Trije izzivi vodenja pri - Šola za ravnatelje...1 I. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju 3.-4. april 2012 Trije izzivi vodenja pri izboljševanju šol in učenja

1

I. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju

3.-4. april 2012

Trije izzivi vodenja pri

izboljševanju šol in učenja

Bill Mulford Zaslužni profesor

Pedagoška fakulteta, Univerza v Tasmaniji

([email protected])

mailto:[email protected]

2

Pregled (glejte gradivo)

• Uvod – prenehajte se ‘udarjati'.

• Trije izzivi vodij pri izboljševanju šol in

učenja:

– cilje je potrebno pregledati in razširiti;

– merimo to, kar cenimo, in ne tistega, kar

mislimo, da lahko preprosto merimo;

– razvijajmo vodje in njihove šole kot skupnosti

učečih se strokovnjakov.

• Zaključek – po čem boste znani vi?

3

Uvod:

Prenehajte si

“razbijati

glavo”!

A.A. Milne. (1926). Medvedek Pu. *

4

Prvi izziv: cilje je potrebno

pregledati in razširiti

Dokazi jasno kažejo, da vztrajno

ignoriranje nekognitivnega, še posebej

socialnega razvoja, pri mnogih otrocih

vodi v zmanjšanje življenjskih

možnosti.

5

Dokazi natančneje kažejo naslednje:

V času šolanja:

• manjša zavzetost za šolanje

• manjša prisotnost v šoli

• večje število izključitev iz šole

• nižji akademski rezultati in

usposobljenost

6

Po šolanju (sociala in zdravstvo):

• nižja raven socialnega vedenja,

vključno z več težavami s policijo in

sodnim sistemom

• nižji zdravstveni standardi, vključno

z večjo zlorabo mamil

• višji delež najstniškega starševstva

7

Po šolanju (zaposlitev):

• nižji uspeh pri delu, posebej na vse več

delovnih mestih, povezanih s storitvenimi

dejavnostmi

• višji delež nezaposlenosti v kasnejšem

življenju

• nižji dohodki v kasnejšem življenju

8

9

Nekateri dokazi: na primer, zelo

kakovostne longitudinalne študije v VB

Nacionalna raziskava o razvoju otrok (National

Child Development Survey - NCDS) vključuje vse

otroke, rojene v Veliki Britaniji v enem tednu

v marcu 1958. Podatki so bili zbrani ob

starostih 7 (N = 12.787), 11 (10.927), 16 (8.509),

23 (7.740), 33 in 42 (7.735)

E.g., Feinstein, L. (2000). The relative economic importance of academic, psychological and behavioural attributes developed in childhood. London: Centre for Economic Performance, London School of Economics and Political Science, University of London.

10

• Raziskovalci so preučili kognitivne in

nekognitivne spretnosti pri sedmih in

enajstih letih starosti in različne rezultate

šolanja, vedenja in položaja na trgu dela

pri 16, 33 in 42 letih.

11

Social Maladjustment aged 7 and 11

• težave s policijo do 16. leta starosti

• najstniško materinstvo

• prenehanje šolanja po 16. letu

• nižje rezultate v visokem šolstvu

• nižjo verjetnost zaposlitve

• nižje plače pri 33 in 42 letih

Pomanjkljiv socialni razvoj pri 7 in 11 letih

(Carneiro, P., Crawford, C., & Goodman, A. (2006). Which skills matter? : Centre for the Economics of Education, London School of Economics. )

Predicts napoveduje

12

High/Scope Perry vrtec

Študija do starosti 40 let Larry Schweinhart

Fundacija High/Scope za raziskave v izobraževanju

www.highscope.org

Schweinhart, L., & Weikart, D. (1993). Success by empowerment: The High/Scope

Perry Preschool Study through age 27. Young Children, 49, 54-58.

13

Ključna spoznanja

55%

40%

60%

15%

38%

28%

36%

60%

77%

49%

61%

67%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Arrested 5+ times by 40

Earned $20K+ at 40

High school graduate

Basic achievement at 14

Committed to school at 14

Ready for school at 5

Program group No-program group

Osnovni dosežki pri 14-ih

Diplomant srednjega/višjega

šolstva

Pri 40-ih zasluži več kot 20.000

USD

Aretirani več kot 5-krat do 40.

leta

Skupina v

programu

Skupina izven

programa

Pripravljeni za šolo pri 5-ih

Zavzeti za šolo pri 14-ih

14

Nedavna avstralska študija potrjuje

raziskave v VB in ZDA

3.173 avstralskih otrok so spremljali

od rojstva do 21. leta starosti. Njihovo

vedenje so ocenjevali pri 5, 14 in 21

letih

Bor, W., et al. (2010). Do antisocial females exhibit poor outcomes in adulthood? An

Australian cohort study. Australian & New Zealand Journal of Psychiatry. 44(70, 648-

657

15

• Tisti, ki so nesocialni pri 5 letih a ne pri 14 imajo kot odrasli več težav z zdravjem kot tisti, ki so se pri 5 letih obnašali lepo.

