številka:
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10
- popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in
35/13-skl. US) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list
RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11)
je Občinski svet Občine Kidričevo na redni seji, dne , sprejel
ODLOK
o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo - spremembe št.
1
(ID OPN - SP1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine
Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje
Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 10d2008-0.
2. člen
(vsebina in oblika OPN )
(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne in končne določbe
(4) Grafični del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni
del:
1. Grafični prikaz strateškega dela OPN:
Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000),
Karta 2: Zasnove gospodarske javne infrastrukture (M
1:50.000),
Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in
razpršene poselitve (M 1:50.000),
Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000),
Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000),
Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M
1:50.000).
2. Grafični prikaz izvedbenega dela OPN:
Karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M
1:50.000),
Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe
in ključnih omrežij
gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),
Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M
1:5.000),
Karta 4: Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz
gospodarske javne infrastrukture
(M 1:5.000).
(5) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.
3. člen
(obvezne priloge OPN )
(1) Obvezne priloge vsebujejo:
- izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov
- prikaz stanja prostora
- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
- obrazložitev in utemeljitev OPN
- povzetek za javnost
- in okoljsko poročilo.
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji
pomen:
Antenski stolp oziroma steber je samostoječ objekt, namenjen
javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na
terenu.
Atrijska hiša je enostanovanjska nizka stavba v nizu z ograjenim
notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski
prostori. Stavbe v nizu imajo enake višinske gabarite. Če se
gradijo več kot tri atrijske hiše, imajo lahko naslednje tri hiše
drugačne gabarite kot predhodne tri.
Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo
avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za
varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje
potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo
izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in
s predpisi določeno opremo.
Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna
površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno
vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
Železniška postaja je poslopje in zgradba, namenjena vodenju
železniškega prometa in dejavnosti upravljavca.
Železniško postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za
varno vstopanje in izstopanje potnikov.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih
površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s
standardom SIST ISO 9836.
Dopustna izraba prostora (DIP) določa merila za velikost
objektov na parceli namenjeni gradnji.
Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) je razmerje med površino
zelenih in tlakovanih odprtih površin, namenjenih zunanjemu
bivanju, ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta, ne služijo kot
prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr.
dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter
celotno površino parcele namenjene gradnji.
Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta,
vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin,
ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih
površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture
na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni
zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z
ločenima vhodoma in ločenima parcelama namenjenima gradnji.
Družinska hiša je nizka prostostoječa eno- ali dvostanovanjska
stavba.
Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne
potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja,
ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo
štejejo tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).
Faktor izrabe (FI) parcele namenjene gradnji je razmerje med BTP
objektov nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji.
Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo
neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras
ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe,
inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.
Faktor zazidanosti (FZ) parcele namenjene gradnji je razmerje
med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže objekta
nad terenom in površino parcele namenjene gradnji. Pri tlorisni
projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne
upoštevajo balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine vseh
enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in
izvoza iz kleti.
Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju
podstrešnega prostora.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so
namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom,
ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z
zakonom ali odlokom Občine Kidričevo, kakor tudi drugi objekti in
omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na
okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno
infrastrukturo. Gradbeni inženirski objekt je namenjen
zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov,
ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah
(infrastrukturni objekti in podobno).
Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno
gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu
oziroma je predvidena njihova ureditev.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov
objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.
Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena
vsakomur.
Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni
promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji,
določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na
njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.
Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne,
nezahtevne ali enostavne objekte.
Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad
vencem stavbe pod poševno streho.
Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in
gradnjo novega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak
odstranjenemu objektu.
Naselje je strnjeno območje grajenih stavb različnih namembnosti
s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in
območje površin, predvidenih za širitev.
Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi
predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo
območje poselitve.
Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP
nestanovanjskih površin.
Nestanovanjska kmetijska stavba je objekt, ki je podvržen
tehnološkim procesom kmetijske proizvodnje: stavbe za rejo živali:
hlev, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska
klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice,
lope ipd.
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski
objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov,
skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju
oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma
stenske table, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na
druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne
razsvetljave, transparente in podobno.
Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za
katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje.
Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine,
namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine
ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi,
parkirišča, prostori za ekološke otoke).
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt
odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje
gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in
odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z
odpadki.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko
stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so
arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in
funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v
večstanovanjski stavbi.
Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro
mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno
opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško
igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam,
lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu
parka ali drugega območja.
Pešpot je pot, namenjena in primerna samo za pešce.
Plakatni stebri so objekti za oglaševanje. Po obliki se delijo
na okrogle in na tristrane plakatne stebre.
Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo.
Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom
gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v
fizične strukture na terenu in pod njim.
Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe odloka
izvedbenega prostorskega načrta Občine Kidričevo, razen v primeru,
kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz
finančnih razlogov (investicija bi bila več kot dvakrat dražja) ni
mogoče oziroma je finančno neutemeljeno. Odstop mora biti
obrazložen in utemeljen v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja.
Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče v širini 5 m za vodotoke 2. reda (Polskava, Reka,
itd.).
Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z
geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode
ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti
ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno
ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski
elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri
stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena
prostornina ne poveča za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s
spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture.
Regulacijska linija je črta, ki obstoječe in predvidene javne
površine ločuje od površin v zasebni lasti.
Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob
upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih
vidikov.
Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v
obstoječem objektu.
Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni
zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi
osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge
storitvene dejavnosti.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP
namenjenih prebivanju.
Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko
vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma
zemljiška parcela, namenjena graditvi objektov.
Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena
začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb,
starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski
domovi, delavski domovi, domovi za stare, domovi za terapevtske
skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za
skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov,
ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in
bivalne ateljeje.
Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine,
namenjene uresničevanju športne rekreacije, kakovostnega športa in
vrhunskega športa. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za
dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in
tenis in podobno, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča) s
prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter
površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske
dirke.
Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine,
namenjene uresničevanju kakovostnega športa in vrhunskega športa
(vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega
več športnih objektov in naprav za različne športe v večjih
športnih centrih z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče
infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter
specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom,
regatni center, smučišča in žičniške naprave ipd.).
Varovalna ograja kot nezahtevni objekt je ograja, namenjena
fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest
ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč,
nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v
katerih se opravlja dejavnost, in je visoka do 2,20 m.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor,
določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi
v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma
izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te
infrastrukture.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanj (vila, vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok,
stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
Višina objekta, stavbe je razdalja med najnižjo koto objekta na
terenu in najvišjo točko na slemenu stavbe s poševno streho (eno
ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. Dopustno višino
objekta lahko presegajo: dimnik, zaključek inštalacijskega bloka in
objekt ali naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. V
primeru gradnje na nagnjenem terenu se dopustna višina objekta meri
od najnižje kote objekta na terenu.
Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje
voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode,
ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami,
regulacije vodotokov.
Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči.
Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih
stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim
objektom. Če se gradijo več kot tri vrstne hiše, lahko imajo
naslednje tri hiše drugačne gabarite kot predhodne tri.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt
v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna
vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna
dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s
področja graditve objektov.
Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število
oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je
obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo
okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi
predpisi.
Zbirni center odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit
prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji
iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij ali jih
izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje
posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali
njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica
nevarnih frakcij, kjer se te frakcije začasno skladiščijo.
Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno
ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem
mestu. Zbirno mesto ni na javni površini in ga zagotavljajo
uporabniki. Zbirno mesto mora biti urejeno tako, da je zagotovljena
higiena in da nima vplivov na javno površino ali sosednje
objekte.
Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti)
ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so
ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo
kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v
prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov
ter drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz
drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih
državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se
uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike
in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni
kot nevtralni za moške in ženske.
5. člen
(pomen kratic)
(1) Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu odloka imajo
naslednji pomen:
Preglednica 1: obrazložitev kratic.
BEP
bruto etažna površina
BTP
bruto tlorisna površina
DIP
dopustna izraba prostora
DOF
digitalni ortofoto
DOBP
delež odprtih bivalnih površin
DLN
državni lokacijski načrt
DPN
državni prostorski načrt
EO
enostavni objekt
EUP
enota urejanja prostora
FZ
faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji
FI
faktor izrabe parcele namenjene gradnji
GJI
gospodarska javna infrastruktura
LN
lokacijski načrt
NO
nezahtevni objekt
NRP
območje namenske rabe prostora
NNO
nizkonapetostno omrežje
OLN
občinski lokacijski načrt
OPPN
občinski podrobni prostorski načrt
PGD
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje
PIP
prostorski izvedbeni pogoji
PNRP
podrobnejša namenska raba prostora
PM
parkirno mesto
PRS
Prostorski red Slovenije
RPE
register prostorskih enot
SN
srednja napetost
SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
TP
trafo postaja
UN
urbanistični načrt
ZN
zazidalni načrt
6. člen
(varstveni in pravni režimi)
(1) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu
stanja prostora (obvezna priloga k OPN ), ki se ga sproti obnavlja.
Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v
prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov Zakona o
kmetijskih zemljiščih (ZKZ), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1),
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o ohranjanju okolja (ZON),
Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Zakon o vodah (ZV-1),
itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno
upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v
upravnem postopku.
II. STRATEŠKI DEL
II.1 SPLOŠNE DOLOČBE
7. člen
(splošne določbe)
(1) Strateški del OPN določa:
· izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
· zasnovo prostorskega razvoja,
· zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra lokalnega pomena,
· območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje,
· območja razpršene poselitve,
· usmeritve za razvoj poselitve,
· koncept prostorskega razvoja občinskega središča
Kidričevo,
· usmeritve za razvoj v krajini,
· usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
· usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
8. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Splošna izhodišča
1. Prostorska strategija izhaja iz gospodarskih, družbenih in
okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Kidričevo in
njenega širšega območja.
2. Prostorska strategija upošteva načela vzdržnega prostorskega
razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Odloka o strategiji prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt,
99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B; v nadaljevanju OdSPRS) in Uredbe o
prostorskega redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 –
ZPNačrt, 99/07 in 57/12 – ZPNačrt-B) ter drugih evropskih in
mednarodnih dokumentov in priporočil.
3. Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne
dokumente, ki prostorsko vključujejo Občino Kidričevo, kot so
Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni
razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Območni
razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007-2013.
4. Prostorska strategija upošteva razvojne dokumente posameznih
nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni
ravni.
5. Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov,
programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave,
varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh
varovanja.
(2) Prostorska izhodišča
1. Občina Kidričevo obsega osrednji del ravnine Dravskega
polja.
2. Občina, s površino 72 km2 in 6620 prebivalci (Statistični
urad RS, SI-STAT podatkovni portal, julij 2012), spada med srednje
velike slovenske občine.
3. Občino Kidričevo sestavlja 18 naselij: Apače, Cirkovce,
Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem
polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane,
Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče,
Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.
4. Občinsko središče je naselje Kidričevo.
5. Zaradi bližine se, v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti,
poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi, celotno območje
občine gravitacijsko navezuje na mesto Ptuj, kot bližnje regionalno
središče nacionalnega pomena ter v manjši meri tudi na mesto
Maribor, kot središče mednarodnega pomena.
9. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Splošni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo: Ob
upoštevanju izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine
Kidričevo enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji
in so združeni v naslednje vsebinske skupine:
· skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj,
· skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi
značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve,
· optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru,
· zagotoviti enakomeren dostop do dobrin skupnega pomena,
· prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših
naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih
središč,
· dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost
infrastrukturnih omrežij,
· preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo
prostora,
· prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb
za ekološko ravnovesje,
· ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne
dediščine.
(2) Prioritetni cilji prostorskega razvoja Občine Kidričevo:
Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja Občine Kidričevo ter
strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti
v prostoru pa so nekateri cilji prostorskega razvoja Občine
Kidričevo natančneje opredeljeni:
· prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v
sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami,
· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih
dejavnosti v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v
katera bo usmerjan razvoj poselitve v občini,
· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih
dejavnosti v občinskem središču in v oskrbnem središču Cirkovce in
Lovrenc na Dravskem polju,
· zagotovitev prostorskih pogojev za širitev sekundarnih in
terciarnih proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v
občini, širitev območja industrijske proizvodnje, ureditev
gospodarske cone,
· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev športno
rekreativnih dejavnosti in vzpostavitev sistema zelenih površin
vključno s prenočitvenimi zmogljivostmi v občinskem središču,
· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih
dejavnosti v občini,
· zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in
dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - dopolnjevanje
prometnega omrežja in navezava omrežja na novo zgrajene prometnice
ter razvoj javnega potniškega prometa in ostalih trajnostnih oblik
mobilnosti,
· zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja in zdravja v
občini - gradnja okoljske infrastrukture,
· zagotovitev prostorskih pogojev za povečan obseg izkoriščanja
mineralnih surovin v gramoznici v Pleterjah,
· zagotovitev prostorskih pogojev za širitev vrtnarske
proizvodnje na zahodnem robu naselja Kidričevo z možnostjo
izkoriščanja biomase za ogrevanje,
· zagotovitev prostorskih pogojev za izvedbo komasacij stavbnih,
gozdnih in kmetijskih zemljišč ter melioracij s spremljajočo
infrastrukturo
· zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev
na območju občine - plinovoda M 1/1 na odseku Ceršak–Kidričevo,
vzporednega plinovoda M 1/1 na odseku Kidričevo–Rogatec, plinovoda
M9 Lendava–Kidričevo, plinovoda M9 Kidričevo–Vodice, vzporednega
plinovoda R15/1, razširitev kompresorske postaje Kidričevo,
daljnovoda DV 2x400 kV na odseku Cirkovce–Pince.
II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti)
(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih,
degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj
obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred
novogradnjo. Širitve naselja so načrtovane le, kadar znotraj
naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitve so
prvenstveno usmerjene na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe
naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč,
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna
(izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko
pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih
območij) in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
(2) Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški
objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno
zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo
navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine.
(3) V območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno ne načrtuje
nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in
njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo
fragmentacije naravnih območij.
(4) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi pri
gradnji objektov izven poselitvenih območij, naj se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti se
zlasti zagotavlja na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih
območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst.
(5) Občina zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo zadostnega
števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov
predvsem v občinskem središču Kidričevo in nanj navezano naselje
Njiverce. Območje naselja Kidričevo, zahodno in severno od
obstoječe pozidave, je območje za fazno širitev stanovanjskih
dejavnosti v naselju Kidričevo. Občina v manjšem obsegu zagotavlja
tudi možnosti za stanovanjsko gradnjo in sicer predvsem
organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v
naseljih Apače, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Njiverce,
Stražgonjca in Šikole. Občina v manjši meri zagotavlja možnosti za
stanovanjsko gradnjo v preostalih naseljih. Pri določanju prostora
za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo
prostora z zagotavljanjem strnjene gradnje, varčevanjem z energijo,
materialnimi sredstvi in usmerjanjem stanovanjske gradnje v
območja, ki jih je mogoče racionalno komunalno opremiti.
