Muši, Katarina, Tina Kociper in Marijana Sikošek (ur.). Turizem in
management. Na poti k uspešni poslovni prihodnosti. Koper: Zaloba
Univerze na Primorskem, 2014.turizem in management
prihodnosti
turizem in management
prihodnosti
TURIZEM IN MANAGEMENT Na poti k uspešni poslovni prihodnosti
Veavtorska monografi ja / Proceedings
Uredile mag. Marijana Sikošek, mag. Tina Kociper, Katarina Muši
Oblikovanje in priprava za objavo dr. Jonatan Vinkler Prelom dr.
Jonatan Vinkler, Davorin Duki
Glavni urednik dr. Jonatan Vinkler Vodja zalobe Alen Jeovnik
Zaloila Zaloba Univerze na Primorskem Titov trg 4, SI-6000, Koper
Koper 2014 © 2014 Zaloba Univerze na Primorskem
ISBN 978-961-6832-79-3 (pdf)
http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-79-3.pdf ISBN
978-961-6832-80-9 (html)
http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-80-9 /index.html
Zaloba Univerze na Primorskem ne prevzema odgovornosti za vsebinsko
in jezikovno podobo priujoe izdaje ter za kvaliteto slikovnega
gradiva.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna
knjinica, Ljubljana
338.48:37(0.034.2) 338.48:005(0.034.2)
TURIZEM in management [Elektronski vir] : na poti k uspešni
poslovni prihodnosti / Katarina Muši, Tina Kociper, Marijana
Sikošek (ur.). - El. knjiga. - Koper : Zaloba Univerze na
Primorskem, 2014
Nain dostopa (URL):
http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-79-3.pdf Nain dostopa
(URL): http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-80-9
/index.html
ISBN 978-961-6832-79-3 (pdf) ISBN 978-961-6832-80-9 (html) 1. Muši,
Katarina, 1979- 274385664
7
Odbori/Commitees
Organizacijski odbor Tina Kociper, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem, predsednica Katarina Muši,
Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem,
predsednica Tatjana erovnik, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem Marijana Sikošek, Fakulteta za
turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Mitja
Petelin, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na
Primorskem Marijana Pregarac, Fakulteta za management , Univerza na
Primorskem Asta Domijan, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem Barbara Panger Jevti, Fakulteta
za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem
Programski odbor Anton Gosar, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem, predse- dnik Aleksandra
Brezovec, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na
Primorskem Anita Trnavevi, Fakulteta za management, Univerza na
Primorskem Roberto Biloslavo, Fakulteta za management, Univerza na
Primorskem Dragica Tomka, Fakulteta za šport in turizem–TIMS, Novi
Sad Doris Gomezelj Omerzel, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem Vesna Koselj, OŠ F. S. Fingarja
Lesce Polona Filipi, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Katarina Kacjan gajnar, Fakulteta za zdravstvo, Univerza v
Ljubljani Mojca Jevšnik, Fakulteta za zdravstvo, Univerza v
Ljubljani Milica Lahe, Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v
Mariboru Borut Milfelner, Univerza v Mariboru Sabina Šegula,
Biotehnini center Naklo
8
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Marijan Poganik, Biotehini center Naklo Olga Deman Dobrnji, Zavod
za šolstvo RS Gordana Moina Florjanc, Ministrstvo za delo, druino
in socialne zadeve Anton Vorina, Ekonomska šola Celje, Višja
strokovna šola Danica Jovi, Ekonomska fakulteta Beograd, Srbija Ana
Ivaniševi, Ekonomska fakulteta Zagreb Zakerijah Šabanovi,
Medicinska fakulteta Tuzla, Bosna in Hercegovina
Recenzentski odbor Anton Gosar, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem Aleksandra Brezovec, Fakulteta za
turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem Doris
Gomezelj Omerzel, Fakulteta za turistine študije – Turistica,
Univerza na Primorskem Gorazd Sedmak, Fakulteta za turistine
študije – Turistica, Univerza na Primorskem Dejan Kriaj, Fakulteta
za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem ana ivre,
Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza na Primorskem
Tanja Planinc, Fakulteta za turistine študije – Turistica, Univerza
na Primorskem Simon Kerma, Fakulteta za turistine študije –
Turistica, Univerza na Primorskem
Vsebina
znanstvene razprave 25 Sodobni pristopi k mentoriranju praktikantov
na podroju turizma Contemporary approaches to mentoring of trainees
in the field of tourism
Nataša Arti 27
Dogodek rni labod in finanna kriza 2008 Black swan event and the
financial crisis in 2008
Rok Birsa 39
Kakovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za
avtomobilsko industrijo Quality, one of the key activities in the
manufacture of the product for the automotive industry
Slavko Boi, Igor Penko 47
Nartovanje izdelka z metodo Quality function deployment Product
design with Quality function deployment method
Slavko Boi, Nejc Kordiš 59
Ali je izbor poitnic predstavnikov generacije Y odraz njihovih
vrednot? Does the choice of holiday of members of Generation Y
reflect their values?
ana ivre, Petra Zabukovec Baruca 71
Trajnostni vidik pri programski revitalizaciji naselij Sustainable
aspect of programme revitalisation of settlements
Gregor ok 81
Gregor ok, Alenka Fikfak 91
9
10
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Nekaj pogledov na pouk tujih jezikov za seniorje Some views on
language teaching for seniors
Alenka Divjak 103
Janja Gabru 113
Paradoksi vinskega turizma na Slovenskem: izbrani primeri Wine
tourism paradoxes in Slovenia: selected cases
Aleš Ganik, Simon Kerma 127
Projekt prenove procesa obvladovanja loveških virov pri izvajanju
socialnih storitev v domaem bivalnem okolju Implementation social
services in home environment and human resources process
reengineering
Katarina Galof 137
Katarina Galof 151
Drubena odgovornost kot konkurenna prednost trajnostne prireditve –
študija primera podjetja Vivo catering, d. o. o. Social
responsibility as a competitive advantage of sustainable events – a
case study of a company Vivo catering, d. o. o.
Aleksandra Golob, Gordana Ivankovi 165
Drubena odgovornost turistinih kmetij The social responsibility of
tourism farms
Doris Gomezelj Omerzel, Vilma Strniša 181
Mnenje lokalnih prebivalcev o turistinem potencialu obine Izola The
local people opinion on tourism potential in Izola
Doris Gomezelj Omerzel, Vesna Rebec 191
Lastnosti vodij six sigma projektov v Sloveniji: primerjalna
študija med 2008 in 2012 Characters of six sigma project managers
in Slovenia: comparisson study between 2008 and 2012
Dušan Gošnik 205
Priakovanja zaposlenih o šest sigma izobraevanjih v Sloveniji:
primerjalna študija 2008–2012 Employee expectations about Six sigma
education in Slovenia: comparison study 2008–2012
Dušan Gošnik 211
Nevenka Griar 221
Z ekonomskih na uporabniške presoje From economics to users
values
Marta Gruev 233
Povezovanje delenikov pri aktivnostih projektov NATREG in WETMAN
kot prilonost za trajnostni razvoj obmoja Pohorja Involvement of
stakeholders in the NATREG and WETMAN project activities as an
opportunity for the sustainable development of Pohorje region
Jurij Guli, Tanja Lešnik Štuhec 247
Ali je turizem za Slovenijo prilonost? Analiza uspešnosti
poslovanja Is tourism for Slovenia an opportunity? Performance
analysis
Gordana Ivankovi, Mateja Jerman 259
Priporoen model izvedbe lokalnega turistinega vodenja za slepe in
slabovidne Recommended implementation model of local tour guidnace
for blind and visually impaired people
Barbara Izlakar 273
Katarina Kacjan gajnar, Urška Graner, Teja Kump 287
Sodobni marketinški pristopi okolju prijaznega trajnostnega
turizma: pregled literature Contemporary marketing approach to
environmentally sustainable tourism: a literature review
Metka Kogovšek, Mojca Kogovšek 295
Kreativnost zaposlenih: pomen razvoja kompetenc in odprte
organizacijske kulture Employee creativity: the role of competence
development and open organisation culture
Mojca Kogovšek, Metka Kogovšek 309
Ali je anglešina v slovenšini e udomaena? Has English settled in
the Slovenian language?
Mojca Kostelec Cvitkovi 319
Analiza organizacij javnega in zasebnega sektorja v smislu razmerja
med fleksibilnostjo, varnostjo in uinkovitostjo The analyses of the
public and private sector organizations in terms of the
relationship between flexibility, security and efficiency
Tatjana Kozjek 327
Benchmarking Benchmarking
Inovacijske prilonosti v slovenskem turizmu The innovation
opportunities in Slovenian tourism
Jasna Kralj Pavlovec 351
Logistini stroški – cena avtobusnega prevoza v izbranih dravah EU
Logistics costs – the price of bus transportations in selected EU
countries
Samo Kramer, Anton Vorina 365
Podjetno nagrajevanje in napredovanje zaposlenih The enterprising
rewarding and promoting employees
Samo Kramer, Anton Vorina, Dalibor Mileti 375
Kakovost v prehrambenih gostinskih obratih – primer obine Piran
Service quality measurement in food and beverage facilities – the
case of municipality of Piran
Marko Kukanja, Tanja Planinc 385
Ergonomske obremenitve pri delu natakarjev Ergonomic loads in the
workplace of waiters
Teja Kump, Matej Cupar, Katarina Kacjan gajnar 401
Ergonomske obremenitve kozmetinih tehnikov Ergonomic loads to
cosmetics techniques
Teja Kump, Nuša Rajšp, Katarina Kacjan gajnar 411
ivljenjski slog predšolskih otrok v Sloveniji Lifestyles of
pre-school children in Slovenia
Jasna Lavreni, Maja Meško, Jana Suklan, Mateja Videmšek, Joe
Štihec, Damir Karpljuk 421
Vkljuevanje otrok v teaj alpskega smuanja Involvement of children
in the course of alpine skiing
Jasna Lavreni, Maja Meško, Jana Suklan, Mateja Videmšek, Joe
Štihec, Damir Karpljuk 433
Starejši kot pomemben del drubenega kapitala The elderly as a
significant segment of the social capital
Cecilija Lebar 447
Študentska mobilnost v programu Erasmus kot prednost pri
zaposlovanju v turizmu Student mobility as an advantage in
employment in tourism
Miha Lesjak, Maja Piko 457
13
Sistematino vkljuevanje delenikov v oblikovanje modela razvoja in
trenja destinacije Bohinj (2012–2016) Systematic stakeholder’s
involvement in creating the development and marketing model of
Bohinj destination (2012–2016)
Tanja Lešnik Štuhec, Klemen Langus 469
Vkljuenost delenikov v lokalne dobaviteljske verige turistinih in s
turizmom povezanih produktov na Solavskem Stakeholder’s involvement
in the Solavsko local supply chains of tourism and with
tourism-related products
Tanja Lešnik Štuhec, Marko Slapnik 481
Interpretativna metodologija pri raziskovanju uenja v vsakdanjem
ivljenju Interpretive methodology in researching informal
learning
Nives Lien 493
Študijski kroki v Piranu kot monost za razvoj socialnega in
kulturnega kapitala Study circles in Piran as a possibility for
social and cultural capital development
Nives Lien, Maja Lemut, Natalija Planinc 499
Z motivacijo do uspešne poslovne prihodnosti The motivation
successful business to the future
Darja Majer Krištofelc 505
Elena Marulc 513
Ustvarimo varno, funkcionalno in lepo okolje za starostnike.