• Tisti, ki so nesocialni pri 5 in 14 letih so bili izpostavljeni večjemu tveganju, da nadaljujejo nesocialno vedenje, uporabljajo marihuano, imajo težave z zdravjem, depresijo in anksioznostjo.

16

Glede na dogajanja v našem

svetu/družbi, kateri so po

vašem mnenju

najpomembnejši cilji

izobraževanja? (glejte svojo ‘domačo nalogo’ … vprašalnik

na str. 33 v gradivu)

Cranston, N., Mulford, B., Keating, J., & Reid, A. (2010). Primary

school principals and the purposes of education in Australia: The

results of a national survey. Journal of Educational Administration. 48(3), 517-539.

17

Primerjajte z odgovori iz nedavne avstralske

raziskave med ravnatelji osnovnih šol

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

Student love oflearning andresponsiblecitizens for

democracy andcommon good

Social justice Communitydevelopment and

resource

Sorting foremployment and

the economy

ljubezen učencev

do učenja,

odgovorno

državljanstvo za

demokracijo in

skupno dobro

Socialna

pravičnost

Sredstva, razvoj

in vključevanje

skupnosti

Razvrščanje za

zaposlitev in

gospodarstvo

Združenje ravnateljev avstralskih javnih

osnovnih šol

www.agppa.asn.au/

18

Generalni sekretar OECD je na okrogli mizi

ministrov za izobraževanje pripomnil (OECD,

2008):

“… bolj kot svet postaja globaliziran in povezan,

bolj potrebujemo odlične sodelovalce in organizatorje namesto izoliranih posameznikov, ne glede na njihove vrhunske sposobnosti.

Oblikovati moramo ljudi za bolj vključujoč svet; ljudi ki prepoznajo in znajo graditi na različnih vrednotah, prepričanjih, kulturah. Medosebne kompetence za oblikovanje vključujočih rešitev bodo postajale vse bolj pomembne.”

19

20

Drugi izziv: merimo tisto, kar

cenimo in ne tistega, kar

mislimo, da lahko preprosto

merimo

Šole

Nacionalna

preverjanja/PISA

21

Na tretjem Forumu OECD o statistiki, znanju

in politiki (2009), je generalni sekretar OECD

opozoril na naslednje:

“… če ne bomo razvili nove generacije statistike za merjenje socialnega napredka in blagostanja, lahko ljudje izgubijo zaupanje v institucije in zmožnost vlad za reševanje težav ljudi.”

22

UNICEF. (2007). Child poverty in perspective: An overview of child well-being in rich countries. Florence: UNICEF Innocenti Research Centre Report Card No. 7.

23

*

24

Na

presojanje

uspeha

moramo

pogledati

širše

“Se opravičujem, ampak prevladala je desna možganska polovica.”

Raziskave kažejo, da sta ocenjevanje in

odgovornost povezana z boljšimi rezultati

učencev (tako z vidika rezultatov testov

bralne in matematične pismenosti učencev

kot socialnega razvoja).

25

Uspešni vodje šol:

• nenehno razmišljajo o tem, kaj in kako

delajo in o razlogih za svoje aktivnosti;

• z uporabo različnih lastnosti in pristopov

zagotavljajo učinkovito ocenjevanje in

odgovornost, še posebej z razvojem

zaupanja in spoštovanja v šoli,

opolnomočenjem, skupnim poslanstvom in

spremljanjem.

26

• Na kratko, raziskava kaže na pomen

‘strokovno odzivne’ za razliko od

‘birokratsko pogodbene’ odgovornosti.

27

Tretji izziv: razvijajmo vodje in

njihove šole kot skupnosti učečih

se strokovnjakov (SUS)

28

Nauki bojne ladje Vasa

• ‘srebrna krogla’ z uporabo pristopa ‘velikega

poka’ k reformam namesto “počasnega

premikanja k utopiji”.

• vedno prisotna možnost ‘večanja’ z gradnjo

večjih in boljših različic obstoječih ‘ladij’ z

birokratskim načrtovanje namesto krepitve

zmožnosti šol in strokovnih zmožnosti.

