TERENSKE IN LABORATORIJSKE PREISKAVE ZA VIKEND HIŠO · trdnost, modul stisljivosti Povzetek Delo zajema izdelavo geotehničnega poročila, ki je osnova za nadaljnjo geomehansko analizo

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Žiga Petrič

TERENSKE IN LABORATORIJSKE PREISKAVE ZA VIKEND HIŠO

Projektna naloga

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Maribor, september 2014

I

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje


Študent: Žiga PETRIČ

Študijski program: univerzitetni, gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Borut MACUH, univ.dipl.inž.grad.

Maribor, september 2014

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Macuhu za

vodenje in pomoč pri izdelavi projektne naloge.

Zahvaljujem se prijateljem in sošolcem za pomoč in

podporo pri projektni nalogi.

Posebna zahvala velja staršem in dekletu, ki so mi vsa

leta študija stali ob strani ter me podpirali.

III


Ključne besede: terenske preiskave, laboratorijske preiskave, mehanika tal, strižna

trdnost, modul stisljivosti

Povzetek

Delo zajema izdelavo geotehničnega poročila, ki je osnova za nadaljnjo geomehansko analizo

preveritev mejnih stanj nosilnost in uporabnosti. Podano je osnovno teoretično ozadje

mehanike tal. Opisani so lokacijski pogoji obravnavanega območja (potresna ogroženost,

geološke in hidrogeološke lastnosti, reliefne značilnosti ter podzemna in meteorna voda).

Izvedene so bile terenske preiskave in odvzeti vzorci, na katerih smo določili osnovne fizikalne

karakteristike zemljine in natančno opisali postopek posamezne izvedene preiskave.

IV

In-situ and laboratory tests for vacation house

Key words: in-situ tests, laboratory tests, soil mechanics, shear strength, compressibility

modul

Abstract

The work contains composition of a geotechnical report which is basic for further

geomechanical analysis of ultimate and serviceability limited states. Basic teoretical

background of soil mechanics is provided within the project. Geological and hydrological

properties, terrain characteristics, underwater and meteor water and earthquake hazard of

discussed area (vacation house) are all described. In-situ tests were made and samples were

taken, on which we defined basic physical properties of soil and the procedures tests that were

performed are described.

V

VSEBINA

1 Uvod ................................................................................................................................... 1

2 Splošno ............................................................................................................................... 2

2.1 Geološke in hidrogeološke osnove .............................................................................. 3

2.2 Podzemna in meteorna voda ........................................................................................ 4

2.3 Potresna ogroženost območja ...................................................................................... 5

2.4 Reliefne značilnosti ..................................................................................................... 6

3 Terenske preiskave ............................................................................................................. 7

3.1 Sondažna jama ............................................................................................................. 8

3.2 Sondažna okna/vodnjaki .............................................................................................. 9

3.3 Sondažno vrtanje ....................................................................................................... 10

3.4 Jedrovanje / odvzem vzorcev .................................................................................... 10

3.5 SPT – Standardni penetracijski test ........................................................................... 13

3.6 Identifikacija vzorcev na terenu ................................................................................ 15

3.7 Geotehnični popis vrtine-litologija ............................................................................ 15

3.8 Ročni penetrometer .................................................................................................... 18

4 Laboratorijske preiskave .................................................................................................. 19

4.1 Določanje konsistence ............................................................................................... 19

4.1.1 Meja židkosti (wL) .............................................................................................. 20

4.1.2 Meja plastičnosti (wp) ......................................................................................... 21

4.2 Strižna trdnost ............................................................................................................ 22

4.2.1 Direktni strižni preizkus ..................................................................................... 23

4.3 Stisljivost ................................................................................................................... 26

4.3.1 Edometrski preizkus ........................................................................................... 26

5 Zaključek in sklep ............................................................................................................ 29

VI

6 Literatura .......................................................................................................................... 30

7 Priloge .............................................................................................................................. 32

7.1 Kazalo slik ................................................................................................................. 32

7.2 Kazalo preglednic ...................................................................................................... 33

7.3 Naslov študenta .......................................................................................................... 33

7.4 Kratek življenjepis ..................................................................................................... 33

VII

UPORABLJENE KRATICE

C – Glina

CH – Težko gnetna glina

CI – Srednje gnetna glina

CL – Lahko gnetna glina

CPT – Statični konusni test

EC8 – Eurocode 8 (Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij)

EN ISO – Evropski standard

K.O. – Katastrska občina

M - Melj

PGD – Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PVC –Polivinil klorid

SPT – Standardni penetracijski test

V-1 – Vrtina 1

V-2 – Vrtina 2

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

A – Površina

c – Kohezija

Ce – Korekcija zaradi prenosa energije

CN - Korekcija zaradi efektivnega tlaka

CS - Korekcija zaradi talne vode v peskih

cu – Nedrenirana strižna trdnost

eo – Začetni količnik por

Eoed – Edometrski modul stisljivosti

g – Gravitacijski pospešek

h0 – Začetna višina vzorca

hs – Višina suhega vzorca

Ic – Indeks konsistence

Ip – Indeks plastičnosti

N – Število udarcev

qu – Enoosna tlačna trdnost

V – Vertikalna sila

wL – Meja tečenja

wp – Meja plastičnosti

Ws - Masa suhega vzorca

Δε – Sprememba deformacij

Δσ – Sprememba napetost

γs – Prostorninska teža suhega vzorca

φ - Strižni kot

λ - Korekcija zaradi dolžine drogovja

κ -Korekcija zaradi uporabe noža namesto konice

τf – Strižna trdnost

Terenske in laboratorijske preiskave za vikend hišo stran 1

1 UVOD

Poznavanje lastnosti zemljin, debeline njihovih slojev in nivoja podtalne vode je osnova

vsakega geotehničnega poročila.

Geotehnično poročilo je dokument, ki vsebuje rezultate vseh geotehničnih raziskav in del.

Brez ustreznega poročila ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja (PGD), razen če statik

sam oceni, da le to ni potrebno. Geomehansko poročilo je temelj vseh nadaljnih del, izračunov

in dimenzioniranja elementov, ki so potrebni za stabilnost objektov, za katere je elaborat

izveden. V odvisnosti od zahtevnosti in namembnosti objekta izvajamo različne preizkuse.

Preizkuse delimo na terenske preiskave in teste izvedene v laboratoriju. Za dober geotehničen

elaborat je potrebno naslednje:

Pregled lokacije

Situacija terena

Program preizkusov

Ustrezna mehanizacija

Projektna naloga vsebuje opis preiskav na terenu in v laboratoriju z interpretacijo rezultatov.

Na terenu je bil izveden SPT, odvzeto je bilo jedro iz dveh sondažnih vrtin, medtem ko so bile

v laboratoriju izvedene preiskave za določitev parametrov zemljin in njihova klasifikacija.

Cilji naloge:

Izvesti terenske preiskave (SPT)

Odvzeti jedro (popis)

Klasifikacija zemljine

Določiti kohezijo in strižni kot

Določiti edometrski modul ter koeficient prepustnosti


2 SPLOŠNO

Naročnik geološkega poročila želi na parcelah s parcelno številko 439, k.o. 892 Leše,

pridobiti informacije za sanacijo stanovanjskega objekta-počitniška hišica.

Osnova za izdelavo tega poročila je terenska prospekcija območja, predhodne raziskave na

obravnavanem območju, izvedene terenske in laboratorijske raziskave ter interpretacija

pridobljenih podatkov.

Slika 2.1: Karta območja vikenda [4]


2.1 Geološke in hidrogeološke osnove

Širše obravnavano območje omejujejo na jugu Uršlja gora, na vzhodu se dolina odpira proti

reki Dravi , na zahodu Peca ter na severu pobočja Dolge Brde, Strojne in Stražišča. Območje

napaja predvsem Meža, ki se v Dravogradu izliva v Dravo, s pritoki, ki so skozi različna

zgodovinska obdobja prinašala aluvijalne nanose mehkejših kamnin, ki so pretežno peščene,

zaglinjene in apnenčaste. V grobem se na širšem obravnavanem območju objekta (počitniška

hišica) v največji meri nahajajo zaglinjeni skrilavci, apnenci in peščenjaki, severno od

obravnavanega območja se nahaja kremen, ob potokih in rekah (Barbarski graben) se nahajajo

aluvijalni nanosi in apnenec.

Zaradi pritiskanja med Evropsko in Jadransko tektonsko ploščo so nastale metamorfne

kamnine, ki so se spremenile zaradi kontaktno metamorfnih procesov.

Na obravnavanem območju se nahajajo različne vrste apnenca, sivo-rjavkasti apnenec (retij),

ploščati sivozelenkasti in rdeči apnenec, debeloskaldovoti in masivni apnenec. V manjših

količinah je zaslediti še konglomerate, peščenjake, skrilavce in kremenov filit.