(6) Razvoj gospodarskih dejavnosti bo občina zagotavljala na
območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve
obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo
gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno
opremljanje. Območje zahodno od obstoječe industrijske cone Taluma
je območje za širitev proizvodnih dejavnosti v naselju Kidričevo.
Območje zahodno od AC priključka v Zgornji Hajdini je območje
prednostne umestitve gospodarske cone skupaj z občino Zgornja
Hajdina. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti bo občina
upoštevala tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in
rabami prostora.
(7) Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in
prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko
infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.
Območje med železniško progo in glavno južno vpadnico v naselje je
območje za ureditev turistično-rekreacijskega centra v naselju
Kidričevo. Območje zahodno od obstoječ pozidave naselja Kidričevo
ter severno od pozidave je območje za fazno širitev športno -
rekreacijske dejavnosti in ostalih zelenih površin v naselju
Kidričevo (trim steze, pešpoti, učne poti,…). Območje severno od
Polskave v skrajnem jugozahodnem delu naselja Gaj je območje
športno turističnega centra - strelišča s spremljajočimi
dejavnostmi skupaj z delom območja v občini Slovenska Bistrica.
(8) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno
razvijale na dosedanjih območjih namenjenih za kmetovanje in
gozdarstvo. Območje kmetijskih površin južno od obstoječe vrtnarske
proizvodnje je območje za širitev te kmetijske proizvodnje v
naselju Kidričevo.
(9) Druga prednostna območja za razvoj v občini Kidričevo so:
širitev območja izkoriščanja mineralnih surovin južno in zahodno od
obstoječe gramoznice v Pleterjah, širši koridor južno od
obstoječega visoko napetostnega daljnovoda koridor je širše območje
za umestitev daljnovodne energetske povezave Cirkovce-Krško,
Cirkovce-Pince, Cirkovce-Podlog, Maribor-Cirkovce, širši koridor
južno od obstoječega regionalnega plinovoda je območje za umestitev
plinovodne energetske povezave Ceršak–Kidričevo, Kidričevo–Rogatec,
Lendava–Kidričevo, Kidričevo–Vodice, R15/1.
11. člen
(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)
(1) Občino Kidričevo sestavlja 18 naselij: Apače, Cirkovce,
Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem
polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane,
Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče,
Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.
(2) Naselje Kidričevo je občinsko središče, ki ima vse funkcije
pomembnejšega lokalnega središča, ki zadovoljuje ostala naselja v
občini. Naselje ima upravne, oskrbne, gospodarske,
vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športno-rekreacijske, kulturne
funkcije. Je tudi v celoti opremljeno z javno gospodarsko
infrastrukturo. Funkcije, ki jih naselje Kidričevo ne more
zagotoviti samostojno, dopolnjuje v navezavi z drugimi
pomembnejšimi naselji znotraj regije, predvsem mestom Ptuj kot
središčem nacionalnega pomena, Slovensko Bistrico kot medobčinskim
središčem in Mariborom kot nacionalnim središčem mednarodnega
pomena.
(3) Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna. So pretežno
bivalna območja z ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Čeprav ta upada
oziroma se koncentrira na posamična večja kmetijska gospodarstva,
pa so vsa naselja tudi oblikovno še kmečka naselja, zato se v njih
ohranja kmetijska dejavnost s sočasnim razvojem servisnih in
obrtnih dejavnosti. Te naj bi zadovoljevale potrebe naselja in
občine.
(4) Nekoliko večjo funkcijo oskrbnega, storitvenega, družbenega
in obrtnega središča imata, ob bivanjski in kmetijski dejavnosti,
tudi naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce. Naselji
izpolnjujeta vlogo lokalnega središča. Naselji imata poleg dobro
razvitih primarnih dejavnosti, v manjšem merilu kot občinsko
središče, razvite tudi terciarne in kvartarne dejavnosti,
primanjkujejo pa sekundarne dejavnosti. Ostala naselja v občini
nosijo predvsem bivalno in kmetijsko funkcijo in nimajo večje vloge
v omrežju naselij.
(5) Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim
razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo
(pomembnejših) lokalnih središč.
12. člen
(vloga in funkcija občinskega središča Kidričevo)
(1) Naselje Kidričevo se razvija in krepi kot občinsko središče
s funkcijami pomembnejšega lokalnega središča. Naselje ima tudi
posamezne funkcije regionalnega in nacionalnega pomena kot
zaposlitveno središče (tovarna Talum d.d.). Naselje ima dobro
razvite sekundarne dejavnosti ter terciarne in kvartarne
dejavnosti. Znotraj občine je naselje Kidričevo prostor z največ
možnosti za zaposlitev in najboljšo dostopnostjo do kulturnih,
izobraževalnih, zdravstvenih in oskrbnih storitev.
(2) Stanovanjsko vlogo naselja Kidričevo dopolnjuje naselje
Njiverce.
(3) Naselje bo krepilo svojo vlogo osrednjega gospodarskega,
proizvodnega, zaposlitvenega, oskrbovalnega, storitvenega,
športno-rekreacijskega in izobraževalnega središča. V ta namen se
bo omogočal razvoj gospodarskih, proizvodnih, oskrbnih,
storitvenih, športno-rekreacijskih, turističnih, družbenih in
izobraževanih dejavnosti ter ureditve za pešce in kolesarje v
naselju. Zagotavljale se bodo zadostne površine za dejavnosti, ki
prinašajo nova delovna mesta za okoliško prebivalstvo in zadostne
površine za poselitev. Občinsko središče Kidričevo skupaj z delom
naselja Njiverce je predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve.
Naselje Kidričevo že zdaj predstavlja pomembno športno-rekreacijsko
središče, njegova vloga pa se bo okrepila z izoblikovanjem
športno-rekreacijske turistične dejavnosti.
(4) Za občinsko središče Kidričevo skupaj z delom naselja
Njiverce se izdela urbanistični načrt.
13. člen
(vloga in funkcija lokalnih središč)
(1) Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce bosta ohranili
in krepili svojo vlogo lokalnih središč s funkcijo manjših oskrbnih
središč za podeželsko gravitacijsko zaledje. Naselji zagotavljata
del storitvenih, obrtnih, proizvodnih, oskrbnih in družbenih
dejavnosti. Zagotavljata možnosti za vsakodnevno oskrbo in osnovno
izobraževanje. Za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce se
predvideva zmerni razvoj poselitve.
14. člen
(vloga in funkcija drugih naselij)
(1) Druga naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo
pomembnejše vloge v omrežju naselij. Ta naselja se bodo razvijala v
okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in
omejitve. Občina bo v teh naseljih ohranjala poselitev.
(2) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo
imela naselja in posamezne lokacije izven naselij s turističnim
pomenom oziroma potencialom. Lokacije in naselja s turističnim
potencialom so potencialne lokacije za razvoj turizma znotraj
naselij ali druge turistične točke v občini. Ena takih je načrtovan
športno-turistični center ob robu naselja Spodnji Gaj pri
Pragerskem.
15. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Občina Kidričevo je s sosednjimi občinami povezana preko
cestnega in železniškega omrežja, ki občino povezujejo tudi s
sosednjimi državami (Republika Hrvaška).
