TIM_06

FEBRUAR 2004

LETNIK XLII

CENA 400 SIT PO

ŠT

NIN

A P

LA

^A

NA

P

RI P

OŠ

TI 1

10

2

ISSN 0040-7712

6

��

��

��

��

��

��

��

��

cover.pmd 30. 01. 04, 19:591

3

1. Veterani Franc Virant, Peter Kovačič, Jože Kajfež in Tone Viden-šek so že zjutraj na novega leta dan odprli sezono letenja z letal-skimi modeli.

2. Parna lokomotiva Rhein iz začetnega železniškega obdobja je vdevetnajstem stoletju vozila po severnih švicarskih progah. Ker jeimela dve pogonski osi in je bila močnejša od predhodnih lokomo-tiv, je bila namenjena predvsem za vleko tovornih vagonov. Mär-klin je model te švicarske lokomotive v merilu 1 : 87 (H0), ki je vceloti izdelan iz kovine, pripravil v enkratni seriji. Poganja ga mo-tor sistema Faulhaber, za vodenje pa skrbi digitalni dekoder. Modelje opremljen tudi s figurama strojevodje in kurjača.

3. Toni Weiss iz MD Bela Krajina je po Timovem načrtu izdelalRV-model letala P-51 B/D mustang za zračne boje. Model z razpe-tino kril 950 mm poganja motor MVVS 2,5 cm3. Pobarvan je z akril-nimi barvami.

4. Franc Molk se je po nekajletnem premoru uspešno vrnil na tek-movalno sceno. S Trumpeterjevim migom-19 v merilu 1 : 32 je na-stopil v kategoriji dioram.

5. Hellerjeva maketa francoskega bombnika potez 540 v službiŠpanske republike in v merilu 1 : 72 je delo konjiškega maketarjaMarka Tisovica. Na lanskem državnem prvenstvu je bila sicer lepoizdelana maketa nepričakovano nizko uvrščena.

Foto: J. Miljević, A. Kogovšek, J. I. Lokovšek, T. Videnšek in I.Kuralt

5 4

21

cover.pmd 30. 01. 04, 20:012

1februar 2004�

��

��

��

��

�� !��"��# $%��&�&��

��'��(�� )�"��*��$�%�!�)"��# $%��&�+�� "��,-./��

��"�0��"##111�-./��

��!��"��# $%��&�& �� "��'��,-./��

2��'��)�� )��3��(��0)��

��!��4��'�� )�� /5-�

��(��'��&��/5-�-��)��)��(��"

�$�� $ ��67��)��8��)��9��:��&%&&��&�$�% +

63�8��:�;��(��'��'��

*��/5-�6 ��<=2:�>��'��)��)��(��

3��)��)��-��2��)��&��&��58?3"��&%&&��&�$�% +

9��/@5A-"��8?/5&B��

��C��D��)�9��C��

E��?��(�( �� !��"��!��

��F��

��8G0��C��D��)�� )��4��(��?�)��/�)��)��0��.��2��.��(�(�

��/�01��'��'��

��"��'�� '�� H=��'��'��=��'��

3��'�)��)��6=��2/� ��*%#%*:��'��'��)��(��(��)��*��I�4��)��0��-5��'��

�� J��(��

6��

��

#��"��

/��(��)��'��)��)�� )��

0��2E��)��0��C��)��

#��$��

2 TEKMOVANJA HITRIH RV-ČOLNOVNA ELEKTRIČNI POGON– NAMBA FAST ELECTRICSTRAIGHTLINES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4 LETEČE KRILO DELTA 400 . . . . . . . . . . . .

6 NOVO NA TRGU

7 DVORANSKE TEKMERV-AVTOMOBILOVV MERILU 1 : 24 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10 ASTROBEE D

14 UPORABA SODOBNIH RV-NAPRAV(4. DEL) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

16 MODEL STANOVANJSKE HIŠICE . . . . . . .

25 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO– PANZER III AUSF. M– ASTROKIT – BRUSILNI PAPIR

26 VLAKEC »HLAPON« . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

28 VOŠČILNICE ZA VALENTINOVO

29 VITRINA ZA ZNAČKE . . . . . . . . . . . . . . . . . .

32 MAKETA LEONARDOVEGABOJNEGA VOZA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

35 TIHOŽITJE IZ STEKLENIHKOŠČKOV

36 CVETLIČNI LONČKI V NOVIPREOBLEKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

39 DARILO V SENDVIČU

40 UPIHNIMO SVEČO

tim 6 februar OK.pmd 30. 01. 04, 19:301

2 februar 2004 �

��

�� !��!��"��#��

Po tekmovanju v Nemčiji sem se lotilnadaljevanja dela na 32-celičnem modelu,ki sem ga tudi uspešno preizkusil. Medtestiranjem je dosegal hitrost okoli 120km/h. Na drugih modelih sem v tem časuše nekoliko dodelal podrobnosti in pri-pravil nove ladijske vijake.

Lansko tekmovanje NAMBA Fast Elec-tric Straightlines je potekalo od 7. do 9.novembra na istem kraju kot leto predtem – Lake Mead pri Rosemeadu v bližiniLos Angelesa. Modelarji smo se že pri-pravljali na najhujše, saj so v okolici LosAngelesa še slab teden pred tekmovanjemgoreli gozdovi. Na našo srečo so jih nekajdni pred tekmo omejili. Začelo je tudideževati, dim pa je veter odpihnil protivzhodu. Do uradnega dela tekme se jevreme ustalilo in nam je bilo precej boljnaklonjeno kot lani. Zaradi vetra smo lah-ko modele vozili le zgodaj zjutraj in poz-no popoldne, čez dan pa so se le redki od-ločili za vožnje. Večina je ta čas porabilaza pripravo modelov.

Že med poletom iz Pariza v Los Ange-les sem spoznal sotekmovalca Romaina izFrancije, ki se je prvič udeležil tovrstnegatekmovanja. Polni optimizma smo se zve-čer v motelu srečali vsi tekmovalci. To-krat nas je bilo iz Evrope kar 7, 11 pa jebilo domačinov.

V petek smo že v zgodnjih dopoldan-skih urah začeli s hitrostnimi vožnjami,vendar vse prej kot uspešno.

�� !��" #$��%$&�%#��$& �'�$��#

!"��"��#

Modeli Mihe Holca na tekmovanju NAMBA Fast Electrics Straightlines. V sredini je modelQ hydro, s katerim je Miha dosegel nov rekord z maksimalno hitrostjo 140 km/h.

Moj model kategorije S hydro je bilkar za 10 do 15 km/h počasnejši kot vNemčiji! Tudi drugi so imeli podobne te-žave. Nikakor nam ni bilo jasno, kaj jevendar narobe. Potem smo si le nekolikopobliže ogledali vodo. Videti je bila neka-

ko lepljivo gosta in temna. Pepel, ki jemed požari padal v bajer, kot tudi velikakoličina alg sta torej vplivala na hitrost na-ših modelov. Zaradi takih lastnosti vodebi potreboval v svojem modelu večji ladij-ski vijak. To bi pomenilo večjo porabo

Skupinska slika tekmovalcev na tekmovanju NAMBA Fast Electrics Straightlines v Los Angelesu


3februar 2004�

��

Brian Vega, Donnie Wollard in Miha Holc med delom v boksihArne Gunnar in Joerg Mrkwitschka z rekordnim modelom T hydro(največja hitrost 197,66 km/h) in pokalom za lanskoletni dosežek

električne energije, ki jo je treba »izvleči«iz pogonskih celic, česar pa moje male po-gonske celice niso zmogle.

Padle so tudi prve »žrtve«. Potopljeni32-celični Dennisov model je bil vrhunecdneva. Sledilo je kar nekaj »prekurjenih«krmilnikov hitrosti. Moje sanje o dosega-nju hitrosti 200 km/h so splavale po tejgosti vodi. Model je zmogel »le« okoli 160km/h, škodo pa so utrpeli tudi akumula-torji, ki so bili popolnoma uničeni.

S preostalimi modeli sem se po števil-nih nastavitvah zelo približal rekordom,nisem pa jih presegel. Na tem tekmovanjušteje samo najvišja dosežena hitrost, vsedrugo je le za modelarjevo statistiko.

Tudi v soboto smo se prav tako odzgodnjih do poznih popoldanskih ur vsitekmovalci trudili preseči stare rekor-de, žal pa nam ni uspelo izboljšati nobe-nega rekorda. Joerg je pri hitrosti okoli170 km/h svoj model razbil. Le Don Wol-lard je z modelom eco, izdelanim v Mibu,postavil rekord v ameriški kategoriji eco.Tu je obvezna uporaba omejenega navad-nega motorja (19 ovojev) s feritnimi mag-neti ter do 6 pogonskimi akumulatorji.

V nedeljo je bila še zadnja priložnostpreseči rekorde. Poskusi s 24-celičnimmodelom so bili presneto blizu rekorda, asem imel neverjetno smolo. Model, ki jebil sicer vedno stabilen, se je iz neznanihvzrokov pri zaustavljanju kar trikrat obr-nil v drugo smer vožnje in z rekordom se-veda ni bilo nič. Vedno so se poškodovaliplovci in vsakokrat je popravilo trajalovsaj dve uri.

Končno je za izbruh navdušenja medvsemi tekmovalci poskrbel Joerg, ko jez modelom kolega iz ekipe Arneja in obpomoči Marka Grimma le dosegel novrekord s povprečno hitrostjo 194 km/h!Mojih nekaj sekund slave je sledilo lemalo kasneje. Z modelom Q hydro mi jeuspelo postaviti nov rekord s povprečnohitrostjo 138 km/h. S tem dosežkom je bilves moj trud poplačan. Priznati pa mo-ram, da sem potihem pričakoval več.

��$%��&��'�#��

Tekmovalci in organizatorji smo sezvečer zbrali na večerji, ki je bila plačana

z lanskoletno stavo, da bo model čolnana električni pogon po hitrosti presegelmodel na motor z notranjim zgoreva-njem, kar se je tudi zgodilo. Zdaj je odprtlov na 200 km/h. Kdo ga bo dosegel alicelo presegel? Tekmovalci smo prepriča-ni, da je mogoče z električnim pogonomdoseči tudi precej višje hitrosti, z današ-njo tehnologijo v idealnih razmerah celookoli 215 do 220 km/h. Treba je združitiznanje, izkušnje, timsko delo, treninge, fi-nančna sredstva in seveda veliko modelar-ske zagnanosti.

Če ne bi imel pomoči kolegov, ki somi pomagali pri projektu, ne bi dosegeltakih rezultatov, kot sem jih. Zato bi serad zahvalil ekipi podjetja Mibo modeli izLogatca z Bogom Štempiharjem in MihoGromom na čelu ter seveda Miranu Go-saku, Janezu Ježu, Urošu Mirtiču in Ro-bertu Stepišniku kot tudi kolegu DonuWollardu.

Več posnetkov in vtisov z obeh tek-movanj si lahko ogledate na spletni stra-ni http://www.modelarji.com ter na stra-neh http://www.german-saw.de in http://www.rumrunnerracing.com/.

��

��

�� !�"#�$�$%#��%"��

�� !�" �#�$��%&! �' ��&()��* �#�� &()+�,��-��-.�/��&(!+,,

��/0��1��

�2�� "��) �2 �� 3� �45�� 6��(( * �#��2�7() �� &�(+� ��-��-.�/��&,&+)�

�/#��1��

��&��' (��)��*+ &��'��,� &��-��.//�**�&�'��)�00 &��'�1'��2*34�3 *3+53*��*6/5/3

�&��-�*0./!�78�

8��'�� 1��00��&� ��9��0��" �� 3� ��" �#�$� * �#�� ()+!&

�/#��1��

8��'�� :��00��&4 ��9��0��" �� 3� 5��" �#�$� * �#�� & �+ ,

�/#��1��

8��'�� ;��00��, ��/0�2�� 3� " * �#�� ,,+!(

�/#��1��

1�� 8�� ) 1�� <��$= �#��>�� * �#��6(�! 4�+�)

�/#��1��

?��;�� :��/��&4 @��@��# �� " �#�$� * �#�� & �+!)

�/#��1��

?��;�� "��/��) @��@��# 1��@�� * �#�� !�+)(

�A�

'�2��*>�� ;�&�2��, @��@��# "/� �&(��33B * �#�� )(+ �

�/#��1��

8��'�� C ��, �@��2��$�� "/� �&(��?#2�?#��?� �� #/��22 )�+ ,

�/#��&(� D�E1�


4 februar 2004 �

�(��)�

(��Leteča krila iz stiropora že dolgo niso

več novost in tudi v naši reviji je bilo za-nje objavljenih nekaj načrtov. Namenčlanka zato ni predstavitev stiropornegamodela kot novosti, temveč predstavitevvgradnje poceni električnega pogona.Model je zelo hitro narejen, in praktičnoneuničljiv, seveda če izvzamemo RV-opre-mo. Ker leti dokaj hitro, za začetnike ninajbolj primeren.

)��Odločil sem se za pogon zadaj in v mo-

del vgradil najcenejši elektromotor (11)speed 400 nazivne napetosti 7,2 V. Upo-rabil sem Graupnerjev propeler (12) 4,7x 4,7, namenjen prav za te motorje inKontronikov krmilnik (15) rondo 400, kiima vgrajen BEC za tri servomehanizme,ter mu izključil zavoro za primer jadranja.V model sem vgradil Graupnerjev spre-jemnik (13) R700, dva servomehanizmapico (14) ter sedem Sanyovih celic (16)Ni-Cd, 500 mAh. Ker je model deltasteoblike, seveda potrebujemo oddajnik sfunkcijo mešalnika za krilo delta ali V-rep.Masa modela je bila v mojem primeru420 g in je odvisna predvsem od vgraje-nih komponent.

*��Izdelava krila je zelo preprosta. Morda

je trenutno še največji problem nabavapravega materiala zanj. To je t. i. depron,ki ga lahko kupimo v trgovinah (npr. Bau-haus), kjer prodajajo gradbene izolacijskemateriale. Prodajajo ga kot izolacijsko ta-peto s trgovskim imenom ‘sarpron’, imapa tudi druga imena. Iz omenjenega mate-riala, debeline 4–5 mm izrežemo vse dele(1, 2, 3, 4 in 6) po merah na risbi. Za lep-ljenje deprona in vezane plošče sem upo-rabil kontaktno lepilo UHU por. Tuba z

��$%%&�'(��(�(�&

Slika 1. Montaža motorja

Slika 2. Označenih mest na depronu in vezani plošči ne premažemoz lepilom. Slika 3. Razrezani kosi deprona

vsebino 40 g jeravno pravšnja zaceloten model.