Na območju katastrske občine Leše je do leta 1939 obratoval premogovnik rjavega premoga

(nastanek v miocenu) kar nam le potrjuje prisotnost organogenih (fitogenih) sedimentov, ki

jih delimo na:

Organske tvorbe, kot sta premog in jantar

Anorganske tvorbe, kot sta apnenec in kremen

Na širšem območju je obratoval še svetovno znan rudnik svinca in cinka v Mežici, katerega

tvorbe so triasnega nastanka. [6]

Hidrogeološko gledano je mogoče obravnavati aluvijalne sedimentne kamnine (pesek,

prod,...) kot dobro prepustne, gline kot slabo prepustne, medtem ko, peščenjake in apnence

kot praktično neprepustne ali zelo omejeno prepustne kamnine.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tektonika_plo%C5%A1%C4%8D


Slika 2.2: Geološka karta območja Raven [5]

Legenda kartiranih enot je v prilogi 1.

2.2 Podzemna in meteorna voda

Na področju karbonatnih kamnin (apnenci) je značino veliko pronicanje vode, medtem ko

površinskih odtokov (reke, potoki) na tem območju skorajda ni. Iztoki podzemne vode se

pojavljajo v obliki izvirov. V okolici objekta, na sami parceli in parcelah v okolici jih je moč

opaziti večje število. Objekt je celo oskrobavan s pitno vodo iz enega izmed izvirov. Pri

izvajanju terenskih preiskav nismo zaznali vode (opomba: v času preiskav ni deževalo že več

dni)

Glede na nagib pobočij je odtok meteornih vod možen, podzemne vode pa v motečih

količinah v času trajanja lastništva ni bilo. Glineno meljne zemljine nad neprepustno podlago

nam zagotavljajo lokalno dreniranje.


2.3 Potresna ogroženost območja

Po evropskih normativih Evrokod (za potres Eurocode-EC8) izdelana karta, ki nam prikazuje

projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, predstavlja temeljno karto potresne

nevarnosti Slovenije.

Območje, ki ga obravnavamo leži na predelu med dvema conama (1. in 2. stopnja potresne

ogroženosti), vendar območje uvrstimo v cono z višjo stopnjo ogroženosti, kar nam omogoča,

da smo pri dimenzioniranju na varni strani. Pospešek tal za 2. stopnjo ogroženosti znaša

0.125g.

Projektni pospešek prikazan na karti velja za tla vrste A. Hitrost strižnega valovanja za tla A

znaša vsaj 800 m

/s in ne presega globine 5 m slabšega površinskega materiala. [1]

Slika 2.3: Karta projektnih pospeškov tal [2]


2.4 Reliefne značilnosti

Parcela se nahaja v hribovitem območju južno od mesta Prevalje v občini Prevalje. Površje

terena, na katerem je locirana počitniška hišica, je dostopno z gozdne ceste, ki se pri samem

objektu tudi konča. Na izravnanem platoju je lociran objekt.

Pod površino in plastjo humusa se nahajajo prehodne preperinske plasti, spremenljive

debeline, iz glineno meljnih plasti, ki vsebuje več manjših delcev osnovne podlage.

Slika 2.4: Render vikenda in pobočja


3 TERENSKE PREISKAVE

Pri terenskih preiskavah preučujemo sestavo tal, določamo globine podtalne vode in

odvzemamo vzorce za laboratorijske preiskave, kjer zemljinam določimo fizikalne in

mehanske lastnosti. V odvisnosti od velikosti in pomembnosti objekta se terenske preiskave

med seboj ločijo med obsegom dela in njihovim namenom, zato je potrebno delo na terenu

pazljivo planirati. Zaradi cene, ki je za določene preiskave visoka, se delo izvaja površno in v

manjšem obsegu ali pa sploh ne, v tem primeru investitorji velikokrat posežejo po že

narejenih raziskavah na širšem območju-lokalno so lahko karakteristike zemljine popolnoma

drugačne. Posledično to pomeni napačne odločitve pri izbiri vrste in dimenzij temeljev ter

njihove globine.

Pred začetkom izvajanja terenskih del je nujni zbrati in analizirati vse podatki, ki so

pomembni za dotične objekte. Mednje uvrščamo:

Topografske, hidrološke, geološke in seizmološke podatke

Podatke o podzemnih in nadzemnih objektih

Podatke o infrastrukturi (vodovod, kanalizacija, energetika, telefon,...)

Razne arhivske dokumente in arheološke podatke

Podake o tereskih preiskavah za sosednje objekte

Včasih so edini izvor predhodnih informacij o dogajanju v tleh (plazovi in usadi v bližini,

posedanje objektov, hudourniki,...) ljudje v neposrednji bližini objekta, zato njihova opažanja

potrebno kritično vzeti v razmislek.

Po zgoraj zbranih in analiziranih podatkih določimo obseg in vrsto terenskih raziskav, kar

nam določa ceno. Potrebno je še določiti kvalificiranost delovne sile in vrsto strokovnega

nadzora nad izvajanjem del. [15][12]


Metode terenskih preiskav

Glede na pomembnost in dimenzije objekta in lastnosti terena ločimo naslednja sondažna in

penetracijska dela:

Sondažna jama, z odvzemom vzorca

Sondažno okno/vodnjak

Sondažno vrtanje z odvzemom vzorca

SPT v vrtinah

CPT

3.1 Sondažna jama

Sondažno jamo je mogoče izvesti v večini primerov, izvedemo jo lahko ročno, vendar je to

zelo zamudno in posledično drago, zato se izkop izvaja strojno. Najpogostejše globine

sondažnih jam so od 1-3 m, redkeje do 5 m, če so globine večje je izkop potrebno ustrezno

zavarovati. V kolikor se izkop jame izvede pod nivojem podtalne vode, je potrebno urediti

izčrpavanje vode.

Takšne vrste izkop je zelo primeren, ker nam omogoča vizualni pregled slojev tal, njihove

debeline in barvo. Iz sondažnih jam je mogoče pridobiti porušene in intaktne (cilindri, kocke)

vzorce, ravnotako pa lahko opravimo nekatere preiskave:[12]

Žepni penetrometer

Miniaturna krilna sonda

Statični preizkus s krožno ploščo na dnu

Slika 3.1: Primer sondažne jame [12]


3.2 Sondažna okna/vodnjaki

Vodnjake lahko uporabljamo v vseh vrstah tal, za večje globine-nad 5 m. Potrebno jih je

sistematsko zavarovati s podporami, ki preprečujejo udor. Omogočajo nam natančen pregled

slojev, njihove globine in stanja zemljine. Lahko jih izvajamo pod nivojem podtalnice, v

kombinaciji s črpanjem, pri čemer je potrebno paziti, da ne pride do hidravličnega loma na

dnu vodnjaka.

Hidravlični lom se pojavi, zaradi naraščajočih pritiskov vode na objekt, pri čemer le-ta doseže

takšno hitrost, da pri dvigovanju izpira delce zemljine.

Sondažna okna oz. vodnjake izvajamo le pri najzahtevnejših objektih, saj nam omogočajo

najboljše ocene lastnosti zemljine, vendar so te preiskave zelo drage.

Galerije se izvaja v horizontalni smeri, običajno iz predhodno izkopanega vodnjaka. Posebno

pozornost je potrebno nameniti zavarovanju pred porušitvijo in drenaži, če galerijo izvajamo

pod nivojem podtalnice.

Obe vrsti izkopa nam omogočata odvzem tako proušenih, kot intaktnih vzorcev, medtem ko

lahko v galeriji izvajamo še druge terenske preiskave.[12]

Slika 3.2: Sondažno okno [12]

Slika 3.3: Galerija [12]


3.3 Sondažno vrtanje

Sondažno vrtanje lahko izvajamo v vseh vrstah tal, tudi podtalna voda nam ne otežuje dela.

Poznamo naslednje vrste vrtanja:

Udarno oz. zabijalno (ni možen odvzem vzorca)

Rotacijsko (porušen vzorec)

Rotacijsko z zveznim jedrovanjem (intaktni vzorci premera 50-200 mm)

Poleg vrste vrtanja ločimo še način, poznamo ročno in strojno vrtanje. Ročno vrtanje je

primerno za manjše globine, od 5-7 m (pod pogojem, da so stene vrtine stabilne oz. ne prihaja

do rušitve) in za terene, ki so težje dostopni za gradbeno mehanizacijo, uporabno predvsem za

manjše in manjzahtevne objekte. Pod nivojem podtalne vode, je nemogoče uporabljati ročni

način vrtanja.

Strojno vrtanje uporabljamo v primerih, ko so globine večje (tudi več kilometrov-naftne in

rudarske vrtine) in pod nivojem podtalnice. V primeru grobozrnatih zemljin moramo vrtine

zaščiti z jeklenimi cevmi, da ne pride do zasipavanja. Vrtino lahko pred zaruševanjem

zaščitimo tudi z vodo ali bentonitno izplako, vendar nam to lahko vpliva na karakteristike

zemljine.