(2) Temeljne smeri prometnega povezovanja potekajo preko:
· A4 Fram-Hajdina-Gruškovje (Republika Hrvaška),
· G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi
(Republika Hrvaška),
· G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje (Republika Hrvaška),
· R2-432 Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina.
· železniške proge Pragersko-Hodoš (Republika Madžarska).
(3) Glavna cesta prvega reda G1-2 Slovenska
Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi predstavlja osrednjo
prometnico, ki občinsko središče in ostala naselja v občini
povezuje z mestom Ptuj, kot središčem nacionalnega pomena. Ta
prometnica se navezuje na avtocesto A4 Slivnica pri
Mariboru-Hajdina-Gruškovje in G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje.
(4) Čez osrednji del občine poteka železniška proga
Pragersko-Hodoš ob kateri je predviden drugi tir glavne železniške
proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. (Republika Hrvaška).
(5) Vsa naselja v občini so neposredno preko regionalne ceste
drugega reda (R2-432) Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina,
regionalne ceste tretjega reda (R3-711 odsek 9013)
Rače-Kungota-Kidričevo in posredno preko lokalnih cest povezana z
občinskim središčem.
(6) Navedene prometnice predstavljajo temeljne smeri prometnega
medobčinskega, regijskega in meddržavnega povezovanja.
(7) Razvoj poselitvenega in prometnega omrežja mora potekati
usklajeno.
(8) Osrednje razvojne osi v občini so pas ob regionalni cesti in
pasovi ob lokalnih cestah v smeri Stražgonjca – Lovrenc na Dravskem
polju (LC 165010) in orientaciji lokalnih cest od Kungote pri Ptuju
– Kidričevo- Apače. Ob njih se bo omogočal in spodbujal
intenzivnejši razvoj.
(3) Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z
načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav.
V vseh naseljih je potrebno zagotoviti varno odvijanje peš
prometa.
(4) Železniško omrežje se posodobi in dopolni.
16. člen
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se bodo
ohranjale, na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo
spodbujala ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo bo skrbelo za
ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem
kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru bo kmetijska
dejavnost opravljala skladno in v sorazmerju s pridelovalnim
potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in
okoljevarstvenih ciljev.
(2) Na celotnem območju občine bo dan poudarek sonaravnemu
načinu kmetovanja z upoštevanjem pravil kmetijsko – okoljskega
programa RS. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo ustavljalo s
spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v
občini, se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje
dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo,
zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob
nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji
ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
(5) Na območjih izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno
izvajati sanacijo sočasno z izkoriščanjem in zagotoviti končno
sanacijo območja pridobivalnega prostora v skladu z rudarskim
projektom ter spremljanje izvajanja sanacijskih ukrepov. Nelegalne
površinske kope v občini se sanira brez izkoriščanja mineralnih
surovin, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo,
ustreznejšo namembnostjo.
17. člen
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Na območjih naravnih kakovosti krajine, predvsem
severno-vzhodni del občine, je treba zagotavljati ohranjanje
biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka
ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim
vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA
IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
18. člen
(splošne določbe za razvoj GJI)
(1) Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako
da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba
ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski
razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in
komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati
bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve,
ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za
optimalno oskrbo prebivalcev.
(2) Infrastrukturna omrežja se razvijajo skladno s potrebami
prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih
zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je
potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in
energetske infrastrukture.
(3) Načrtuje se obnovitev in dograditev neustreznih ali
pomanjkljivih infrastrukturnih omrežij. Obnova infrastrukturne
opreme se izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij.
(4) Praviloma infrastrukturni vodi potekajo po javnih površinah
in infrastrukturnih koridorjih. Gradnja infrastrukturnega omrežja
je izjemoma dovoljena na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri
čemer je potrebno v največji možni meri na zemljiščih vzpostaviti
prvotno stanje. Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno
usmerja izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij
naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih
območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih
območij).
(5) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je
pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene
pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.
(6) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je
potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu
se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke
izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo
gradnje.
(7) Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje
energetske objekte), naj se ne načrtuje na najpomembnejših delih
ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območij.
(8) Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(9) Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno
vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se ustrezno
sanira.
(10) Sončne elektrarne se prednostno umešča na strehe obstoječih
objektov.
(11) Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav
in objektov se urejajo z OPPN.
II.4.1 Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja
prometne infrastrukture
19. člen
(ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj
občine)
(1) Ključnega pomena za razvoj občinskega središča Kidričevo in
same občine s področja prometne infrastrukture so naslednje
prometne ureditve:
· nova povezava z avtocesto Slivnica - Draženci – [Gruškovje] na
severozahodnem robu naselja,
· izgradnja zahodne obvoznice Kidričevo, ki se načrtuje z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
· rekonstrukcija križišča v krožišče na R2-432/1285 na stac.
7500 (Tovarniška cesta),
· ureditev ceste R2-432/1285 od stac. 5320 do 7400,
· prometno železniški terminal na območju železniške postaje v
Kidričevem,
· izgradnja drugega tira glavne železniške proge št. 40
Pragersko – Središče – državna meja,
· elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko –
Hodoš.
20. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno infrastrukturo v občini sestavljajo glavne državne
ceste in kategorizirane občinske ceste - lokalne ceste in javne
poti. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih
površin za mirujoči promet. Prometno infrastrukturo je potrebno
ohranjati v dobrem stanju; skladno s potrebami se izvaja
vzdrževanje, prenove in rekonstrukcije.
(2) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra
prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem,
regionalnim središčem Ptuj, nacionalnim središčem Maribor,
medobčinskim središčem Slovenska Bistrica in ostalimi sosednjimi
občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost
povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na
poslabšanje kvalitete bivanja (državne ceste skozi naselja,
priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest), ali ogroža
varnost cestnega prometa.
(3) Z izgradnjo zahodne obvoznice bo del prometa preusmerjen na
to novo prometnico, kar bo razbremenilo promet na ostalih
navezovalnih cestah skozi Kidričevo, kar bo prispevalo tudi k
varnosti v prometu. Hkrati z obvoznico bodo zgrajene nove
navezovalne povezave na samo obvoznico.
(4) Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne
mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in
peš povezav.
21. člen
(lokalno cestno omrežje)
(1) Občina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in
javne poti skladno s potrebami, prednostno pa cestne povezave, ki
vodijo v občinsko središče. Glede na potrebe, se ob cestnih
povezavah uredijo kolesarske poti ali peš poti oziroma
pločniki.
(2) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se
na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije
ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste
izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(3) Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega
profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 in v območjih naselij s
kolesarsko stezo in pločnikom ali posebna površina za kolesarje in
pešce.
(4) Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje
obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
(5) Za zagotovitev kar najboljših povezav lokalnega središča in
drugih naselij v občini so potrebne sanacije, obnove in
rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja.
22. člen
(železniško omrežje)
(1) Skozi občinsko središče in preko območja Občine Kidričevo
poteka mednarodna železniška povezava Pragersko – Hodoš. Občina bo
podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem območju z
vsemi spremljajočimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na
prometnih stičiščih.
(2) Občina bo zagotovila prostorske pogoje za lociranje drugega
tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središče – državna
meja.
(3) Uredijo se nova izven nivojska križanja železniške proge s
cestnim omrežjem.
23. člen
(prometni terminal)
(1) Občina bo zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno
železniškega terminala na območju železniške postaje v
Kidričevem.