Iz topolove ve-zane plošče debeli-ne 2 mm z mo-delarskim nožemizrežemo nosilecmotorja (5). Vanjnapravimo utor,kamor bomo ka-sneje vstavili drža-lo (7), ki je nujnoza metanje mode-la. Motor s pri-spajkanim regula-torjem na nosilecpreprosto prilepi-mo s petminutnimdvokomponentnimepoksidnim lepi-lom (slika 1). Naprvo ploščo iz de-prona najprej pri-lepimo nosilec mo-torja (slika 2), nato pa še preostale plo-šče, kot si sledijo po vrsti (slika 3). Pritem si označimo približna mesta, kamorbodo kasneje prilepljeni baterije in ser-vomehanizmi, da jih ne premažemo zlepilom. Pri lepljenju plošč, še posebejzadnje, pazimo, da se model ne skrivi.Kontaktno lepilo ima namreč to lastnost,da je popravljanje, ko enkrat prime, sko-raj nemogoče.

Prednji in zadnji rob obrusimo z bru-silnim papirjem na obliko po risbi ter pre-lepimo z lepilnim trakom. Krilca (elero-ne) (6) naredimo iz deprona in jih pravtako prilepimo z lepilnim trakom. Pogonza krilca naredimo iz jeklene žice ∅ 0,6mm, ki jo napeljemo skozi plastične bovd-ne, prilepljene z lepilnim trakom. Na kril-ca z dvostranskim lepilnim trakom pri-lepimo vzvode iz umetne mase (slika 5).


5februar 2004�

�(��)�

Slika 4. Montaža RV-komponent

Na model prilepimo dva smerna sta-bilizatorja (8) iz deprona, ki jima obrusi-mo robove ter ju prav tako prilepimo skontaktnim lepilom. S spodnje strani vizrez v vezani plošči s petminutnimepoksidnim lepilom prilepimo še držalo(7), brez katerega modela ne moremo dr-žati v roki.

��+,��'��

Na model z lepilnim trakom začasnopritrdimo vse komponente in jih premi-kamo toliko časa, da modelu zagotovi-mo težišče v pravi točki (slika 7). Nato na-redimo izreze in vse navedeno prilepimo

z debelejšim dvo-stranskim lepilnimtrakom Tesa (slikaLepljenje:

lepilni trak 1 kolutdvostranski lepilni trak Tesa 1 kolutkontaktno lepilo za stiropor UHU por 40 g (ena tuba)

Kosovnica:

Št. Element Material, mere Kosov

1 del krila depron, 4–5 mm 12 del krila depron, 4–5 mm 13 del krila depron, 4–5 mm 14 del krila depron, 4–5 mm 15 nosilec motorja topolova vezana

plošča, 2 mm 16 krilce depron, 4–5 mm 27 držalo 18 smerni stabilizator depron, 4–5 mm 29 pogon servomehanizmov jeklena žica,

(bovden) ∅ 0,8 mm+ plastična cevka / 1 m 2

10 vzvod za krmilne površine umetna masa 2

RV-oprema

Št. Element Tip Kosov

11 elektromotor speed 400 112 propeler Graupner 4,7 x 4,7 113 sprejemnik Graupner R 700 114 servomehanizem pico 215 krmilnik Kontronik rondo 400 116 akumulatorska baterija 7 x Sanyo Ni-Cd 500 mAh 1


6 februar 2004 �

�(��)�

Slika 5. Plastični vzvod za krilce prilepimoz dvostranskim lepilnim trakom.

Slika 7. Antena je prilepljena z lepilnim trakom.Slika 6. Propeler snamemo s kape propelerja (spinerja) in ga obrne-mo, da dobimo ‘potisni’ propeler.

4). Za pritrjevanje akumulatorjev upora-bimo sprijemni trak (tudi ježkasti ali vel-cro), da jih laže menjamo. Ker je motorzadaj, potrebujemo potisni propeler.Graupnerjev propeler preprosto obrne-mo, tako da bo potiskal model. Hode kr-milnih površin nastavimo na 10 mm gorin 10 mm dol. Težišče modela je na razda-lji 220 mm od nosu. Natančneje ga določi-mo s preizkušanjem ob prvem poletu.Spreminjamo ga s premikanjem akumula-torjev. Ko je določeno, skrajšamo napajal-ne žice za motor na najmanjšo dolžino. Zapovezavo sem uporabil običajne modelar-ske konektorje, ki sem jim odrezal jezičekza preprečevanje ločevanja spoja. Treslja-ji motorja so zelo majhni, zato se mi do-slej še ni zgodilo, da bi se konektor snel.To se zgodi le pri grobem pristanku inudarcu modela ob tla ali v oviro, prav tako

tudi izpadanje akumulatorjev, kar pa je za-želeno, saj bi sicer sunek akumulatorjevverjetno poškodoval krmilnik motorja.

)��Model vržemo iz roke nekoliko navz-

gor z izključenim motorjem, ki ga takojzatem vključimo. Tako preprečimo, da binas vrteči se propeler poškodoval. Modelje v zraku dokaj hiter in se naglo vzpenja.Zelo je okreten, posebej po nagibu, teromogoča atraktivne in hitre valjčke. Zara-di zadnjega pogona so lupingi težje izve-dljivi. Tudi jadranje modelu ni v ponos inje z izključenim motorjem dokaj hitro natleh. Hrbtnemu letu je zlahka kos s polnomočjo motorja in nekoliko odklona višinenavzdol. Pri polni moči motorja traja po-let z enim polnjenjem akumulatorjev oko-li pet minut.

MINI-RACER 1 : 24

Za zimsko zabavo v dnevni sobi je pravastvar Trioxov minidirkalnik v merilu1 : 24. Model je dolg 15 cm, tehta 185 g inje s serijskim motorjem razreda 130 pre-senetljivo hiter. Z njim se lahko udeležitenapetih dirk v zimskem Mibovem pokalu.V kompletu je že sestavljen avto s pobar-vano karoserijo in digitalno proporcional-no napravo za vodenje. Cena modela je21.984 SIT (v ceni je upoštevan 4-odstot-ni gotovinski popust).

'�� )

Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01,e-pošta: [email protected]

SILENTIO 400

Protechov silentio 400 popolnoma kla-sične gradnje je primeren za dolgein tihe polete. Pogon na elektromotorrazreda 400 s prenosom, razpetina kril1225 mm in vzletna masa 620 g mu za-gotavljajo okretnost in dobre letalnezmogljivosti. Silentio blesti še posebejmed počasnim letom. Model je že izgo-tovljen, zahteva samo vgradnjo RV-kom-ponent in krmilnih povezav. Cena mo-dela je 18.803 SIT (v ceni je upoštevan4-odstotni gotovinski popust).

FUNTASTIC 3D

Funtastic 3D je natanko tisto, na kar smočakali – model tipa fun-fly, izdelan na-mensko za zračne vragolije brez omejitev.Za vse, ki bi radi lebdeli, izvajali nore3D-akrobacije ali pa si preprosto daliduška. Protechov model z razpetino kril1280 mm je predviden za dvotaktni mo-tor s prostornino 6,5 ali 7,5 cm3, priprav-ljen na let pa tehta manj kot dva kilogra-ma. V model je treba samo še vgraditiRV-komponente in krmilne povezave.Zanj boste odšteli 28.253 SIT (v ceni jeupoštevan 4-odstotni gotovinski popust).


11februar 2004�

��

Modelarstvo je ne glede na letni časin priložnosti precej živahna dejavnost.Pozimi, ko vreme onemogoča dejav-nost na prostem, oživijo tiste aktivno-sti, ki se lahko izvajajo v zaprtih prosto-rih. Letalsko modelarstvo na primerskoraj povsem zamre, v poštev pridejosamo majhni modeli na električni po-gon ali klasični sobni modeli, ki jih lah-ko spuščamo v dvoranah. Ta čas pona-vadi izkoristimo za gradnjo modelov inpriprave na novo sezono ali kaj druge-ga. Ena od možnosti so mali avtomobil-ski modeli, ki jih mnogi obravnavajobolj kot igrače, čeprav se da z njimi po-četi marsikaj zanimivega. Modelarskatrgovina Mibo je tako organizirala zim-sko ligo radijsko vodenih modelov avto-mobilov v merilu 1 : 24, ki poteka povsej Sloveniji. Organizator je pripraviltudi pravilnik tekmovanja ter konku-renčni tekmovalni model z možnostjododatkov in nadgradnje malega dirkal-nika. Glede na to, da je tekmovanje,ki bo, upajmo, postalo tradicionalno,šele v povojih, so prve štiri tekme želep uspeh.

Imamo torej vse za začetek udejstvo-vanja v novi modelarski panogi, ki jobomo nekoliko podrobneje predstavili.

V naših modelarskih trgovinah jetrenutno mogoče dobiti avtomobilenemškega proizvajalca Trioxa. To somodeli v merilu 1 : 24, dolgi okoli15 cm, z elektromotorjem razreda 130,ki tehtajo pod 200 g. V kompletu jemodel avtomobila z elektromotorjem,in sicer v izvedbi RTR (ready to run).To pomeni, da dobimo že sestavljen av-

��

Trenutno zmagovalni avtomobil v skupnem seštevku Pokala Mibo1 : 24: porsche carrera proizvajalca Carson. Zdenko Gačar zna s se-rijskim avtomobilom z minimalnimi predelavami uprizoriti vrhun-sko predstavo.

Oddajnik v roki dobro leži in omogoča natančno vodenje modela.Pomembno je, da z vrtljivim gumbom na ročaju zna omejiti hodsmernega krmila.

tomobilček s pobarvano karoserijo terdigitalno proporcionalno RV-napravoza vodenje.

Oddajnik na prvi pogled ni nič po-sebnega, a ima vse najbolj uporabnefunkcije. Poleg proporcionalnega krmi-ljenja smeri in plina zna tudi zveznoomejiti hod smernega krmila, v prime-ru uporabe v drugem modelu pa znaobrniti tudi smer zavijanja in vožnjemodela. Čeprav na dno oddajnika vlo-žimo osem posameznih celic velikostiAA, nam oddajnik omogoči njihovoskupno polnjenje prek oddajniškegapriključka. Pazimo le na to, da ima

priključek Futabino polariteto (steblopolnilne puše +, plašč polnilne puše –),Graupnerjevemu polnilnemu kablumoramo zato zamenjati pola. Sicer niskrbi, saj imajo tudi preprostejši polnil-niki zaščito proti zamenjani polaritetipriključene baterije. Previdnost kljubvsemu ni odveč.

��Avtomobil je preprosto zasnovan in

omogoča tekmovalno nadgradnjo. Če-prav ga dobimo že sestavljenega, veljaopozoriti na nekaj osnovnih nastavitev,na katere je treba paziti. Preverimo in

Tekmovalni RV-avtomobil Mihe Holca, proizvajalca GM, ki je naprodaj tudi pod blagovnoznamko Triox. Model je nadgrajen ne samo zaradi zmogljivosti, ampak tudi zaradi boljšegavideza (foto: Miha Holc).

7


12 februar 2004 �

��

Poleg osnovnihfunkcij zna oddajnikobrniti tudi hodesmeri in plina,omogoča preprostomenjavo kristalain polnjenjeoddajniških baterij(priključek Futaba).

Serijski avtomobilima na dno

privijačeno ležiščeštirih

akumulatorskihcelic velikosti AAA.

Kapaciteta 800 mAhzadošča za več kot

pol ure vožnje.

Krmilni mehanizem smeri je izveden prek krogličnih zglobov. Hodsmernega krmila v obe strani mora biti simetričen, kar dosežemo zmehansko nastavitvijo.

Sprednje kolo je vzmeteno, za dobro vrtenje pa poskrbita po dvabronasta drsna ležaja v vsakem kolesu.

�� Tekmuje se v zaprtih prostorih po na-prej začrtani progi, ki je največkrat zari-sana na za to pripravljeni talni oblogi.Pravila so kratka, jasna in preprosta:

1. Splošno1.1. V vseh prostorih, kjer se odvija dir-

ka, je prepovedano kajenje.1.2. Posamezni teki lahko trajajo od 10

do 30 minut. Trajanje tekov in po-tek tekmovanja določi organizatorpred začetkom tekme.

1.3. Orientacijska časovna shema: kvali-fikacije – 2 x 15 min, polfinale – 20minut, finale – 30 minut (čase na-tančno določi organizator).

1.4. Organizator določi višino štartnine.

2. Model2.1. Model RV-avtomobila mora biti v

merilu 1 : 24.2.2. Dovoljen je pogon na dve kolesi

(2WD).2.3. Največje dovoljeno število celic Ni-

Cd ali Ni-Mh je pet (nazivna nape-tost 6 V) brez omejitve kapacitete,velikosti oziroma formata akumula-torja.

2.4. Gume so proste izbire.2.5. Krmilnik hitrosti je proste izbire.2.6. Motor je proste izbire.2.7. Karoserija je poljubna, vendar jo mo-

del mora imeti.2.8. Naenkrat lahko tekmujejo najmanj

trije do največ deset modelov; maksi-malno število modelov v enem tekudoloči organizator.

3. Proga3.1. Proga naj bo pregledna.3.2. Širina proge je najmanj 60 cm.3.3. Prostora za tekmovalce in gledalce

morata biti ločena.3.4. Podlaga je poljubna.3.5. Otočki na ovinkih in razmejevalne

ovire so iz poljubnih materialov innaj bodo oblikovani tako, da ne poš-kodujejo in ne povzročajo nasedanjamodela.

3.6. Prostor za popravilo modelov meddirko oziroma “bokse” določi organi-zator.

4. Red in disciplina4.1. Ves čas tekmovanja se morajo tekmo-

valci vesti športno. Za nešportno ve-denje se šteje:

4.1.2. – krajšanje proge,4.1.3. – namerno zaletavanje,4.1.4. – oviranje tekmovalca pri pre-

hitevanju, če je ta za krog aliveč hitrejši,

4.1.5. – odrivanje drugega tekmo-valca s steze ob prehiteva-nju,

4.1.6. – nepravilna uporaba boksovali servisiranje avtomobilazunaj boksa (na progi),

4.1.7. – vključen oddajnik med tek-movanjem drugih skupin,

4.1.8. – če tekmovalec med tekmo-vanjem kriči in žali sotek-movalce.

4.2. V primerih, ko elektronika v zapr-tih prostorih ne deluje dobro (sevain moti druge, oziroma je motena),čeprav je razmik med kanali 10kHz, je tekmovalec sam odgovorenza odpravljanje napake, v nasprot-nem primeru lahko organizator(sodnik) po izrečenem opozorilutekmovalcu prepreči nadaljnje tek-movanje.