Strojno vrtanje uporabljamo v povezavi z jedrovanjem. Na koncu vrtalnega drogovja se

priključi jedrnik, ki nam omogoča odvzem vzorcev po globini. [12]

3.4 Jedrovanje / odvzem vzorcev

Odvzemanje vzorcev služi za nadaljno laboratorijsko preiskavo fizikalnih in mehanskih

lastnosti zemljin. Ne glede na tip sondažnih del, ali je to sondažna jama, galerija ali sondažno

vrtanje ločimo dve osnovni vrsti vzorcev:

Porušeni vzorci

Neporušeni oz. intaktni vzorci

Najenostavnješi način odvzema intaktnih vzorcev je z izrezom celotnega bloka v sondažni

jami. Drugi način za pridobivanje neporušenih vzorcev je z vtiskovanjem jedrnika v zemljino,

z uporabo drogov z zaostrenim nožem. Vzorci so manj poškodovani, če se drogovje vtiska v

tla s konstanto hitrostjo, kot pa če se le-ta zabija. V jedrnik je potrebno vstaviti dodatno PVC


cev za enkratno uporabo, ki skrbi, da je vzorec manj poškodovan. Za napredovanje globje se

vrtalno drogovje podaljšuje z jeklenimi cevmi dolgimi 1 m, najgloblja cev je vedno jedrnik z

PVC cevjo, v katerem se nabira vzorec.

Slika 3.4: Odvzet vzorec

Primerek odvzete zemljine je potrebno zaščititi, tako da ohrani poroznost, vlažnost in teksturo

materijala iz katerega je bil odvzet. Vzorec potopimo v parafin, zavijemo v plastično vrečko

in vstavimo v plastični valj, ki ga neprodušno zapremo s pokrovom in lepilnim trakom.

Označimo objekt, zaporedno število vrtine, globino, litologijo in predvidene preiskave.[12]

Glede na metodo vzemanja vzorcev ločimo 3 kategorije

Preglednica 3.1: Kategoriziranje vzorcev

Kategorija A Brez ali z malo poškodbami strukture. Vlažnost in poroznost odgovarjata

naravnemu stanju

Kategorija B Poškodovana struktura, ampak enaka vlažnost in sestava kot v naravnem

stanju

Kategorija C Vzorci imajo popoloma porušeno strukturo. Uporabljamo jih samo za

identifikacijo zaporedja plasti.

PVC cev za enkratno uporabo Intaktni vzorec

Označevanje vzorcev Nož na koncu jedrnika


Odvzete vzorce razvrščamo v pet razredov, glede na to, katere laboratorijske preiskave lahko

na njih izvedemo.

Preglednica 3.2: Kvaliteta vzorcev povzeto po EN ISO 22475-1:2006

Razred 1 Vlažnost, gostota, trdota, deformacijske in

konsolidacijske karakteristike

Kategorija A

Razred 2 Vlažnost, gostota, trdota Kategorija A

Razred 3 Vlažnost Kategorija A, B

Razred 4 Vgradljivost Kategorija A, B

Razred 5 Določanje debeline plasti Kategorija A, B, C

Slika 3.5: Faze vzemanja vzorcev [12]

Na območju počitniške hišice sta bili izvedeni dve sondažni vrtini V-1 in V-2, skupne dolžine

11.92 m. Lokacija in vrtini sta razvidni na prilogi št. 1. Vrtanje smo izvedli z vrtalno garnituro

Dinamični penetrometer Pagani TG 63-100 (Slika 3.7). Vzorci so bili vzeti z vtiskanjem

jedrnika v suho zemljino. Za namen laboratorijskih preiskav je bila vzeta celotna globina obeh

vrtin.


3.5 SPT – Standardni penetracijski test

Glavni namen testa je pridobiti vrednosti trdnostnih in deformabilnostnih karakteristik

nekoherentnih zemljin. Načeloma se lahko test izvaja v vseh vrstah zemljin, vendar

najtočnejše rezultate pridobimo, če izvajamo test v drobnozrnatem pesku in nasploh vseh

vrstah peska. V glinenih tleh in tleh z veliko grušča (koherentnih), pa rezultati ne bodo

podajali dejanskih karakteristik zemljine.

Na podlagi rezultatov opravljenega testa, lahko po teoretični poti pridemo do približnih

vrednosti, ocen, strižnega kota in elastičnega modula, ti dve količini pa nam omogočata

nadaljne izračune za posedke temeljev, nosilnosti tal, potenciala likvifakcije in druge

količine.[16][20]

Slika 3.6: SPT garnitura [16] in konica [7]


Meritve SPT se izvajajo po naslednjih korakih:

Premer vrtine v kateri izvajamo SPT ne sme presegati 150 mm

Vrtalno garnituro s polno konico spustimo na dno

Z utežjo, ki jo spuščamo iz višine 76 cm , udarjamo na nakovalo

Zaradi poškodb, ki so nastale pri vrtanju konico zabijemo 15 cm globoko v zemljino

(globina poškodovane zemljine)

Ponovno spuščamo utež, tolikokrat, da dosežemo globino 30.5 cm in pri tem štejemo

udarce

Rezultati SPT-ja:

Število udarcev N na določeni globini

V primeru nepenetrabilne zemljine na določeni globini, prevzamemo število udarcev

N=60

Za interpretacijo rezultatov - določitev pravilnega števila udarcev je potrebno upoštevati

različne korelacijske faktorje, ki so odvisni od sledečih stvari:

Avtor (različni znanstveniki so definirali različne vrednosti faktorjev)

Korekcija zaradi prenosa energije Ce

Korekcija zaradi dolžine drogovja λ

Korekcija zaradi efektivnega tlaka CN

Korekcija zaradi talne vode v peskih CS

Korekcija zaradi uporabe noža namesto konice κ

Korigirana vrednost števila udarcev[9]:

Nkorigiran= Ce∙ λ∙ CN ∙CS∙κ

Približek SPT je bil izveden z Dinamični penetrometer Pagani TG 63-100, ki je prikazan na

spodnji sliki. Razlika med našim testom in veljavnim SPT je v tem, da smo mi šteli udarce na

20 cm, medtem ko jih pri SPT štejemo na 30 cm. Prikaz rezultatov je v PRILOGA 6.

Slika 3.7: Dinamični penetrometer Pagani TG 63-100


3.6 Identifikacija vzorcev na terenu

Pomeni opredelitev vizualnih in enostavnih fizikalnih ter mehanskih lastnosti vzorcev po

unikatni klasifikaciji, ki je zelo enostavna in obsega naslednje kategorije:

a) Grobo zrnata zemljina[13][17]

Oblika zrna (oglat, pologlat, zaobljen, polzaobljen)

Vizualna ocena granulometrijske sestave (zrna zemljine raztrosimo po

ravni podlagi in jih razporedimo v skupine po približno enakih velikostih)

b) Drobno zrnata zemljina[13][17]

Suha trdota (ocenjuje se odpornost popolnoma suhe zemljine na drobljenje)

Sijaj (ocenjuje se sijaj zemljine na zarezanem delu, visok sijaj imajo gline

CH, moten sijaj oz. ga sploh nimajo pa melji M in CL ter)

Plastičnost (naredimo valjček debeline 3 mm s tako vlažnostjo, da začne

pri nadaljnem valjanju razpadati-ocenimo trdoto, bolj trd=bolj plastičen)

Reakcija pri tresenju (opravlja se na količini materiala, ki je enaka polovici

žogice za tenis, zmešane z vodo v mehko plastično stanje. Zemljino

tresemo in gnetemo v dlaneh do pojava vode na površini. Opazujemo

hitrost odtekanja vode, kar nam poda plastičnost-hitejše odtekanje vode,

manjša plastičnost)

Vonj in barva (ocenjuje se na sveže zarezani površini vlažnega vzorca)

Preizkus s kislino (klorovodikova kislina za določanje vsebnosti

kalcijevega karbonata-apnenca)

3.7 Geotehnični popis vrtine-litologija

Izvaja se na terenu, po jedrovanju, ki je izvedeno strojno z jedrnikom, ali pa v sondažni jami,

ko so dobro vidne debeline posameznih plasti, s pomočjo zgoraj naštetih enostavnih terenskih

preizkusov. Zemljine se po odvzemu vzorcev testirajo še v laboratoriju, kjer se geotehnični

popis še dopolni.

Vrtini sta označeni na PRILOGA 2.

Litološki stolpec vrtin V-1 in V-2.


Slika 3.8: Litološki stolpec V-1


Slika 3.9: Litološki stolpec V-2


3.8 Ročni penetrometer

Ročni/žepni penetrometer je majhna žepna napravica, ki jo lahko uporabljamo na terenu ali v

laboratoriju. Preizkus lahko izvedemo na odvzetem jedru zemljine ali na dnu oz. steni

sondažnega izkopa. Naprava nam omogoča prvo, hitro oceno trdnosti zemljine.

Merilno skalo na penetrometru pred meritvijo nastavimo na qu=0 in vtisnemo ost do označene

zareze, ki je na razdalji 6 mm. Penetrometer izvlečemo in odčitamo vrednost. Izvedemo več

meritev in podamo rezultat v obliki min. vrednost< qu<max. vrednost. [19]

Slika 3.10: Žepni penetrometer [9]

Preglednica 3.3: Strižna in tlačna trdnost zemljine

Konsistenca zemljina Enoosna tlačna trdnost qu

(kPa)

Nedrenirana strižna trdnost cu

(kPa)

Židka do lahko gnetna 0-25 0-12.5

Lahko gnetna 25-50 12.5-25

Srednje gnetna 50-100 25-50

Težko gnetna 100-200 50-100

Poltrdna 200-400 100-200

Dostopno na: <http://www.geo.ntf.uni-lj.si/tverbovsek/mgr/MGR_2012-13_BW.pdf>

V laboratoriju je bilo izvedenih več ocen z žepnim penetrometrom, pri čemer smo dobili

vrednosti nedrenirane striže tdnost v intervalu od 100-200 kPa.