(2) Občina bo ob sledenju ciljem trajnostne mobilnosti
zagotovila fizično integracijo vseh prometnih podsistemov v okviru
intermodalnega oz. skupnega potniškega terminala.
(3) S tem namenom bo občina zagotovila prostorske pogoje za
umestitev prometno železniškega terminala na območju železniške
postaje v Kidričevem, ki se bo navezal na glavno avtobusno postajo
v Kidričevem, ki je v radiju 5 minutne peš dostopnosti.
(4) Železniška postaja in osrednje avtobusno postajališče v
naselju Kidričevo se povežeta preko omrežja pešpoti in kolesarskih
poti. Na območju železniške postaje se načrtuje postavitev
pokritih/zavarovanih parkirišč za kolesa in lociranje »P+R«
parkirišča.
24. člen
(omrežje kolesarskih in pešpoti ter drugih rekreacijskih
poti)
(1) Občina bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj
kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Občini Kidričevo kot
obliko dodatne ekološko naravnane turistične rekreacije oziroma
rekreacije za potrebe svojih prebivalcev.
(2) Skozi Občino Kidričevo poteka daljinska kolesarska pot D5
(Poljčane – Majšperk – Ptuj – Ormož) in sicer po regionalni cesti
Majšperk – Lovrenc na Dravskem polju – Hajdina.
(3) Občina podpira kolesarjenje kot obliko rekreacijske oziroma
prostočasne dejavnosti tudi po ostalih cestah v občini.
25. člen
(zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje, dopolnjevanje
in posodabljanje javnega potniškega prometa na ravni občine in
regije)
(1) V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega
potniškega prometa. Zagotovi se fizično integracijo prometnih
podsistemov, s čimer bo uporabnikom omogočeno učinkovito
prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega
načina, pa tudi v kombinaciji avtobusnega in železniškega
prevoza.
(2) Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji
Slovenska Bistrica – (Kidričevo) – Ptuj, (Kidričevo) – Ptuj –
Maribor, Kidričevo – Majšperk. Občina ima organiziran šolski
avtobusni prevoz. Linija šolskega avtobusa poteka skozi vsa naselja
občine, razen skozi naselja v severnem delu občine (Kungota pri
Ptuju, Njiverce, Starošince, Stražgonjce). Vsa naselja v občini so
opremljena z avtobusnim postajališčem. Novo avtobusno postajališče
je predvideno na severozahodnem delu naselja Apače.
(3) Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med
vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega
potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe
osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov.
Racionalizacija javnih potniških prevozov se zagotovi z
združevanjem šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom. S tem se
poveča tudi standard dostopnosti javnega potniškega prometa.
(4) Avtobusna postajališča se umešča v bližino oz. ob večje
generatorje prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na
ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi
dostopnosti.
26. člen
(mirujoči promet)
(1) V občinskem središču Kidričevo se zagotavlja ustrezno
število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar
se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi
hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z
ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter
stanovalce.
(2) Po potrebi se dogradi parkirišča ob obstoječih javnih
objektih, predvsem ob spremembah namembnosti obstoječih objektov
skladno s potrebami teh objektov.
(3) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih
turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, in kadar je to
potrebno.
II.4.2 Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti s področja
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
27. člen
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture)
(1) Na območju občine se vzpostavijo infrastrukturna omrežja ter
rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z
namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske
opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni
in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v
občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske
problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe
naselja Kidričevo in oskrbnih središč ter zagotavlja minimalno
komunalno opremljenost manj razvitih območij.
(4) Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih
zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bosta načrtovanje in
gradnja novih ter nadgradnja in prenova omrežij infrastrukture
praviloma potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje
oziroma skladno s prostorskim razvojem. Občina bo razvijala
okoljsko in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj usklajenih
smereh:
· s sanacijo stanja - na vseh obstoječih stavbnih zemljiščih, na
katerih infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov,
je treba izvesti sanacijo stanja, da bo omogočena priključitev
objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme.
· z opremljanjem razvojnih območij v naseljih s potrebno
infrastrukturo v minimalnem obsegu: javno vodovodno omrežje,
kanalizacijsko omrežje (če ga je treba izvesti v skladu z
operativnimi programi za odvajanje in čiščenje odpadne vode),
elektroenergetsko omrežje ter javno cestno omrežje. Za vsa nova
stavbna zemljišča je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno
opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in
pričakovanimi viri za pokritje stroškov. Pri tem je treba uskladiti
opremljanje zemljišč med občino, distribucijskim podjetjem za
oskrbo z električno energijo, morebitnimi ponudniki komunikacijskih
storitev in investitorji.
(5) Za vse nove investicije se izdela programe opremljanja.
(6) Z ustreznim prostorskim načrtovanjem je treba zagotoviti
smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve
naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje
omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih
vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture
praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi,
vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne
sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne
smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena
večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar
povečuje možnosti za njihovo ustreznejše vključevanje v
prostor.
(7) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij
zagotavlja tudi sanacija obstoječih stavbnih zemljišč, se izvajajo
prioritetno.
(8) Za gradnjo infrastrukturnih vodov gospodarske javne
infrastrukture po zasebnih zemljiščih je potrebno pridobiti
služnostno pravico lastnika tangiranega zemljišča. Zato je treba za
novogradnje praviloma pripravljati občinski podrobni prostorski
načrt za načrtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s
katerimi je možno pridobiti zemljišča za gradnjo tudi z uporabo
instituta prisilne služnosti oz. razlastitve.
(9) Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave
praviloma izvajajo podzemno in le izjemoma nadzemno v primeru, če
podzemna izvedba lahko bistveno ogrozi dele območij ohranjena
narave. Slednje velja tudi za območja kulturne dediščine z izjemo
arheološke dediščine.
(10) Občina ima za celotno območje občine izdelan lokalni
energetski koncept, s katerim bodo programirane nadaljnje
aktivnosti povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in
rabe obnovljivih virov energije. S tem se postavi okvir za
zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka,
zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.
28. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Na celotnem območju Občine Kidričevo je potrebno zagotoviti
izvajanje javne službe vodooskrbe.
(2) Območje občine Kidričevo je v celoti oskrbovano z vodo iz
javnega vodovodnega omrežja. Občina je priključena na vodooskrbni
sistem Ptuj in Slovenska Bistrica. Črpališči se nahajata v naselju
Šikole in Skorba (Občina Hajdina). Iz črpališča Šikole se
oskrbujejo naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem, Cirkovce,
Stražgonjca, Šikole, Starošince, Pongrce, Jablane, Dragonja vas in
Mihovce. Ostala naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz črpališča
Skorbe.
(3) Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo
tako, da varuje obstoječe in potencialne vodne vire in izvaja
gradnjo novih ter prenovo obstoječih delov vodovodnega sistema.
(4) Na območju občine je zgrajen globinski vodnjak Župečja vas.
Predvidena je povezava sistemov Ptuj - Slovenska Bistrica,
avtomatizacija vodovodnih vozlišč in zamenjava oziroma dograditev
vodovodnih cevovodov, kjer je predvidena gradnja nove prometne,
energetske ali komunalne infrastrukture.
(5) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne,
komunalne ali energetske infrastrukture, se predvidi dograditev
oziroma obnova (zamenjava) vodovodnega cevovoda.
(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse
obstoječe vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne
vode. Vodne vire se ščiti pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim
izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih
virov.
(7) Zaželeno je, da se kljub priključku na javno vodovodno
omrežje, z namenom zmanjšanja porabe pitne vode izkoristi možnost
uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.