4.3. Vsak tekmovalec odgovarja za brez-hibnost svoje opreme in morebitnonastalo škodo na njej.

8


13februar 2004�

��

Elektromotor razreda 130 kljub začetnim dvomom poskrbi za do-volj moči, da je avto na podlagi s slabšim oprijemom vodljiv samo zveliko občutka.

po potrebni zategnemo vse vijake, saj predvsem samorezni vi-jaki nosilcev karoserije največkrat niso priviti do konca. Vija-kov ne lepimo proti odvijanju, saj jih lahko kasneje ob nepre-vidnem odvijanju na silo polomimo. Konektorje pogonskihbaterij in elektromotorja trdno spojimo. Trimer smernega kr-mila postavimo na sredino in pogledamo, ali model zavija. Tri-mer pustimo na sredini in mehansko popravimo krmilno po-vezavo iz krogličnih zglobov, da avtomobil pelje naravnost.Vse povezave morajo v sredinskem položaju oklepati pravikot. Od simetričnosti hoda smernega krmila v obe strani jeodvisna okretnost avtomobila. Posebno pozornost posvetimopogonskima zobnikoma; če avtomobil dvignemo s tal in gapoženemo, plastična pogonska zobnika ne smeta povzročatinikakršnega šuma, sicer to pomeni, da je zobnik elektromo-torja preveč pritisnjen ob zobnik diferenciala in ju je trebarazmakniti. V tem primeru popustimo nosilne vijake elek-tromotorja in nastavimo večjo zračnost med zobnikoma. Zaorientacijo povejmo, da je zračnost približno prava, ko lahkomed zobnikoma steče tudi tanek list papirja. Po nastavitvi no-silna vijaka spet zategnemo in pri tem pazimo, da ne zamakne-mo motorja. Prav tako pazljivo zategnemo vijak za nastavitevdiferenciala v zadnjem desnem kolesu. Mazanje delov od-svetujem, saj se v tem primeru nanje prijemljeta samo prah inumazanija s podlage. S tem mislim posebej na pogonska zob-nika, drsne puše v pogonski gredi, diferencialu in sprednjihkolesih pa tudi ne rabijo dosti – kapljica finomehaničnegaolja ali malo WD-40 bo več kot zadostovalo. Karoserijo avto-mobila poveznemo na podvozje in jo pritrdimo s priloženimi

9

Diferencial v zadnjem desnem kolesu je zanimivo zasnovan in omo-goča tudi sprotno nastavitev.

gumijastimi obročki. Še bolje se obnesejo kratki koščki cevkeza gorivo, kot je prikazano na slikah.

Pri preizkusu vožnje je treba biti zelo previden, saj je avto-mobilček kljub skromnim meram presenetljivo hiter. Malielektromotor razreda 130 ima več kot dovolj moči, zato plindodajamo počasi in z občutkom, kar velja tudi za smerno kr-milo. Če je avtomobil po smeri preobčutljiv, krmilu omejimonajvečji hod. Pri polnem pospeševanju se tudi na najboljšihpodlagah pogonska kolesa večino časa vrtijo v prazno, modelpa je pri hipoma dodanem polnem plinu skoraj neobvladljiv.Ob nenadnem zaviranju se hitro zgodi, da se avtomobil za-suka. Na slabših podlagah, kot so npr. keramične ploščice, zlahkoto izvajamo vrtenje na mestu, bočno drsenje skozi ovin-ke in druge vragolije, kar je dober trening za izostritev reflek-sov in prihajajoče tekme. Ogibajmo se raznim vrtenjem in sezavedajmo, da mi vodimo model in ne on nas. Vožnja po na-mišljeni ali zasilno postavljeni progi nam da veliko več, kot simislimo.

V eni od naslednjih številk si bomo podrobneje ogledali,kako iz običajnega modela »iz škatle« z nekaj predelavami pri-pravimo konkurenčen tekmovalni model.

Še več o tej panogi, avtomobilih, njihovih nastavitvah inrazpletih na dirkah ter naslednjih tekmovanjih si lahko prebe-rete na modelarskem forumu http://mmm.zrcalo.si/forum terna naslovu http://www.modelarji.com.


42 februar 2004 �

��

10

��

Tehnični podatki o raketiastrobee D:

dolžina 4018 mmpremer trupa 152 mmrazpetina stabilizatorjev 610 mmvzletna masa 103,5 kgmasa goriva 61 kgmasa tovora 15 kgpotisna sila ob štartu 23 kNpotisna sila med letom 8,9 kNčas delovanja motorja 17,5 stotalni impulz 156.000 Nsoznaka NAR Q 10.000

Astrobee D S/N 002 pred preizkusno izstrelitvijo 8. junija 1970 naizstrelišču White Sands

Tako kot večino sondažnih raket, so tudi rakete astrobee izstreljeva-li s tirnih vzletnih ramp.

Podjetje Aerojet General je konec šest-desetih let zasnovalo enostopenjsko rake-to astrobee D, namenjeno za izstreljevanjemanjših tovorov v območje D Zemljine io-nosfere. Raketa naj bi bila sposobna nosititovore z maso 4 do 23 kg na višine 80 do145 km. Posebnost rakete astrobee D je bildvofazni motor, sposoben ostrega hitregaštarta s kratke tirne rampe in blagega vzpe-njanja. To je omogočilo novo gorivo HTPB(hydroxyl terminated polybutadien).

Po petih statičnih testih, ki so jih zače-li decembra 1969, so se odločili za dvepreizkusni izstrelitvi in ju izvedli 8. juni-ja 1970 na izstrelišču White Sands. Prviastrobee se je odlepil z lansirne rampe spospeškom 23 g. Po dveh sekundah je za-četni potisk padel na raven, ki je v nasled-njih 15 sekundah zagotavljala stabilen letna predvideno višino. NASA in ameriškovojno letalstvo sta v tovorni odsek raketenamestila opremo za merjenje pospeševa-

nja, vibracij in temperature. Podatki so zrakete na zemljo prihajali prek radijskezveze, kjer so jih izvedenci lahko oceniliin uporabili za pripravo kasnejših znan-stvenih eksperimentov. Kmalu po koncudelovanja motorja je raketa dosegla naj-višjo točko poleta na višini 98 km. Pet mi-nut po izstrelitvi je raketa padla na tlapuščave v državi Nova Mehika. Popol-dne istega dne je poletela še druga raketaS/N 002 in opravila skoraj enak polet.

Uspešna preizkusna poleta sta odpr-la pot nizu poletov raket astrobee D. Voj-no letalstvo in Agencija za protijedrskoobrambo – DNA (Defense NuclearAgency) sta jih uporabljala za preizkuse napodročju preučevanja fizike plazme, me-teorologije in aeronomije. NASA je raketeastrobee D začela uporabljati junija 1973in jih skupno izstrelila 18. Program je skle-nila ob Sončevem mrku, 16 februarja1980, z dvema izstrelitvama z italijanske

naftne ploščadi San Marco, preurejene vizstrelišče raket in nameščene v Indijskemoceanu pred kenijsko obalo v neposrednibližini ekvatorja. Vseh skupaj so v obdobjumed leti 1970 in 1980 s šestih izstreliščopravili 42 izstrelitev raket astrobee D.

tim 6 OK prelom.pmd 31. 01. 04, 11:0042

43februar 2004�

��

11

��

� ��

Raketa astrobee D je enatistih enostopenjskih sondaž-nih raket, ki je zaradi svojepreproste oblike zanimiva zavse, ki šele vstopajo v svet ra-ketnega modelarstva oziro-ma maketarstva. Kljub temuima na zunanjosti kar nekajdetajlov, ki gradnjo modelanapravijo ravno prav zanimi-vo. Ne prezahtevna barvnashema začetnika ne bi smelaprestrašiti, privlačni logotipioziroma napisi na raketi paso tisti posladek prav za ko-nec, ki ob današnji računal-niški tehnologiji tudi manjveščim ne bo povzročal več-jih preglavic pri izdelavi na-lepk. Astrobee D je torej rav-no pravi zalogaj za prve ma-ketarske korake.

Oblika in dimenzije rake-te omogočajo gradnjo takomakete za kategorijo S7 kotmakete za doseganje višineS5. Pri prvi se ocenjuje pred-vsem natančnost izdelave, ve-rodostojnost glede na origi-nal, težavnostna stopnja, ka-kovost ponazoritve detajlovin barvnih nanosov ter oznakin seveda let, ki naj bi čimbolj spominjal na izvirnik,medtem ko je cilj višinskemakete tudi čim višji polet.Pri kategoriji S7 merilo prav-zaprav ni toliko pomembno– v večjem je pač lažje prika-zati podrobnosti –, zato pa jevišinski model smiselno čimbolje prilagoditi pogojem zalet. Tu v precejšnji meri di-menzije modela (najmanjši

Astrobee v montažni dvorani. Poganjal jo je poseben dvofazni motor na gorivo HTPB, ki jeomogočal oster štart in blago vzpenjanje.

Vseh skupaj so s šestih izstrelišč izvedli 42 izstrelitev raketastrobee D.

Rakete so bile različno pobarvane in so no-sile tudi nekoliko drugačne oznake.

premer oz. dolžino) predpisuje že športnipravilnik, še vedno pa graditelj prilagajamodel tipu in številu uporabljenih motor-jev oziroma podkategoriji.

Če izberemo višinsko različico, ki bo vvsakem primeru ustrezna tudi za tekmo-vanje v S7, in se odločimo za mladinskopodkategorijo S5B (motorji totalnega im-pulza od 2,51 do 5 Ns), premer modelaglede na pravila ne bo smel biti manjši od40 mm (v S5C – 50 mm). Astrobeejev pre-mer telesa je 152 mm, tako, da bo merilonaše makete 1 : 3,8. Vse mere v načrtu to-likokrat pomanjšamo, oziroma si s po-močjo fotokopirnega stroja ali optičnegabralnika pripravimo delavniško risbo, kibo v pomoč pri gradnji makete. Maketabo visoka malce čez meter, kar ni ravnomalo za B-motor, zato bo treba pri gradnjipaziti na vsak presežni gram. Za pogonpriporočam uporabo standardnega mo-torja s premerom 18 mm z ustrezno poti-sno silo in ne predolgim časom delovanjatraserja (npr. B8-5). Temu prilagodimotudi nosilec motorja.

Izdelava makete je povsem klasičnain se ne razlikuje od gradnje običajnihraketnih modelov, zato je tokrat nebomo podrobneje opisovali. Opozoritiželim le na nekatere podrobnosti, ki sopomembne pri gradnji makete. Izbere-mo čim lažja gradiva. Telo izdelamo nakalupu iz največ štirih plasti spiralno na-vitega papirnatega traku, da na površinini nobenih robov. Običajno se za to upo-rablja rjav lepilni trak z vodotopnim lepi-lom. Glavo izstružimo iz balze ali lipovi-ne. Stabilizatorji so lahko prav tako izbalze, vendar bomo v tem primeru zelo

tim 6 OK prelom.pmd 31. 01. 04, 11:0043

44 februar 2004 �

��

12

tim 6 OK prelom.pmd 31. 01. 04, 11:0044

45februar 2004�

��

13

Raketo astrobee D pogosto srečamo na tek-movanjih raketnih modelarjev.

Spodnje vodilo oblikujemo iz polistirena.

težko ponazorili ostre prehode na po-vršini. Primernejša je tanka polistirenskafolija, ki omogoča natančne zarezne pre-gibe. Seveda bodo v tem primeru stabili-zatorji votli in bo vanje treba na mestihpregiba vstaviti balzova rebrca.

Morda bolj kot vse drugo je pomem-bna brezhibna obdelava površin kot pred-priprava za barvne nanose. V ta namengladko obrušeno telo prekrijemo z japon-skim papirjem, ki ga raje kot z nitrolakomprilepimo z razredčeno epoksidno smolo.Površina bo odpornejša in lažja za nadalj-njo obdelavo. Tako telo kod glavo natovečkrat prekitamo z redkim modelarskimkitom (zmes smukca in nitrolaka ali epok-sidne smole) in površino gladko zbrusi-mo s finim vodnobrusilnim papirjem zr-natosti od 400 do 1000.

Uporabimo barve za plastične mode-le, pri čemer bo najmanj težav z iskanjemustreznih barvnih tonov. Za temeljni pre-maz izberemo mat belo ali svetlosivo bar-vo, ki jo enako kot druge barve nanašamoz zračnim čopičem. Meje med barvnimipolji in maske za manjše barvne površinenapravimo z lepilnim trakom (Scotch ma-gic tape), preostale površine pa zaščitimo

s časopisnim papirjem. Posebej pazimopri snemanju mask, da ne odluščimospodnjega sloja barve. Stabilizatorje ved-no barvamo, preden jih prilepimo na telo.

Drobne detajle izdelamo iz polistirenarazličnih debelin in profilov, lahko tudi izlipovine. Za anteni na tovornem odsekuuporabimo ravno jekleno žico, povsemprimerne so tudi šivalne igle ustreznedolžine. Površinske detajle, kot so vijakikovice in priključna mesta za povezavepred štartom, ponazorimo z graviranjem,v skrajnem primeru jih narišemo s po-močjo risalnih šablon.

Napise in logotipe najenostavneje iz-delamo z računalniško podporo. Izgotov-ljene znake lahko natisnemo na samole-pilno folijo, vendar je ta predebela za obi-čajno maketarsko rabo. Maketarji v temprimeru posegajo po posebnem tankemnosilnem filmu (dobi se prozoren in bel),ki se vodno prilepi enako kot nalepke priplastičnih modelih. Površino nalepk, na-tisnjenih z brizgalnim tiskalnikom, je tre-ba prej zaščititi z nanosom brezbarvnegalaka. Pomanjkljivost tiskalnikov je, da nemorejo tiskati v belih in kovinskih odten-kih. V nekaterih primerih si lahko poma-gamo z belim nosilnim filmom ali belopodlago na modelu.

Oznake lahko izdelamo tudi ročno spomočjo suho prenosljivih letraset črk inznakov, ki pa jih je vse teže dobiti, pa še tiso običajno le v črni, rdeči in beli barvi.Tisti najbolj spretni bodo nemara znakekar narisali.

Na tekmovanju je poleg makete trebav oceno sodnikom predložiti čim popol-nejšo tehnično dokumentacijo s fotografi-jami in delavniško risbo, ki bo pomem-bno vplivala na statične točke; poleg tegapa še izpolniti štartni karton z napovedjoštevila motorjev, morebitnega stopnjeva-nja in posebnih efektov.

Maketo izstrelimo z vsaj en meterdolge paličaste vzletne rampe. Za varenpristanek uporabimo padalo s preme-rom okoli 400 mm. Z večjim lahko v ve-tru model odleteti predaleč od štartnegamesta.

Za ponazoritev anten lahko uporabimo ustrezno dolge šivalne igle.

Nosilec motorja prilagodimo premeru iz-branega motorja.