4 LABORATORIJSKE PREISKAVE

Laboratorijske preiskave so bile izvedene v Laboratoriju za mehaniko tal na Fakulteti za

gradbeništvo v Mariboru. Pri tem so bili upoštevani vsi, z zakonom predpisani standardi.

S pomočjo laboranta gospoda Šketelja, grad. teh., smo opravili naslednje laboratorijske

preiskave zemljin:

Določanje konsistence

Direktni strižni preizkus

Edometrski preizkus

Določanje nedrenirane strižne trdnosti (ročni penetrometer)

4.1 Določanje konsistence

Z zmanjševanjem vlage se povečuje viskoznost ter odpor na strig, s čimer dosežemo mejo

tečenja (wL). Z nadaljnim zmanjševanjem vlažnosti v zemljini pridemo do meje, pri kateri se

oblika mase ne more več menjavati brez nastalih razpok. Ta meja (wp) predstavlja vlažnost

zemljine, ko preide zemljina iz tekočega v plastično stanje. Nadaljne odvzemanje vlage

povzroči, da je vzorec vedno bolj trd, njegov volumen se zmanjšuje vse dokler se voda v

porah ne pomakne proti notranjosti vzorca, ko doseže mejo trdnosti (ws).[13]

Slika 4.1:Konsistenčne meje

Zgornji graf prikazuje rezultate dologotrajnih opažanj in empiričnih poizkusov, ki jih je

definiral švedski znanstvenik Atterberg. Graf podaja stanje plastičnosti glinenih materialov in

Konsistenca IC predstavlja

razmerje:


meje med različnimi stanji, ki so odvisne od vsebnosti vode v zemljine (trdna, poltrdna,

plastična, tekoča), vendar v naravi niso točne določene. Razlika vsebnosti vode med mejo

tečenja in mejo plastičnosti se imenuje indeks plastičnosti. [3]

IP = wL - wp

Slika 4.2: Klasifikacija zemljine

4.1.1 Meja židkosti (wL)

Splošna definicija tečenja pomeni procent vode v zemljini, ko konus predpisanih dimenzij

doseže predpisano globino v intervalu med 5 in 1 s. Območje penetracijske globine je tako

majhno, da je njihovo nadaljne gnetenje in vgrajevanje v posodico enostavno.

Mejo židkosti lahko določimo s pomočjo Casagrandejevega aparata ali s pomočjo konusnega

penetrometra. V nadaljevanju je predstavljen postopek določitve meje židkosti s konusnim

penetrometrom, s katerim je v našem primeru meja židkosti tudi bila določena.

Predpriprava:

Vzorec, ki smo ga uporabljali za strižno preiskavo smo zdrobili

Zdrobljen material smo fino presejali

Presejanemu materialu smo dodajali vodo

Potek preiskave:

Pripravljen vzorec na meji židkosti vgradimo v standartizirano posodico

Posodico postavimo pod konus in le-ta približamo do vgrajenega vzorca

Merilno skalo postavimo na 0, merilno urico pa nastavimo na 5 s

Vklopimo uroin aktiviramo penetriranje konusa v vzorec za 5 s

Odčitamo globino penetracije


Postopek ponovimo 3-4 krat

Vzorcu v vsaki ponovitvi določimo vlago

Rezultate nanesemo na graf in narišemeo aproksimativno premico

Mejo židkosti (wL določimo kot vlažnost pri penetraciji 20 mm

Slika 4.3:Primer rezultatov testa s konusnim penetrometrom

Slika 4.4:Konusni penetrometer (lastni arhiv)

4.1.2 Meja plastičnosti (wp)

Zaradi majhne vsebnosti vode in posledično slabših vgraditvenih ter gnetnih lastnosti, metoda

s konusnim penetrometrom ni več primerna in moramo za določitev meje plastičnosti vzorce

svaljkati. Povprečna vsebnost vode v vzorcih nam podata mejo plastičnosti.


Ostanek materiala, ki smo ga uporabljali pri konusnem penetrometru dodamo drobnozrnati

presejani zemljini. Kepo zemljine začnemo pri ravno pravi vlažnosti svaljakti, tako dolgo, da

dobimo svaljke debeline ca. 3 mm, ki so krhki in razpokani. Na vzorcu mase ca. 20 g

določimo vlažnost. Ta delež vode imenujemo meja plastičnosti (wp).

Vse ovrednotene preiskave konsistence so v PRILOGA 3.

4.2 Strižna trdnost

Strižne napetosti v zemljini delujejo ugodno, saj nam pomagajo »podpirati« geotehnično

konstrukcijo. Največja strižna napetost, ki se lahko pojavi v zemljini, je enaka strižni trdnosti

zemljini-to je napetost, kjer se zemljina strižno poruši oz. zdrsne. Strižna trdnost zemljine ima

dve komponenti, napetosno odvisno komponento-trenjski odpor in napetosno neodvnisno

komponento-kohezija. O strižni trdnosti govorimo v povezavi s plazovi, saj do sprožitve plazu

pride, ko teža zemljina prekorači strižno trdnost na kritični ploskvi. Do sprememb strižne

trdnosti zemljine prihaja zaradi delovanja eksplotacijskih sil (vremenski vpliv-voda, sneg,...)

in posega človeka v obravnavanem območju (posek gozdov, izkopi,...).[18][10]

Slika 4.5: Nastanek plazu [17]

Nestabilna

zemljina

tla

tla tla

Drsna

ploskev

Drsna

ploskev

Drsna

ploskev

Povečanje teže zemljine, povzroči

povečanje dinamične komponente

gravitacijske sile


Za določanje strižne trdnosti v laboratoriju uporabljamo več različnih testov:

Direktni translatorni strižni preizkus

Direktni rotacijski strižni preizkus

Triosne strižne raziskave

Preizkus enoosne tlačne trdnosti

Na terenu lahko prav tako opravimo ocene strižne trdnosti:

Žepni penetrometer (ocena enoosne tlačne trdnosti)

Žepna krilna sonda (ocenea nedrenirane strižne trdnosti)

Krilna sonda (določanje nedrenirane strižne trdnosti v ali izven vrtine)

V laboratoriju za Mehaniko tal na Fakulteti za gradbeništvo, Univerze v Mariboru je bilo

izvedenih 6 direktnih strižnih preiskav, od tega sta dve bili izvedeni na potopljenih vzorcih. V

nadaljevanju se bomo posvetili opisu in interpretaciji rezultatov direktne strižne preiskave.

4.2.1 Direktni strižni preizkus

Predpriprava:

Iz odvzetega vzorca kategorije A izločimo večje kamenje (vpliva na rezultat

preiskave)

Vzorec vgradimo v standartiziran okvir dimenzij 60x60x20 mm

Vzorec iz okvirja izstisnemo v standartizirano celico

Celico obremenimo z vetikalno centrično silo

, vzorec pustimo, da se konsolidira

Potek preiskave:

Preiskavo izvajamo na 3 ali več enakih vzorcih pri različni tlačni obremenitvi (v

našem primeru 50, 100, 200 kPa)

Celico se vgradi v strižni aparat in ga obtežimo z enako tlačno obremenitvijo kot je bil

konsolidiran

Merilno urico postavimo na 0, hitrost striženja nastavimo na 0.18 mm

/min in zaženemo

stroj

Odčitavamo silo na vzmeti, ki je potrebna za premik 0,2 mm (to je takrat, ko kazalec

naredi cel krog na merilni urici)

Preizkus je zaključen, ko premik znaša 8 mm


Slika 4.6: Vzorec za strižni preizkus[8]

Slika 4.7: Aparat za direktni strižni preiskus

Interpretacija rezultatov

Rezultate strižne direktne preiskave se ponazori z dvema grafoma, ki se medsebojno

navezujeta. Na prvem imamo stižno napetost v odvisnosti od zdrsa, za več preizkušancev pri

različnih vertikalnih obrementivah (3 do 4). Na drugem grafu pa imamo Mohr-Coulombovo

aproksimacijsko premico strižne trdnosti, ki povezuje strižne napetosti v odvisnosti od

normalnih. Pri čemer nam naklon premice poda strižni kot, medtem ko nam začetna vrednost

pove velikost kohezije.

Enačba Mohr-Coulombove premice:


Slika 4.8: Primer maksimalnih in residualnih vrednosti strižnih napetosti

Slika 4.9: Premica strižne trdnosti

Ovrednotenje rezultatov je v PRILOGA 5.


4.3 Stisljivost

Zaradi delovanja zunanjih sil (predvsem vremenske razmere) in poseganja človeka v naravo

se napetostno stanje v tleh spreminja, posledično se spreminja tudi volumen. Spremenjeno

napetostno stanje izove spremembo pornega tlaka (zmanjšanje) in posledično spremembo

volumna (posedanje). Ta proces imenujemo konsolidacija.