(8) Vodovarstveno območje: Pri vseh posegih v prostor je
potrebno upoštevati predpise, ki varujejo vodovarstveno območje za
vodno telo vodonosnika Dravsko-Ptujsko polje.
29. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odplakami bo
zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih
strnjenih urbanih površin) in na območjih proizvodnih površin, v
skladu z izhodišči OdSPRS.
(2) Del območja Občine Kidričevo (naselje Kungota pri Ptuju) je
priključeno na centralno komunalno čistilno napravo Ptuj. Centralna
komunalna čistilna naprava Ptuj ima kapacitete za 38.000 PE, njeno
prispevno območje pa obsega mesto Ptuj in nekatera primestna
naselja. Preostalo območje Občine Kidričevo je priključeno na
centralno komunalno čistilno napravo Apače. Čiščenje odpadnih voda
bo občina izvajala preko čistilne naprave v Apačah (za odpadno vodo
s kapacitete približno 8.500 PE) in fekalne vakumske postaje v
Cirkovcah. V Občini Kidričevo je zgrajeno le fekalno kanalizacijsko
omrežje, medtem ko obstoječe meteorne kanalizacije ni in tudi ni
predvidena. Meteorne vode se odvajajo disperzno, tam kjer je to
potrebno, preko ponikovalnic.
(3) Predvidena je izgradnja sekundarnega (fekalnega)
kanalizacijskega sistema Kungota, kanalizacijskega sistema
Kidričevo, Njiverce, Apače in kanalizacijskega sistema Apače –
Šikole. Javna kanalizacija v naselju Starošince se bo povezala na
sistem kanalizacije v Brunšviku (Občina Starše).
(4) V območju manjšega pojava razpršene gradnje in razpršene
poselitve v občini je predvideno zbiranje in odvoz greznične
blatenice na čistilno napravo ali individualni sistemi čiščenja
odpadne vode.
(5) Zastarele in dotrajane dele obstoječega kanalizacijskega
omrežja se obnavlja.
30. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na območju Občine Kidričevo ni odlagališča odpadkov. Občina
bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov
in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega
lokacija je v Gajkah - Mestna občina Ptuj.
(2) Na območju Občine Kidričevo se izvaja ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se
zagotavlja v zbirnem centru Kidričevo v Njivercah, v zbiralnicah
ločenih frakcij (na ekoloških otokih), s premičnimi zbiralnicami
nevarnih frakcij, na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih
komunalnih odpadkov ter na zbirnih-prevzemnih mestih ob prireditvah
in aktivnostih na javnih površinah, kot je to določeno s področnim
odlokom, ki ureja način opravljanje obvezne občinske gospodarske
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo.
(3) Zbirni center za kosovne odpadke se nahaja v Njivercah (k.o.
Gerečja vas).
(4) Na omenjenih lokacijah se zagotovijo potrebne prostorske
ureditve in objekti glede na tehnične standarde, ki urejajo gradnjo
zbirnih centrov. Pri teh ureditvah se upoštevajo predpisi na
področju varstva okolja in zagotavljajo rešitve, ki ne bodo
razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja.
(5) Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov.
31. člen
(zasnova omrežja in objektov s področja energetike)
(1) Energetski sistem je sklop posameznih energetskih
infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko,
zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto,
obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi,
prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma
nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva
načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti
virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju
učinkovite rabe energije.
(2) Energetska preskrba Občine Kidričevo bo temeljila na treh
energetskih virih: električni energiji, plinu in energiji iz
ostalih virov. Uporaba obnovljivih virov energije se bo spodbujala
na celotnem območju občine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo
objekti in ureditve prostorsko integrirani, in da z njimi ne bodo
povzročeni negativni vplivi na okolje.
(3) Občina spodbuja predvsem gradnjo objektov z učinkovito rabo
energije ter izkoriščanje drugih obnovljivih virov energije za
energent.
(4) Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski
koncept občine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in
porabe energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo
predvidene bodoče rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe
z energijo.
32. člen
(električna energija)
(1) Na območju občine Kidričevo so zgrajeni naslednji
elektroenergetski vodi, naprave in objekti:
· visokonapetostno prenosno omrežje (400kV, 220kV, 110 kV),
· srednjenapetostno omrežje (20 kV),
· transformatorske postaje 20/0,4 kV ter
· pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
(2) Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano
iz 110/20 kV RTP Kidričevo.
(3) Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in
podzemne izvedbe.
(4) Na območju Občine Kidričevo se nahajajo sledeči objekti za
prenos in razdeljevanje električne energije - RTP in
daljnovodi:
· RTP Kidričevo
· RTP Cirkovce (pripravlja se razširitev že obstoječega RTP)
· načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce - Krško
· načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Pince
· načrtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Podlog
· načrtovan DV 2x400 kV Maribor – Cirkovce
· načrtovana dogradnja stikališča 220/110 kV Cirkovce in prehod
iz 220 kV na 400 kV napetostni nivo
· DV 2x400 kV Maribor - Mihovce
· DV 1x400 kV Maribor – Podlog
· DV 1x400 kV Maribor – Krško
· DV1x220kV Cirkovce-Podlog
· DV 1x220 kV Cirkovce – Žerjavinec
· DV 2x110 kV Cirkovce - Zlatoličje (SD1)
· DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce I za katerega je predviden
prehod na napetostni nivo 2x110 kV
· DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce II
· DV 1 x110 kV Cirkovce - Formin
· DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo I
· DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo II
· DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidričevo III
· DV 1x110 kV Breg - Kidričevo
(5) Na območju Občine Kidričevo ima distribucijsko podjetje v
naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih
elektroenergetskih vodov in naprav - 20 kV kablovodi (KBV):
· KBV TP Halda - TP Strnišče,
· KBV TP Strnišče - TP Kidričevo 4-grad,
· KBV TP Kidričevo 4-grad - TP Kidričevo 1,
· KBV TP Kidričevo kopališče - TP Obrtna cona Kidričevo.
(6) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja,
posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne
enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(7) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se
načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter,
geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti
izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene
sprejemljivosti.
(8) Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki
tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati
prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s
prostorskimi možnostmi in omejitvami.
(9) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se
načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih
virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno,
zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov
z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.
(10) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s
koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih
območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne
dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(11) Razvoj elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v
dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti
s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem
območju občine.
(12) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP
20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4kV) bo odvisna od
povečanja obremenitev in od tega, ali se bodo pojavile slabe
napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe
elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).
33. člen
(zemeljski plin)
(1) Sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajema proizvodnjo plina,
prenos, distribucijo in skladiščenje zemeljskega plina. V Sloveniji
je proizvodnja zemeljskega plina zanemarljiva, zato bo tudi v
bodoče oskrba države odvisna od virov iz različnih držav,
proizvajalk zemeljskega plina. Zagotavlja se dolgoročno, varno in
zanesljivo dobavo iz različnih virov.
(2) Občina Kidričevo nima sekundarnega omrežja zemeljskega plina
s katerim bi oskrbovala gospodinjstva.
(3) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim
plinom se poveča pretočno fleksibilnost oziroma okrepi prenosne
plinovodne zmogljivosti.
(4) Obstoječ plinovodni sistem se okrepi tako, da omogoča
zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v
skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova
povečana raba.
(5) Za pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se
zagotavlja skladiščne prostore za zemeljski plin. Do izgradnje
lastnega skladišča za zemeljski plin se skladiščni prostor
zagotavlja v več sosednjih državah.