Kozarec – od funkcije do estetike Creating a safe, functional and
beautiful environment for the elderly. Glass – from function to
aesthetics
Vitoslava Maruši 525
Maja Meško, Maja Pungeršek, Zlatka Meško Štok, Jana Sulkan
535
Povezava med elementi ivljenjskega sloga in športno dejavnostjo pri
slovenskih predšolskih otrocih in njihovih starših Relationship
between lifestyle factors and sport activity of preschool children
and their parents in Slovenia
Maja Meško, Jera Zajec, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Joe
Štihec, Maja Pungeršek 543
14
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Ali je mogoe dvomiti v ustreznost veljavne raunovodske ureditve?
Could be doubt in existing accounting system correspondence?
Franko Milost 557
Nalobe v zaposlene in dodana vrednost Investments in employees and
value added
Franko Milost 571
Jezikovna kultura in identiteta mladostnikov Language culture and
youth identity
Helena Muha 585
Katarina Muši, Timotej Prelog, Janez Mekinc 595
Kolesarski turizem kot nova poslovna prilonost za hotelirje Cycling
tourism, a new business opportunity for hotel managers
Dora Najrajter 607
Vpliv spremenjenih okolišin (rebus sic stantibus) pri turistinih
pogodbah The influence of changeable circumstances (rebus sic
stantibus) in tourism contracts
Dora Najrajter 619
Kako analizirati vprašalnike za merjenje poslovne etike How to
analysis questionnaires for measuring business ethics
Zlatko Nedelko 633
Zlatko Nedelko 645
Delovni terapevt kot soustvarjalec uspešne turistine ponudbe The
role of occupational therapists in successful accessible
tourism
Alenka Oven 655
Alenka Oven, Nevenka Griar 671
Teoretina študija kriterijev kakovosti v turistino-informacijskih
centrih – predstavitev razširjenega modela za preverjanje kakovosti
Theoretical study of service quality criteria in tourist
information centers – extended model for testing service quality
criteria
Christos Pantelidis, Jerneja Lešnik 683
15
Analiza gibanja cen elektrine energije v gospodinjstvih v Evropski
uniji Analysis of electricity price development in households in
European Union
Drago Papler, Štefan Bojnec 697
Analiza gibanja cen elektrine energije v industriji v Evropski
uniji Analysis of electricity price development in industry in
European Union
Drago Papler, Štefan Bojnec 711
Prvi matchmaking dogodek projekta T-lab, Laboratorij turistinih
prilonosti: analiza in prilonosti The first matchmaking event of
the T-lab, Laboratory of Tourism Potentials: analysis and
outlooks
Mitja Petelin, Dejan Kriaj, Mitja Lavtar 723
Usklajevanje poklicnega in zasebnega ivljenja Reconciliation of
work and private life
Damjan Pirc, Zrinka Krušnik Špiganovi, Maja Meško 733
Pomen kreativnih aktivnosti v ivljenju oseb z motnjo v duševnem
zdravju The effectiveness of creative activities on people with
mental health problems
Alenka Plemelj 741
Alenka Plemelj 751
Vzpostavitev sistema podeljevanja znaka kakovosti trne znamke Okusi
Rogle za produkte destinacije Rogla-Pohorje Establishment of a
brand Okusi Rogle quality labeling scheme system for destination
Rogla-Pohorje products
Mojca Polak, Tanja Lešnik Štuhec 763
Podjetništvo: realna perspektiva izhoda iz gospodarske krize?
Entrepreneurship: real perspective to contribute Slovenian economy
out of the current economic crisis?
Jadranka Prodnik, Marjeta Nosan 775
Pomen gibanja za otroke in mladostnike Means of the exercise for
children and adolescents
Maja Pungeršek, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Joe Štihec, Maja
Meško 783
Analiza razlogov za vkljuevanje otrok v športno vadbo Analysis of
parents reasons for enrolling their children in sport
activities
Maja Pungeršek, Nataša ebokli Bleiweis, Mateja Videmšek, Damir
Karpljuk, Maja Meško 791
16
Preverjanje všenosti in sporoilnosti logotipa turistine destinacije
Evaluating the communication function of the tourism destination
logo
Darko Ravnikar, Aleksandra Brezovec, Doris Gomezelj Omerzel
803
Netehnološke inovacije Non-technological innovation
Analiza atributov in razsenosti spletnih strani visoko
kategoriziranih hotelov na Gorenjskem Analysis of attributes and
dimensions of internet sites among highly categorized hotels in
Gorenjska region
Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Maja Meško 827
Kognitivni in afektivni procesi pri uporabi informacijske
komunikacijske tehnologije v turizmu Cognitive and affective
processes in the use of information and communication technologies
in tourism
Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Bla Trbian, Maja Meško 841
Problematika zaposljivosti študentov turizma in gostinstva Graduate
employability issues in tourism and hospitality higher
education
Marija Rok 851
Podjetniške povezave v regiji JV Evrope: od strukture podjetniških
povezav do njihove uspešnosti Clusters in SEE region: from the
structure to performance
Mitja Ruzzier, Aleš Lipnik, Jana Hojnik, Maja Cergol Lipnik
867
Drubeno odgovorno raunovodstvo Corporate responsible
accounting
Mojca Sendelbah 879
Zaporniški prenoitveni obrati kot primer temanega turizma Prison
hotels and hostels as an example of a dark tourism
Marijana Sikošek, Janja Drole 891
Vpliv športne prireditve na lokalno skupnost in turizem: primer
Planica The impact of a sports event on the local community and
tourism: the case of Planica
Marijana Sikošek, Špela Vavpoti 905
Razstava Sijajni pop – sijajna prilonost za Piran The Splendid Pop
exhibition – a splendid opportunity for Piran
Ljudmila Sinkovi, Polona Senar 919
17
V sebina
Nekatera izhodiša za promocijo zdravja na delovnem mestu Some
guidelines for health promotion at workplace
Janez Stare, Jernej Buzeti, Manica Danko 927
Alternativni viri energije in njihova izkorišenost pri proizvodnji
okrasnih rastlin Alternative sources of energy and their
utilization in production of ornamental plants
Sabina Šegula, Toma Levstek 937
Skrb managerjev za urejen videz podjetja Managers and employees
care for arranged appearance companies
Sabina Šegula, Traje Nikoloski 951
Preuitev razpololjivosti informacij o dostopnosti na spletnih
straneh EDEN destinacij 2013 v regiji Analysis of availability of
information on accessibility, based on Websites of EDEN
destinations 2013 in the region
Mihaela Škrlj Brglez 961
Usposabljanje majhnih turistinih ponudnikov za uinkovito izvajanje
aktivnosti projekta 5 poštnih koij Training of small tourism
providers for effective implementation of 5 stagecoaches project
activities
Mihaela Škrlj Brglez, Tanja Lešnik Štuhec, Mojca Polak, Lea Jakoš
973
Izobraevanje delovnih terapevtov v okviru Zbornice delovnih
terapevtov Slovenije Organization of occupational therapist
education by Occupational therapist Chamber
Lea Šuc, Katarina Galof, Zdenka Pihlar 985
Turistina kmetija kot socialno podjetje Agritourism farm as a
social enterprise
Marija Tomši 997
Vpliv cene pri odloitvi o izbiri poitnic Influence of price on
vacation package decision
Jani Toroš 1007
Trenje informacij in zašita potrošnika Marketing of information and
personal data protection
Jani Toroš 1025
Ogled nemških turistinih filmov – didaktini pristopi za razline
jezikovne ravni Viewing German films on tourism – didactic
approaches for different levels of language proficiency
Marija Trdan Lavreni 1033
Ana-Marija Vrtoduši Hrgovi, Mateja Puklavec 1041
Socialno podjetništvo v teoriji in praksi: nekaj pravnih dilem
Social enterpreunership in theory and practice: some legal
dilemmas
Elizabeta Zirnstein, Katjuša Hajdinjak 1053
Poklicne kvalifikacije v turizmu in njihova deregulacija – primer
Slovenije Professional qualifications in tourism and their
deregulation – the case of Slovenia
Elizabeta Zirnstein, Valentina Franca 1063
Sinergija hotelskega podjetništva in druge negostinske podjetniške
dejavnosti: študija primera hotela Nox Synergy of the hotel
business and other non-hospitality entrepreneurial activity: a case
study of hotel Nox
Saša Zupan 1073
Odnosi med zaposlenimi v izbrani organizaciji Employee relations in
a selected organization
Dominik uman, Irena uman 1083
Vodenje – zadovoljstvo zaposlenih: študija primera Leadership –
employee satisfaction: a case study
Dominik uman, Irena uman 1093
strokovne razprave 1103 Analiza priakovanj porabnikov lekarniških
storitev Analyses of pharmacy services consumers expectations
Kristina Bele 1105
Dejavniki, ki vplivajo na zvestobo malih in srednje velikih
podjetij do banke Factors affecting sme banking loyalty
Katja Blaek 1117
Povezovanje ribištva in turizma, primeri dobrih praks Integrating
fisheries and tourism, examples of good practice
Bety Breznik 1133
Monosti za razvoj turizma ob Trbojskem jezeru Opportunities for the
development of tourism at Trboje Lake
Bety Breznik, Blaka Šuler 1141
19
Helena Budin uk, Mateja Kregar Gliha 1147
Nekaj dejstev o vejezinem pouku na šolah za turizem – vloga
esperanta Some facts about multilingual teaching at tourist schools
– the Role of Esperanto
Alenka Divjak 1159
Uporaba ustreznih plailnih instrumentov za zavarovanje plail v
praksi The use of appropriate instruments of payment for the
insurance payment in practice
Metka Gali 1175
Vpliv strateškega povezovanja z dobavitelji na uspešnost podjetja
Impact of strategic alliances with suppliers in the company's
success
Metka Gali 1185
Geo-turizem, geo-izobraevanje in geo-doivetje v Geoparku Karavanke
Geo-tourism, geo-education and geo-experience in Karavanke
Geopark
Jurij Guli, Mojca Bedjani, Lenka Rojs, Tanja Lešnik Štuhec, Suzana
Fajmut Štrucl 1193
Casino Host – Delo Casino Hosta in njegov vpliv na realizacijo v
igralnici Work of the Casino Host and his influence on the
realization of the Casino
Romina Hvala 1203
Turistina dejavnost na kmetiji Trnovska planota Tourist activity on
the farm of Trnovska plateau
Romina Hvala 1213
Vasja Ivani 1225
Kakovostna storitev – rezultat dobrega sistema izobraevanja in
usposabljanja zaposlenih Quality service – Result of Quality
Educational and Training System for Employees
Jerneja Kamnikar 1233
Etika – Na poti k umnemu loveku – vodji Ethics – towards a rational
man – leader
Anamarija Kejar 1241
Vodenje z empatijo v današnjem asu Leadership with empathy in the
present time
Anamarija Kejar 1249
Socialno podjetništvo – prilonost za mlade Social enterprise –
opportunity for the youth
Patricija Koler 1255
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Vodenje javnega zavoda na primeru A (študija primera) Management of
the public institution on A case (case study)
Štefanija Kos Zidar 1263
Vesna Koselj 1279
Vodenje in inovativnost na primeru domov za starejše Management and
innovativity in the case of homes for the aged
Tatjana Kosi 1291
Vodenje v poslovnem okolju in športu Management in business
environment and sport
Tatjana Kosi 1299
Irma Kova 1305
Pomen šolskega raziskovalnega dela kot oblike procesnega uenja in
pouevanja The importance of the school research work as a form of
procedural learning and teaching
Irma Kova 1313
Tatjana Kozjek 1325
Vloga in vpliv raunovodstva v druinskem podjetju The role and
influence of accounting in a family business
Marjana Leva Bukovnik 1335
Viri financiranja in posebnosti obdavitve v društvu Sources of
financing and features of taxation in a society
Marjana Leva Bukovnik 1345
Tweeter za trenje v turizmu Twitter as a marketing tool in
tourism
Vesna Loborec, Tadeja Krašna 1355
Zdraviliški turizemna primeru Zdraviliša Dolenjske toplice Spa
tourism in the case of Spa Dolenjske toplice
Staša Mrhar 1363
Vidik šole kot uee se skupnosti Aspect of the school as a learning
community
Tanja Müller 1371
Mitja Petelin, Vika Krajnc, Anton Vorina 1383
Prikaz uspešnega sodelovanja za pridobitev sredstev na javnem
razpisu Slovenskega podjetniškega sklada A demostration of
successful cooperation at acquiring funds through a public tender
Slovene Enterprise Fund
Darko Pirtovšek 1391
Turistini produkt za otroke z motnjo v duševnem razvoju med 15. in
18. letom »Doivljajski tabor v Pomurju« Tourism product for
mentally disabled children aged 15 to 18 »Adventure Camp in
Pomurje, Slovenia«
Jerneja Prelog, Mihaela Škrlj Brglez 1403
Kompleksnost – prednost in nevarnost oskrbnih verig? Comlexity-an
advantage or threat of supply chains?