Logotipe in napise najlaže izdelamo s pomočjo računalnika, lahko pa tudi s pomočjo suhoprenosljivih letraset črk.

tim 6 OK prelom.pmd 31. 01. 04, 11:0045

8 februar 2004 �

��

V dosedanjih prispevkih na temouporabe sodobnih RV-naprav smo izve-deli že marsikaj. Dejstvo je, da sodobenRV-oddajnik kljub vsem podprtim funk-cijam ne dopušča površnosti pri izdela-vi modela in mehanskih nastavitvah RV-sistema v našem modelu. To je zgoljpredpogoj za kasnejše programiranjein nastavitev zahtevnejših funkcij.Tema, o kateri pišemo, je precej obsež-na in se je ne da opisati le v nekaj nada-ljevanjih. Prispevki so precej opisne na-rave, poleg tega pa oddajniki različnihproizvajalcev ponujajo različne rešitvezastavljenih nalog. Od tod naprej bomoral vsak posameznik podrobno pre-učiti priročnik za uporabo svojega od-dajnika, prispevki, objavljeni v reviji, pabodo le nakazali, na kaj mora biti pozo-ren, kaj naj od modela in oddajnika zah-teva in tudi kako naj to doseže. Dasploh pridemo do nastavitev posamez-nih faz leta, potrebujemo zahtevnejšimodel, ki nam to s svojimi sposobnost-mi omogoča. Tu pa se žal zmogljivosti»navadnih« RV-oddajnikov končajo; znastavitvami posameznih faz leta vsto-pamo v svet oddajnikov višjega cenov-nega razreda.

��Oddajniki, kot so recimo Graupner-

jev mc-22, mx-22 ali mc-24, nam omo-gočajo, da polet z modelom glede naslog letenja razdelimo na posameznedele, ki od nas zaradi specifičnega reži-ma letenja zahtevajo posebne nastavi-tve. Mc-22 omogoča štiri faze leta, kakopa jih bomo izkoristili, je odvisno odnas samih in od tega, kakšen modelkrmilimo. Da bi lahko nazorno opisaliposamezne dele leta in uporabo nasta-vitev na oddajniku, si zamislimo dvarazlična modela – motornega in jadral-nega. Oba sta krmiljena po višini, sme-ri, nagibu ter imata zakrilca in uvlačlji-vo podvozje. Motorni ima poleg tega šeplin, jadralni pa zračne zavore. Poleg

��

Tripolno stikalo, ki si ga vgradimo v krmilno palico na oddajniku,nam omogoča udobno preklapljanje med fazami leta, ko modelu od-visno od letalnih zahtev spreminjamo več nastavitev naenkrat.

tega ima motorni model v krilu štiriservomehanizme (dva za nagib, dva zazakrilca), jadralni pa šest (še dva zazračne zavore). Polet si nato poljubnorazdelimo na tri dele in v posamezne-mu delu izberemo oziroma uporablja-mo funkcije, ki jih v danem režimu letapotrebujemo.

�� Pri motornem modelu lahko let raz-

delimo na tri dele – vzletanje, let in pri-stanek. Med njimi je veliko razlik; npr.stopnje odklona zakrilc. Pri vzletu jihpotrebujemo malo, le za okrog 10–15°.Med letom so zakrilca popolnoma uvle-čena, pri pristajanju pa jih pilot zaradipovečanja upora in s tem posledičnovečje navpične komponente hitrosti vkončnem naletu popolnoma izvleče. Iz-vlečni kot je odvisen od tipa in namem-bnosti modela. Običajno je ta odklon vobmočju 45–70°. Zakrilca pri prehodihmed posameznimi deli leta izvlačimopočasi, da model pri tem ne poskoči.Seveda z dodajanjem zakrilc modeluspremenimo več parametrov, kar je naj-bolj opazno na višinskem krmilu, kjerlahko ročno popravljanje modela po vi-šini učinkovito odpravimo z mešalni-kom. Med letom z uvlečenim podvoz-jem je nesmiselno, da servomehanizemobračanja nosnega kolesa deluje, zatoga z mešalnikom izklopimo. Če modelzmore let na nož, potrebujemo mešal-nik smeri z nagibom in višino, ki ni nuj-no enak v obe smeri leta. Pri močnemmotorju nam pride prav tudi mešanjeplina in smernega krmila. Smiselno jetudi, da zaradi panike v nenadnem kri-tičnem položaju modela za aerovlek zmočnim motorjem med pristajanjemomejimo hod plina, in sicer na polovi-co. Model ima tako več kot dovolj močiza še en šolski krog, a premalo, da bi odnenadnem dodaja-nju polnega plinazavil po svoje zara-

Pri motornem modelu so za razliko od dru-

gih funkcij in mešalnikov položaji zakrilc

za različne faze leta najbolj izraziti. Od

zgoraj navzdol vidimo položaje uvleče-

nih zakrilc za normalni let, rahlo izvlečena

zakrilca za vzletanje in polno izvlečena

zakrilca za pristajanje.

di navora motorja. Poleg tega pri vzleta-nju in pristajanju potrebujemo drugač-ne hode krmil ter njihovo občutljivostkot med samim letom. Tu si ponavadiželimo tudi natančno izvajanje akrobat-skih likov, medtem ko krmila med po-časnimi deli leta ne smejo biti prevečučinkovita. Sliši se precej zapleteno. Če

bi med letenjem vse to preklapljali s po-sameznimi stikali, bi bili že samo z od-dajnikom precej zaposleni ... Vse to simočno olajšamo z enim najuporabnej-ših delov oddajnika – tristopenjskimstikalom v krmilni palici. Tako imamomodel vedno pod popolnim nadzorom,med stopnjami leta pa preklapljamo hi-tro in enostavno, predvsem pa tako, dase ne zamotimo z iskanjem potrebnihstikal na oddajniku.

V oddajnik zato programiramo tristopnje leta – vzletanje, let in pristanek.V posamezni stopnji si vklopimo želenemešalnike, hode in občutljivost krmil terpredvidene stopnje zakrilc. Seveda mo-

Graupnerjeva RV-naprava mc-22 omogoča nastavitev štirih posa-meznih letov. Faze leta so na prikazovalniku že nastavljene in po-imenovane, a vse še niso aktivne.

14


9februar 2004�

��

ramo pred tem vse mešalnike že progra-mirati in jih preizkusiti! Prehode medstopnjami zaradi dodajanja in odvzema-nja krilc časovno zakasnimo vsaj na dvesekundi. Funkcije na stikalo povežemotako, da imamo pri skrajnem prednjempoložaju vklopljeno fazo vzletanja, prienem preklopu nazaj preidemo v nava-den let in pri preklopu skrajno nazaj pri-kličemo nastavitve za pristajanje. Sevedalahko smer preklapljanja stikala po željitudi obrnemo, a preklopi si morajo sle-diti logično. Tako imamo celoten polet zvsemi nastavitvami in posebnostmi podpopolnim nadzorom samo s preklopomenega samega tripolnega stikala, ki namje vedno pri roki!

�� Pri jadralnem modelu gre vse to ne-

koliko drugače, let pa lahko prav takorazdelimo na tri različne stopnje. Te sonormalni let, let v termičnih razmerahin hitri let za izvajanje akrobacij. Sevedaveljajo glede hodov in občutljivosti kr-mil vse že prej navedene kombinacije.Mešalniki so tu povezani z dodajanjemzakrilc, z odprtjem zračnih zavor in prifunkciji metuljček. Za normalni let pu-stimo zakrilca v izhodiščni legi, za lete-nje v izredno termičnem vremenu indobrem izkoriščanju najmanjših dvi-ganj zračnih mas pa zakrilca malenkostodpremo, ponavadi za nekaj milime-trov navzdol, merjeno na zadnjem robakrila. Tako nosilnemu profilu poveča-

mo ukrivljenost in posledično tudivzgon, letimo pa lahko tudi z manjšo hi-trostjo. Poleg tega je pri tako nizkih hi-trostih zaradi manjšega upora dobro,da nastavimo hod krilc za nagib tako,da se odklanjajo samo navzgor. V ter-mični fazi leta torej nastavimo druga-čen diferencialni hod (razlika pri odkla-njanju krilc navzgor in navzdol) kot pridrugih. To nastavitev lahko uporabimotudi za vzletanje v aerozapregi in prispuščanju modela na pobočju.

Za hiter let naredimo ravno nasprot-no – zakrilca odklonimo glede na zad-nji rob malenkost navzgor in s tem pro-filu zmanjšamo ukrivljenost in mu od-vzamemo del vzgona. Model postanepresenetljivo hiter in prodoren ter do-

Predvsem pri jadralnih modelih si z nasta-vitvijo faz leta poenostavimo preklapljanjemed različnimi funkcijami. Na risbi so odzgoraj navzdol prikazani trije položaji za-krilc pri visokosposobnem jadralnem mo-delu: zgoraj je položaj zakrilc za hiter let,na sredini izhodiščni položaj za normalnilet in spodaj rahlo izvlečena zakrilca za le-tenje v termiki.

bro vzdržuje dani nivo kinetične ener-gije, kar je pogoj za enakomerno izvaja-nje akrobacij. Zaradi želene okretnostimodela po nagibu tu razliko hodovkrilc za nagib izenačimo – krilca najse navzgor in navzdol odklanjajo enako.Če imamo čistokrvni akrobatski model,kot so na primer swift, fox in podobni,potem pride v poštev tudi mešalnik zalet na nož. Kljub vsemu je tu še vednonajbolje, da funkcijo metuljček (ang.butterfly) ali zračne zavore vklapljamoročno s krmilno ročico plina glede nafazo leta. Tako lahko zaviranje modelakrmilimo povsem zvezno. Pri tem veljapravilo, da so zračne zavore pri položa-ju ročice plina naprej uvlečene v krila,pri ročici plina nazaj pa polno odprte.Tako pri ponavljanju pristanka in po-trebi po večji hitrosti pri pristajanju na

15

pobočju enostavno »odpremo plin« dokonca in z modelom odletimo še enkrog. Model pri pristanku še vedno za-viramo ročno z ročico, ki jo pri motor-nem modelu uporabljamo za plin. Vsedruge nastavitve med drugimi deli letaspet preprosto krmilimo samo z enimtripolnim stikalom.

��Z nastavitvijo posameznih faz leta

postane letenje udobnejše in bolj pre-prosto, vendar to vsaj na začetku medspoznavanjem modela in nastavljanjem(trimanjem) od nas zahteva več discipli-ne in razmišljanja. Model je treba najprejuleteti in strimati, nato nastaviti vsefunkcije in mešalnike ter jih preizkusiti.Za to je potrebnih vsaj sto poletov. Vesdodatni trud se nam na koncu bogatoobrestuje, ko vse funkcije s fazami letapovežemo na eno samo stikalo. S tem sipoenostavimo letenje ter odpravimomožnost napačnega preklopa stikala in stem nezaželene nastavitve modela. Žalto udobje zahteva zmogljivejši (dražji)oddajnik, a se naložba kljub začetnimdvomom hitro obrestuje.

Pred začetkom letalne sezone sibomo za oddajnik Graupner mc-22 nakonkretnih primerih zahtevnejšega mo-tornega in jadralnega modela podrob-neje ogledali vnos ukazov in nastavitveza posamezne faze leta v obliki tabelein z obširnejšo razlago, kako to vplivana let našega modela.

PRODAM pet novih servomehaniz-mov Graupner 5077.Borut Jensterle,tel: 031/440-922

ZELO UGODNO prodam več radijskovodenih modelov (zlin 50 L, jadralnimodel cessna 177 mini cardinal,motorni jadralni model …).Robert,tel.: 041/335-674

�� !��MODELARSKO raketo, primerno zaosnovnošolska tekmovanja, prodamskupaj s padalom in motorjem za3.000 SIT.Tel.: 041/822-366

PRODAM model RV-čoln z RV-napra-vo, motorjem, krmilnikom hitrosti, ce-licami in polnilnikom, skupaj aliposamezno.Andraž, tel.: 031/454-840

TIMOV NAČRT 1 – motorni letalski RV-model basic 4 star ................................................ 650,00TIMOV NAČRT 2 – RV-jadrnica lipa I ............................................................................................ 550,00TIMOV NAČRT 3 – RV-jadralni model HOT-94 ....................................................................... 650,00TIMOV NAČRT 4 – polmaketa letala cessna 180 ..................................................................... 700,00TIMOV NAČRT 5 – RV-model katamarana KIM I ...................................................................... 550,00TIMOV NAČRT 6 – Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke ..................... 550,00TIMOV NAČRT 7 – RV jadralni model HOT-95 ......................................................................... 650,00TIMOV NAČRT 8 – Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke .................. 550,00TIMOV NAČRT 9 – tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model ......................................... 700,00TIMOV NAČRT 10 – polmaketa lovskega letala polikarpov I-15 bis ............................... 700,00TIMOV NAČRT 11 – jadralni RV-model gita .................................................................................. 650,00TIMOV NAČRT 12 – racoon HLG-3 ................................................................................................. 650,00TIMOV NAČRT 13 – akrobat 40, trenažni motorni RV-model .............................................. 650,00TIMOV NAČRT 14 – maketa vodnega letala utva-66H ............................................................. 550,00TIMOV NAČRT 15 – RV-model trajekta ....................................................................................... 550,00TIMOV NAČRT 16 – spitfire ............................................................................................................... 550,00TIMOV NAČRT 17 – trener 40 ........................................................................................................... 650,00TIMOV NAČRT 18 – lupo, elektromotorni RV-model ............................................................... 650,00TIMOV NAČRT 19 – P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje ................................... 650,00TIMOV NAČRT 20 – potepuh, RV-model motorne jahte ........................................................ 650,00TIMOV NAČRT 21 – bambi, šolski jadralni RV-model .............................................................. 650,00TIMOV NAČRT 22 – slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda ........................................... 650,00TIMOV NAČRT 23 – e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom .................. 650,00TIMOV NAČRT 24 – P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje .............................. 550,00TIMOV NAČRT 25 – messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje ............... 550,00TIMOV NAČRT 26 – RV-polmaketa aeronca L-3 ..................................................................... 550,00TIMOV NAČRT 27 – fokker E III, RV park-fly polmaketa ...................................................... 650,00TIMOV NAČRT 28 – vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi ........... 550,00TIMOV NAČRT 29 – Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče ......................... 550,00

Bralceobveščamo,da imamona zalogivse Timovenačrte.

��"��

Najpogosteje uporabljeni funkciji krmilnihpovršin ne glede na tip računalniškega od-dajnika sta funkciji dvojnih hodov krmil(na risbi) in eksponenčnega odklona. Prijadralnih modelih poleg tega še diferencira-mo hod krilc za nagib, da se ta navzgor od-klanjajo bolj kot navzdol.


16 februar 2004 �

��

Izdelava modelov stanovanjskih objektov je posebna zvrstmaketarstva, ki je pogosto predmet zanimanja ne samo ljubi-teljev, temveč tudi širšega kroga ljudi. S pomočjo modela lah-ko na primer arhitekt laže predstavi načrt zamišljenega alinaročenega objekta.

Načrt hišice, ki ga objavljamo, naj bi spodbudil mlade gra-ditelje k izdelavi tovrstnih modelov. Načrt v prilogi je narisanv merilu 1 : 1, zato lahko obliko delov neposredno prenesemona gradivo. Dele prerišemo ali, še preprosteje, kopijo načrta zlepilom Scotch Up, ki se zlahka odlepi, pritrdimo na gradivo.Model hišice naj bi po velikosti približno ustrezal merilu1 : 87, v katerem so grajeni železniški modeli velikosti H0.Zato hišico lahko postavimo tudi na železniško maketo. Videzhišice bodo še popestrile figurice v enakem merilu, ki jih do-bimo v modelarskih trgovinah.