Čas trajanja konsolidacije je odvisen od površine in prepustnosti tal. To pomeni, da se bo

zemljina z nizko prepustnostjo (glina) posedala veliko dlje od zemljine z visoko

prepustnostjo. V nadaljevanju bomo opisali preizkus, ki simulira spremembo volumna, zaradi

spremembe napetosti v zasičenih ali delno zasičenih tleh (edometrski preizkus), in

interpretirali rezultate.[10]

4.3.1 Edometrski preizkus

Predpriprava:

Iz odvzetega vzorca izločimo večje kamenje in ga vgradimo v standartiziran okvir, ki

preprečuje bočne premike, premera 60-100 mm in 5 krat manjše višine

Pripraviti je potrebeno več enakih vzorcev

Vzorec vgradimo v edometer

Potek preiskave

Vse tri vzorce podvržemo začetni obrementivi (20 kPa) in naredimo začetni odčitek,

vendar z zamikom 5 min za vsak naslednji vzorec, zaradi lažjega odčitavanja

Za eno obremenitev naredimo več odčitkov (deformacija vzorca)

Sočasno je možno izvajati še preizkus prepustnosti, pri čemer moramo na spodnji del

aparata priključiti kapilaro za merjenje prepustnosti

Odčitke na menzuri delamo v poljubno dolgih intervalih

Vse to ponovimo še 3-4 krat, odvisno koliko stopenjski preizkus delamo (20, 50, 100,

200 kPa)

Po končanju konsolidacije na zadnji stopnji (200 kPa) vzorce razbremenimo (200,

100, 50, 20 kPa)

Po končani razbremenitvi določimo končno višino vzorca in njegovo vlago


Slika 4.10: Edometrska celica[17]

Interpretacija rezultatov

Ob obremenjevanju (konsolidaciji) se delež por v vzorcu zemljine zmanjšuje. Iz poznanih mas

pred začetkom preizkusa, po preizkusu in suhega vzorca določimo začetni količnik por e0.

Iz odčitkov pri preizkusu in znanih začetnih karakteristik vzorca kot rezultat dobimo graf

količnika por v odvisnosti od časa.

Iz razmerja razlik napetosti in razlike količnika por dobimo edometerski modul stisljivosti.

Na grafu je vidna faza obremenjevanja, kjer količnik por pada in faza razbremenjevanja, kjer

količnik por rahlo narašča.


Slika 4.11: Krivulja stisljivosti

Slika 4.12: Časovni razvoj usedanja

Ovrednotenje rezultatov je v PRILOGA 4


5 ZAKLJUČEK IN SKLEP

Terenske in laboratorijske preiskave zemljin so pokazale sledeči sestav temeljnih tal: Pod

slojem humusa ter umetnim nasutjem globine 50 cm se nahajajo puste CI do mastne CI-CL

gline v težko gnetnem konsistenčnem stanju. Nepodajna osnova se pojavi v globini 5.38 m

(V-1) do 7.00 m na območju vrtine (V-2). Gladine podtalnice v času izvajanja terenskih

preiskav ni bilo zaznati, vendar je to lahko posledica, da so bile preiskave izvedene v času

lepega vremena v daljšem obdobju. Glede na to, da imamo pod objektom in v okolici gline in

zaglinjene melje, katerih vrednost koeficienta prepustnosti je od 10-5

in manjše od 10-6

cm/s

(meja med bolj in manj prepustnimi zemljinami pri 10-7

cm/s), naše zemljine uvrščamo med

manj prepustne. To pomeni, da bi se lahko parametri zemljin v času deževja močno

spremenili.

Rezultate, ki smo jih pridobili na osnovi izvedenih laboratorijskih ter terenskih preiskav bodo

uporabljeni v projektni nalogi 1. stopnje bolonjskega univerzitetnega programa Gradbeništvo:

Geomehanske analize za vikend hišo, katere avtor je Lovro Milič, za namen ugotovitve

pogojev temeljenja in stabilnostne analize pobočja.


6 LITERATURA

[1] Agencija Republike Slovenije za okolje, dostopno na:

<http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/tolmac_pospeska_tal.html> . [20.8.2014]

[2] ARSO, dostopno na:

<http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/projektni_pospesek_tal.html)>

[24.8.2014].

[3] Dolinar B 2006, Mehanika tal, Laboratorijske preiskave fizikalnih lastnosti zemljin in

hribin str. 10. UM, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor.

[4] Geodetska uprava Republike Slovenije , dostopno na:

<http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl> [23.8.2014].

[5] Geološki zavod Slovenije, dostopno na: <http://kalcedon.geo-

zs.si/website/OGK100/viewer.htm>[24.8.2014].

[6] Geološko-naravovarstvene strokovne podlage Geoparka Karavanke, str. 164,

dostopno na:

<http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2012/Geopark_Karavanke_Geoloske_naravovar

stvene_strokovne_podlage_logotipi_2846.pdf>. [20.8.2014]

[7] GEOPROBE Systems, dostopno na: <http://geoprobe.com/standard-penetration-

testing-tools>[24.8.2014].

[8] IRGO, dostopno na:

<http://www.irgo.si/default.aspx?ID=95&print=1&category_groupid=26&catalogue_i

temid=86> [25.8.2014].

[9] Logar J, Terenske preiskave, dostopno na:<http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-

gradiva/Gradiva%20za%20vec%20predmetov/Skripta%20Janko%20Logar/TERENS

KE%20PREISKAVE.pdf>. [20.8.2014]

[10] Macuh B 2010, Mehanika tal, UM, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor

[11] Macuh B 2007, Zemeljska dela in temeljenje, UM, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor

http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm

http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm

http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva/Gradiva%20za%20vec%20predmetov/Skripta%20Janko%20Logar/TERENSKE%20PREISKAVE.pdf




[12] Mehanika tla: Geotehnički istražni radovi, dostopno na:

<http://www.gf.uns.ac.rs/fakultet/mehanikatla/1.%20Geotehnicki%20istrazni%20rado

vi.pdf>.[20.8.2014]

[13] Nonveiller E 1979, Mehanika tla i temeljenje građevina str. 53-56, Školska knjiga,

Zagreb.

[14] Quakeinfo, dostopno na

<http://quakeinfo.ucsd.edu/~gabi/sio15/lectures/Lecture11.html>[24.8.2014].

[15] Stojadinović R 1984, Mehanika tla (1. Izd.), Građevinski fakultet: Naučna knjiga,

Beograd

[16] Szavits-Nossan V, Mehanika tla i stijena 14. predavanje, dostopno na:

<http://info.grad.hr/!res/gf_osoblje/1120041065/doc/1.%20mehanika%20tla%20i%20

stijena%20-%20preddiplomski/140.14._predavanje_mt.pdf>.[20.8.2014]

[17] Univerza v Ljubljani/Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Mehanika tal

Laboratorijske vaje – lastnosti zemljin (str. 16), dostopno na:<http://www.student-

info.net/index.php/zapiski/datoteka/49342>.[22.8.2014]

[18] Univerza v Ljubljani/Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Mehanika tal

Laboratorijske vaje – lastnosti zemljin (str. 1-2), dostopno na: < http://www.fgg.uni-

lj.si/kmtal-gradiva/VKI-

UNI/MT/Vaje%20in%20priloge/5%20laboratorijska%20%20vaja.pdf>. [23.8.2014]

[19] Verbovšek T 2012, Metode geoloških raziskav (prosojnice iz predavanj) str 90-

91,dostopno na <http://www.geo.ntf.uni-lj.si/tverbovsek/mgr/MGR_2012-

13_BW.pdf>.[22.8.2014]

[20] Zhang L, Standard penetration test (SPT), dostopno na:

<http://teaching.ust.hk/~civl607d/Standard%20penetration%20test.pdf>. [20.8.2014]

http://www.gf.uns.ac.rs/fakultet/mehanikatla/1.%20Geotehnicki%20istrazni%20radovi.pdf

http://www.gf.uns.ac.rs/fakultet/mehanikatla/1.%20Geotehnicki%20istrazni%20radovi.pdf


7 PRILOGE

PRILOGA 1: Legenda kartirnih enot

PRILOGA 2: Vrtini

PRILOGA 3: Rezultati laboratorijskih preiskav – konsistenca

PRILOGA 4: Rezultati laboratorijskih preiskav – edometrska preiskava stisljivosti

PRILOGA 5: Rezultati laboratorijskih preiskav – translatorna strižna preiskava

PRILOGA 6: SPT preizkus

7.1 Kazalo slik

Slika 2.1: Karta območja vikenda [4] ......................................................................................... 2

Slika 2.2: Geološka karta območja Raven [5] ............................................................................ 4

Slika 2.3: Karta projektnih pospeškov tal [2] ............................................................................. 5

Slika 2.4: Render vikenda in pobočja ......................................................................................... 6

Slika 3.1: Primer sondažne jame [12] ........................................................................................ 8

Slika 3.2: Sondažno okno [12] ................................................................................................... 9

Slika 3.3: Galerija [12] ............................................................................................................... 9

Slika 3.4: Odvzet vzorec .......................................................................................................... 11