Jadranka Prodnik 1411
Davorin Rogina 1421
Saber – uporaba satelitskih tehnologij za doseganje ciljev evropske
digitalne agende Saber – use of satellite technologies for
achievement of the EU Digital agenda goals
Davorin Rogina 1431
Promocija poklicev v osnovni šoli – izvedba ustvarjalnih delavnic
Promotion of occupations in primary school – implementation of
creative workshops
Mojca Smerajec 1441
Timsko pouevanje v osnovni šoli Team teaching in primary
school
Tanja Stare Pušavec 1451
Uporaba materinšine pri pouku tujega jezika Using the mother tongue
in foreign language teaching
Tanja Stare Pušavec 1457
Vloga in pomen socialnega kapitala v organizaciji The Role and
meaning of the social capital in the organization
Aleša Svetic 1463
Socialno podjetništvo v Sloveniji Social entrepreneurship in
Slovenia
Sonja Šaše 1473
Aktivne oblike in metode pouka pri tujem jeziku Active aproaches to
language learning
Jasna Šek 1483
Utrjevanje strokovnega besediša s pomojo e-gradiva How to revise
vocabulary for specific purposes through e-materials
Jasna Šek 1489
Tatjana Šek Prebil 1497
Zakaj so pri MSP-jih v turizmu najpomembnejše malenkosti Little
things – the most important part of SMEs in tourism
Andrej Šumer 1507
Stres kot dejavnik tveganja v povezavi z delom,varnostjo in poutjem
na delovnem mestu Stress as a factor of risk in correlation with
work, safety and state of health at the workplace
Andreja Tanšek 1515
Neupoštevanje ekologije in trajnostnega razvoja v opazovanem
turistinem objektu Hotela Rogla Unjustifying of ecology and
sustainable development in observed tourist object Hotel
Rogla
Andreja Tanšek 1527
Barbara Turk 1539
ivalim prilagojeno kmetovanje – teava ali izziv Animal welfare –
problem or chalenge?
Barbara Turk 1547
Pomen kulture v socialnih podjetjih Organizational culture in
social enterprises
Marjeta Vaupot 1555
Marjeta Vaupot 1563
V sebina
Una okolja za razvoj znanja Learning environments for the
development of knowledge
Sonja Zajc 1571
Tranzicijski program – program dodatnega usposabljanja odraslih
oseb z motnjo v duševnem razvoju Transition programme – programme
of supplementary training for adults with intellectual
disabilities
Erna gur 1579
Znanstvene razprave
of trainees in the fi eld of tourism Nataša Arti
Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistine študije – Turistica,
Slovenija
[email protected]
Povzetek Prispevek se osredotoa predvsem na praktino izobraevanje
praktikantov na podroju tu- rizma, saj je prišel trenutek, ko tudi
to podroje zahteva uveljavitev novih, sodobnejših pris- topov tudi
iz razloga, ker je praktino izobraevanje in njegov vse veji pomen
zapisan tudi v smernicah razvoja Evropske unije do 2020. Namen tega
prispevka je opredeliti najaktualnejše vire s podroja sodobnih
pristopov k mentoriranju ter na osnovi izbranih kriterijev
(raziskoval- nih vprašanj) analizirati podatke iz e objavljenih
virov. V prispevku je aplicirana metoda siste- matinega pregleda
literature, meta-analiza in kombinacija drugih raziskovalnih metod
za ob- delavo podatkov in oblikovanje modela. lanek ponuja kot
rezultat raziskave pregled literatu- re s podroja sodobnih
pristopov mentoriranja praktikantov in predstavlja osnutek modela
so- dobnih pristopov k mentoriranju praktikantov. Ugotovite
prispevajo k razumevanju podro- ja praktinega izobraevanja
praktikantov v turizmu. lanek ponuja o sodobnih pristopih k
mentoriranju praktikantov na podroju turizma, predstavlja model
sodobnih pristopov in po- daja predloge nadaljnjih raziskav tega
podroja.
Kljune besede: mentoriranje , mentor , praktikant , praktino
izobraevanje , turizem
Abstract Th e article focuses primarily on the practical training
of practitioners in the fi eld of tourism, because we believe that
the moment has come when even this area requires the introduction
of new, more modern approaches, not only so that the latter would
become an end in them- selves, but is a practical education and its
growing importance of written guidelines in the de- velopment of
the European Union until 2020. Th e purpose of this paper is to
identify the most current resources in the fi eld of modern
approaches to mentoring in tourism and on the ba- sis of the
following criteria (the research questions) to analyze data from
previously published sources. In this paper the applied method is a
systematic literature review, meta-analysis and a combination of
other research methods for data processing and model development.
Th is ar- ticle provides as a research result an overview of the
literature in the fi eld of contemporary ap-
27
28
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
proaches to mentoring in tourism and draft model of contemporary
approaches to mentoring in tourism. Paper fi ndings contribute to
the understanding of the practical training of train- ees in the
tourism industry. Th is article off ers a contemporary approaches
to mentoring in the fi eld of tourism, a model of contemporary
approaches and provides suggestions for further re- search in this
area.
Key words: mentoring, mentor , trainee, practical training,
tourism
Uvod Praktino izobraevanje, praktini pouk, praktino usposabljanje z
delom, kakor- koli e poimenujemo uni proces, ki se odvija v
delovnem okolju, govorimo o tri- kotniku, ki ga sestavljajo
praktikant , mentor in izobraevalna institucija, preko uitelja,
predavatelja ali profesorja, ki opravlja naloge organizatorja
praktinega iz- obraevanja. V razlinih izobraevalnih programih se
specifi ke praktinega izo- braevanja med seboj razlikujejo glede na
vsebine kurikulumov, kakor tudi glede na število ur, obdobje
opravljanja, obveznosti praktikantov glede pisnih izdelkov in
podobno. Ne glede na vsebino in navodila kurikuluma izobraevalnega
progra- ma, ki ga praktikant obiskuje na izobraevalni instituciji,
se praktino izobraeva- nje od enega do drugega unega podjetja
bistveno razlikuje. Delno tudi zato, ker so v proces praktinega
izobraevanja vkljueni razlini ljudje in vsak mentor upo- rablja pri
svojem delu drugaen pristop. V zadnjem asu pa je tudi gospodarska
si- tuacija naredila svoje in na podroju turizma marsikje zaradi
pomanjkanja kadra sezono rešujejo ob pomoi dela dijakov in
študentov iz raznih gostinsko-turisti- nih izobraevalnih programov,
ne le iz Slovenije, tudi iz tujine.
Prispevek se osredotoa predvsem na praktino izobraevanje
praktikantov na po- droju turizma, ker verjamemo, da je prišel
trenutek, ko tudi to podroje zahte- va uveljavitev novih,
sodobnejših pristopov in to ne le zato, da bi slednji postali sami
sebi namen, pa pa je praktino izobraevanje in njegov vse veji pomen
zapi- san tudi v smernicah razvoja Evropske unije do 2020. S lankom
ne elimo le opi- sovati sodobnih teorij, temve elimo razviti model,
ki bi pomagal k sooblikova- nju nadaljnjega razvoja praktinega
izobraevanja praktikantov na podroju tu- rizma. Proces prenove
praktinega izobraevanja mora vkljuiti im ve zaintere- siranih
javnosti.
Metodologija Metodologija tega pisnega izdelka zajema kombinacijo
raziskovalnih metod s po- udarkom na sistematinem pregledu
literature in meta-analizi virov. Kot razisko- valni problem nas
zanima ali je mono mentoriranje posodobiti z izbranimi so- dobnimi
pristopi. Za potrebe metaanalize bomo poskušali na raziskovalni
pro-
29
a blem odgovoriti tudi preko raziskovalnega podvprašanja: Katere
teorije predsta- vljajo potencial in bi jih lahko opredelili kot
sodobne pristope mentoriranja?
Iskanje virov je potekalo s pregledom primarnih in sekundarnih
virov, pridoblje- nih iz spletnih podatkovnih baz v asu od aprila
2013 do avgusta 2013. Izbor virov je potekal v podatkovnih bazah na
osnovi dobljenih zadetkov na vnose razlinih iskalnih pojmov,
neposredno povezanih z mentoriranjem.
Raziskava in diskusija Raziskave smo se lotili z usmerjenim
pregledom podatkovnih baz, ob emer nas je usmerjalo raziskovalno
vprašanje: »Katere opredelitve mentoriranja izhajajo iz aktualnih
raziskav?«, iz esar bi lahko izpeljali mone sodobne pristope k
mento- riranju praktinega izobraevanja na podroju turizma.
Raziskava podatkovnih baz je zajemala iskalne pojme kot so:
mentoring, training, competences, practi- cal education,
internships, mentor , open innovation, innovation in tourism, em-
powernment, tranformational leadership, mentoring in tourism.
Opravljen je bil tudi pregeld nacionalnih podatkovnih baz (Cobiss)
na izbrane pojme povezane s to tematiko v slovenskem jeziku.
Izvor pojma mentorstvo sega v grško mitologijo, kjer je omemba
navedena v Ho- merjevi Odiseji. Kralj Odisej je pred odhodom v boj
v trojanski vojni zaupal svo- jemu starejšemu prijatelju Mentorju
uiti in vzgajati sina, po imenu Telemahos1. V raziskavi
Kahle-Piaseckijeve2 pa zasledimo, da pojem mentor v gršini pomeni
svetovalca ter najverjetneje izhaja iz indoevropskega korena –
»men«, kar pome- ni, »misliti«.
Opredelitve pojmov mentorstvo in mentor z vsebinskega vidika pa se
loteva vrsta avtorjev, esar ne bomo predstavili v lanku, ampak se
bomo osredotoili na pre- uitev sodobnih pristopov mentoriranja
praktikantov na podroju turizma. Ob preuevanju literature smo se
dokopali do raznoterih spoznanj in v nadaljevanju jih elimo
predstaviti zgolj z navedbo in tudi v shematski upodobitvi ter tako
v Sli- ki 1 predstavljamo prikaz desetih sodobnih pristopov k
mentoriranju praktikan- tov na podroju turizma, ki so:
• defi niranje mentoriranja kot proces in kot razmerje; •
vkljuevanje informacijske tehnologije; • vkljuevanje smernic
opolnomoenja; • vkljuevanje smernic transformacijskega vodenja; •
vkljuevanje smernic odprtega inoviranja;
1 William A. Gentry, Todd J. Weber in Golnaz Sadri, »Examining
career-related mentoring and managerial performance across
cultures: A multilevel analysis.« Journal of Vocational Behavior
72, no.1 (2008): 241–253.