��

��

Kosovnica:

Št. Element Material / mere Kosov

1 osnovna plošča vezan les 4 mm 12 stanovanjska tla vezan les 4 mm 13 desna stena hišice vezan les 4 mm 14 leva stena dnevne sobe vezan les 4 mm 15 stena pod teraso dnevne sobe vezan les 4 mm 16 pročelje dnevne sobe vezan les 4 mm 17 vmesna stena z glavnim vhodom vezan les 4 mm 18 leva stena hišice vezan les 4 mm 19 stena hodnika vezan les 4 mm 1

10 stena kopalnice vezan les 4 mm 111 stena kuhinje in spalnice vezan les 4 mm 212 zadnja stena hišice vezan les 4 mm 113 spodnja stopnica vezan les 4 mm 114 zgornja stopnica vezan les 4 mm 115 del strehe vezan les 4 mm 116 del strehe vezan les 4 mm 117 del strehe vezan les 4 mm 118 del strehe vezan les 4 mm 1

Za lažjo predstavitev hišice sta podani dve sestavni risbi.Na prvi je narisano pročelje, na drugi pa tloris hišice s pogle-dom v notranjost. V hišo vstopimo skozi glavni vhod na hod-nik, s katerega je na desni strani dostop v kuhinjo z odprto po-vezavo v dnevno sobo z velikimi steklenimi vrati, ki vodijo naodprto teraso. S hodnika je dostop v kopalnico z WC-jem.Naslednja vrata vodijo v manjšo otroško sobo in v večjo spalni-co. Na desni strani od glavnega vhoda je vstop v dnevno sobo.Pod bivalnimi prostori si po želji lahko zamislimo še kletneprostore z garažo in tako pustimo svobodo svojim zamislim ter


17februar 2004�

��

se izpopolnjujemo v tej zvrsti stavbnegamodelarstva. Morda bo kateri od mladihgraditeljev, ki se bo odločil za poklic ar-hitekta, moral nekoč z modelom pred-staviti svoj nastajajoči projekt.

Izdelava in sestavljanje hišice pote-ka po vrstnem redu, kot so oštevilčenisestavni deli. Te je treba le natančno iz-delati, da bo sestavljanje potekalo čimbolj gladko. Zato je najbolje, da si naj-prej pazljivo ogledamo kosovnico, iz ka-tere je razvidno tudi, koliko posamez-nih kosov je potrebnih za končno sesta-vo hišice.

Za vse dele uporabimo vezan les de-beline 4 mm. Najprej izdelamo celotnohišico brez strehe, da lahko v izreze vsta-vimo še vrata, ki v načrtu niso označena.Prostore lahko opremimo s pohištvom,ki ga razporedimo po svojem okusu.

Razvoj srednjega tanka panzerkampf-wagen III se je začel leta 1935. Prve štiriizvedenke (A-D) so bile zgolj prototipi, iz-delani v manjšem številu. Prva prava izve-denka tega vozila, primerna za boj inmnožično proizvodnjo, pa je bila izveden-ka E. Na tej je bila prvič predstavljena

��

�� !"

��

uporaba posamičnih torzijskih vzmeti napodvozju tanka, kot se še vedno uporab-ljajo tudi pri sodobnih tankih. IzvedenkaM je ena izmed zadnjih različic. Od dru-gih se najbolj razlikuje po spremenjenihvstopnikih zraka v motor in izpušnem si-stemu. Po letu 1943 so zaščito tanka po-večali z dodatnimi oklepnimi ploščami obstraneh kupole in trupa.

Maketa spada med zadnje Revelloveizdelke v merilu 1 : 72, za katere sta zna-čilna visoka kakovost izdelave ter natanč-no posnemanje izvirnega vozila. Na računmajhnega merila ne manjka noben bist-ven detajl, vsi so izdelani izredno natanč-no. Ponazorjene so vse karakteristike iz-vedenke M, po katerih se ta loči od dru-gih. Plastične gosenice so izdelane iz večže sestavljenih členov ter posameznih čle-nov za povezavo. Na voljo sta dva komple-ta nalepk: za tank 6. oklepne divizije vokrastorumeni barvi z zelenim in rjavimmaskirnim vzorcem ter za tank iz 2. ok-lepne divizije v okrastorumeni barvi z ze-lenim maskirnim vzorcem.

Gradnja je enostavna in poteka veči-noma brez zapletov. Deli potrebujejo zelomalo čiščenja in se zelo dobro prilegajo.Do manjše težave sem naletel pri osmemkoraku. Del 14 ima na hrbtni strani rob zapomoč pri lepljenju na trup vozila. Ta robni na pravem mestu, zato ga je treba od-brusiti. Del 13 iz istega koraka je v navodi-lih nekoliko nerodno prikazan. Prilepi sega namreč samo na spodnji del trupa (na-tančneje na del 14) in ne na oba delatrupa, kot je prikazano. Paziti je treba šepri 24. koraku, takoj namreč prilepimo šedel št. 55 iz 25. koraka. Dele nato takoj po-ravnajmo med seboj, dokler lepilo še nipovsem suho. Navodil se nisem držal le

Italijanski proizvajalec Astromodel izGenove ima odslej v svoji ponudbi tudiposebne brusilne papirje, ki so novost natrgu in so namenjeni finemu brušenju inpoliranju, zrnatost pa že na pogled ugoto-vimo po različnih barvah. Na voljo sta dvakompleta, prvi z brusilnimi filmi s finejšogranulacijo 1, 5, 12, 15 in 30 mikronov terdrugi z brusilnimi filmi z bolj grobim na-nosom 30, 40, 60, 80 in 100 mikronov.

Testni vzorci so se izvrstno izkazali pripoliranju steklenih površin in so dali večkot zadovoljive rezultate. Cena je okoli 4evre za komplet. Poleg te zanimive novo-sti ima Astromodel v svojem programu šeodlične čopiče in figure, trži pa tudi izdel-ke blagovnih znamk Lifecolor (barve) inAstrokit (plastične in poliuretanske ma-kete). Več o njihovi ponudbi lahko prebe-rete na spletni strani http://www.astro-model.it/index.htm

��#$#%��&�'��(��(�)�)(�

pri montaži stranskih oklepnih plošč(dela št. 49 in 50), zaradi lažjega dostopado podvozja sem jih prilepil šele po bar-vanju.

Tank sem najprej v celoti pobarvals temnejšim odtenkom osnovne barve(okrastorumena), nato pa sredino vsehvečjih površin posvetlil z nekoliko svetlej-šim odtenkom osnovne barve. S tem sempoudaril občutek tridimenzionalnosti, sajje na tako majhni maketi naravnih senczelo malo. Nanašanje maskirnega vzorcazahteva malce več spretnosti, zato lahko,če želimo, tank pustimo brez maskirnega

vzorca. Tudi nemškitanki so bili pogostoenobarvni, saj je bilododatno barvanjeprepuščeno posad-kam in njihovim od-ločitvam. Sledi šebarvanje orodja ingosenic ter nanosnalepk. Manjše de-tajle sem nato še do-datno poudaril z raz-redčeno črno oljnobarvo, dodal stran-ske oklepne ploščein s tem zaključilgradnjo.

Maketa si zaslu-ži najboljše ocene,saj poleg natanč-

nosti ponuja gradnjo brez zapletov insivih las. Vsekakor vredna nakupa.

Streho izdelamo tako, da jo je mogo-če sneti, saj le tako lahko prikažemotudi notranjost hišice. Pri izdelavi stre-he bodimo še posebej pozorni na stič-ne robove, ki jih moramo posneti, da senatančno prilegajo obliki hišice.

Enako kot notranjo opremo tudi po-vršinsko obdelavo prepuščamo željamin okusu vsakega posameznika. Barva-nje pročelja ni podrejeno občinskimpredpisom, kljub temu da bo naša hiši-ca vedno ostala črna gradnja, pa čepravbo morda blestela med izdelki na šolskirazstavi ali samo na domači polici.

��

25


26 februar 2004 �

��

��

Med poplavo igrač iz umetnih masbo igrača iz naravnega materiala, ki jonaredite sami, v posebno veselje. Za tonalogo ne potrebujete veliko: nekajlesa, malo ročnih spretnosti in veseljedo dela. Lokomotivo in vagonček lahkoizdelate po načrtu. Z malo domišljije inustvarjalnosti boste delo lahko nadalje-vali in iz tega preprostega modela nare-dili po svoji zamisli še dodatne zanimi-ve vagončke. Tako se bo pred vamiznašla prava železniška kompozicija, kije danes ne vidite več na naših tirih.

Gradiva za izdelavo lokomotive invagončka:

• lesena plošča debeline 10 mm,• okrogla lesena palica ∅ 30 mm za

kolesa,• okrogla lesena palica ∅ 20 mm,• okrogla lesena palica ∅ 45 mm,• varilna žica ∅ 3 mm,• podložka,• očesni vijak,• lepilo za les,• lak na vodni osnovi.

Natančne mere za razrez najdete vkosovnici sestavnih delov.

Orodja, stroji in pripomočki:• zarisovalno orodje,• vbodna žaga in rezljača,• lesna stružnica,• vrtalni stroj, sveder ∅ 2,8 mm,

∅ 3,5 mm, ∅ 10 mm,• tračni in kolutni brusilni stroj,• žaga za kovino,• rašpa,• okrogla in ploščata pila,• brusilni papir,• točkalo,• kladivo.

��

VagončekNa les zarišite sestavne dele po načr-

tu. Z vbodno žago in rezljačo natančnoizrežite vsak sestavni del posebej. Izreza-ne dele gladko obrusite, pri čemer pazi-te, da bodo obrušene površine ravne.

Od natančnosti žaganja in ravnosti obru-šene ploskve bo odvisna trdnost leplje-nega spoja.

Kolesa nažagate iz lesene palice pre-mera 30 mm. Vsa kolesa morajo bitienako debela. Če se bojite, da rezultatne bo najboljši, jih poiščite v trgovini zmodelarskim materialom ali trgovini zlesno galanterijo.

Stranice vagončka po robovih in naspodnji strani namažite z lepilom, zloži-te na spodnjo ploskev (dno) vagončkain stisnite s svorami ali vložite v sti-skalnico.

Ko se lepilo posuši, z brušenjem od-pravite morebitne napake. Če stiki stra-nic niso natančni, mesta lahko popravi-te tako, da jih zamažete z zmesjo lepilain lesnega prahu ali z mizarskim kitom.

Medtem ko se lepljeni deli sušijo, pri-pravite osi, ležaje in kolesa. Osi najprej zžago za kovino nažagate na določeno dol-žino in robove opilite, da ne bodo ostri.

��

Kosovnica

Št. Element Material Mere (mm) Kosov

1 spodnja plošča les 120 x 60 x 10 12 os koles var. žica ∅ 3 x 83 23 stranska stranica les 120 x 30 x 10 24 sprednja in

zadnja stranica les 40 x 30 x 10 25 kolo les ∅ 30 x 10 46 ležaj osi les 20 x 12 x 10 47 podložka jeklo ∅ 4/12 x 1 48 očesni vijak jeklo 4


27februar 2004�

��

Ležaje zarišete na les in izžagate.Ker so majhnih dimenzij, je priporočlji-vo, da za žaganje uporabite rezljačo.Vse ležaje ravno obrusite. V sredino le-žajev izvrtajte luknjo ∅ 3,5 mm, da sebo os v njej lepo vrtela, nato jih prilepi-te pod spodnjo ploščo vagončka na me-sto, kot kaže sestavna risba.

Na kolesih natančno označite sredi-no in izvrtajte luknjo ∅ 2,8 mm. Kot vi-dite, je luknja v kolesu nekoliko manjšaod premera osi, da se kolesa lahko nabi-jejo na os. To pa zato, da se med vrte-njem ne bi snemala. Pred montažo ko-les ne pozabite med kolo in ležaj vstavi-ti podložke, ki preprečuje, da bi se kolodrsalo ob stranico.

LokomotivaNa les najprej narišite spodnjo plo-

ščo in oba sestavna dela kabine. Deleizžagajte in obrusite. Oba dela kabinezlepite, kot kaže sestavna risba. Kotellokomotive odžagajte od lesene palicepremera 45 mm. S spodnje strani rav-no odbrusite 5 mm lesa, da se bo kotelpri lepljenju natančno prilegal spod-

nji ploskvi. Dimnik izdelajteiz bukove palice premera20 mm. Konični del postruži-te, če pa to ni mogoče, pustitedimnik na celotni dolžini ena-ko debel (ne pozabite tegaupoštevati pri dimenziji luk-nje za dimnik). Vse izdelanesestavne dele zlepite in jihspnite s svorami, dokler se le-pilo dobro ne posuši. Posto-pek za pritrditev koles loko-motive je enak kot pri va-gončku.

Lokomotivo in vagončekzaščitite z lakom na vodni os-novi, lahko pa ju tudi pobarva-te. Lokomotivo in vagončke s

kaveljčki povežite med seboj v kompo-zicijo.

Z nekaj domišljije lahko izdelate do-datne vagončke drugačnih oblik. Lahkojih zgoraj zaprete z ravno ploskvijo ali spolkrožnim zaključkom ali jim na vogalihdodate okrogle paličice in nanje postavi-te streho, kot jo imajo mestni vlakci. Po-dobno kot kotel lokomotive lahko izde-late tudi vagonček cisterno. Tako bostedobili zanimivo vlakovno kompozicijo.

Kosovnica

Št. Element Material Mere (mm) Kosov

1 spodnja plošča les 120 x 60 x 10 12 stranica in

streha kabine les 45 x 45 x 10 23 dimnik

lokomotive les ∅ 20 x 36 14 kolo les ∅ 30 x 10 15 ležaj osi koles les 12 x 20 x 10 16 kotel

lokomotive les ∅ 45 x 60 17 os koles var. žica ∅ 3 x 82 28 podložka jeklo ∅ 4/12 x 1 49 očesni vijak jeklo 1

��


28 februar 2004 �

��

Valentinovo je praznik, ki je še po-sebno priljubljen med mlajšimi, najst-niškimi generacijami širom po svetu.Pred prazničnim dnevom imajo pismo-noše veliko dela s prenašanjem čestitkin voščilnic, ki jih ob navdihu romantič-nega izročila praznika lahko domiselnosami oblikujemo. Pri tem se lahko opre-mo na že znane tehnike izdelovanja če-stitk. Za glavni motiv valentinove čestit-ke izberemo srce, z malo domišljije paje to lahko tudi kak drug predmet. Po-sebnost enostavne, a zato nič manjvšečne voščilnice temelji na dvojnempregibu lista obarvanega pisemskegapapirja ali tanjšega kartona v vodoravniin navpični smeri ter delnem izrezu na-risane podobe (risba 1, sliki 1 in 5). Spregibanjem in delnim izrezovanjemhitro in preprosto dosežemo tridimen-zionalni učinek čestitke.