29

• enostranski poudarek na ‘tistem, kar

deluje’/proceduralnih iluzijah učinkovitosti

namesto kritične vizije dejanskih potreb in

razlogov zanje in poskušanjem ocenjevanja le-

teh in ukrepov na podlagi rezultatov.

• v modelu ‘odvisnosti’

- odsotnost odgovorosti, posebej v primerih, kjer

se ‘delavci’ menjajo

- pripisovanje uspeha tistim na vrhu in neuspeha

ostalim (iskanje ‘krivca’)

- nezmožnost komunikacije in prenašanja

ključnih skrbi vzbujajočih dokazov

namesto “ljudje pravijo: ‘to smo opravili sami’. 30

31

Z modrimi besedami, ki jih je zapisal kitajski

filozof leta 604 pr.n.št.:

“Ljudje ne opazijo obstoja zares dobrih vodij.

Naslednje dobre ljudje častijo in hvalijo.

Naslednjih se ljudje bojijo.

Še naslednje sovražijo.

Ko je delo najboljših vodij končano, ljudje

pravijo: ‘to smo opravili sami’.”

• Izobraževanje in njegova prenova sta

zaznana kot nekaj, kar delamo drugim in za

druge, še posebej tiste v stroki namesto skupnosti učečih se strokovnjakov.

32

33

34

MODEL LOLSO Leadership for Organisational

Learning and Student Outcomes

(Vodenje za organizacijsko učenje in

rezultate učencev)

Mulford, B., Silins, H., & Leithwood, K. (2004). Leadership for organisational learning

and student outcomes.. Dordrecht:, The Netherlands: Kluwer.

35

Srednje šole v Avstraliji in na Tasmaniji

raziskava 3.500 učencev 10. razreda

in 2.500 njihovih učiteljev/ravnateljev

študije primerov

raziskava 1.800 istih učencev, ko

dosežejo 12. razred

na podlagi konkretnih problemov

pripravljena gradiva za učenje

36

•

3

Velikost

šole

1

Soc-ekon

status

2

Domače

okolje

4

Vodja

6

Učiteljevo

vodenje

8

Usmerjeno

st v okolje

10

Učiteljevo

delo

5

Aktivna

vključenost

9

Organizacij

sko učenje

7

Cenjeni

zaposleni 11

Sodelovanje

Lastna 12

predstava o

znanju

12

Vključenost

37

LOLSO: Ravnateljevanje/‘Glas’ učitelja

.

Ravnateljevo

transformacijsko

vodenje (RTV) Individualna podpora

Kultura

Struktura

Poslanstvo & cilji

Pričakovanja rezultatov

Intelektualna spodbuda

?

38

LOLSO: porazdeljeno vodenje

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

RTV

39

LOLSO: porazdeljeno vodenje

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

RTV

40

LOLSO: organizacijsko vodenje

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

Organizacijsko učenje (OU)

RTV

41

LOLSO: Organizacijsko vodenje

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU Vzdušje zaupanja in sodelovanja

RTV

42

LOLSO: organizacijsko učenje

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje


Skupno poslanstvo,

spremljanje

RTV

43


Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje


Skupno poslanstvo, spremljanje

Prevzemanje pobud

in tveganja (učenje)

RTV

44


Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

Organizacijsko učenje (OU) Vzdušje zaupanja in učenja

Skupno poslanstvo, spremljanje

Prevzemanje pobud in tveganja

(učenje)

Trajni in uporabni

strokovni

razvoj

RTV

45


Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU RTV

46

LOLSO: ‘glas’ drugega učitelja

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Vrednote

zaposlenih

Poudarek

na skupnosti

RTV

47

LOLSO: poudarek na skupnosti in vrednost

zaposlenih

Administrativno

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Vrednote

zaposlenih

Poudarek

na skupnosti

RTV

48

LOLSO: delo učiteljev/‘glas’ učencev

.

Delo

učiteljev

49

LOLSO: nekognitivni rezultati učencev

.

Delo

učiteljev

Učenčeva lastna

predstava o

znanju

50


.

Delo

učiteljev Sodelovanje

Učen. lastna

predstava o

znanju

51


.

Delo


Angažiranost

Lastna

predstava

o znanju

52


.

Delo


Angažiranost

Academic

Self-

Concept

Lastna

predstava

o znanju

53


.

Delo


Angažiranost

Lastna

predstava

o znanju

54

LOLSO: kognitivni rezultati učencev

.

Delo


Angažiranost

Lastna

predstava o

znanju

Akademski

dosežki

55


.