2 Lisa Kahle-Piasecki, »Making a Mentoring Relationship Work: What
is required for Organizational Su- cess,« Journal of Applied
Business and Economics 12, no.1 (2011): 46–56.
30
• praktikant ne sme zasesti prostega delovnega mesta; • vkljuevanje
mednarodnega vidika; • vkljuevanje managementa idej; • upoštevanje
pomena preteklih izkušenj; • odpiranje praktinega
izobraevanja.
Slika 1: Model sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov na
podroju turizma.
Ta predlog sodobnih pristopov predstavlja prve zametke, k razvoju
kompleksnega modela sodobnega mentoriranja in vkljuuje aktualna
spoznanja avtorice, ki bodo v prihodnje z novimi raziskavami tudi
dodatno opredeljena.
Splošno o sodobnih pristopih mentoriranja praktikantov na podroju
turizma Ob pregledu literature smo ugotovili, da se najpogosteje
mentorstvo obravnava kot proces ali kot razmerje. V tem poglavju pa
kot uvodni sodobni pristop poskušamo sprva predstaviti novo defi
nicijo, kot skupek obojega oziroma defi niramo mentor- stvo
istoasno kot razmerje in proces. Mentorstvo je torej »najprej neko
razmerje subjektov, ki se odvija po doloenih procesnih pravilih s
katerimi so subjekti vnap-
31
Sodobni pristopi k m entoriranju praktikantov na podroju
turizm
a rej seznanjeni in s skupnimi cilji, ki prinašajo koristi vsem
subjektom vkljuenim v razmerje v asu izvajanja procesa
mentoriranja.«
Da mentorstvo predstavljala vejo produktivnost, je e pred dvema
desetletjema menil Scandura3, ki je verjel, da se z razvojem
mentorstva poveuje tudi karierni ra- zvoj. Ob modernizaciji
mentorstva pa nikakor ne moremo mimo sodobne tehno- logije in po
navedbah Cojocariuve in Damianove4 v drubi znanja ni ve vpraša- nje
ali se naj nove tehnologije uporabljajo ali ne, ampak katere
aktivnosti naj bodo uporabljene za dosego maksimalne uspešnosti.
Mentorstvo po njegovem mnenju v bistvu pomeni komunikacijo in
informacije, ki se jih komunicira med praktikan- tom in mentorjem
in v današnjem asu je pomembno, da se to odvija pri svetlob- ni
hitrosti. Po navedbah Artieve5 praktikant ne sme nikoli zasesti
prostega delov- nega mesta v podjetju, saj se izobrauje po vnaprej
pripravljenem programu, zato mora mentor omogoiti izvedbo
slednjega, sicer je soodgovoren za kakovost zna- nja praktikanta po
zakljuku izobraevanja. Ob tem je potrebno pomisliti, da so
praktikanti bodoi kader in kako bodo kasneje v podjetju od novo
zaposlenih lah- ko zahtevali tisto, esar jim v pripravljalni fazi
(v asu praktinega izobraevanja) niso omogoili? Artieva tudi navaja,
da e je le mogoe, se v uni proces prakti- kanta naj vkljui
»mednarodni vidik« oziroma delovna naloga praktikanta pove- zana s
partnerskim podjetjem iz tujine, s stranko iz tujine, s poslovno
enoto v tu- jini, s ponudbo iz tujine, z analizo mednarodne
konkurence…, saj ta ustvarja do- dano vrednost v unem procesu in na
podroju turizma je internacionalizacija bi- stvenega pomena.
eprav morda zveni laino in manj strokovno, je mono skozi sodobni
pristop k mentoriranju obravnavati tudi izkušnje s preteklim delom.
Namre v kar dveh opravljenih raziskavah so Eby, Butts, Durly in
Raginsova6 opredelili, da je po- membno sprotno pregledovanje tako
dobrih, kot slabih izkušenj mentoriranja in to tako iz perspektive
mentorja, kot tudi iz perspektive praktikanta. Ne govori za- man
star rek, da izkušnje delajo mojstra, zagotovo se na preteklih
izkušnjah gradi tudi uspešno mentoriranje .
3 Terri A. Scandura, »Mentorship and career mobility: An empirical
investigation,« Journal of Organizational Behavior 13, no.2,
(1992): 169 –174.
4 Venera-Mihaela Cojocariu in Iulia Damian, »Teaching quality, new
learning tehnologies and the competen- ces demanded on the job
market,« Th e International Scientifi c Conference eLearning and
Soft ware for Education, no. 1 (2012): 122–128.
5 Nataša Arti, »Na rtovanje u nega procesa v delovnem okolju,« v
Usposabljanje mentorjev za izvajanje prakti- nega usposabljanja z
delom po izobra evalnih programih za pridobitev izobrazbe, ur.
Matej Pinter (Ljubljana: GZS Center za poslovno usposabljanje,
2012), 110.
6 Lillian T. Eby, Marcus M. Butts, Jaime Durley in Belle Rose
Ragins, »Are bad experiences stronger than good ones in mentoring
relationships? Evidence from the protege and mentor perspective,«
Journal of Vocational be- havior (2010): 81–92.
32
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Vkljuevanje smernic opolnomoenja v mentoriranje praktikantov na
podroju turizma Mnogo ljudi uporablja pojem opolnomoenje brez da bi
razumeli kaj to resnino pomeni. Pregled literature nam ne da jasne
defi nicije koncepta, ki bi bil vsesploš- no interdisciplinarno
uporaben. Opolnomoenje kot sodoben pristop k mentori- ranju
predstavljamo na izhodiših raziskave Daft a in Noea7, ki navajata
štiri ele- mente opolnomoenja, katere smo preoblikvoali za potrebe
mentoriranja prakti- nega izobraevanja na podroju turizma, ti
elementi so:
• informacije: praktikanti imajo dostop do vseh informacij, vklju
no s po- slovnimi skrivnostmi, informacijami o plaah zaposlenih ( a
naj predhod- no podpišejo izjavo o varovanju poslovnih
skrivnosti);
• znanje: podjetja naj nudijo izobra evalne programe oz.
usposabljanja tudi praktikantom in jim tako pomagajo usvojiti
dodatna znanja ter veš ine, potrebne za opravljanje dela ter
doprinos k uspeš nosti poslovanja organi- zacije (na primer obisk
teaja ruskega jezika);
• mo : praktikantom je potrebno dati mo za samostojno odlo anje,
etudi so del timskih aktivnosti, morajo biti pristojnosti in
obveznosti posame- znika v timu jasno opredeljene pred zaetkom
izvajanja posamezne naloge;
• nagrada: praktikanti so nagrajeni glede na uspeš nost celotne
organizacije v obdobju, ko sodelujejo v organizaciji.
etudi so teoretina izhodiša opolnomoenja stara e ve kot dve
desetletji, jih uvršamo med sodobne pristope k mentoriranju, saj
verjamemo, da lahko prinese- jo koristi za vse vpletene v proces
mentoriranja.
Vkljuevanje smernic transformacijskega vodenja v mentoriranje
praktikantov na podroju turizma Mentor praktikanta vodi in usmerja
in ob svojem delu bi lahko mentorji uporab- ljali smernice
transformacijskega vodenja, ki po navedbah Bassa in Riggia8 veljajo
za veliko bolj aktiven in uinkovit stil vodenja, kot so ostali
stili. To vodenje je vo- denje prihodnosti, na ta nain vodje
razvijajo zaposlene, da sami postanejo vir ne- nehnih sprememb in
napredka in tako bi mentorji lahko razvijali praktikante, da bi
tudi slednji postali vir nenehnih sprememb in napredka v turistinem
podje- tju. Glavne znailnosti mentorjev, ki v procesu praktinega
izobraevanja upora- bljajo transformacijsko vodenje (lahko jih
imenujemo tudi transformacijski men- torji) so vodenje z vzorom,
navdušenje, kreativnost in nove ideje ter skrb za vsake- ga lana
tima.
7 Richard L. Daft in Raymond A. Noe, Organizational behavior
(Orlando: Harcourt Inc., 2001), 718.
8 Bernard M. Bass in Ronald E. Riggio, Transformational leadership
(New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates, Inc., 2006), 282.
33
Sodobni pristopi k m entoriranju praktikantov na podroju
turizm
a Vkljuevanje managementa idej v razmerje in proces mentoriranja
praktikantov na podroju turizma Management inoviranja predstavlja
kompleksno podroje, ki v osnovi odkriva, razvija in uveljavlja
koristne novosti za uporabnike. Podroje odkrivanja koristnih
novosti je v praksi pogosto predstavljeno z raznimi poimenovanji
kot so sistem ko- ristnih predlogov ali sistem stalnih izboljšav, v
zadnjem asu pa je vse ve poime- novanj v slovenski strokovni
literaturi s pojmom management idej. Management idej ne vkljuuje le
aktivnosti, povezanih z nartovanjem, organiziranjem, vode- njem in
nadzorom v invencijsko-inovacijskem procesu, ampak poleg krepitve
kon- kurennosti in poslovne uspešnosti podjetja tudi spodbuja
naklonjenost (makro in mikro) okolja podjetja do inoviranja.
Njegovi rezultati so lahko v razlinih po- javnih oblikah, kot na
primer sugestije, koristni predlogi, inovacijski predlogi, iz-
boljšave ali tudi inovacije.
Po navedbah Faturja in Likarja9 lahko organizacijo managementa idej
razdelimo v tri sisteme oziroma ureditve: tradicionalni sistem,
kjer se proces izvaja centrali- zirano (zaposleni izboljšave
sporoajo centralni slubi), sistem predpostavljenega (kjer se
predlogi sporoajo neposredno nadrejenemu, ki odloa o smiselnosti
pre- dloga), kjer se proces izvaja decentralizirano in kombinacija
obeh.
Ne glede na obliko sistema organizacije managementa idej, smo
mnenja, da je praktikante potrebno usmerjati in spodbujati v tej
smeri ter jih vkljuevati v razne procese kreiranja idej, predvsem z
uporabo tehnik kreativnega razmišljanja, kot so viharjenje moganov
in druge.
Vkljuevanje smernic odprtega inoviranja v razmerje in proces
mentoriranja praktikantov na podroju turizma Odprto inoviranje se v
literaturi v angleškem jeziku obravnava pod pojmom »open
innovation« in Henry Chesbrough10, ki mu pravimo tudi oe odprtega
ga je defi niral kot »model, ki predpostavlja, da podjetja za
izboljšanje svojega poslo- vanja lahko in naj uporabijo zunanje in
notranje ideje ter zunanje in notranje poti do triša, ki bodo
pripomogle k njihovemu razvoju.« V opredelitvi odprtega ino-
viranja Mulej11 navaja, da je odprto inoviranje korenita inovacija
inoviranja, za ka- tero je osnova nova strategija raziskovanja in
ustvarjanja inovacij, to je novih koris- ti uporabnikov in
lastnikov od novih zamisli. Sloane12 navaja, da so mnoga vodilna
podjetja povzela odprto inoviranje kot pot za razvoj novih
produktov.
9 Peter Fatur in Borut Likar, »Vkljuevanje zaposlenih v inoviranje
kot vir trajne konkurenne prednosti,« Ma- nagement 4 no.3 (2009):
243–257.
