi brez pla~ila. GRS pri PZS izpolnjuje tudi merilo strokovnosti, ker ima vsaka specialna dejavnost svojo podkomisijo. Njihova naloga je, da skrbijo za sodo-bno tehniko, strokovnost, vzgojno-izob-raèvalne programe ter ustrezne akcije. V omenjenih podkomisijah delujejo vr-hunsko usposobljeni strokovnjaki za po-samezno podro~je re{evanja.« Komisija za oceno izpolnjevanja meril je pri iz-polnjevanju posameznih meril izhajala iz dolgoletnega izro~ila in prepoznavno-sti GRS pri PZS v Sloveniji ter iz samo-stojnosti GRS S pri izvajanju humani-tarne dejavnosti.«

V. H.

Sodelovanje s SV v letu 2006

Planinska zveza Slovenije in Slo-venska vojska bosta tudi v letu 2006 nadaljevali uspe{no sodelovanje, ki traja è vrsto let. To je bilo re~eno in tudi podpisano na sre~anju, ki ga je organizirala Slovenska vojska s pred-stavniki organizacij civilne dru`be. Kot predstavnika Planinske zveze Slovenije sta se ga udeleìla predsed-nik Planinske zveze Slovenije Franci

Ekar in v. d. generalnega sekretar-ja Planinske zveze Slovenije Dani-lo Sbrizaj. Slovenska vojska bo tako Planinski zvezi Slovenije med drugim pomagala s helikopterskimi prevozi opreme za akcije markacistov na pla-ninskih poteh, pri graditvi in obnovi planinskih ko~, sodelovala pa bo tudi pri nekaterih prireditvah. Planinska zveza Slovenije pa bo pripadnikom Slovenske vojske omogo~ila preno~-evanje v planinskih ko~ah s popusti, ki veljajo za njene ~lane, kadar bodo izvajali slu`bene aktivnosti (vaje ipd).

Danilo Sbrizaj

Tonetu v slovoV rokah drìm neavtorizirani

delni prevod vodnika Eugena E. Hüslerja Dolomiten Kletterstei-geführer mit Brenta (4. dopolnje-na izdaja, Innsbruck, 1999), ki si ga pripravil s tako skrbnostjo, da se nam je zdelo, da Dolomite pozna-mo kot svoj èp. Dolomite si imel rad, celo ve~, dal bi vse, da bi se neko~ lahko sprehodil po njihovih vrtoglavih policah. Ve~krat si mi dejal: »Organiziraj tabor v Dolomitih, pomagal ti bom! Tako rad bi {el v Dolomite, pa ne sam. S skupino, ki jih bo znala ceniti.« Prepri~al si me in nastal je projekt Dolomiti 16, ki si ga tako skrbno pomagal pripraviti. Za~eli smo z Brento. Kot za~aran si se prebujal v nova jutra in spra{eval, katero ferato si bomo ogledali, ~eprav si dobro poznal program. Pogosto si zaostal za skupino, ki je hitela po zavarovani plezalni poti. Ve~krat sem zato premi{ljeval, da te izdaja kondicija. Pa se je pokazalo prav na-sprotno. Dolomite si vpijal z vsem svojim bitjem. Pozabil si na ~as, celo na nas si v~asih pozabil, da ne bi spregledal prelepega ko{~ka poti, ki si si ga hotel za vedno vtisniti v spomin. V~asih smo te opazovali s police visoko nad teboj. Stal ali sedel si na skalnem pomolu, pri`gal pipo in str-mel. Strmel nad prekrasnimi prizori, ki so se nam ponujali. In v ko~i si potem spra{eval, ali smo videli vse to, kar si videl ti. [e posebej ljube so ti bile visokogorske trate, polne planinskega cvetja. Da bi kar ostal, si po-gosto dejal, ali {e bolje, ~im prej bi na te trate pripeljal tudi h~erko @ivo. Ko smo zapu{~ali Brento, si ti {e ostal in preplezal nekaj ferat. Kot da bi vedel, da se ne bo{ nikoli ve~ vrnil. Bil si tudi zelo kriti~en, ko si v~asih preve~ zaostal. Pridu{al si se, da bo{ moral prihodnje leto {e bolj trenira-ti, da ne bo{ zaviral skupine. Leta so minevala in pri{el je Sorapiss. Sprva je {lo {e kar dobro, toda tam, kjer se je strmina mo~no pove~ala, si za-ostal. âkali smo te in vedno si z nasmehom dejal, da è pride{ za nami, le da si premalo treniral in nas te`ko dohaja{. Nevihta nas je dokon~no lo~ila. Mi smo se zatekli v bivak, ti pa v ko~o. Na{e poti so se lo~ile. Va-bili smo te v daljni Tibet. V svoji skromnosti si dejal, da te to ne zanima. V resnici si vso energijo vloìl v Dolomite in v delo, ki si ga opravljal kot svoj poklic. In preden smo se zavedeli, da si hudo bolan, se je zgodilo. Tiho, na tvoj na~in. Tudi za slovo bi rekel: »Saj ni treba, nisem pomem-ben.« Ostala bo knjiìca s prevodom tur po Sekstenskih Dolomitih, ostal bo vonj po tvoji pipi, in ko bomo letos plezali po Rosengartnu, nas bo{ opazoval na skritem pomolu Dolomitov. Od{el si kot orli~ in mirno jadraj v prostranstvih, kjer biva{ zdaj. Aleksander î~erov