(6) Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se
zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in
distribucijskega plinovodnega omrežja.
(7) Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja
Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se
zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko
in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe infrastrukturne koridorje.
Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko
prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi
pogoji.
(8) Čez območje Občine Kidričevo potekajo naslednji obstoječi
prenosni plinovodi:
· M1/1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec (P800); premer 800 mm; 70
bar
· M1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec; premer 500 mm; 50 bar
· P141;MRP Pragersko - Opekarna; premer 100mm; 3 bar
· P151/1;od R15 v 2+856 - MRP Kidričevo; premer 250mm; 50
bar
· P151;MRP Kidričevo - R15 v 2+858; premer 250; 50 bar
· R14;od M1 v 38+358 - MRP Impol; premer 100 mm; 50 bar
· R15;od M1 v 38+356 - MRP Lendava; premer 250 mm; 50 bar.
(9) Na območju Občine Kidričevo se nahajata tudi Kompresorska
postaja Kidričevo in MRP Kidričevo.
(10) Na območju obstoječe KP Kidričevo je sprejeta Uredba o
državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje
Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10), prav tako pa poteka na
omenjenem območju postopek priprave državnega prostorskega načrta
za prenosni plinovod M9 Lendava – Kidričevo, s katerim je
predvidena širitev KP Kidričevo in postopek priprave državnega
prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice,
katerega območje sega do regionalne ceste Pragersko - Ptuj.
(11) Preko območja Občine Kidričevo poteka vzporedno z
obstoječim prenosnim plinovodnim R15 tudi načrtovani prenosni
plinovod R15/1.
(12) Razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja v občini bo
usmerjen v razvoj distribucijskih zmogljivosti v posameznih
naseljih, v kolikor bo to ekonomsko upravičeno.
34. člen
(drugi viri energije)
(1) Pri drugih virih energije bo občina podpirala tiste vire
energije, ki so prijaznejši okolju: biomasa, eko-derivati, plin,
solarna, vetrna energija, ipd. Predvsem se spodbuja raba
obnovljivih virov energije: predvideva se izgradnja sončnih
elektrarn (solarni paneli) na industrijskih in gospodarskih
območjih in strehah objektov na teh območjih.
(2) Izkoriščanje solarne energije s sončnimi celicami in plina
se usmerja v območje industrijske cone Talum. Območje izkoriščanja
sončne energije s sončnimi celicami se usmerja tudi na območje
deponije pepela in deponije rdečega blata.
35. člen
(zasnova omrežja in objektov elektronskih komunikacij)
(1) Občina zagotavlja komunikacijske storitve. Občina bo
usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično
tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten
pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju Občine
Kidričevo.
(2) Na območju občine sta prisotni (območje tovarne Talum) tudi
dve bazni postaji mobilne telefonije z naslednjimi
karakteristikami:
· bazna postaja Mobitel d.d. (UMTS – 29,7 dBm, GSM 900 – 47
dBm),
· bazna postaja Simobil d.d. (GSM 900 – 55,42 dBM, GSM 900 –
55,31 dBm).
(3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih
povezav mobilnih operaterjev se po potrebi gradi in dopolnjuje
omrežje baznih postaj.
(4) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito preko
oddajnika na Boču.
(5) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v
skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(6) Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in
povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih
priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične
kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih
tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev
dela. Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju
in na odročnih območjih, temu ustrezno zagotovi pripravo
infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do
interneta se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v
informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska
opremljenost izobraževalnih ustanov.
(7) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in
se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih
komunikacij. Za zagotavljanje sistema komunikacij se z zmogljivimi
prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri
ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država
– regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji).
Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s
kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja
(državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(8) Za zagotavljanje storitev brezžičnih komunikacijskih povezav
na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih
postaj. Pričakuje se povečanje števila baznih postaj, zato se
umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno
načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja
in izraženih krajinskih vrednot.
(9) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih
kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav.
Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi
kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo
na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi
posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij.
Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh
obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z
novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(10) Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje
obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove
uporabe ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav
tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega
omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi
obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja.
(11) Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z
izgradnjo avtomatskih central ter s predvideno širitvijo
telefonskega omrežja v vseh naseljih. Načrtovana je posodobitev
telekomunikacijskih enot. Kvaliteta in dostopnost
telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z
digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo
omogočalo uporabnikom več digitalnih televizijskih programov v HD
kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet
telefonijo.
(12) Obstoječe omrežje se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo
novega in zamenjavo obstoječega omrežja, z optičnimi kabli.
36. člen
(zasnova varstva okolja)
(1) Varstvo zraka
Cilj varstva zraka bo ohranjati njegovo kakovost tako, da
koncentracije škodljivih snovi v občini ne bodo presegale
dovoljenih vrednosti.
(2) Varstvo voda
Občina bo usmerjala dejavnosti v območju vodnih površin in v
njegovi vplivni okolici v preprečevanje onesnaževanja površinskih
voda na samem izvoru. Varovanje kakovosti podtalnice na območju
Občine Kidričevo bo občina izvajala s spremljanjem stanja in
izvajanja ukrepov za varovanje pitne vode v skladu s področnimi
predpisi.
(3) Varstvo pred hrupom
Občina bo izvajala varstvo pred hrupom s sprejetjem ukrepov za
preprečevanje ali postopno zmanjšanje hrupa na njegovih izvorih ter
z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v
vseh fazah prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pri
prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru
gradbenih materialov in izvedbi objektov.
II.4.3 Obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega
pomena, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem
(grajeno javno dobro)
37. člen
(zasnova odprtih javnih površin v naseljih)
(1) V občinskem središču se uredi zeleni sistem, kolesarske in
pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin.
(2) Športna infrastruktura se dopolni (širitev športnega parka,
kopališče, itd.).
(3) V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se
vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.
(4) Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi
otroška igrišča za različne starostne skupine otrok.
(5) Na odprtih javnih površinah se varuje območja zaščitenih
naravnih in kulturnih vrednot. Vsi posegi se izvajajo po določilih
službe za varstvo kulturne dediščine.
(6) Na območju registriranih arheoloških najdišč je potrebno
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturno
varstvene projektne pogoje.
38. člen
(zasnova odprtih javnih površin izven naselij)
(1) Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju ter
kolesarske in peš poti v naravnem okolju.
II.5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE
39. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Kidričevo bo zaradi prostorskih
omejitev naselij, zaradi varovanja in trajnostne rabe naravnih
virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave
in varstva kulturne dediščine usmerjen v notranji razvoj naselij s
pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in
kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v
območjih obstoječih naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni
objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi,
upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) V Občini Kidričevo so večje širitve in intenzivni razvoj
poselitve predvideni le za naselje Kidričevo, kar pomeni, da bo
občina v prvi vrsti razvoj usmerjala v občinsko središče, ki ima
tudi večjo vlogo v omrežju naselij, kot pomembnejše lokalno
središče. Večje širitve in zmerni razvoj poselitve so predvideni za
naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce, saj naselji
predstavljata oskrbni središči z vlogo lokalnih središč. Vsa ostala
naselja v občini predstavljajo območja, v katerih bo občina skrbela
za ohranjanje poselitve. Ta naselja bodo ohranjala svoj ruralni
značaj.