Slika 3.5: Faze vzemanja vzorcev [12] .................................................................................... 12

Slika 3.6: SPT garnitura [16] in konica [7] .............................................................................. 13

Slika 3.7: Dinamični penetrometer Pagani TG 63-100 ............................................................ 14

Slika 3.8: Litološki stolpec V-1 ................................................................................................ 16

Slika 3.9: Litološki stolpec V-2 ................................................................................................ 17

Slika 3.10: Žepni penetrometer [9] .......................................................................................... 18

Slika 4.1:Konsistenčne meje .................................................................................................... 19

Slika 4.2: Klasifikacija zemljine .............................................................................................. 20

Slika 4.3:Primer rezultatov testa s konusnim penetrometrom .................................................. 21


Slika 4.4:Konusni penetrometer (lastni arhiv) ......................................................................... 21

Slika 4.5: Nastanek plazu [17] ................................................................................................. 22

Slika 4.6: Vzorec za strižni preizkus[8] ................................................................................... 24

Slika 4.7: Aparat za direktni strižni preiskus ........................................................................... 24

Slika 4.8: Primer maksimalnih in residualnih vrednosti strižnih napetosti .............................. 25

Slika 4.9: Premica strižne trdnosti ............................................................................................ 25

Slika 4.10: Edometrska celica[17]............................................................................................ 27

Slika 4.11: Krivulja stisljivosti ................................................................................................. 28

Slika 4.12: Časovni razvoj usedanja ........................................................................................ 28

7.2 Kazalo preglednic

Preglednica 3.1: Kategoriziranje vzorcev ................................................................................ 11

Preglednica 3.2: Kvaliteta vzorcev povzeto po EN ISO 22475-1:2006 ................................... 12

Preglednica 3.3: Strižna in tlačna trdnost zemljine .................................................................. 18

7.3 Naslov študenta

Žiga Petrič

Na produ 19

2391 Prevalje

Telefonska številka: +386 31 546 039

e-pošta: [email protected]

7.4 Kratek življenjepis

Rojen: 29.04.1990, Slovenj Gradec

Šolanje: 1997-2005 Osnova šola Franje Goloba, Prevalje

2005-2009 Splošna gimnazija Ravne na Koroškem

2009-2014 Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo


PRILOGA 1: Legenda kartirnih enot




PRILOGA 2: Vrtini

Označeni vrtini




PRILOGA 3: Rezultati laboratorijskih preiskav – konsistenca

DOLOČITEV KONSISTENČNIH MEJ

Objekt: Zemljina:

Vrtina: 1/1 Globina: 2.5 – 3.0 m Klasifikacija: CI težkognetna

meja židkosti meja plastičnosti

številka posode 44 29 36 35 17

teža vlažnega vzorca s posodo 45,97 54,2 55,37 25,12 26,21

teža suhega vzorca s posodo 39,69 44,21 43,25 24,33 25,26

teža posode 20,16 19,65 18,15 19,75 19,79

teža vode 6,28 9,99 12,12 0,79 0,95

teža suhega vzorca 19,53 24,56 25,1 4,58 5,47

vlaga 32,16 40,68 48,29 17,25 17,37

globina vgreza konusa (mm) 11,2 17,6 24,4

30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

55,00

60,00

10 15 20 25 30 35

vla

ga

vgrez (mm)


Naravana vlaga w 20.3 %

Meja židkosti WL 43.14 %

Meja plastičnosti WP 17.31 %

Indeks plastičnosti Ip=WL-WP 25.83%

Indeks konsistence

0.884

CL

CI

CH

MH OH

MI OI



Objekt: Zemljina:

Vrtina: 1/1 Globina: 3.5-4.0 m Klasifikacija: CL-CI težkognetna





teža posode 19,92 18,97 19,87 19,57 19,23

teža vode 8,67 7,44 8,44 0,84 0,73


vlaga 36,23 26,88 32,79 15,79 14,72


30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

55,00

60,00

10 15 20 25 30 35

vla

ga

vgrez (mm)






Indeks konsistence

0.898

CL

CI

CH

MH OH

MI OI



Objekt: Zemljina:

Vrtina: 1/1 Globina: 4.5-5.0 m Klasifikacija: CI težkognetna





teža posode 19,35 19,98 19,52 19,69 18,43

teža vode 8,05 9,03 9,78 0,78 0,84


vlaga 41,03 47,73 53,94 18,48 18,22


30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

55,00

60,00

10 15 20 25 30 35

vla

ga

vgrez (mm)






Indeks konsistence

0.905

CL

CI

CH

MH OH

MI OI



Objekt: Zemljina:

Vrtina: 1/1 Globina: 5.0-5.38 m Klasifikacija: CL-CI težkognetna





teža posode 19,99 19,68 19,96 19,07 20,07

teža vode 7,02 7,27 8,39 0,7 0,61


vlaga 32,41 35,52 39,19 16,06 16,18


30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

55,00

60,00

10 15 20 25 30 35

vla

ga

vgrez (mm)






Indeks konsistence

0.799

židka lahko gnetna srednje

gnetna

težko gnetna poltrdna trdna

CL

CI

CH

MH OH

MI OI

Indeks

konistence

0 0.33 0.66 1.00 1.25


PRILOGA 4: Rezultati laboratorijskih preiskav – edometrska preiskava stisljivosti

EDOMETERSKA PREISKAVA STISLJIVOSTI

Vrtina: V - 1

Univerza v Mariboru

Globina [m]: 2.5 -3.0 m

FAKULTETA ZA

GRADBENIŠTVO

Klasifikacija: CI - težkognetene konsistence Laboratorij za mehaniko tal

Obdelal: Lovro Milič

Premer preizkušanca [cm]: 7,0

Pregledal: Žiga Petrič

Višina preizkušanca h0 [cm]: 2,0

Objekt:

Naravna vlaga w [%]: 20,30

Investitor:

Vlaga po preiskavi w [%]: 20,87 Naročnik:

Količnik por e0 [%]: 0,6454 Datum: junij 2014 Priloga:

napetost e0,h0 čas [s] odčitek e[-]

20 kPa 0,6454 1 9 0,6454

20 5 10 0,64532

15 11 0,64524

30 12 0,64515

60 17 0,64474

120 19 0,64458

300 27 0,64392

600 32 0,64351

1200 51 0,64194

3000 61 0,64112

6000 65 0,64079

14400 68 0,64055

78000 72 0,64022

162300 78 0,63972

napetost čas [s] odčitek e[-]

50 kPa 1 78 0,63972

5 88 0,6389

15 92 0,63857

30 98 0,63808

60 102 0,63775

120 110 0,63709

300 126 0,63577

600 138 0,63479

1200 159 0,63306

3000 185 0,63092

6600 200 0,62969

16800 212 0,6287

261600 242 0,62623

274860 249 0,62566

napetost čas [s] odčitek e [-]

100 kPa 1 249 0,62566

5 271 0,62385

15 290 0,62228

30 298 0,62162

60 302 0,62129

120 310 0,62064

300 320 0,61981

600 350 0,61735

1200 377 0,61512

3000 408 0,61257

6000 453 0,60887

73260 502 0,60484

165540 520 0,60336


200 kPa 1 520 0,60336

5 545 0,6013

15 555 0,60048

30 570 0,59925

60 590 0,5976

120 610 0,59596

300 650 0,59266

600 695 0,58896

1200 700 0,58855

3000 710 0,58773

6000 730 0,58608

16800 743 0,58501

73800 788 0,58131

176520 790 0,58115

429360 815 0,57909


0,57

0,58

0,59

0,60

0,61

0,62

0,63

0,64

0,65

1 10 100 1000 10000 100000 1000000

Količ

nik

por e [-]

Čas t [s]

Časovni razvoj usedanja

20 kPa

50 kPa

100 kPa

200 kPa

5800

3500 3600

6600

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

0,57

0,58

0,59

0,60

0,61

0,62

0,63

0,64

0,65

0 50 100 150 200

Modul stislji

vosti E

oed [kP

a]

Količ

nik

por e [-]

Normalna napetost s [kPa]

Stisljivost

Stisljivost

RAZBREMENITEV

Napetost [kPa] Odčitek e [-]

200 815 0,5791

100 802 0,5802

50 732 0,5859

0 649 0,5927



Vrtina: V - 1

Univerza v Mariboru

Globina [m]: 3.5 -4.0 m

FAKULTETA ZA

GRADBENIŠTVO

Klasifikacija: CL-CI težkognetene konsistence Laboratorij za mehaniko tal


Premer preizkušanca

[cm]: 7,0


Višina preizkušanca h0

[cm]: 2,0

Objekt:


Investitor:



napetost e0[-

],h0[mm]

čas [s] odčitek e[-]