Za izrezovanje raje kot modelarskinož izberemo škarje za papir, ki so

�� !��

primernejše za rezanje v stopničastiliniji. Stopničasto srce v praznični če-stitki je prav posebno zanimiv, a neprezahteven tovrstni projekt, treba jele nekoliko več zarezovanja in pregi-bov. Stopničasti obris najlaže izri-šemo po pomožnih črtah, ki tvorijomrežo. Z zamikom, ki je enak oddalje-nosti vrha risbe od vodoravne pregib-ne linije (risba 2), jo delno ponovnonarišemo in skrbno zarežemo na oz-načenih mestih navpičnih povezav.Nato list ob izrezanem delu pregane-mo in ga s pregibno metodo preobli-kovanja dvignemo nad izhodiščnoravnino (slika 2). Enak učinek s po-stavljanjem sestavnih delov v prostordosežemo tudi s pomočjo opornih tra-kov, ki jih samostojno ali v medseboj-ni povezavi prilepimo z notranje stra-ni čestitke nasproti pregibnemu robu(risbi 3 in 4, slike 3, 4 in 6). Izdeleklahko polepšamo še s poslikavo.

Risba 1. Risba 2.

Slika 1. Slika 2.

Risba 3.

Slika 3.


29februar 2004�

��

Zbiranje znamk, nalepk, papirnatihprtičkov, obeskov, značk, kemičnihsvinčnikov, praznih pločevink piva inše česa je bilo tako med mladimi kotmed starejšimi še pred dobrim desetlet-jem zelo priljubljen konjiček. Obstajakar nekaj razlogov, zakaj so se stvariobrnile navzdol. Tako so npr. za zbiral-ce značk nastopili težki časi tisti trenu-tek, ko so podjetja prešla na drugačnemetode oglaševanja in reklamiranjasvojih izdelkov. Včasih je iznajdljiv po-sameznik na kakem večjem sejmu lahkomimogrede nabral ali naprosil za polnžep značk, obeskov in priponk, danespa je mogoče na prste ene roke preštetitista podjetja, ki obiskovalcem sejmovše delijo tovrstno »reklamno gradivo«.Tiskanje letakov, prospektov in brošurse je v zadnjih letih namreč izredno po-cenilo, zato je izdelava kakovostnihznačk ali obeskov marsikdaj celo dražja.Poleg tega ima lep prospekt v primerja-vi s še tako natančno izdelano značkoneprimerno večji reklamni učinek, sajkopice podatkov o podjetju in nje-govem proizvodnem programu s teh-ničnimi podatki in cenami vred, ki jihvsebuje še tako tanek katalog, pač nimogoče primerjati z značko, na katerije upodobljen samo zaščitni znak pod-jetja.

Tudi med bralci Tima vas je najbržprecej takih, ki v škatlah, predalih, albu-mih ipd. še vedno skrbno hranite svojozbirko. Ker je tam na žalost ne moreteogledovati in občudovati niti vi niti nih-če drug, vam predlagamo, da si nareditepreprosto vitrino. V tem članku je po-drobneje opisana izdelava plitve zaste-kljene omarice za značke (slika 1), brezvečjih predelav pa lahko naredite tudivitrino za obeske, priponke ali celo me-dalje. Velikost in obliko omarice sevedaprilagodite velikosti zbirke in prostoru.

� ��Okvir vitrine je iz poskobljanih

bukovih, javorovih ali smrekovih letevs prerezom 15 x 40 mm (ali nekolikoveč), ki morajo biti seveda suhe ter brezrazpok in grč. Poleg teh potrebujeteše ustrezno velik kos 18–20 mm debeleiverne plošče in od nje malenkost večjoploščo 3 mm debelega stekla. Kot podla-ga za značke služi 2–3 mm debel filc, kije prekrit z žametom ali močnim plat-nom rdeče, zelene ali črne barve. Za se-stavljanje in končno obdelavo izdelkapotrebujete belo lepilo za les, tri 40 mmdolge lesne vijake s plastičnimi okrasni-mi kapicami in brezbarvni lak (oziromalazuro, lužilo ali barvo, če ne želite imetiokvirja v naravni barvi lesa).

��"��#��$

� ��Pri izdelavi vitrine, ki je prikazana

na objavljenih fotografijah, je bilo upo-rabljeno naslednje električno orodje:krožna žaga, rezkalnik, spenjalnik, vrtal-nik in akumulatorski vijačnik. To seve-da nikakor ne pomeni, da je uporabanaštetega orodja obvezna. Vse sestavnedele vitrine namreč lahko z dobršnomero natančnosti nažagate tudi z na-vadno ročno žago, letev za okvir pa najvam obdelajo na lesnem oddelku vkakem večjem trgovskem centru. Odorodja in pripomočkov potrebujeteše daljše ravnilo ali kotnik, tanek alko-holni flomaster, škarje, nož, podlago zarezanje, šilo, kladivo, nož za rezanje ste-kla, manjši čopič in brusilni papir raz-ličnih zrnatosti.

��Najprej izdelajte okvir, katerega pre-

rez je narisan na risbi 2. V letev pri-bližno 7 mm pod vrhom z električnokrožno žago ob vzporednem vodilunaredite žleb, ki naj sega do polovicedebeline letve. Zgornja robova obdelaj-te z električnim rezkalnikom, v katere-ga vpnite rezkar s polkrožnim vboklimali kakim drugim profilom. Letev nakoncu še obrusite (slika 3), nato pa jo

nažagajte na ustrezno dolžino, ki moraustrezati velikosti pravokotnega (ali kva-dratnega) kosa 18–20 mm debele iverneplošče (slika 4). Kdor ima možnost, najsi pomaga s stabilno krožno žago ali šab-lono, ki omogoča natančne reze podkotom 45°. Z lepilom namažite le dvastika letev, preostala dva pa pustite, sajsicer ne boste mogli vstaviti stekla ozi-roma še kdaj kasneje odpreti vitrine.

�

�

Slika 6.

Slika 5.

Slika 4.

Risba 4.


30 februar 2004 �

��

V trgovinah z orodjem je mogoče podokaj sprejemljivi ceni kupiti zelo upora-ben pripomoček za lepljenje pravokotnihokvirjev (slika 5). Sestavljen je iz štirih ko-vinskih vogalnikov na jeklenem traku innapenjalnega vijaka z ročajem. Odvisnood izvedbe je v to pomagalo mogoče vpe-ti celo do 80 x 80 cm velik okvir. Polegtega, da enakomerno močno stisne vseštiri vogale okvirja, je njegova odlika tudiv tem, da mu zagotavlja popolno pravo-kotnost. Kljub lepilu je stika stranic pri-poročljivo utrditi še z nekaj sponkami(slika 5). Če nimate ročnega ali električ-nega spenjalnika (slika 15), si ga vsekakor

omislite, saj gre za nadvse uporabnoorodje, ki tako v modelarstvu kot pri raz-

ličnih hišnih opravilih pogosto pride šekako prav. Ko se lepilo posuši, okvir

Elektronski spenjalnik KX 418 E (sli-ka 15) je namenjen za spenjanje, pri-bijanje in pritrjevanje s 6, 8, 10, 12 ali14 mm dolgimi sponkami oziroma14 mm dolgimi žebljički. Zaradi oblikeohišja, ki omogoča delo na še tako tež-ko dostopnih mestih, je to orodje nepo-grešljiv pripomoček ne le za tapetnike,ampak tudi za dekoraterje, izdelovalceembalaže in spominkov, oblikovalce inaranžerje izložb, polagalce izolacij itd.

Elektronska spenjalnikaBlack & Decker

Elektronski spenjalnik z oznako KX428 E je večji, zato je primeren za po-stavljanje stropnih in stenskih opažev,polaganje toplotnih in zvočnih oblogter druga tapetniška in dekorativnadela. Z njim lahko zabijamo sponke inžebljičke dolžine 19–30 mm. Če je pod-laga zelo trda in sponka ob prvemudarcu ne doseže želene globine, je mo-goče udarec večkrat ponoviti.Hitrost zabijanja je pri obeh izvedbah20 sponk oziroma žebljičkov na minu-

to, v šaržer pa jih lahko naenkrat spravi-mo do 64. Glede na vrsto in trdoto obde-lovanca oziroma podlage je mogoče izbi-rati med različnimi stopnjami močiudarca. Uporaba spenjalnika je prepro-sta in varna. Za varnost je poskrbljenotako, da je orodje mogoče uporabljati letakrat, ko je z vrhom za »izstreljevanje«sponk oziroma žebljičkov trdno naslo-njeno na podlago.Spenjalnik KX 418 E stane 12.960 SIT.Pripadajoče sponke dolžine 6, 8, 10, 12ali 14 mm so pakirane v plastični emba-laži (slika 16) po 1000 ali 1200 kosov,žebljički dolžine 14 mm pa po 1500 ko-sov. Modelu KX 428 E, ki stane 19.080SIT, so namenjene večje sponke (19, 22,

25, 28 in 30 mm), ki so naprodaj po1400 kosov, in žebljički dolžine 19, 25oziroma 30 mm (po 750 oziroma 1100kosov).

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��!��

��

�"

###�$�%

%��!

&��'��$

%%($�%%��! ��

�� !��"��#$��%��%&��'(�� !��!��)�$*��%��*��+��+��*#$��,#��&��-��&�%+&��(�..��/�0��#$��,#��%&��%��1*��*�,��%�&&��&�� !��23�#$��,#��*0��%��+��'��* ��(��.��1*�*�3#�*��(�&(��.+�+.�� !��-#��$)$�4�5��%&�6��.�(��)$*��(�+..��

73��0��3$��

1�#�*��

8*)��)��$��

� ��

!��"��

��

��

�� 999�:�33�#�

��$�� *�**;�<��;�#��*��*��

"

�

�

�

��

��

�


31februar 2004�

��

obrusite in vsaj dvakrat prelakirajte oziro-ma prebarvajte (slika 6).

Ker ni vitrine brez zasteklitve, morateposkrbeti za ustrezno velik kos 3 mm de-belega stekla. Če nimate noža za rezanjestekla (slika 7), naj to delo namesto vasopravi steklar. V tem primeru je najbolje,če k njemu odnesete kar cel okvir, sicerse lahko kaj hitro zgodi, da se boste do-mov vrnili s premajhnim ali prevelikimkosom stekla, ki ga seveda ne boste mogliuporabiti. Da se ne bi porezali, robovestekla previdno obrusite s finim brusil-nim papirjem.

Sedaj je na vrsti izdelava podlage zaznačke. Na kos iverne plošče, ki naj bo podolžini in širini za približno 2 mm manjšiod notranjih mer okvirja, najprej z belimlepilom za les prilepite 2–3 mm debelfilc. Ploščo z licem navzdol položite naravno delovno površino, ki jo prekrijete sčasopisnim papirjem, in stisnite z nekajmanjšimi svorami. Ko se lepilo posuši, filcna robovih obrežite z ostrim modelar-skim nožem (slika 8). Sledi prekrivanje z

Tkanina, s katero so običajno tapecira-ni kuhinjski stoli, se po nekaj letihumaže, izrabi, zbledi ali celo strga, panaj bo še tako trpežna. Če je tudi lesenoogrodje dotrajano, je najboljša (in obe-nem najdražja) rešitev nakup novihstolov. Povsem nekaj drugega je, če sostoli še trdni, saj je treba v tem primeruna novo prevleči le njihova sedala (invčasih tudi naslonjala). S takim delomse sicer ukvarjajo tapetniki, vendar pamu je v večini primerov lahko kos vsakpovprečno spreten domači mojster, kiima med svojim orodjem tudi spenjal-nik. Z nakupom primernega blaga nitežav, saj je izbira različnih vrst, barvin vzorcev v naših trgovinah velika.Najprej snemite sedalo stola, ki je naogrodje običajno pritrjeno z nekaj vija-ki. Stare obloge ne trgajte proč, saj siboste s tem naredili samo sitnosti. Izre-žite ustrezno velik kos blaga (slika A)in ga na spodnji strani z nekaj sponka-mi pritrdite najprej vzdolž ene strani-ce. Blago enakomerno napnite in pritr-dite še na nasprotni strani (slika B).Postopek ponovite na preostalih dvehstranicah, na koncu pa blago pritrditetudi na vogalih (slika C). Sedalo samoše privijete nazaj na ogrodje (slika Č) –in delo je opravljeno.

Hitra obnova stolov

�

�

�

��

��

�"

žametom ali platnom poljubne barve. Kosnaj bo nekoliko večji od podlage. Najprejga s spenjalnikom pritrdite na eno odkrajših stranic, nato na nasprotni stra-ni (slika 9), na koncu pa še vzdolž dalj-ših stranic iverne plošče. Presežek odre-žite z nožem ali škarjami in zavihajte vo-gale (slika 10).

Obdelano ploščo z belim lepilom pri-lepite v okvir in za nekaj časa stisnite (pomožnosti tako kot okvir na začetku (sli-ka 5). V odstranljivo stranico približno10 mm od zadnjega roba izvrtajte tri luk-nje in jih nekoliko poglobite za glavice le-snih vijakov (slika 11). Na zadnji straninasprotne (prilepljene) stranice z dvemažebljičkoma točno na sredini pribijte tri-kotno kovinsko zanko, namenjeno obeša-nju vitrine na steno (slika 12), na vse štirivogale pa prilepite tanke gumijaste noži-ce, ki bodo preprečevale praskanje lese-

nega hrbta vitrine po steni in omogočaleprezračevanje.

Ostal je še najprijetnejši del celotnegaprojekta – zlaganje značk v vitrino. Ko stez njim gotovi, stekleno ploščo s spodnjestrani potisnite v utor v okvirju, privijtevijake in njihove glavice prekrijte s pla-stičnimi okrasnimi kapicami (slika 14).Ker z značkami obložena vitrina lahkotehta kar nekaj kilogramov, jo obveznoobesite na vijak oziroma debelejši jeklenižebelj (slika 1), sicer se vam lahko zgodi,da boste morali še enkrat k steklarju …

)

�

* +


32 februar 2004 �

��

��"%��&��'�(��&��

Brez kakšnih posebnih zadržkov jemogoče trditi, da je vojaška tehnika staraprav toliko kot človeštvo. Že pračlovek seje namreč zavedal, da bo z debelejšo gor-jačo ali z ostrejšim kamnom prej in lažjerazčesnil nasprotnikov glavo. V srednjemveku se je pojavila cela vrsta z izdelavoorožja povezanih cehov in orožarski moj-stri so imenitno živeli od svojega dela.Tudi v 21. stoletju vojaška industrija povsem svetu golta nepredstavljivo velikevsote denarja in zaposluje množice ljudi,ki ob podpori sodobne tehnologije izum-ljajo vedno nove ter vse bolj smrtonosnevrste orožij (in seveda protiorožij). »Do-sežke«, razumljivo, skrbno skrivajo drugpred drugim in o njihovi učinkovitosti selahko prepričamo šele, ko izbruhnejo voj-ne, kot so bile zalivska, balkanska in lan-ska iraška.