10 Henry Chesbrough, »Th e era of open innovation,« MIT Sloan
Management Review 44, no.3 (2003): 35–41.
11 Matja Mulej, »Odprto inoviranje – nuja za veino podjetij,«
http://www.podjetnik.si (25.4.2013).
12 Philip D. Sloane, »Th e brave new world of open innovation,«
Strategic Direction 27, no.5 (2011): 3–4.
34
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Izhodiše za oblikovanje predloga sodobnega pristopa k mentoriranju
v obliki od- prtega inoviranja predstavljata dve raziskavi. Prva je
raziskava Prašnikarja, Rede- ka, Drenkovske in Vojeta13, ki
ugotavlja, da je storitveni sektor, katerega del je tudi turizem
/hotelirstvo, najmanj nagnjen k inoviranju in se inoviranja tudi
najredke- je posluuje. Kot drugo izhodišno raziskavo velja omeniti
Talwarja14 z direktnim priporoilom hotelirstvu, da zane uvajati
odprto inoviranje, kar pomeni, da so v proces inoviranja vkljueni
tudi praktikanti ne glede na to ali so na delovnem mes- tu znotraj
hotela ali kateremkoli drugem delovnem mestu po programu prakti-
nega izobraevanja na podroju turizma. Enaindvajseto stoletje tako
prinaša nove izzive preko inoviranega inoviranja tudi na podroje
turizma, in zato predlagamo, da se praktikante aktivno vkljuuje v
razne procese inoviranja v sklopu izvedbe procesa mentoriranja na
podroju turizma.
Vkljuevanje odpiranja izobraevanja na podroje mentoriranja
praktinega izobraevanja v turizmu Brezposelnost mladih v EU je pri
25% in se v najbolj kritinih dravah (Estoni- ja,
Španija, Slovaška, Portugalska, Irska) pribliuje 50%, Grija pa je e
dale pre- ko tega, kar povzroa vse pogostejše nemire, e dolgo pa na
razline druge nai- ne destabilizira drubene razmere. Slovenija je v
zadnjem letu lanica EU, v kate- ri stopnja brezposelnosti mladih
najhitreje naraša15. Slednje narekuje tudi potre- bo po kritinem
preverjanju razmerja med izobraevanjem in zaposlitvenimi po-
trebami gospodarstva, saj si ne smemo dovoliti, da bi šolstvo
usmerjali na nain, ki bi še potenciral ta problem. Vsi novejši
razvojni dokumenti, ki zajemajo perspek- tivo EU do leta 2020,
postavljajo na prvo mesto ustvarjanje novih delovnih mest. To je
velika sprememba v primerjavi z »Lizbonsko strategijo«, ki se ni
toliko pos- veala zaposlovanju, kot doseganju najvišjih
izobrazbenih stopenj. Tokrat se po- novno dogaja, da je spet v
ospredju dualno izobraevanje in binarni študijski pro- grami, ki
naj se im bolj pribliajo zahtevam delovnega mesta. V ospredju je
po- klicno izobraevanje in vajeništvo, s tem pa torej pridobiva na
pomenu tudi prak- tino izobraevanje .
13 Janez Prašnikar, Tjaša Redek, Marija Drenkovska in Damjan Voje,
Innovation in Slovenia as an indicator of com- panies generic
material potential, (Ljubljana: astnik Finance, d.o.o.,
2012).
14 Rachna Talwar, »Hotels 2020 – Responding to Tomorrow’s Customer
and the Evolution of Technology,«
http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDUQFjAA&url=h-
ttp%3A%2F%2Fw w
w.springer.com%2Fcda%2Fcontent%2Fdocument%2Fcda_downloaddocumen-
t%2F9783642274039-c1.pdf%3FSGW
ID%3D0-0-45-1316858-p174276262&ei=gkEIUd XBL6 Th4Q- Sk
vYHgDA&usg=AFQ jCNGrW LXwIxmeAsZHTi1ONv-iX l0Seg&bvm=bv.
41642243,d .bGE (15.4.2013)
15 Evropska Komisija, Ponovni razmislek o izobraevanju: nalobe v
spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (Strasbourg: EU
COM, 2012).
35
Sodobni pristopi k m entoriranju praktikantov na podroju
turizm
a V procesu odpiranja praktinega sodelovanja, ki pomeni predvsem
krepitve vseh oblik povezav med šolstvom in gospodarstvom s ciljem
spodbujanja zaposlovanja, je tako izvajanje kakovostnega praktinega
izobraevanja z upoštevanjem smer- nic sodobnih pristopov k
mentoriranju, ena od oblik krepitve medsebojnega so-
delovanja.
Sklepne ugotovitve V prispevku smo opozorili na potrebo po
vkljuevanju informacijske tehnologi- je, managementa idej,
mednarodnega vidika, smernic opolnomoenja, transfor- macijskega
vodenja in odprtega inoviranja v mentoriranje na podroju turizma.
Podjetje, ki bo upoštevalo smernice sodobnih postopkov v
mentoriranju prakti- kantov na podroju turizma, mora tudi sledi
priporoilu, da praktikant ne sme za- sesti prostega delovnega mesta
in da mentor mora ob svojem delu upoštevati tudi pomen preteklih
izkušenj. Vsekakor pa je najveji poudarek namenjen odpiranju
praktinega izobraevanja, ki temelji na razvojnih smernicah EU do
leta 2020, kjer pridobiva vse veji pomen zaposlovanje in tako elimo
z odpiranjem praktinega izobraevanja krepiti vezi med šolstvom in
gospodarstvom, skozi proces mentori- ranja.
Za nadaljnje raziskave opredelitve mentoriranja se priporoa branje
študije Schrammove16, ki meni, da mentorstvo prinaša drugane
koristi moškim mentor- jem, kot enskim mentoricam. Prav tako se o
pomenu spolne identitete v proce- su mentoriranja v svoji raziskavi
sprašujejo Oritz-Walters, Eddleston in Simione17 . Z rezultati so
ugotovili, da enska identiteta igra osrednjo vlogo pri napredovanju
v delovnem okolju oziroma iz tega lahko postavimo novo raziskovalno
vprašanje za nadaljnje raziskave ali ima enska v vlogi mentorice
drugano vlogo pri razvoju praktikanta, kot mentor moškega spola?
Prav tako se priporoa preuitev prekini- tev mentorskega
sodelovanja, kjer se lahko preuijo vzroki in posledice tega ravna-
nja. Prav tako se priporoa ve raziskav neposredno povezanih s
podrojem turiz- ma, zanimivo pa bi bilo preveriti tudi raziskovalno
vprašanje koliko mentorji de- jansko uporabljajo posamezne
priporoene sodobne pristope k mentoriranju, kot na primer
informacijsko tehnologijo? Koliko jo vkljuujejo po navodilu
kurikulu- ma in koliko samoiniciativno in ali si lahko
predstavljajo nadaljevanje mentorira- nja brez informacijske
tehnologije?
Ob pregledu literature s podroja mentoriranja praktikantov tudi
ugotavljamo, da ni veliko zapisanega o nagrajevanju mentorjev, kar
bi veljalo ne le podrobneje razi- skati, ampak prav tako sistemsko
urediti.
16 Julie L. Schramm, »Beyond Mentoring,« HRMagazine 56, no.11
(2011): 96.
17 Rowena Ortiz-Walters, Kimberly-Ann Eddleston in Kathleen
Simione, »Satisfaction with mentoring relati- onships: does gender
identity matter?« Career Development International 15, no.2 (2010):
100–120.
36
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Pisni izdelek s predstavitvijo sodobnih pristopov k mentoriranju
praktikantov na podroju turizma tako predstavlja zametke te
tematike in postavlja izhodiše od- piranju praktinega izobraevanja
v prihodnje, ki temelji predvsem na krepitvi od- nosov med šolstvom
in gospodarstvom.
Literatura Arti, Nataša. »Na rtovanje u nega procesa v delovnem
okolju«. V Usposablja-
nje mentorjev za izvajanje prakti nega usposabljanja z delom po
izobra evalnih programih za pridobitev izobrazbe, ur. Matej Pinter,
55–95. Ljubljana: GZS Center za poslovno usposabljanje, 2012.
Bass, Bernard M. in Riggio, Ronald E. »Transformational
leadership«. New Jer- sey: Lawrence Erlbaum Associates, Inc.,
2006.
Cojocariu, Venera-Mihaela, in Damian, Iulia. »Teaching quality, new
learning tehnologies and the competences demanded on the job
market«. Th e Inter- national Scientifi c Conference eLearning and
Soft ware for Education 1, (2012): 122–128.
Daft , Richard L., in Noe, Raymond A. Organizational behavior.
Orlando: Har- court Inc., 2001.
Eby, Lillian T., Butts, Marcus M., Durley, Jaime, in Ragins, Belle
Rose. »Are bad experiences stronger than good ones in mentoring
relationships? Eviden- ce from the protege and mentor perspective«.
Journal of Vocational behavior (2010): 81–92.
Evropska Komisija, Ponovni razmislek o izobraevanju: nalobe v
spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate. Strasbourg: EU
COM, 2012.
Fatur, Peter in Likar, Borut. »Vkljuevanje zaposlenih v inoviranje
kot vir trajne konkurenne prednosti«. Management 4 (3) (2009):
243–257.
Gentry, William A., Weber, Todd J. in Sadri, Golnaz. »Examining
career-related mentoring and managerial performance across
cultures: A multilevel analy- sis.« Journal of Vocational Behavior
72, no.1 (2008): 241–253.
Herman, Francina A., in Eller, Martha E. »Training for
Hospitality.« Training & Development (September 1991):
55–60.
Kahle-Piasecki, Lisa. »Making a Mentoring Relationship Work: What
is requi- red for Organizational Sucess.« Journal of Applied
Business and Economics 12, no.1 (2011): 46–56.
Mulej, Matja. »Odprto inoviranje – nuja za veino podjetij.«
http://www.podjetnik. si (25. 04. 2013).
37
Sodobni pristopi k m entoriranju praktikantov na podroju
turizm
a Ortiz-Walters, Rowena, Eddleston, Kimberly-Ann in Simione,
Kathleen. »Sat-
isfaction with mentoring relationships: does gender identity
matter?« Career Development International 15, no.2 (2010),
100–120.
Prašnikar, Janez, Redek, Tjaša, Drenkovska, Marija, in Voje,
Damjan. Innovation in Slovenia as an indicator of companies generic
material potential. Ljubljana: astnik Finance, d.o.o., 2012.
Scandura, Terri A. »Mentorship and career mobility: An empirical
investigati- on.« Journal of Organizational Behavior 13, no.2
(1992), 169 –174.
Schramm, Julie L. »Beyond Mentoring.« HRMagazine 56, no.11 (2011):
96.
Sloane, Philip D. »Th e brave new world of open innovation.«
Strategic Direction 27, no.5 (2011): 3–4.
Talwar, Rachna. »Hotels 2020 – Responding to Tomorrow’s Custo- mer
and the Evolution of Technology«., http://www.google.com/
url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDUQ-
FjA A&url=http%3A%2F%2Fw w w.springer.com%2Fcda%2Fconten-
t%2Fdocument%2Fcda_downloaddocument%2F9783642274039-c1.
pdf%3FSGWID%3D0-0-45-1316858-p174276262&ei=gkEIUdXBL6Th 4Q- S k
v Y H g D A & u s g = A F Q j C N G r W L X w I x m e A s Z H T
i 1 O N - v-iXl0Seg&bvm=bv.41642243,d.bGE (15.4.2013).