20 kPa 0,4977 1 0 0,4977

20 5 10 0,49695

15 12 0,4968

30 13 0,49673

60 13 0,49673

120 21 0,49613

300 25 0,49583

600 36 0,495

1200 52 0,49381

3000 68 0,49261

6000 80 0,49171

14400 90 0,49096

78000 151 0,48639

162300 161 0,48564


50 kPa 1 161 0,48564

5 180 0,48422

15 181 0,48415

30 182 0,48407

60 188 0,48362

120 197 0,48295

300 208 0,48212

600 220 0,48123

1200 238 0,47988

3000 267 0,47771

6600 287 0,47621

16800 305 0,47486

261600 338 0,47239

274860 341 0,47216


100 kPa 1 341 0,47216

5 360 0,47074

15 368 0,47014

30 372 0,46984

60 378 0,46939

120 393 0,46827

300 420 0,46625

600 449 0,46408

1200 489 0,46108

3000 535 0,45764

6000 570 0,45502

73260 585 0,45389

165540 608 0,45217


200 kPa 1 608 0,45217

5 639 0,44985

15 650 0,44902

30 658 0,44843

60 671 0,44745

120 697 0,44551

300 739 0,44236

600 778 0,43944

1200 819 0,43637

3000 872 0,4324

6000 911 0,42948

16800 923 0,42858

73800 948 0,42671

176520 952 0,42641

429360 953 0,42633


0,42

0,43

0,44

0,45

0,46

0,47

0,48

0,49

0,50

1 10 100 1000 10000 100000 1000000

Količ

nik

por e [

-]

Čas t [s]


20 kPa

50 kPa

100 kPa

200 kPa

2500

3300

3700

5600

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

0,42

0,43

0,44

0,45

0,46

0,47

0,48

0,49

0,50

0 50 100 150 200

Modul stislji

vosti E

oed [kP

a]

Količ

nik

por e [-]


Stisljivost

Stisljiv…

RAZBREMENITEV

Napetost [kPa] Odčitek e [-] 200 948 0,4267

100 905 0,4299

50 850 0,434

0 729 0,4431



Vrtina: V - 1

Univerza v Mariboru

Globina [m]: 4.5 -5.0 m

FAKULTETA ZA

GRADBENIŠTVO

Klasifikacija: CI - težkognetene konsistence Laboratorij za mehaniko tal


Premer preizkušanca

[cm]: 7,0


Višina preizkušanca h0

[cm]: 2,0

Objekt:


Investitor:



napetost e0,h0 čas [s] odčitek e[-]

20 kPa 0,3929 1 350 0,3929

20 5 355 0,39255

15 345 0,39325

30 350 0,3929

60 350 0,3929

120 352 0,39276

300 362 0,39206

600 362 0,39206

1200 370 0,39151

3000 380 0,39081

6000 384 0,39053

14400 384 0,39053

78000 393 0,38991

162300 408 0,38886


50 kPa 1 408 0,38886

5 462 0,3851

15 470 0,38454

30 487 0,38336

60 488 0,38329

120 491 0,38308

300 505 0,38211

600 514 0,38148

1200 528 0,3805

3000 539 0,37974

6600 547 0,37918

16800 553 0,37876

261600 572 0,37744

274860 582 0,37674


100 kPa 1 582 0,37674

5 625 0,37375

15 639 0,37277

30 648 0,37215

60 658 0,37145

120 669 0,37068

300 695 0,36887

600 718 0,36727

1200 739 0,36581

3000 759 0,36442

6000 765 0,364

73260 773 0,36344

165540 790 0,36226


200 kPa 1 790 0,36226

5 855 0,35773

15 882 0,35585

30 897 0,3548

60 917 0,35341

120 940 0,35181

300 990 0,34833

600 1012 0,3468

1200 1037 0,34505

3000 1060 0,34345

6000 1079 0,34213

16800 1080 0,34206

73800 1088 0,3415

176520 1101 0,3406

429360 1112 0,33983


0,33

0,34

0,35

0,36

0,37

0,38

0,39

0,40

1 10 100 1000 10000 100000 1000000

Količ

nik

por e [

-]

Čas t [s]


20 kPa

50 kPa

100 kPa

200 kPa

3400

4800

6100

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

0,33

0,34

0,35

0,36

0,37

0,38

0,39

0,40

0 50 100 150 200

Modul stislji

vosti E

oed [kP

a]

Količ

nik

por e [-]


Stisljivost

Stisljiv…

RAZBREMENITEV

Napetost [kPa] Odčitek e [-] 200 1083 0,3419

100 1030 0,3455

50 890 0,3553

0 775 0,3633


PRILOGA 4: Rezultati laboratorijskih preiskav – translatorna strižna preiskava

TRANSLATORNA STRIŽNA PREISKAVA

Vrtina: V - 1 Univerza v Mariboru

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Laboratorij za mehaniko tal

Globina [m]: 2.5-3.0 m

AC klasifikacija: CI - težko gnetne konsistence

Obdelal: Žiga Petrič

Strižna hitrost vs [mm/s]: 0,003

Pregledal: Lovro Milič Naravna vlaga w [%]: 20,30

Vlage po preiskavi w [%]: 19,54 20,47 20,91 Objekt: VIKEND

Prostorninska teža [kN/m3]: 21,29

Investitor:

Suha prost.teža d [kN/m

3]: 17,69

Naročnik:

Poroznost n [%]: 34,47 Datum: junij 2014

OSNA NAPETOST: 50

100

200

cas zdrs vzmet str.nap. vzmet str.nap. vzmet str.nap.

0 0 0 0 0 0 0 0

40 0,2 377 18,664 589 29,160 1291 63,914

80 0,4 449 22,229 700 34,655 1461 72,330

120 0,6 515 25,496 800 39,606 1590 78,716

160 0,8 576 28,516 870 43,071 1690 83,667

200 1 630 31,190 935 46,289 1765 87,380

240 1,2 678 33,566 995 49,260 1841 91,143

280 1,4 721 35,695 1045 51,735 1900 94,064

320 1,6 762 37,725 1085 53,715 1952 96,638

360 1,8 800 39,606 1124 55,646 2000 99,014

400 2 829 41,041 1149 56,884 2039 100,945

440 2,2 851 42,131 1175 58,171 2072 102,579

480 2,4 875 43,319 1200 59,409 2101 104,015

520 2,6 890 44,061 1232 60,993 2135 105,698

560 2,8 909 45,002 1257 62,231 2160 106,936

600 3 921 45,596 1280 63,369 2172 107,530

640 3,2 930 46,042 1300 64,359 2190 108,421

680 3,4 939 46,487 1329 65,795 2210 109,411

720 3,6 942 46,636 1342 66,439 2210 109,411

760 3,8 945 46,784 1360 67,330 2225 110,154

800 4 950 47,032 1371 67,874 2230 110,401

840 4,2 950 47,032 1389 68,766 2240 110,896

880 4,4 949 46,982 1403 69,459 2248 111,292

920 4,6 950 47,032 1421 70,350 2250 111,391

960 4,8 951 47,081 1435 71,043 2249 111,342

1000 5 960 47,527 1455 72,033 2251 111,441

1040 5,2 950 47,032 1471 72,825 2252 111,490

1080 5,4 950 47,032 1489 73,716 2258 111,787

1120 5,6 950 47,032 1500 74,261 2259 111,837


1160 5,8 950 47,032 1531 75,796 2261 111,936

1200 6 949 46,982 1540 76,241 2267 112,233

1240 6,2 946 46,834 1550 76,736 2270 112,381

1280 6,4 945 46,784 1570 77,726 2270 112,381

1320 6,6 945 46,784 1582 78,320 2268 112,282

1360 6,8 945 46,784 1601 79,261 2260 111,886

1400 7 940 46,537 1619 80,152 2263 112,035

1440 7,2 940 46,537 1628 80,598 2265 112,134

1480 7,4 945 46,784 1635 80,944 2261 111,936

1520 7,6 943 46,685 1645 81,439 2261 111,936

1560 7,8 941 46,586 1655 81,934 2260 111,886

1600 8 943 46,685 1671 82,727 2261 111,936

0

20

40

60

80

100

120

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]


Premica strižne trdnosti

meritev

aproks.