Delo


Angažiranost

Lastna

predstava o

znanju

Akademski

dosežki

56


.

Delo


Angažiranost

Lastna

predstava o

znanju

Prisotnost učencev

v šoli

Akademski

dosežki

57

LOLSO: povezave med vodstvom, OU, delom učiteljev in rezultati učencev

.

Delo

učiteljev Sodelov.

Angažiranost

Lastna

prepričanja

o znanju

Prisot.

v šoli

Akad. dos.

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupnosti

RTV

58

Delo

učiteljev Sodelov.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Akad.

dos.

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupnosti

Velikost

šole

LOLSO: drugo – velikost šole

RTV

59

Delo

učiteljev Sodel.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Akad.

dos.

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupn.

Velikost

šole

LOLSO: Drugo

RTV

60

LOLSO: drugo - SES

.

Teach

Work Partic

Engage

Acad

Self-Con

Reten

Akad.

dos.

Admin

Team

Lead

Učiteljevo

vodenje

OU

Staff

Value

Comm

Focus

Socio

ekonomski -

status (SES)

TVV

Delo

učiteljev Sodel.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupn.

RTV

61

LOLSO: drugo - SES

.

Teach

Work Partic

Engage

Acad

Self-Con

Reten

Akad.

dos.

Admin

Team

Lead

Teacher

Leader

OL

Staff

Value

Comm

Focus

SES

PTL

Delo

učiteljev Sodel.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupn.

RTV

62

LOLSO: drugo – izobraževanje v

domačem okolju

.

Teach

Work Partic

Engage

Acad

Self-Con

Reten

Akad.

dos.

Admin

Team

Lead

Teacher

Leader

OL

Staff

Value

Comm

Focus

Izobraževanje

v domačem

okolju

PTL

Delo

učiteljev Sodel.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupn.

RTV

63

LOLSO: drugo – izobraževanje v

domačem okolju

.

Teach

Work Partic

Engage

Acad

Self-Con

Reten

Akad.

dos.

Admin

Team

Lead

Teacher

Leader

OL

Staff

Value

Comm

Focus

Izobr.

v dom.

okolju

PTL

Delo

učiteljev Sodel.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Cenjeni

zaposleni

Poudarek

na skupn.

RTV

64

LOLSO: popolni model

.

Teach

Work Partic

Engage

Acad

Self-Con

Reten

Akad.

dos.

Admin

Team

Lead

Teacher

Leader

OL

Cenjeni

zaposleni

Comm

Focus

SES Izobr.

v dom.

okolju

Velikost

šole

PTL

Delo

učiteljev Sodel.

Angaž.

Lastna pr.

o znanju

Prisotn.

v šoli

Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

OU

Poudarek

na skupn.

RTV

65

LOLSO: celoten model

.

Teacher

Work

Student

Participation

Student

Engagement

Student

Academic

Self-

Concept

Prisotnost

učencev

v šoli

Akademski

dosežki

učencev

Administrative

Team

Leadership

Teacher

Leadership

Organisat-

ional

Learning

Cenjeni

zaposleni

Community

Focus

Šolski socio-

ekonomski

status Izobraževanje

v domačem

okolju

Velikost

šole

64%

87%

84%

Ravnateljevo

vodenje

‘Glas’ učiteljev (raziskava) ‘Glas’ učencev

(raziskava)

Rezultati

učencev

Delo

učiteljev

Sodelovanje

učencev

Angažiranost

učencev

Učenčeva

lastna predst.

o znanju Administ.

timsko

vodenje

Učiteljevo

vodenje

Organizacijsko

učenje

Poudarek

na skupn.

66

Trajnostno

Deljeno

Najnovejše

Strateško Poučno

Avtentično

Demokratično

*

Akademski

‘ribič’

67

Primerjajte z odgovori nedavne avstralske

raziskave med ravnatelji osnovnih šol

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

ceniti in

znati

izkoristiti

različnost in

primanjkljaj

e

sredstva,

razvoj in

vključevanje

skupnosti

poudarjati

raznolikost

znotraj šol

vključevanje

učencev v

kurikul

spodbujati

zaupanje in

sodelovanje

med

strokovnimi

delavci in

učenci

nacionalni

preizkusi za

razvrščanje

učencev in

šol

68

Na kratko, raziskave kažejo, da iz uspešne šolske reforme izhajajo trije pomembni razvojni elementi in da vodenje igra pomembno vlogo v vsakem izmed njih:

Mulford, B. (2007). Building social capital in professional learning

communities: Importance, challenges and a way forward. In Stoll, L., &

Seashore Louis, K. (Eds). (2007) Professional learning communities: Divergence, depth and dilemmas. London: Open University Press and

McGraw Hill. Pp. 166-180.]