Dogodek rni labod in fi nanna kriza 2008 Black swan event and the
fi nancial crisis in 2008
Rok Birsa Poslovna agencija Ekonomika d.o.o.
[email protected]
Povzetek V današnji drubi prepogosto uporabljamo matematino
modelirane modele in statistino verjetnost za napovedovanje
ekonomskih agregatov. Problem takšnih modelov je predvideva- nje
ekstremnih in nepredvidljivih dogodkov, ki jih v raziskovalnem delu
obravnavamo, kot do- godke oz. tveganja poimenovana rni labod . Ker
ima takšen nepredvidljiv in neobiajen do- godek hude posledice za
celoten drubeni sistem, smo raziskovali povezavo z vsesplošno go-
spodarsko krizo, ki še traja. Ugotovili smo, da je bilo na vejih
podrojih, ki vplivajo na blaginjo drube zapostavljeno tveganje, ki
je vsebovalo vse tri temeljne elemente Talebovega rnega la- boda;
in sicer redkost, izjemen uinek in retroaktivnost.
Kljune besede: rni labod , fi nanna kriza 2008 , Gaussova krivulja
, makroekonomski agrega- ti , nakljunost , statistina
verjetnost
Abstract Today's society too oft en use mathematical and
statistical models to predict the likelihood of eco- nomic
aggregates. Th e problem of such models is predicting extreme and
unpredictable events which are in the research work named like
Black Swan event or risk. It has an unpredictable and unusual event
with serious consequences for the entire social system. In the
research work we re- searched the connection between black swan
event and a global economic crisis, which still is go- ing on. We
found that there were large areas where neglected risks, which
included all three basic elements of Taleb Black Swan, namely a
rarity, exceptional performance and retroactivity.
Key words: Black swan, fi nancial crisis, Gaussian curve,
macroeconomic aggregates, randomiza- tion, statistical
probability
Idealizacija ekonomije Ekonomisti uporabljajo nekatere resne
idealizacije za makroekonomske agregate in to z namenom, da lahko
modelirajo poslovne in gospodarske modele, ki so po- vezani s
kulturnim idealom racionalnosti. Zaradi upoštevanja Fridmanove
teori- je1 so gospodarski subjekti sposobni upoštevati le omejeno
število vzrokov pojavov.
1 Fridmanova teorija, ki je osnova Nove klasine makroekonomske šole
in izhaja iz predpostavke, da imajo gospodarski subjekti racionalna
priakovanja, ki temeljijo na popolnih informacijah o
gospodarstvu
39
40
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
To pojasnjuje relativno neuspešnost empirine ekonomske teorije za
katero ne ve- lja nobena »master« teorija. Zaradi predpostavke
»ceteris paribus« je odkriva- nje resninih vzronih odnosov v
ekonomiji teavno. Tako ta verzel omogoa vdor razlinih ideologij in
vrednot v ekonomijo, ki jo Taleb v knjigi rni labod aplicira na
poenostavljanje in idealizacijo, ki smo ji ljudje podvreni e po
naravi. Zmota doloenih makro ekonomskih modelov pravzaprav izhaja
iz nakljunosti2.
Zaradi dovzetnosti današnje drube na matematino modeliranje in
statistino dokazovanje; slednje radi vidimo povsod; celo tam, kjer
nakljuni dogodki niso najbolj preprosti in pogosti. Takšno
preprosto nakljunost kvantitativno opišemo z Gaussovo krivuljo. Za
nepredvidljive dogodke, pa tovrstne idealizirane predpo- stavke
praviloma ne veljajo.
Podroje raziskovanja Temeljni problem matematino modeliranih
gospodarskih modelov je v tem, da ne znajo zaobjeti in vrednotiti
ekstremnih dogodkov. Takšne izredne dogodke Taleb poimenuje dogodek
oz. tveganje rni labod . Namen raziskovalnega dela je predstaviti
Talebov rni labod z razlogom, da bi v prihodnje znali izkoristiti
po- zitiven vpliv nepredvidljivega v povezavi z gospodarskimi
krizami. Cilji razisko- valnega dela nadgrajujejo njegov namen.
Osrednje raziskovanje v raziskovalnega dela preuuje pomen tveganja
oz. dogodek rni labod in to v povezavi z razisko- vanjem povoda,
vzrokov in posledic najvejih gospodarskih kriz 20. stoletja. Ugo-
toviti elimo, e je pri gospodarski krizi leta 2008 bilo prisotno
tveganje oz. dogo- dek rni labod.
rni labod Dogodek oz. tveganje poimenovano rni labod Taleb
ponazarja z zgodbo poveza- no s ptijim perjem. Avtor opisuje, da so
pred odkritjem Avstralije bili prebivalci Starega sveta prepriani,
da so vsi labodi beli. Nato pa so leta 1697 povsem nepri- akovano
odkrili rne labode, katerih obstoja prej v Evropi niso poznali.
Osno- va za takšno preprianje izhaja iz empirinih dokazov videnega.
Ko so prvi opa- zili rnega laboda je bilo to zanimivo preseneenje
za ornitologe, vendar to ni po- anta Talebove zgodbe.
Poenostavljeno reeno je rni labod dogodek, ki spreme- ni okvir v
katerem ivimo, saj se spremeni horizont monega in zamisljivega. Pri
dogodku oz. tveganju rni labod ne gre za to, da se zgodi nekaj
nepredvidljivega, ampak predvsem pomembno je tudi to, da ima
omenjeni dogodek nepredvidljive posledice za ves sistem. Taleb s
primero poimenovano rni labod ponazarja našo mono omejenost;
zasnovano na podlagi izkušenj ter posledino, še krhkost naše- ga
znanja in razmišljanja. Poleg tega Taleb z zgodbo o rnem labodu
ponazarja, da
2 Nassim Taleb, rni labod (Tri: Uila International, 2010), 4-
24.
41
D ogodek
rni labod in fi nanna kriza 2008 en sam rni labod razveljavi
splošno trditev, ki izhaja iz milijonov zanesljivo vide- nih belih
labodov skozi tisoletja3.
Velika uganka današnje drube – dogodek oz. tveganje rni labod Taleb
poimenuje z besedno zvezo rni labod dogodek z naslednjimi
znailnostmi; in sicer4:
– lei zunaj obmoja priakovanj; v preteklosti ni niesar, kar bi
lahko kaza- lo na monost, da se dogodek oz. tveganje pojavi
– ima izjemno velik uinek – eprav gre za dogodek, ki lei zunaj
obmoja obiajnih priakovanj, se lo-
veška narava po samem odkritju potrudi z razlagami za njegov obstoj
in ga skuša napraviti razumljivega in predvidljivega
Tako lahko dogodek rni labod skrajšano povzamemo kot dogodek, ki je
redek, ima izjemen uinek in posledini uinek je retrospektiven.
Uinek oz. dogodek rni labod v današnji drubi naraša; eprav se
estokrat pretvarjamo, da omenje- nega dogodka oz. tveganja rnega
laboda sploh ni oz. ne obstaja. Taleb trdi, da e stoletje dolgo
druboslovce vzgajajo v zmotnem preprianju, da njihova orodja me-
rijo tudi nedolonost. Slednje je imelo pri problemih resninega
sveta smešne pro- bleme, ki smo jih lahko videli v fi nancah in
ekonomiji5.
Po logiki rnega laboda je to, esar ne vemo, veliko pomembnejše od
tega, kar vemo in na kar se osredotoamo. Vzrok za takšne dogodke je
to, da jih ne priaku- jemo. Rezultat tega je to, da se zgodi nekaj
prav zato, kar naj se ne bi zgodilo. Gle- de na to, da dogodek oz.
tveganje rni labod lei zunaj obmoja obiajnih pria- kovanj, lahko
sklepamo na nezmonost strokovnjakov6 po predvidevanju prihod- njih
dogodkov.
Razmah masovnih medijev je nedvomno glavni nosilec nepravinosti v
drubi in poglavitni vzrok slepote za rne labode. Gaussova krivulja
in statistika so poguba za današnjo drubo, ki danes zahteva veliko
ve domišljije, kot jo trenutno zmo- remo. Zato danes išemo
potrditve v matematino opredeljenih metodah, ki pa je v nasprotju z
zamislijo o rnem labodu, ki temelji na zgradbi nakljunosti v em-
pirini resninosti. Principa raziskovanja druboslovnih in
naravoslovnih znano- sti ste nasprotna. Poleg tega Taleb dodaja še,
da je za izhodiše vsakega raziskova-
3 Taleb, rni labod , 5.
4 Taleb, rni labod , 7.
5 Primer zadnjega takšnega dogodka predstavljamo v 4. poglavju,
kjer raziskujemo korelacije med dogodkom oz. tveganjem rni labod in
gospodarsko krizo leta 2008
6 V primeru gospodarske krize leta 2008 s strokovnjaki poimenujemo
makro ekonomiste
42
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
nja potrebno postaviti skrajni dogodek, ne pa da bi ga obravnavali
le kot izjemo ali ga celo izpustiti7.
Kako se zavarovati pred dogodkom rni labod Dogodku oz. tveganju
poimenovanem rni labod se pravzaprav nikoli ne bomo uspeli
popolnoma izogniti. Z njegovim poznavanjem se bomo lahko tveganju
po- membno izognili ali pa ga celo obrnili v svoj prid. Taleb nam
svetuje, da se mora- mo truditi graditi robustno drubo, ki ne bo
pretirano obutljiva za takšne ne- predvidljive pojave oz. dogodke.
Zato moramo ustvariti sistem, ki bo im bolj od- poren proti
nenapovedanim ekstremnim dogodkom. Zgled nam je lahko kar na- rava,
v kateri ni vse najbolj uinkovito, je pa zato prilagojeno temu, da
se okoliši- ne lahko hitro spremenijo.
Da bi imeli dolgotrajno stabilen sistem, je treba poskrbeti za
robustnost, kar pome- ni, da mora biti sistem kolikor se le da
prilagojen za pojave hujših kriz in nepred- vidljivih dogodkov.
Graditi je treba take sisteme, ki se ne bodo sesuli od nepred-
vidljivih dogodkih, ampak bodo imeli dovolj notranje
prilagodljivosti, da se bodo nekako znašli tudi v okolišinah, ki
jih vnaprej ne moremo predvideti8. Poseben primer takšnega dogodka,
ki se ciklino ponavlja in je prisoten v vseh gospodar- skih
sistemih in kulturah so gospodarske krize.
Najpomembnejše gospodarsko-fi nanne krize 20. stoletja Teoretske
osnove o fi nannih krizah je postavil Krugman, ki je dokazoval, da
pla- ilno bilanna kriza izbruhne, ko nadaljevalno slabšanje
fundamentalnih variabl postane nekonsistentno s poskusom obdrati fi
ksirani teaj. Krugmanov model pojasnjuje plailno bilanno krizo kot
rezultat fundamentalne nekonsistentnosti med domao makro-ekonomsko
politiko9 – in poizkusi obdranja fi ksnega teaja. Te
nekonsistentnost je lahko zaasno prisotna, e ima centralna banka
zadostne rezerve. Timing napada špekulantov10 na valuto je torej
determiniran s kritino ravnjo deviznih rezerv. Ob zadostni izgubi
deviznih rezerv je centralna banka pri- siljena, da opusti fi
ksacijo teaja. Plailno bilanna kriza torej rezultira v prehod na
plavajoi teaj11. Do Keynsa je veljalo, da se je zaetek krize
razlagal s poveanjem povpraševanja po denarju, kar je imelo za
posledico poveanje obrestne mere; to pa je povzroilo gospodarsko
krizo. Keynes trdi, da je tudi obrestna mera v veliki
7 Taleb, rni labod , 15.
8 Taleb, rni labod , 17.
9 Obiajno fi nanciranje proraunskega defi cita z emisijo
10 Špekuliranje pomeni napovedovanje psihologije mnoice.