(3) Manjše širitve naselij, zaradi funkcionalnega ali
oblikovnega zaokroževanja naselij ter manjših širitev dejavnosti,
so dopustna v vseh naseljih. Večje širitve in intenzivni razvoj
poselitve so predvidene le v naselju Kidričevo z umestitvijo
stanovanjskih, proizvodnih, centralnih dejavnosti, športno
rekreacijskih in kmetijskih proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti
gospodarske javne infrastrukture na območja, ki so dolgoročno
opredeljena za širitev naselja. Pri načrtovanju in urejanju
podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za
delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih
dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju
(storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z
bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna
zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in
polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(4) Območja za dolgoročni razvoj poselitve, prikazana na kartah
strateškega dela odloka OPN, predstavljajo strateške usmeritve
občine za razvoj poselitve, medtem ko so območja za kratkoročni
razvoj poselitve predmet izvedbenega dela OPN.
(5) Razpršena poselitev se praviloma ne širi na kmetijska
zemljišča, oziroma se razpršeno poselitev tam, kjer je to mogoče,
ustrezno sanira (zapolnjevanje vrzeli, ustrezna komunalna
opremljenost, itd.). Umeščanje novih objektov oziroma območij za
poselitev v odprt kmetijski prostor ni sprejemljivo. Občina bo tudi
na teh območjih skrbela za ohranjanje poselitve.
(6) V območjih razpršene gradnje izven območij naselij so
dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve ter umestitev
tistih dejavnosti, ki so motečega značaja v večjih strnjenih
naseljih. Dovoljena je tudi umestitev objektov industrijske
kmetijske proizvodnje in prestavitev kmetij iz strnjenih naselij na
lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj
kmetije.
(7) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih
površin se:
· izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno
infrastrukturo,
· izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo
tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so
prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, osrednji
prostori naselij za druženje, počitek in podobno,
· poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov
urbane in ruralne strukture,
· zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin
glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo
naselja,
· v čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne
krajine s povezavami v odprt prostor.
(5) Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in
posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni
sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij
se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi
rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih
prostorov.
(6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in
zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo
se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot
na območjih razpršene pozidave, namenjenih zgoščevanju.
(7) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših
rab in dejavnosti z ustreznim komunalnim opremljanjem zemljišč.
Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno
izkoriščenih ali opuščenih objektov.
(8) Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti
nov objekt, če s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti
zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev. Nov objekt se dovoli v
okviru obstoječe parcele namenjene gradnji objekta, pri čemer se ne
smejo bistveno spremeniti vplivi na okolje dosedanjega objekta.
(9) Ob širitvi in prenovi naselij naj se v polni meri upošteva
vidik javnega potniškega prometa v smislu načrtovanja postajališč
JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje in v povezavi s
parkirno politiko.
40. člen
(usmeritve za notranji razvoj in prenovo naselij)
(1) Pri načrtovanju naselij imata notranji razvoj naselij z
aktiviranjem prostih površin in nezadostno izkoriščenih površin ter
prenova površin znotraj naselij prednost pred širitvami
naselij.
(2) V vseh naseljih občine se spodbuja njihov notranji razvoj,
kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno
izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne
urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne
razmere. Pri tem se upoštevajo merila in pogoji za določitev
velikosti parcel in objektov, brez pozidave javnih površin.
Notranji razvoj se bo prvenstveno spodbujal v naseljih kjer je
raven komunalne oskrbe nezadostna (Kungota pri Ptuju, Starošince)
ter v naseljih, kjer najdemo več prostih stavbnih površin
(primernih za gradnjo) znotraj naselja in so ta ekstenzivno
izrabljena (Njiverce, Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Šikole,
Cirkovce).
(3) Manjša območja v naselju Kidričevo, v katerih zaradi
opustitve dejavnosti ali zaradi dotrajanosti in zastarelosti
stavbnega fonda že poteka delna prenova ali je le-ta potrebna, so
območja nekdanjih farmskih objektov, območje gradu Kidričevo,
območje industrijske cone južno od železniške proge, območje gradu
Ravno polje, območje starega naselbinskega jedra in območje
kmetijskih površin znotraj urbane strukture (Lovrenc, Jablane,
Cirkovce).
(4) Z notranjim razvojem in s prenovo se določijo in izkoristijo
tiste notranje prostorske rezerve naselja, ki jih
predstavljajo:
· neustrezno izrabljena zemljišča,
· stavbni fond v neustreznem gradbenem, tehničnem ali sanitarnem
stanju,
· nezadostna opremljenost z javnimi površinami ali gospodarsko
javno infrastrukturo,
· vizualno degradirana območja,
· območja z negativnimi vplivi na kulturno dediščino, na naravne
vrednote ali na vodne vire.
(5) Z notranjim razvojem in s prenovo se zagotovijo stavbna
zemljišča za gradnjo oziroma objekte za bivanje, gospodarske ali
družbene dejavnosti s čimer se ustrezno zmanjša potreba po širitvah
naselij. Notranji razvoj in prenova se osredotočata v izboljšanje
kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih
površin, gospodarske javne infrastrukture ter odprtega prostora v
naseljih. Pri zagotavljanju notranjega razvoja naselja in
načrtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto
naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(6) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge
prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij.
Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve,
gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih, ipd.
ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost
naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega,
razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(7) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov,
ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki
vidno degradirajo prostor.
(8) Posebna pozornost se nameni notranjemu razvoju in prenovi
naselja Kidričevo in vaških jeder z ohranjenimi značilnostmi
identitete arhitekturne krajine (naselja ali dela naselja in
stavbnih kompleksov), ki jih je potrebno pri načrtovanju notranjega
razvoja in prenove obvezno upoštevati (ohranjati oz.
interpretirati).
41. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti)
(1) Razvoj obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti v območju
občine bo usmerjen v območja prostorsko združljivih dejavnosti po
načelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih enot
urejanja. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporedijo tako,
da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v
območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in
dopolnilne dejavnosti ter v območja centralnih dejavnosti. Deli
naselja, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko prestrukturirajo v
območja centralnih dejavnosti.
(3) Površine za stanovanjsko dejavnost se zagotavljajo:
· za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, dvojčki,
vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše, ipd.) na območju
občinskega središča Kidričevo,
· kot organizirana in neorganizirana gradnja eno in
dvostanovanjskih objektov v oskrbnih središčih Cirkovce in Lovrenc
na Dravskem polju,
· kot avtohtone oblike stanovanj v stanovanjskih objektih na
domačijah in v enostanovanjskih ter dvostanovanjskih objektih v
ostalih naseljih.
(4) Naselje Kidričevo je občinsko središče in je predvsem
stanovanjsko naselje novejšega tipa, ki je zraslo kot stanovanjsko
naselje ob povojni industrijski dejavnosti. Poleg stanovanjske
dejavnosti so v njem prisotne še centralne, proizvodne in
transportne dejavnosti ter posebna območja, ki so namenjena turizmu
in športu s spremljajočimi dejavnostmi. Naselje Kidričevo je skupaj
z delom naselja Njiverce predvideno za intenzivnejši razvoj
poselitve.
(5) V oskrbna središča (Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju) se
umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske,
storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. Naselji
Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce sta predvideni za zmerni
razvoj poselitve.
(6) V naseljih podeželskega tipa naj še naprej prevladujejo
stanovanjske dejavnosti, primarne dejavnosti kmetijstva ter
spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti:
· centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne
storitve, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem
v jedru naselja,
· družbene dejavnosti (ambulante, vrtci, domovi šolskih in
obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori
ipd.),
·