Nič čudnega torej, če se sliši skorajkot pravljica, da je na prehodu iz 15. v 16.stoletje v Italiji živel mož, ki je kot po te-kočem traku izumljal najrazličnejše bojnestroje in orožja, ki si jih tiste čase nihče nimogel niti predstavljati, a so presenetljivopodobni današnjim helikopterjem, več-cevnim topovom ali oklepnikom. V bo-

��#��$

Leonardo da Vinci je zapustil veliko risb za razne bojne naprave,kot so katapult za izstreljevanje kamnov in bomb, stroj s štirimi sa-mostreli, oblegovalni stroj, tank itd. Nekaj prav posebnega so njego-ve risbe bojnih vozov s konjsko vleko. Na zgornji sliki je Leonardovarisba dveh bojnih voz, ki dobesedno kosita nasprotnikove vojake,na desni pa izvedba z bodičastimi kovinskimi kroglami, z verigamiobešenimi na navpično vpet vrteči se boben. Komplet za izdelavomakete izdeluje italijansko podjetje Mantua Model Group.

gati zapuščini Leonarda da Vincija (1452–1519) so se namreč ohranili celi šopi risbin skic najrazličnejših in v vsakem pogle-du nenavadnih naprav, namenjenih zauporabo v vojaških spopadih. Ena takih jetudi bojni voz s konjsko vleko, ki naj bi poavtorjevi zamisli delal red med sovražni-kovo pehoto (slika 1).

Čeprav ni podatkov, da bi takšne vo-zove v resnici kdaj izdelovali in uporablja-li, je ideja o bodičastih kovinskih kroglah,z verigami obešenih na navpično vpet vr-teči se boben, vsekakor zanimiva. Pravzato je tudi našla mesto v programu kom-pletov za izdelavo maket starinskegaorožja od rimskih časov do 18. stoletja(slika 2). Italijansko podjetje Mantua Mo-

del Group iz Mantove je sicer znano pred-vsem po kompletih za izdelavo maket la-dij – od najbolj preprostih in cenenih dozelo zahtevnih in temu primerno dragih–, vendar pa modelarjem ponuja tudi 18različnih kompletov za izdelavo maketstarinskih topov, bombard, trebušejev,katapultov, balester, samostrelov, tolka-čev in ovnov.

� ��Za tokratni Timov test smo izbrali sli-

kovito maketo bojnega voza, kot si ga jepred natančno 500 leti zamislil Leonardoda Vinci. Komplet (slika 2) stane slabihdeset tisočakov, dobite pa ga – tako kottudi večino orodja, ki je potrebno za iz-delavo makete –, v ljubljanski trgoviniMantua model (tel. 01/512-03-20, [email protected]).

V lični kartonski škatli je z izjemo lepi-la, barv in orodja vse, kar potrebujete zaizdelavo: vezana plošča in letvice, galvan-sko obdelane kovinske bodičaste kroglein okrasni žeblji, verižica, po fotopostop-ku pripravljeni medeninasti trakovi za po-nazoritev okovanja ogrodja, žebljički in

zastavica. Komplet vsebuje tudi podro-ben načrt s kosovnico ter navodili v itali-janskem in angleškem jeziku; žal ne tudi vslovenskem. Da bi se izognili nenatančno-sti pri ročnem izžagovanju lesenih delov,so kolesa in nekateri elementi ogrodja želasersko izrezani.

� ��Za izdelavo makete bojnega voza po-

trebujete naslednje modelarsko orodje: os-ter nož, komplet iglastih pilic, majhne za-šiljene in ploščate klešče, pinceto, ostreškarje, modelarski vrtalnik z nekaj kosi pri-bora (svedri, brusilni valjčki, rezalne ploš-čice, polirni kolut), brusilni papir različ-

nih zrnatosti, majhen primež ali nakovalo,kladivo in čopič. Temu je treba dodati šedrobnarije, ki so tako ali tako v vsaki mo-delarski delavnici: bucike, daljše elastike,kljukice za perilo, miniaturne modelarskespone, svinčnik, trikotnik itd. Za lepljenjelesenih delov je uporabno vsako polivinil-acetatno lepilo (npr. UHU-coll express), zakovinske dele pa sekundno ali dvokompo-nentno lepilo (UHU sekundenkleber gel,UHU plus schnellfest).

��V tem prispevku je opisana gradnja

makete v merilu 1 : 12 s pomočjo Mantui-nega kompleta. Od slovenskega predstav-nika tega podjetja smo dobili dovoljenje,da v Timu objavimo originalni načrt, ki jepriložen kompletu gradiv. Nekoliko boljizkušeni modelarji bodo po tem načrtu, kiga najdejo na prilogi v sredini revije, sicerlahko izdelali maketo, vendar si bodo mo-rali sami priskrbeti vse potrebno gradivo.

Najprej natančno proučite načrt in gaprimerjajte z vsebino kompleta. Ves po-stopek sestavljanja makete je razdeljen naveč podsklopov, ki jih kažejo objavljene

fotografije. Začnite z izdelavo lesenegapodvozja bojnega voza, ki ga zlepite iz de-lov 1, 2, 3 in 4 (slika 3). Ojnici sta sestav-

� �

�


33februar 2004�

��

ljeni iz po dveh enakih delov (5), ki so vkompletu že lasersko izrezani, zato jihnajprej zlepite in šele nato obrusite (slika4). Mednju prilepite tri distančnike (7)tako, da bo razdalja med ojnicama znašalanatančno 35 mm. V kompletu sta obodakoles (8, 13) že izžagana. V eno od koles 4mm od notranjega roba s 4-mm svedromizvrtajte 8 lukenj, vendar le do poloviceglobine, kot je narisano na načrtu. V teluknje prilepite kline (9), ki jih nažagajteiz letvice s premerom 4 mm. Tudi pestikoles (16) sta že narejeni, zato iz letvice sprerezom 5 x 10 mm nažagajte 16 naper(14) in jih prilepite v utore. Na obeh stra-neh dodajte še ploščici (15) in vse skupajprilepite v obod kolesa (slika 5).

Ročice (10), ki nosijo verige z bodiča-stimi kroglami, nažagajte iz letvic s prere-

zom 10 x 5 mm in nanje nalepite kljuka-sto oblikovane dodatke (32). Ko se lepiloosuši, ročice z brušenjem spravite v zah-tevano obliko (slika 6). Ne pozabite nautore za pritrditev na os bobna!

Lasersko izrezanima stranicama bob-na (19, 20) najprej s 4-mm svedrom povr-tajte luknje in nato vanje prilepite 12 pali-čic (slika 7), ki jih nažagajte iz letvice spremerom 4 mm. Obe navpični (11) inprek njiju postavljeno vodoravno držalobobna (12), ki jih naredite iz letvice s pre-rezom 6 x 18 mm (stika namažite z lepi-lom in počakajte, da se zlepek osuši),obrusite tako, da se bo zlepek natančnoprilegal utoroma v podvozju (1). Vanj gaboste seveda prilepili šele povsem nakoncu sestavljanja makete.

Čas med sušenjem lepila lahko izkori-stite za pripravo krogel (24) in verig (23).V kompletu so v vrečkah ločeno spravlje-ne polovice krogel, ki jih je treba najprejsestaviti. Ker so odlitki dokaj natančno iz-delani, jih samo zlepite z dvokompo-

Leonardo da Vinci, veliki um pozne re-nesanse, je temu obdobju kot umetnikin znanstvenik pustil globok pečat, ssvojim delom in zamislimi pa je po-membno vplival tudi na poznejše ro-dove. Njegovo izjemno vsestranskostpotrjujejo številne študije o hidravliki,mehaniki, geometriji, strojegradnji, ar-hitekturi, anatomiji, latinski slovniciitd.Rodil se je 15. aprila 1452 na hribuAnchialo pri Vinci in bil kot sin pre-možnega notarja kasneje deležen odlič-ne vzgoje in šolanja v rodnih Firencah.Že kot deček je kazal nadarjenost inkmalu postal vajenec pri slikarskemmojstru Andrei de Verrocchiu.Zgodovinarji Leonardov življenjskiopus delijo na obdobja, ki so povezana

Kdo je bil Leonardo da Vinci z njegovimi selitvami iz mesta v mesto.Tako je v letih 1469–1482 v Firencah us-tvaril vrsto znamenitih slik in poslikavter zasnoval zbirko Atlantski kodeks, vkateri je nad 1700 zapiskov, pesmi, skic,risb in študij. Temu je sledilo 8 let biva-nja v Milanu, kjer so nastale študije ka-tapultov in samostrelov, možnarjev z iz-strelki, ki eksplodirajo, letalnih strojev inpadal; napravil je tudi skice za oklepnikin različna bojna vozila, naprave za bo-jevanje, »podmornice«, vojaške mostove,»plavž«, perpetuum mobile, avtomobil inše marsikaj. Ko se je leta 1500 za 6 let vr-nil v Firence, je v Pisi proučeval možno-sti za preusmeritev reke Arno, posvetil seje kartografiji obalnega dela Toskane inokolice Pise. Poleg načrtovanja bojnihstrojev se je ukvarjal še z glasbenimi štu-dijami in konstruiranjem strojev za iz-kop umetnih kanalov. V tem času je na-

stal tudi znameniti portret La Giocon-da, bolj znan kot Mona Liza, ki je danesna ogled v pariškem Louvru. V milan-skem obdobju (1506–1513), ki je sledi-lo, je predvsem slikal in se ukvarjal zanatomskimi študijami. Po dveh letihbivanja v Rimu je maja 1517 sprejelvabilo francoskega kralja in se kot nje-gov gost naselil na gradu Cloux. Tam je2. maja 1519 tudi umrl.

(Ob razstavi Leonardo da Vinci –znanstvenik, izumitelj, umetnik, kije bila v Ljubljani na ogled leta 2000,je Narodni muzej Slovenije izdal čez220 strani obsegajoč katalog. Mnogopodatkov o Leonardu da Vinciju lah-ko najdete tudi na pregledno ureje-nih spletnih straneh z naslovom free-web.siol.net/noseme61/ld/leonardo.html.)

Leonardov avtoportret (ok. 1516) • Študija padala (1485) in po njej izdelana maketa • Model »avtomobila« (po skici iz leta 1493)

��"

�


34 februar 2004 �

��

nentnim lepilom (slika 8). Od celotnedolžine medeninaste verižice, ki je pravtako priložena kompletu, odščipnite pol-drugi centimeter za kasnejšo pritrditevvage (30) k sprednjemu distančniku ojnic(7), preostanek pa z majhnimi koniča-stimi kleščami razstavite na štiri enakedele (slika 9, levo). Vsakega od njih nato

še naprej razdelite na tri kose tako, da sebodo po dolžini razlikovali za približno5 mm. Na eni strani jih nataknite na obro-ček iz medeninaste žice (slika 9, na sredi-

ni), na drugi konec pa obesite bodičastekrogle (slika 9, desno). Zastavico (28) pri-lepite na držalo (28), ki ga ukrivite iz de-belejše medeninaste žice, oboje skupaj panato prilepite na drog (26).

Od kovinskih elementov so ostali šepovezava ročic (17), okrepitev pesta (25)in okrasni trakovi na ojnicah (33). Vse tedele bi bilo precej težko narediti, če sno-valci kompleta ne bi izkoristili prednostifotopostopka, ki stvari močno poenosta-vi. Tako so na enem samem kosu 0,3 mmdebele medeninaste pločevine zbraniprav vsi prej našteti deli, na katerih so se-veda natančno označena tudi mesta za vr-tanje lukenj. Te je treba izvrtati s svedrom∅ 0,8 mm, na spodnji strani s fino plošča-to pilo previdno odstraniti nastali srh,nato pa posamezne elemente natančnoizrezati z ostrimi škarjami (slika 10). Ma-skirni lak od jedkanja gre najlažje proč skrpico, namočeno v alkohol, oziroma zzelo finim brusilnim papirjem.

��Ko je »groba« priprava posameznih

sklopov končana, so na vrsti morebitnipopravki, vrtanje luknjic za drobne dodat-ke, brušenje s finim brusilnim papirjem,barvanje in lakiranje. Ker so posameznisestavni deli iz različnih vrst lesa, jih jetreba najprej barvno čim bolj izenačiti, daizdelek ne bi bil preveč lisast. To storitetako, da svetle površine (npr. vse obruše-ne robove elementov iz vezane plošče)natančno prebarvate z lužilom ali kakimdrugim zaščitnim premazom za les (št. 3),ki ne vsebuje laka. Ko se barva posuši, zisto barvo prebarvajte vse lesene dele.

Sledi lepljenje in pribijanje okrasnihtrakov na ojnici ter okrasne letve na spred-nji rob podvozja. Boben z osjo potisniteskozi luknjo v podvozju in nanj z vrha po-veznite držalo, ki ga prilepite v utora v pod-vozju. Luknje po potrebi nekoliko pove-čajte, da se bo boben gladko vrtel. Na os(21), ki na vrhu moli iz bobna, natakniteskupaj zlepljene ročice in čeznje z majhni-mi medeninastimi žebljički pritrdite plo-čevinasto povezavo (17). Okrasne žeblje(29) na zunanjih straneh koles z dvokom-ponentnim lepilom prilepite v prej izvrtaneluknjice (slika 11), nato pa kolesi prilepitena os (6), pri čemer ne pozabite na podlož-ki (31), ki omogočata lažje vrtenje. Monti-

rajte še vago (30) za konjsko vprego, v osbobna zapičite drog z zastavico, čisto nakoncu pa na ročice obesite bodičaste kro-gle na verigah (slika 12). Vse dele lahkopred sklepnim sestavljanjem še enkrat alidvakrat prelakirate z brezbarvnim lakomna akrilni podlagi. S tem boste preprečilioksidacijo kovinskih delov, maketo pa zaš-čitili pred prahom in vlago.

Narejen izdelek (slika 13) je priporoč-ljivo postaviti v zastekljeno omaro, kjer sebo manj prašil kot na mizi ali polici. Tamtudi skoraj ni možnosti, da bi ga kak po-sebno radoveden občudovalec poškodo-val. Še najboljša rešitev pa je majhna za-ščitna vitrina, katere izdelavo smo opisaliv novembrski številki revije Tim.