11 Sebastijan Strašek, Borzni in poslovni ciklus (Maribor:
Ekonomska in poslovna fakulteta, 2010), 17–22.
43
D ogodek
rni labod in fi nanna kriza 2008 meri poslabševalni dejavnik,
prevladujo in znailnejši vzrok za krizo pa je kljub temu nenaden
padec mejne uinkovitosti kapitala12.
Mehiška kriza V letih 1981 do 1989 je bila stopnja rasti mehiškega
gospodarstva samo 1,3 odstotka na leto, precej manj od stopnje
rasti prebivalstva. Zato je bil dohodek na prebival- ca veliko pod
najvišjim iz leta 1981. Decembra 1994 so se mehiške oblasti ob
stal- nem odtekenju deviznih rezerv morale odloiti, kako naprej.
Mehika se je odloi- la za devalvacijo, a jo je popolnoma
zavozila13.
Finanna kriza je hitro prerasla tudi v zasebni sektor. V letu 1995
je realni BDP Mehike padel za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja
pa kar za 15 odstotokov. Zato so bili dolarji tisto, kar je Mehika
najbolj potrebovala, da bi lahko odplaala svoje obveznice. Za tisoe
podjetij in na milijone delavcev je bila kriza uniujoa; eprav se je
konala hitreje, kot se je veina bala in priakovala14.
Ruska kriza Ruska fi nanna kriza (poimenovana tudi kot »rubelj
kriza«) je Rusijo prizadela 17. avgusta 1998. Ozadje zloma Ruske
krize je bilo upadanje produktivnosti, ume- tno visoko menjalno
razmerje med rubljem in drugimi tujimi valutami ter kro- nini fi
skalni primanjkljaj. Rusko krizo sta sproila dva dejavnika: azijska
fi nan- na kriza leta 1997 in zmanjšano povpraševanje po naft i,
kovinah in ostalih rudah. Mednarodni denarni sklad in Svetovna
banka sta dodelila fi nanni paket, ki je bil dodeljen Rusiji 13.
julija za podporo reformam in stabilizaciji na ruskem trgu15. Ru-
ska centralna banka je bila prisiljena v ukrepe. Nastopilo je
obdobje velike infl acije in revšine. Veliko trgovin je bilo brez
osnovnih ivljenjskih ivil, številne kmetije in podjetja so šla v
steaj in mnogo ljudi je postalo brezposelnih16.
Rusija si je dokaj hitro opomogla in danes velja za stabilno dravo.
Velik del raz- loga za njeno nenadno hitro rast je stabilizacija na
politinem podroju, dvig cen naft e v letu 1999–2000 in devalvacija
valute17.
12 John Maynard Keynes, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in
denarja (Ljubljana: Studia humanitatis, 2010), 364–378.
13 Paul Krugman, Vrnitev ekonomske depresije (Ljubljana: Ekonomska
fakulteta, 2009), 86–88.
14 Krugman, Vrnitev ekonomske depresije, 87.
15 Naomi Klein, Doktrina šoka. (Ljubljana: Zaloba Mladinska knjiga,
2012), 67–73.
16 Klein, Doktrina šoka, 75.
17 Joseph Stiglitz, »Th e ruin of Russia,« (May 2003),
http://www.guardian.co.uk/world/20 03/apr/09/russia.ar
tsandhumanities (22.august 2013)
44
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Argentinska kriza V preteklosti je Argentina veljala za eno
najbogatejših drav na svetu. Argentina je v preteklosti tiskala
preve denarja in zašla v teave pri servisiranju svojega zu- nanjega
dolga. Leta 1989 je dravo e pestila prava hiperinfl acija in cene
so rasle po 3000 odstotkov na leto. Na oblast je kasneje prišel
Dominig Cavall, ki je pripra- vil nart reforma.
Da bi dokonno ustavil dolgoletno infl acijo v dravi, je oivel
denarni sistem, ki je bil v sodobnem svetu e skoraj pozabljen:
denarno upravo. Podobno kot Mehika se je tudi Argentina dogovorila
za Bradyjev program in bila za to nagrajena s po- novnim pritokom
kapitala, eprav ne v enakem obsegu kot prej. Tudi realni sek- tor
si je izredno opomogel. Po letih upadanja se je BDP v samo treh
letih poveal za etrtino18.
Dogodek rni labod in globalna fi nanna kriza 2008 Ekonomska teorija
poenostavljeno pravi, da v obdobju gospodarskega razcveta
povpraševanje naraša. V rastoem gospodarstvu gre nekaterim
potrošnikom in proizvajalcem slabše, vendar pa splošna slika daje
vtis, da je blaginja na dokaj vi- sokem nivoju. V takšnem
gospodarstvu veliko potrošnikov svoje premoenje tudi
investira.
V obdobju konjukture lahko povpreen lovek s povprenimi dohodki
servisira velik hipotekarni kredit. Ravno v tem se skrivajo pasti,
ki jih Taleb obravnava z dogodkom oz. tveganjem rni labod . Po
podrobni preuitvi vzrokov za krizo leta 2008 lahko ugotovimo, da je
bila celo ve povezanih podroij, kjer se je spregle- dalo tveganje
povezano z neuspehom oz. nezmonostjo nadaljevanja konjukture v
nedogled. eprav Keynes trdi, da mora centralna banka s pravilno
monetarno in fi skalno politiko ustvarjati pogoje, da bo konjuktura
trajala19. V obdobju poce- ni denarja, ki je trajalo od leta 2000
pa do zaetka krize je drava podlegla dogod- ku rni labod predvsem
na:
– Nepremininskem trgu – Prekomerna potrošnja – Premajhna regulacija
– Finannega sektorja – Vpliv loveškega pohlepa
Na navedenih podrojih lahko z gotovostjo trdimo, da tveganja oz.
dogodka rni labod niso upoštevali oz. predvideli. Kljuni
predstavljeni dejavniki za vsesploš- no gospodarsko krizo so
vsebovali vse tri temeljne elemente Talebovega rnega laboda; in
sicer redkost, izjemen uinek in retorospektivnost. Glede na to, da
je
18 Krugman, Vrnitev ekonomske depresije, 92
19 Keynes, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja,
422
45
D ogodek
rni labod in fi nanna kriza 2008 naše raziskovalno delo druboslovno
usmerjeno lahko z verjetnostjo trdimo, da pri vsesplošni globalni
krizi leta 2008 in tudi pri (v 3. poglavju predstavljeni) go-
spodarskih krizah ugotavljamo zapostavljene odklone Gaussove
krivulje, ki pa vo- dijo do nezaelenih statistino opredeljenih
rezultatov z enormnimi posledicami za drubo.
Sklepne ugotovitve – rni labod je ivel, ivi in bo še ivel Vse tri
najveje gospodarske krize20 20. stoletja so se konale in drave so
se iz njih izvlekle; vendar je bil pri vseh treh predstavljenih
dravah glavni povod za krizo pomanjkanje oz. upad povpraševanja po
naravnih surovinah, saj so omenjene dr- ave lastnice velikih
naravnih bogastev. Ravno slednje jim je pomagalo k hitrejše- mu
okrevanju. Velikokrat zasledimo, da ljudje elijo primerjati
trenutno fi nanno gospodarsko krizo z veliko depresijo v letih
1929–1933. Sedanja fi nanna kriza ima kar nekaj podobnosti, razlika
pa je v tem, da naj bi danes imeli na voljo ve inštru- mentov za
njeno odpravo. Poleg tega danes globalizacija igra pomembno vlogo,
saj so vsa svetovna gospodarstva povezana v eno ali drugo
smer.
Obdobje »gamblinga« z izvedenimi fi nannimi inštrumenti je privedlo
dana- šnjo drubo v situacijo prezadolenosti. To obdobje bi lahko
primerjali z izrazom »gambling kapitalizma«. Tudi Taleb omenja
velikega ljubimca in legendarnega hazarderja Giacoma Casanovo, ki
je bil preprian, da ga njegova srena zvezda, reši vsaki, ko zaide v
teave. al pa se je tudi legendarni osvajalec enskih src ujel v past
rnega laboda, saj so ga zaradi dolgov, ki jih je naredil, izgnali
iz Beneške re- publike.
Literatura Keynes, John Maynard. Splošna teorija zaposlenosti,
obresti in denarja. Ljubljana:
Studia humanitatis, 2010.
Krugman, Paul. Vrnitev ekonomske depresije. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta, 2009.
Strašek, Sebastian. Borzni in poslovni ciklus. Maribor: Ekonomsko
poslovna fa- kulteta, 2010.
Stiglitz, Joseph. »Th e ruin of Russia,« (May 2003):
http://www.guardian.co.uk/
world/2003/apr/09/russia.artsandhumanities
Taleb, Nassim. rni labod – spoznajte tveganje in izkoristite
pozitiven vpliv ne- predvidljivega. Tri: Uila International,
2010.
20 Mehiška, Ruska in Argentinska
Kakovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za
avtomobilsko industrijo
Quality, one of the key activities in the manufacture of the
product for the automotive industry
Slavko Boi Šolski center Postojna, Višja strokovna šola,
Slovenija
[email protected]
[email protected]
Povzetek Z uporabo ustreznih orodji in z ustreznimi metodami
kakovosti lahko zagotovimo uspešen prehod izdelka iz razvojne faze
v serijsko izdelavo. Zahteve kakovosti so na podroju avtomo- bilske
industrije zelo visoke in brezpogojne, vendar kljub temu vlada na
tem podroju neizpro- sen boj za udelebo na avtomobilskem trgu.
Zavedati se moramo, da je cilj vsakega podjetja do- biek od prodaje
doloenega izdelka, kakovost izdelka in procesa pa je eden kljunih
faktorjev, ki vplivajo na ekonominost. Oskrba kupcev na podroju
avtomobilske industrije s kakovo- stnimi izdelki ima zelo pomemben
potencial, ki odpira nove trge ter širitev poslovanja podjetja.
Prispevek prikazuje, kako lahko z ustreznimi metodami
kakovosti v fazi testiranj in preizku- sov ugotavljamo sposobnost
in stabilnost proizvodnih procesov ter kako ustrezno ukrepamo v
primerih nedoseganja zahtev. Obvladovanje kakovosti je tako nujno v
vseh fazah od razvoja do serijske proizvodnje.
Kljune besede: Standard ISO TS 16949 , SPC analiza , MSA analiza ,
termoplastini materi- al , kakovost
Summary By using appropriate tools and appropriate methods of
quality we can ensure a successful tran- sition from product
development phase to mass production. All of us know that in the
auto- motive industry is inexorable fi ght for our participation in
these markets, so the high quality requirements are unconditional.
We must to be aware that the basic objective of each com- pany is
profi t from the sale of certain products, product and processes
quality is one of the key factors aff ecting to the economy. Of
course, supply customers in the automotive industry
47
48
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
with quality products are signifi cant potential to open new
markets and expansion of compa- ny business. Th e paper describes
the relevant methods of quality testing to determine the capacity
and stability of the production process and how to take appropriate
action in cases of failure to achieve the requirements. Quality
control is therefore essential at all stages from development to
mass production.
Key words: Standard ISO TS 16949 , SPC analysis, MSA analysis,
thermoplastic material, qu- ality
Uvod Tako v strokovni literaturi kot tudi v strokovnih razpravah se
pojavlja ve mnenj, kaj sploh je celovito obvladovanje kakovosti.