IN MEMORIAM

3-2006

80

Katera gora je na sliki?Tokrat bo za nagrado 25- litrski nahrbtnik znamke Milo, model Carma 25, ki ga ponuja spletna trgo-vina z gorni{ko opremo www.kibuba.com. Pravila na{e igre smo objavili v januarski {tevilki. Odgo-vore sprejemamo do petka, 24. 3. 2006.

Kako poznamo na{e gore?

Re{itev iz prej{nje {tevilke:Slika je bila posneta z Mrežc nad Lipansko planino, na njej pa so z leve proti desni Vi{evnik, Mali Dra{ki vrh (tik pred njim {e Veliki Seli{nik), Veliki Dra{ki vrh in Vernar. Prejeli smo 59 pravilnih odgovorov, med njimi pa je bil izžreban Zoran Ofak iz Ko~evja, ki mu bo spletna trgovina www.kibuba.com poda-rila cepin raveltik clasic. Andrej Stritar

I[ÊMO SODELAVCE,ki bi bili pripravljeni pomagati pri izdelavi kazala Planinskega vestnika od leta 1895 do 2001.Kazalo bomo postavili na na{o spletno stran, na kateri bo mogo~e na razli~ne na~ine iskati po reviji. Pozneje ga nameravamo izdati tudi v knji`ni obliki. Potrebujemo pomo~ pri vpisovanju vsebin starih letnikov v podatkovno bazo, ki smo jo zgradili na svetovnem spletu. Vpisati bo treba naslove in podnaslove vseh objav, podatke o njihovih avtorjih, o zvrsti objave in o straneh v vestniku, na katerih so natisnjene.

Stare revije bomo priskrbeli mi, od vas pa pri~akujemo:• da imate dostop do interneta in obvladate vpisovanje prek spletnih strani,• da poznate gorski svet, kajti morali boste samostojno prepoznati in vpisati,

o kateri gori govori objava,• da nam sporo~ite, za kak{no pla~ilo ste nam pripravljeni vpisati podatke

enega letnika PV.

Prosimo, pi{ite nam na elektronski naslov [email protected].


http://www.kibuba.com

mailto:[email protected]



PRODAJA:TRGOVINA POHODNIK,UNIVET D.O.O.ŠMARTINSKA 152, BTC-HALA A,LJUBLJANATEL.: 01 585 26 30E-MAIL: [email protected]

T R G O V I N A

Krakovski nasip 4Tel.: (01) 426 34 28

Akcijske cene Gore-tex jaken in velurjev DumoPrvič pri nas v prodaji švicarske turne vezi Naxo

Turni čevlji Scarpa po lanskoletnih cenahPonovno v prodaji odlične palice Kohla

10% gotovinski popustza imetnike potrjene planinske izkaznice.

VABLJENI!

Razstava Planinskega vestnikaObve{~amo vas, da so razstavni

panoji Planinskega vestnika,

ki smo jih izdelali v lanskem,

jubilejnem letu, spet na

voljo. Nahajajo se v prostorih

Planinske zveze na Dvoràkovi

9 v Ljubljani. Vabimo vas, da

jih za dolo~en ~as razstavite v

svojih prostorih ali na slovesnih

prireditvah.


REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895

111. LETO / MAREC 2006 / 750 SIT / 3,13 EUR

3RevijaPlaninske zvezeSlovenije

Turni smuki

Ouray Ice Festival 2005/2006

Turni smuki Ouray Ice Festival 2005/2006 - Planinski vestnik

Documents