69

• Prvi element je povezan s skupnostjo – kako

se komuniciramo in ravnamo z ljudmi.

Uspeh je bolj verjeten tam, kjer ljudje

– ukrepajo prvi, namesto, da bi se vedno le

odzivali,

– imajo moč,

– aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev s

pomočjo transparentne in pregledne strukture,

ki zagotavlja podporo,

– uživajo zaupanje in spoštovanje, so spodbujani

in cenjeni.

70

• Drugi element je povezan s skupnostjo

strokovnjakov – in vsebuje

– skupne norme in vrednote, vključno s

priznavanjem razlik in različnosti,

– skupno poslanstvo, spremljanje

– deprivatizacijo prakse,

– sodelovanje,

– odgovornost skozi kritičen in reflektiven

dialog, še posebej na podlagi podatkov o

uspešnosti,

– stabilnost za potrebne spremembe.

*

71

• Zadnji element je povezan

– z zmožnostjo sprejemanja potrebnih

sprememb,

– s preizkušanjem/inovacijo,

– s prisotnostjo zmožnosti za učenje

Na kratko:

skupnost učečih se strokovnjakov

72

SKUPNOST

73

SKUPNOST

STROKOVNJAKOV

SKUPNOST

74

SKUPNOST

UČEČIH SE

STROKOVNJAKOV

SKUPNOST

STROKOVNJAKOV

SKUPNOST

75

Vsak element skupnosti učečih se

strokovnjakov in vsak prehod med njimi je:

• omogočen s primernim, trajnim, optimističnim, skrbnim in opogumljajočim programom strokovnega učenja;

• pogoj za drugega;

• uporaben ne le v posameznih šolah, temveč tudi med šolami in med šolo in njeno skupnostjo.

76

Zaključek:

Po čem boste znani vi?

77

OECD šole za scenarije prihodnosti

(glejte ‘domačo nalogo’)

OECD. (2001). What schools for the future? Paris: OECD.

OECD. (2006). Think scenarios, rethink education. Paris: OECD.

Mulford, B. (2008). The leadership challenge: Improving learning in schools. Camberwell: ACER Australian Education Review #53. Download at:

http://research.acer.edu.au/aer/2/

https://outlook.educ.utas.edu.au/exchweb/bin/redir.asp?URL=http://research.acer.edu.au/aer/2/

V naslednjih 5-10 letih…. Pet možnih načinov organizacije šol Najbolj

verjetno

Najbolj

zaželeno

• status Quo

1. birokratski sistemi se nadaljujejo

• »vrnitev k šoli«

2. šole kot skupnosti/družbeni centri

3. šole kot učeče se organizacije

• razšolanje

4. šole nadomestijo učne mreže, ki

uporabljajo informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo in svetovni splet

5. vse šole se privatizirajo in delujejo na

konkurenčnem trgu

78

79

Status Quo

1. Birokratski sistemi se nadaljujejo

80

1. Birokratski sistemi

*

VERIGA POVELJEVANJA

JAZ

VSI OSTALI

81

Vrnitev k šoli

2. Družbeni centri

3. Učeče se organizacije

82

2. Skupnosti/

Družbeni centri

83

3. Učeče se organizacije

84

Razšolanje

4. Učenje/IKT mreže

5. Privatizacija/Trg

85

4. Učenje/IKT mreže

86

5. Privatizacija/Trg

87

Kateri scenarij je najbolj verjeten in kateri

zaželen?

Ne skrbi za mene. Jaz sem tisti, ki preživi!

88

Mnenje avstralskih ravnateljev o

scenarijih OECD

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Birokratsko Družbeni centri Org. za učenje KT mreže Trg

%

Verjetno

Status Quo Vrnitev k šolam Razšolanje

89

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Birokratsko Družbeni centri Org. za učenje IKT mreže Trg

%

Zaželeno

Status Quo Vrnitev k šoli Razšolanje


scenarijih OECD

90

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


%

Verjetno

Zaželeno



scenarijih OECD

91

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


%

Verjetno

Zaželeno



scenarijih OECD

92

Kot

‘stari starši’:

edini, ki ‘imajo

čas.’

*

93

94

95

Po čem

boste

znani vi?

Trije izzivi vodenja pri - Šola za ravnatelje...1 I. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju 3.-4. april 2012 Trije izzivi vodenja pri izboljševanju šol in učenja

Documents