Najbolj verodostojno se nam zdi mne- nje, da celovito obvladovanje
kakovosti pomeni kakovostno vodenje vseh postop- kov, procesov in
aktivnosti na vseh podrojih organizacije, kot ga defi nira Crosby1.
Skratka: vse, kar se dogaja v organizaciji, naj bi bilo izvedeno
kakovostno, od ka- drovanja pa do odpreme konnega izdelka oziroma
nudenju storitve. Prisotna pa mora biti tudi skrb za stalno
izboljševanje procesov, izdelkov oziroma storitev, kaj- ti zavedati
se moremo, da vedno obstaja še kakovostnejša in uinkovitejša
rešitev.
Kakovost e v razvoju izdelka Dejstvo je, da je nujno potrebno zaeti
vgrajevati kakovost izdelka in proizvodne- ga procesa v
najzgodnejših fazah projekta. e iz vhodnih podatkov lahko razbe-
remo, da ima aktualen izdelek ve pomembnih kakovostnih
karakteristik, ki jih bomo morali v serijski proizvodnji
obvladovati na ustrezen nain. Tudi glede stro- škov samih moramo
doloene spremembe iz naslova izboljševanja kakovosti im-
plementirati e v fazah, ko nartujemo izdelek in proizvodni
proces.
Vgrajevanje kakovosti v izdelek lanek obravnava celosten projekt od
razvoja do serijske proizvodnje izdelka – naslona avtomobilskega
sedea, ki ga je v svoji diplomski nalogi uspešno zagovar- jal
soavtor prispevka. V nadaljevanju so predstavljene kljune
aktivnosti v razvoju izdelka vse do vgrajevanja kakovosti v razvoj
procesa izdelave.
Vgrajevanje kakovosti v razvoj izdelka kupca TPV Johnson Controls
Na osnovi vhodnih geometrijskih, fi zikalnih in tehnoloških
podatkov kupca je razvojni inenir projektnega tima izdelal prvi
koncept izdelka s pomojo raunal- niškega 3D modeliranja. V tej toki
je kljuni pogoj, da so upoštevane vse vhodne zahteve za izbran
izdelek.
1 Philip B. Crosby, Kakovost je zastonj – umetnost zagotavljanja
kakovost . (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990).
49
K akovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za
avtom
obilsko industrijo Aktivnosti snovanja izdelka in tehnoloških
zmonosti sta potekali istoasno, ker je to bolj racionalno in
hitreje. Tehnolog kakovosti mora v fazi koncepta zelo skrb- no
pretehtati kakovostne zahteve izdelka ter neprestano usklajevati
upoštevanje teh v konstrukciji izdelka.
Dimenzijske zahteve izdelka so defi nirane v tehnini dokumentaciji
oziroma v 2D risbi. Konstruktor mora predvideti tolerance za
posamezne kote izdelka v skladu s kupevimi zahtevami oziroma
standardom ISO 16949, ki ga defi nira kupec. Za posamezne dimenzije
mora biti predvideno, kako pomembna je posamezna karak- teristika
in na kakšen nain jo bomo spremljali. Hierarhije posameznih
dimenzij- skih karakteristik so lahko naslednje:
– varnostna karakteristika (karakteristika oziroma neupoštevanje le
te lah- ko vpliva na varnost uporabnika),
– kritina ali signifi kantna karakteristika (karakteristika oziroma
neupo- števanje le te lahko vpliva na funkcionalnost
izdelka),
– dimenzijska karakteristika, ki je podvrena zakonskim zahtevam, –
SPC karakteristika (potrebno je neprestano izvajati statistini
nadzor v
serijski proizvodnji), – dimenzijska karakteristika, za katero je
potrebno izvesti SPC analizo v
projektni fazi
Naloga inenirja kakovosti je bila, da analizira toleranna polja
izdelka ter ugota- vlja monost zagotavljanja le teh. Analizirati
mora tudi monost merjenja in pre- verjanja posameznih dimenzij tako
v razvojni fazi kot tudi pozneje v fazi serijske proizvodnje. e v
tej fazi je bilo potrebno raziskati monost uporabe prenosnih
namenskih merilnih priprav za preverjanje dimenzijske ustreznosti
izdelka.
Nekatere kljune mehanske oziroma fi zikalne karakteristike izdelka
so bile poda- ne na nartu izdelka. Karakteristina fi zikalna
lastnost izdelka, ki je vedno poda- na na nartu, je gorljivost
osnovnega termoplastinega materiala, ki je tudi zakon- ska zahteva
v avtomobilski industriji. Na nartu so bile podane tudi kljune me-
hanske lastnosti, kot so natezna trdnost, upogibna trdnost in tlana
trdnost.
Konstruiranje izdelka se je zaelo, ko smo imeli na voljo dovolj
vhodnih podat- kov, ki smo jih implementirali v razvoj izdelka.
Kljune faze v tej toki morajo biti usklajene s tehnologijo glede
analize tehnoloških zmonosti in s kakovostjo glede implementacije
kakovostnih zahtev.
Pogoj za zaetek zakljunega 3D modeliranja je bila uspešna analiza
tehnoloških zmonosti in analiza kakovostnih zahtev izdelka.
Konstruktor izdelka vnese v 3D model vse popravke in pripombe
tehnologa in inenirja kakovosti in pripra- vi konni 3D model
izdelka.
50
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Sledila je analiza FMEA. Kratica FMEA (Failure Mode and Efect
Analize) izha- ja iz angleškega jezika in pomeni analizo nivoja
verjetnosti odpovedi izdelka ozi- roma procesa. V tej toki govorimo
o DFMEA (rka D ima pomen ¨Design¨), torej o analizi monih napakah
konstrukcije izdelka. Ve funkcijski tim je ocenil kritine toke
konstrukcije izdelka, ki bi lahko bile vzrok odpovedi izdelka v
upo- rabi sami. Kritinost posamezne napake se ocenjuje na osnovi
treh kriterijev, in si- cer: resnost napake, verjetnost pojavljanja
in monost ugotavljanja napake pred- no pride do kupca. Na sliki 1
je predstavljen primer DFMEA konstrukcije izdel- ka Roica
nagibna.
Slika 1: DFMEA konstrukcije izdelka Roica nagibna (vir: Projektna
mapa Kolektor Liv).
Odloitev kupca oziroma projektne skupine lahko privede do zahteve
po izdela- vi prototipnega izdelka. Ko se odloimo za izdelavo
prototipa, mora inenir kako- vosti pripraviti kontrolni plan za
prototipni izdelek. Inenir kakovosti mora upo- števati namen,
zaradi katerega smo prototip naroili, in na tej osnovi pripraviti
ka- kovostne pogoje, ki jih mora prototip izpolnjevati. Obiajno so
kakovostni pogo- ji zelo podobni tistim, ki bodo nastopali v
serijski proizvodnji in ta kontrolni plan lahko slui kot osnova
serijskega kontrolnega plana.
51
K akovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za
avtom
obilsko industrijo Ko so modifi kacije konstrukcije izdelka
zakljuene do nivoja, ko projektna skupina oceni, da ta izpolnjuje
vse vhodne zahteve, je faza razvoja zakljuena. To obiajno izvede
kupec oziroma projektna skupina, ko gre za lasten izdelek. Od tega
trenut- ka dalje se lahko zanejo konkretne aktivnosti glede
izdelave orodja, natannega nartovanja procesa ter nartovanje
kakovosti.
Vgrajevanje kakovosti v razvoj procesa izdelka kupca TPV Johnson
Controls Diagram poteka proizvodnega procesa je bil izveden po
natanno doloenem pred- pisu in je povzet od proizvajalcev v
avtomobilski industriji. Za defi niranje plana nadzora je odgovoren
procesni tehnolog, ki z grafi nimi simboli natanno defi ni- ra tok
materiala, zaporedje operacij ter tok dokumentov.
Pred dokonnim izborom materiala izdelka je projektna skupina
pregledala teh- nine specifi kacije materialov, ki so na voljo
glede na proizvajalca avtomobilov in izdelek, ki ga bomo
proizvajali. Tehnina specifi kacija materiala vsebuje vse pot-
rebne podatke o reoloških in mehanskih lastnostih tega materiala.
Izbrali smo ma- terial, ki bo zagotavljal zahtevane karakteristike
izdelka (mehanske lastnosti, di- menzije, zakonske
lastnosti…).
FMEA proizvodnega procesa ima namen, da se v fazi nartovanja
proizvodnega procesa ugotovi vse šibke toke procesa, ki bi lahko
vplivale na kakovost proizvo- da. Osnova za izvedbo FMEA analize
procesa (PFMEA – Process Failure Mode and Efect Analize) je diagram
poteka procesa, kjer so navedene vse faze.
Zelo pomemben vhodni podatek za izdelavo orodja je simulacija
teenja materia- la v izdelku oziroma orodju. Navodnik navaja, da za
preverjanje ustreznosti in pra- vilnosti konstrukcije orodja
uporabljamo raunalniško simulacijo brizganja ma- teriala v orodno
votlino2. Termoplastino orodje je sorazmerno drago proizvodno
sredstvo, zato mora biti nartovanje popolno in seveda
preverjeno.
S simulacijo poišemo idealno mesto dolivanja izdelka s ciljem, da
doseemo mini- malni as brizganja termoplastinega materiala v
izdelek ter doseemo homogeno polnjenje. Dolivno mesto seveda
postavimo na mesto, ki ni vizualno pomembno ter omogoa postavitev v
termoplastinem orodju, kot prikazuje slika 2.
Na simulaciji brizganja vidimo, kako se nam bo gibala temperatura
taline ter- moplastinega materiala takoj po brizganju. Pomembno je,
da ne preseemo kri- tine temperature, ki bi povzroila termine
poškodbe materiala. V konkretnem primeru je temperatura taline v
dolivnem mestu 300° C in ostaja enaka skozi cel postopek
izdelovanja izdelka. Pri bolj zapletenih izdelkih obstaja monost
kriti- nega poveanja temperature zaradi monih zoenj, ostrih
prehodov in vrtinenja materiala. V konkretnem primeru gre za
material PA 66 + 30 % steklenih vlaken. 2 Janez Navodnik, Plastik
orodjar– prironik (Velenje: Zaloba Navodnik d.o.o. 1990)
52
– soustvarjanje uspešne poslovne prihodnosti – 24.–25. oktober
2013, Portoro, Slovenija
Pri tem materialu je kritina temperatura, ki bi povzroila termino
razgradnjo 350° C.
Slika 2: Analiza teenja materiala v orodju – postavitev dolivnega
mesta (vir: Projektna mapa Kolektor Liv).
Kot vidimo na sliki 3 pa se nam na koncu ojaitvenih reber pojavi
znianje tempe- rature na 230° C (povsem na koncu rebra), kar tudi
ni kritino, saj je toka krista- lininega prehoda 210° C34.
3 Interna dokumentacija podjetja Kolektor Liv d. o. o. 2010
4 Igor Penko, Celovito obvladovanje kakovosti od razvoja do
serijske proizvodnje izdelek iz termoplastinega materiala za
avtomobilsko industrijo, diplomska naloga višješolskega študija
(Postojna, 2011)
53
K akovost, ena kljunih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za
avtom
obilsko industrijo
Slika 3: Analiza teenja materiala v orodju – temperature taline v
orodni votlini (vir: Projektna mapa Kolektor Liv).
Izdelava termoplastinega orodja je obseen logistini poseg. Ker je
termoplasti- no orodje unikatno proizvodno sredstvo, moramo
zagotoviti ustrezen kakovostni nivo. T