Če si kdo doslej nikakor ni mogelpredstavljati, kako si je Leonardo zamislildelovanje svojega bojnega voza, potemmu bo vse postalo jasno tisti trenutek, ko

bo narejeno maketo zapeljal po ravni po-dlagi. Premikajoči se klini na obodu kole-sa prek palic bobna povzročijo njegovovrtenje in na verižice obešene kovinskekrogle se zavrtijo …

��Opisani komplet za izdelavo makete

Leonardovega bojnega voza brez dvomazasluži dobro oceno. Ker vsebuje celo vrstože narejenih elementov, s tem tudi mode-larju z manj izkušnjami in zgolj z osnovnimmodelarskim orodjem omogoča uspešnoizdelavo makete. Nekaj pripomb name-njamo le drobnim netočnostim na prilo-ženem načrtu in v kosovnici ter kar neko-liko preveč natančnemu odmerjanju dolžinpriloženih letvic. Če bi bile za kak centi-meter daljše, gotovo ne bi nihče obubožal.

�

� ��

�

��


35februar 2004�

��

V prejšnjem nadaljevanju serije»Ustvarjajmo s steklom« smo prikazaliizdelavo mozaikov iz že narezanih kva-dratnih koščkov velikosti 15 x 15 mm, zatokrat pa smo obljubili opis izdelave plo-skovnega mozaika iz koščkov stekla, kijih pripravimo sami. Na temo mozaikovsta bila v Timu objavljena že dva članka –prvi decembra 1999 (str. 36–37) in dru-gi februarja 2003 (str. 36–37); poleg tegase postopek izdelave v ničemer ne razli-kuje od tistega, ki je bil podrobno opisanprejšnji mesec, zato je ta članek bolj kra-tek.

)*��"(�(+��*�*��+�,-.�%��/

��0��(��*��#��$

��

Pri uporabi že narezanih kvadratnihkoščkov stekla velikosti 15 x 15 mm prejali slej naletimo na težave. Izkaže se, da jeiz stekelc kvadratne oblike nemogoče iz-delati mozaike z majhno površino oziro-ma mozaike, ki vsebujejo tudi okrogla aliovalna polja in ukrivljene črte. Motiv pri-de do izraza šele takrat, ko zapolnimoprostorčke med kvadratnimi ploščicami,ki pa so seveda zelo različnih oblik. Tako,denimo, pri motivu na sliki 1 lahko iz ste-

kelc kvadratne oblike naredimo podlagoin košaro, koščke za posamezne sadeže pamoramo izdelati sami. Ob tem lahko ko-ristno porabimo prav vse odpadne kosestekla, ki so nam ostali od izdelave vi-traža ali kakega drugega večjega izdelka(slika 5).

Obstaja več načinov izdelave stekle-nih koščkov poljubne oblike, vendar jenaj-preprostejši, najvarnejši in najhitrejšiprav uporaba posebej za to delo oblikova-nih ščipalnih klešč (slika 2). Na voljo jeveč različic, med katerimi so tudi klešče zvrečko za prestrezanje naščipanih košč-kov. V trgovini kamniškega podjetja Pro-mai, d. o. o. (tel. 01/839-53-60), ki brez-plačno prispeva vse potrebno orodje ingradivo za izdelavo v tej seriji predstavlje-nih izdelkov, takšne klešče stanejo 11.332SIT. Na risbi 3 je prikazan motiv tihožitja,ki ga morate s pomočjo mreže ali s foto-kopirnim strojem najprej ustrezno pove-čati in nato čim bolj natančno prenesti navsaj 10 mm debelo iverno ploščo. Ta najbo na vseh straneh toliko večja, kolikorznaša širina letvic, iz katerih boste kasne-je naredili okvir. Na sliki 4 so zbrani vsipotrebni pripomočki, slika 6 pa kaže za-četek izdelave. Mozaik na koncu zafugiraj-te in obrišite s suho krpo. Letvice prilepi-te na rob z belim lepilom za les in po po-trebi še nekajkrat privijte s tankimi lesni-mi vijaki.

�

�

�

Tihožitje lahko uporabite kot okrasna steni (slika 1) ali kot pladenj oziromapodlogo.

"

�

�


36 februar 2004 �

��

O okraševanju cvetličnih lončkovsmo v Timu že nekajkrat pisali. Lonče-ne cvetlične lončke smo okrasili s po-sebnimi barvami za keramiko, nanje»prilepili« motive s papirnatih prtičkovs pomočjo t. i. servietne tehnike ter jihokrasili z mozaikom. V vseh naštetihprimerih so cvetlični lončki ohranilisvoj temeljni uporabni namen: vanje jemogoče posaditi cvetlice oziroma jih jemogoče uporabiti kot okrasne cvetlič-

1��"��'��#��! 2 $)3��

Slika 2. Potrebščine za preobrazbo cvetličnih lončkovSlika 1. Cvetlični lončki raznih velikosti in oblik

ne lončke. Tokrat bomo cvetlične lonč-ke uporabili za okrasne predmete, ki ssajenjem rož nimajo prav nobene zve-ze. Zaradi svoje oblike so primerni zaizdelavo prikupnih figuric, s katerimilahko okrasimo balkon, cvetličnjak, patudi stanovanjske prostore. Razširjenauporaba cvetličnih lončkov za »necvet-lične« namene je obnorela hobijske pri-vržence, zato lahko cvetlične lončkevseh velikosti ter potrebščine za njiho-

Slika 3. Lonček prebarvajte s prekrivno bar-vo za keramiko.

Slika 4. Lahko ga tudi oblepite z blagom ... Slika 5. … na dno pa prilepite ovratnik.

vo preobrazbo nabavite v hobijskih tr-govinah.

Potrebujete: lončene cvetlične lonč-ke raznih velikosti (slika 1), barve zakeramiko, vrvico, ostanke navadne ingoseničaste žice, lesene, stiroporne alipapirnate kroglice, raznobarvni kar-ton, usnje, mahgumo in podobne ostan-ke ter okrasne trakove, zobotrebce inlesene paličice (slika 2).

Izberite cvetlični lonček ter krogli-co ustrezne velikosti. Cvetlični lončekprebarvajte, lahko tudi vzorčno okrasi-te s prekrivnimi barvami za keramiko(slika 3). Lahko ga oblepite s tekstilnimmaterialom: tkanino, pletivom ali polst-

Slika 6. Zobotrebec z modelarskim nožemodrežite na primerno dolžino.

Slika 7. Na odrezani zobotrebec navežitedolgo zanko, nanjo pa nataknite leseno alipapirnato kroglico za glavo.

jo (slika 4). Material mora biti dovoljraztezen, da lahko prekrije stopničastirob lončka, ne da bi nastale gube. Pazi-te, da lepilo ne bo vidno na licni straninalepljenega blaga. Vidni navpični robblaga zapognite, da se ne bo cefral. Nadno lončka prilepite cikcakasto ali valo-vito odrezan kos blaga ali polsti, da bovideti kot ovratnik (slika 5).

Zobotrebec ali leseno paličico odre-žite na dolžino, ki ustreza notranjemupremeru dna lončka (slika 6). Nanj na-vežite zanko za obešanje, na katero pri-trdite glavo ter po dva trakova za rokein noge (slike 7, 8 in 9 ). Na trakoveza roke in noge lahko nanizate pisanelesene koralde ali jih oblepite s svaljkiiz polsti ali usnja (slika 10). Trojne tra-kove lahko spletete v kito (slika 11),daljše pa skvačkate (slika 12). Na glavolahko pritrdite lase, kapo ali klobuk(slika 13).


37februar 2004�

��

Slika 8. Na odrezani zobotrebec privežitetudi trakova za nogi ...

Slika 9. ... in skozi glavo potegnite zanko.

Slika 10. Na trakove za roke in noge lahkonanizate pisane lesene koralde ali jih oble-pite s svaljki iz polsti ali usnja.

Slika 11. Trojne trakove spletete v kito.

Slika 12. Daljše trakove lahko skvačkate.

Slika 13. Na glavo pritrdite lase, kapo aliklobuk.

Figurice so lahko tudi stoječe, breznog. Muci dodajte rep iz žice in lesenihkorald, na glavo pa prilepite ušesa. Me-tulju in netopirju na trup (cvetlični lon-ček) prilepite krila (slika 14).

Slika 14. Kroji za ušesa, krila in ovratnikefiguric iz cvetličnih lončkov

Slika 15. Muca

Slika 16. Medvedek

Slika 17. Zajec


38 februar 2004 �

��

Ležeče figurice napravite tako, dasestavite dva lončka, večjega in manjše-ga, ter na manjšega prilepite oči, smr-ček, brke in ušesa, dobite miško. V več-ji lonček lahko vtaknete zavitek s slad-karijami in lonček spremenite v darilnoembalažo (slika 20).

Več lončkov lahko tudi povežetedrugega za drugim, da dobite gosenico(slika 21).

Slika 18. Netopir

Slika 19. Metulj

Slika 21. Gosenica

Slika 22. Svečnik

Če v odprtino lesene kroglice za gla-vo vtaknete tanko svečko, se figurica izcvetličnega lončka spremeni v svečnik(slika 22).

Idej je še veliko. Prepustite se do-mišljiji ter cvetlične lončke raznih veli-kosti sestavljajte v enostavne in bolj za-pletene figure.

Slika 23. Nabiralnik za časopise

Slika 24. Kuhar

Slika 25. Pometač

Slika 26. Še ena muca

Slika 20.MiškaSlika 20.Miška


39februar 2004�

��

Slika 29. RačkeSlika 27. Angelček Slika 28. Žabe

Za to darilo potrebujemo valovito lepen-ko, svilen papir in klobčič volne (slika 1). Izlepenke izrežemo dno in pokrov. Na gladko

3�"��*��%��4��5��67�

stran lepenke s svinčnikom orišemo pred-met, ki ga zavijamo. Velikost oboda pove-čamo za 1 cm navzven. Na gladko stran dnapostavimo predmet, ki ga lahko prej eno-stavno zavijemo. Svilen papir (preprosto seoblikuje in gnete) zmečkamo v klobaso. Zadolge klobase kos papirja, še preden ga zme-čkamo, zlepimo z drugim kosom, da dobimotrak. Papirnato klobaso navijemo po višiniokoli predmeta. Konec klobase zatlačimo zapapirnati navitek ali dodamo kapljico lepila

(slika 2). Predmet pokrijemo z valovitim de-lom pokrova, obrnjenim navzgor. Sendvičpovežemo z volnenimi vrvicami, ki jih na-mestimo v utore valovite lepenke od dnaprek jedra (predmeta) do pokrova. Na vrhuvrvico tesno zavozlamo in odvečni del od-strižemo. Kompozicijo vozlov dosežemo zvozlanjem na različnih mestih utora (sli-ka 3). »Sendvič« je primeren tudi za predme-te okroglih in nepravilnih oblik, saj se izog-nemo marsikateri težavi (slika 4).

�

�

�

"


40 februar 2004 �

��

UGODNOSTI IN NAGRADEZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo-tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založbaSlovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjenoceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov našezaložbe.Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 2004 prispele nanaš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Roman Rant, Na Kresu 23,4228 Železniki, Vid Maunaga, Zavrti 36, 1234 Mengeš, Tilen Gustinčič, Lucan34/b, Portorož. Čestitamo!

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: Podpis:

NAROČILNICA

Zrak je snov, ki je sicer ne moremovideti, zlahka pa jo zaznamo z drugimičutili. Ob vsakem vdihu in izdihu čuti-mo, kako se pretaka v pljuča in iz njih.Če zamahnemo z roko, čutimo, kakoveje med prsti. Na vetrovni dan lahkoobčutimo njegovo gibanje, ki nastanezaradi vremenskih sprememb. Gibanjezraka – veter lahko opravlja tudi delo:vrti mline na veter ali vetrne elektrar-ne, poganja jadrnice na morju ali zaviragibanje (zračni upor) kolesarjev, avto-mobilov, letal ...

Tudi za gorenje sveč je potrebenzrak, no, le del te zmesi, plin kisik, ki galjudje in živali potrebujejo za dihanje.Zrak pa lahko uporabimo tudi za gaše-nje. Če dovolj močno pihnemo, plamenne more več požirati ogromnega doto-ka zraka in ugasne. Ta pojav človeštvoizkorišča, vse od kar so se praljudje nau-čili zanetiti ogenj. V časih, ko so si sveti-li še s svečami, so za gašenje sveč upo-rabljali razne pripravice, take, kot jopredstavljamo v tem članku, pa najbržni »iznašel« še nihče.

Potrebščine:• mala plastenka,• škarje in modelarski nož,• srednje velik balonček,• sveča.

Ugaševalnik sveč je uporabna pri-pravica za gašenje sveč, namenjena

)��+��*��7�� !��1

vsem, ki ne želijo ali ne zmorejo napre-zati pljuč. Resnici na ljubo gre bolj zaučni pripomoček kot za uporabni iz-delek. Z njim preprosto in zabavno po-kažemo, kako lahko zrak spravimo v gi-banje.

Izdelava je preprosta. V dno maleplastenke z modelarskim nožem izreže-mo večjo odprtino (slika 2), pri čemerpazimo, da se ne urežemo. Navznotervbočen rob dna plastenke zagotavljatrdnost tega dela plastenke. Čez odprti-no namreč napnemo balonček, ki mupred tem odrežemo vrh (slika 3). Cev-ko balončka zavežemo in ugaševalniksveč je gotov. Od zdaj naprej bomo lah-ko brez truda ugasnili katero koli svečo(slika 5). Na spletnih straneh te številkeTima, si lahko ogledate tudi kratek film-ček, ki prikazuje gašenje sveče s tempripomočkom.

�

�

�

"

�


S spletom povezana knjižicaznanostiSte vedeli, da brez rastlin na Zemljine bi mogla obstajati nobena drugaoblika življenja?Zakaj je tako, vam bo odgovoril prvi delte privlačne knjige. Odkrili boste, kakose rastline in glive razmnožujejo,prehranjujejo in zakaj lahko različne vrstepreživijo v skoraj vsakem okolju.

V drugem delu knjige – o kraljestvu živali– boste odkrili nova znanja o bolj ali manjznanih živalih in osnove živalskebiologije, ilustrirane z izjemnimi slikamiin opisane z jasnim besedilom.

S spletom povezana knjiga vsebuje opisespletnih strani, ki jih lahko obiščete in sepodrobneje seznanite s posameznimitemami. Da lahko pridete do teh strani,obiščite Usborne Quicklinks spletno stranna www.usborne-quicklinks.com, kjernajdete povezave do vseh strani,priporočenih v knjigi. Seveda pa lahkoknjigo uporabljate tudi brez računalnika.

V vsebini najdete:· ogromno podatkov in razlag posameznih

znanstvenih izrazov,· ilustracije in fotografije v osupljivih bližnjih posnetkih,· čez 200 preverjenih in priporočenih spletnih strani,· poskuse, dejavnosti in opazovanja v okvirčkih z naslovom Oglejte si sami,· teste za preverjanje znanja,· prosto dostopne spletne slike (v knjigi so označene z zvezdico) za domače naloge in druge projekte.

��

��

��

��

��

��

�� !�"�#�$#%�� &!��'�$#%�(#)�

�#��!�� *�&�&��&��+��!,,,��&�&�

cover.pmd 30. 01. 04, 20:023

TIM_06

Documents