25,4 kPa c = j = 23,4 °

VZOREC 1 2 3

Masa vlažnega(g) 150,14 157,49 152,15

Masa suhega(g) 125,6 130,73 125,84

Vlage po preiskavi (%) 19,54 20,47 20,91

Vlaga pred preiskavo(%) 20,30

Specifična teža: 27

Prostorninska teža (kN/m3) 21,3

Suha prostorninska teža

(kN/m3) 17,7

Poroznost (%) 34,5


0

20

40

60

80

100

120

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]

Zdrs d [mm]

50 kPa

100 kPa

200 kPa





Globina [m]: 3-3,5m (potopljen)

AC klasifikacija: CL - CI - težko gnetne konsistence






Investitor:


3]: 17,24

Naročnik:


OSNA NAPETOST: 50

100

200


0 0 0 0 0 0 0 0

40 0,2 520 25,744 430 21,288 930 46,042

80 0,4 610 30,199 620 30,694 1135 56,191

120 0,6 680 33,665 750 37,130 1280 63,369

160 0,8 724 35,843 858 42,477 1395 69,063

200 1 780 38,616 980 48,517 1568 77,627

240 1,2 841 41,636 1065 52,725 1622 80,301

280 1,4 862 42,675 1130 55,943 1708 84,558

320 1,6 868 42,972 1180 58,419 1798 89,014

360 1,8 882 43,665 1215 60,151 1870 92,579

400 2 891 44,111 1260 62,379 1920 95,054

440 2,2 896 44,358 1292 63,963 1970 97,529

480 2,4 892 44,160 1321 65,399 2012 99,609

520 2,6 891 44,111 1331 65,894 2055 101,737

560 2,8 890 44,061 1360 67,330 2095 103,718

600 3 890 44,061 1380 68,320 2135 105,698

640 3,2 890 44,061 1399 69,261 2161 106,985

680 3,4 890 44,061 1410 69,805 2179 107,876

720 3,6 888 43,962 1420 70,300 2210 109,411

760 3,8 888 43,962 1435 71,043 2230 110,401

800 4 875 43,319 1447 71,637 2252 111,490

840 4,2 860 42,576 1458 72,182 2275 112,629

880 4,4 857 42,428 1465 72,528 2305 114,114

920 4,6 855 42,329 1472 72,875 2320 114,857

960 4,8 852 42,180 1482 73,370 2334 115,550

1000 5 855 42,329 1488 73,667 2345 116,094

1040 5,2 858 42,477 1490 73,766 2345 116,094

1080 5,4 855 42,329 1485 73,518 2380 117,827

1120 5,6 848 41,982 1490 73,766 2400 118,817

1160 5,8 850 42,081 1488 73,667 2410 119,312

1200 6 852 42,180 1495 74,013 2425 120,055


1240 6,2 840 41,586 1500 74,261 2440 120,798

1280 6,4 832 41,190 1505 74,508 2452 121,392

1320 6,6 835 41,339 1495 74,013 2468 122,184

1360 6,8 828 40,992 1490 73,766 2460 121,788

1400 7 820 40,596 1490 73,766 2457 121,639

1440 7,2 815 40,348 1480 73,271 2462 121,887

1480 7,4 811 40,150 1480 73,271 2462 121,887

1520 7,6 809 40,051 1470 72,776 2470 122,283

1560 7,8 799 39,556 1472 72,875 2480 122,778

1600 8 792 39,210 1475 73,023 2493 123,422

VZOREC 1 2 3

Masa vlažnega(g) 144,35 155,78 149,57

Masa suhega(g) 118,49 131,05 123,03






(kN/m3) 17,2

Poroznost (%) 36,1

0

20

40

60

80

100

120

140

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]



meritev

aproks.

19,9 kPa c =

j = 27,5 °


0

20

40

60

80

100

120

140

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]

Zdrs d [mm]

50 kPa

100 kPa

200 kPa






AC klasifikacija: CL - CI - težko gnetne konsistence






Investitor:


3]: 17,83

Naročnik:


OSNA NAPETOST: 50

100

200


0 0 0 0 0 0 0 0

40 0,2 345 17,080 520 25,744 945 46,784

80 0,4 438 21,684 647 32,031 1240 61,389

120 0,6 512 25,348 740 36,635 1425 70,548

160 0,8 570 28,219 844 41,784 1608 79,608

200 1 617 30,546 901 44,606 1748 86,539

240 1,2 654 32,378 968 47,923 1882 93,173

280 1,4 682 33,764 1042 51,587 1989 98,470

320 1,6 707 35,002 1105 54,705 2082 103,074

360 1,8 728 36,041 1160 57,428 2162 107,035

400 2 742 36,734 1212 60,003 2245 111,144

440 2,2 759 37,576 1257 62,231 2300 113,867

480 2,4 768 38,022 1295 64,112 2348 116,243

520 2,6 774 38,319 1320 65,350 2401 118,867

560 2,8 778 38,517 1350 66,835 2422 119,906

600 3 783 38,764 1368 67,726 2462 121,887

640 3,2 790 39,111 1380 68,320 2502 123,867

680 3,4 788 39,012 1397 69,162 2521 124,808

720 3,6 790 39,111 1411 69,855 2555 126,491

760 3,8 789 39,061 1422 70,399 2589 128,174

800 4 790 39,111 1432 70,894 2618 129,610

840 4,2 791 39,160 1441 71,340 2646 130,996

880 4,4 790 39,111 1451 71,835 2665 131,937

920 4,6 790 39,111 1458 72,182 2680 132,679

960 4,8 792 39,210 1467 72,627 2700 133,670

1000 5 793 39,259 1473 72,924 2721 134,709

1040 5,2 794 39,309 1478 73,172 2738 135,551

1080 5,4 794 39,309 1480 73,271 2743 135,798

1120 5,6 795 39,358 1485 73,518 2741 135,699

1160 5,8 800 39,606 1491 73,815 2768 137,036

1200 6 800 39,606 1491 73,815 2786 137,927


1240 6,2 800 39,606 1493 73,914 2792 138,224

1280 6,4 802 39,705 1493 73,914 2800 138,620

1320 6,6 805 39,853 1497 74,112 2791 138,175

1360 6,8 807 39,952 1501 74,310 2798 138,521

1400 7 802 39,705 1494 73,964 2798 138,521

1440 7,2 795 39,358 1502 74,360 2795 138,373

1480 7,4 802 39,705 1503 74,409 2807 138,967

1520 7,6 798 39,507 1507 74,607 2811 139,165

1560 7,8 792 39,210 1510 74,756 2820 139,610

1600 8 778 38,517 1512 74,855 2825 139,858

VZOREC 1 2 3

Masa vlažnega(g) 151,76 150,46 149,55

Masa suhega(g) 127 128,45 129,38






(kN/m3) 17,8

Poroznost (%) 34,0

0

20

40

60

80

100

120

140

160

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]



meritev

aproks.

7,5 kPa c = j = 33,6 °


0

20

40

60

80

100

120

140

160

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]

Zdrs d [mm]

50 kPa

100 kPa

200 kPa





Globina [m]: 4.0-4.5m (potopljen)







Investitor:


3]: 17,24

Naročnik:


OSNA NAPETOST: 50

100

200


0 0 0 0 0 0 0 0

40 0,2 850 42,081 670 33,170 1145 56,686

80 0,4 955 47,279 870 43,071 1480 73,271

120 0,6 1020 50,497 980 48,517 1695 83,915

160 0,8 1071 53,022 1075 53,220 1875 92,826

200 1 1100 54,458 1150 56,933 1985 98,272

240 1,2 1135 56,191 1210 59,904 2078 102,876

280 1,4 1155 57,181 1240 61,389 2158 106,837

320 1,6 1175 58,171 1291 63,914 2200 108,916

360 1,8 1190 58,914 1320 65,350 2235 110,649

400 2 1201 59,458 1350 66,835 2270 112,381

440 2,2 1210 59,904 1375 68,072 2291 113,421

480 2,4 1220 60,399 1390 68,815 2302 113,966

520 2,6 1228 60,795 1407 69,657 2315 114,609

560 2,8 1229 60,844 1421 70,350 2325 115,104

600 3 1220 60,399 1432 70,894 2330 115,352

640 3,2 1209 59,854 1440 71,290 2331 115,401

680 3,4 1190 58,914 1445 71,538 2340 115,847

720 3,6 1165 57,676 1450 71,785 2340 115,847

760 3,8 1145 56,686 1455 72,033 2340 115,847

800 4 1120 55,448 1460 72,281 2338 115,748

840 4,2 1102 54,557 1460 72,281 2330 115,352

880 4,4 1089 53,913 1465 72,528 2332 115,451

920 4,6 1060 52,478 1465 72,528 2332 115,451

960 4,8 1035 51,240 1465 72,528 2335 115,599

1000 5 1020 50,497 1465 72,528 2335 115,599

1040 5,2 1000 49,507 1455 72,033 2319 114,807

1080 5,4 990 49,012 1453 71,934 2319 114,807

1120 5,6 975 48,270 1453 71,934 2315 114,609

1160 5,8 960 47,527 1458 72,182 2315 114,609

1200 6 950 47,032 1460 72,281 2310 114,362


1240 6,2 935 46,289 1455 72,033 2312 114,461

1280 6,4 920 45,547 1452 71,884 2309 114,312

1320 6,6 910 45,052 1450 71,785 2309 114,312

1360 6,8 900 44,557 1448 71,686 2300 113,867

1400 7 900 44,557 1445 71,538 2299 113,817

1440 7,2 880 43,566 1440 71,290 2296 113,669

1480 7,4 870 43,071 1435 71,043 2295 113,619

1520 7,6 864 42,774 1432 70,894 2295 113,619

1560 7,8 855 42,329 1430 70,795 2293 113,520

1600 8 850 42,081 1428 70,696 2291 113,421

VZOREC 1 2 3

Masa vlažnega(g) 144,35 155,78 149,57

Masa suhega(g) 118,49 131,05 123,03






(kN/m3) 17,2

Poroznost (%) 36,1

0

20

40

60

80

100

120

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]



meritev

aproks.

29,9 kPa c =

j = 22,8 °


0

20

40

60

80

100

120

140

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]

Zdrs d [mm]

50 kPa

100 kPa

200 kPa












Investitor:


3]: 17,13

Naročnik:


OSNA NAPETOST: 50

100

200


0 0 0 0 0 0 0 0

40 0,2 386 19,110 483 23,912 933 46,190

80 0,4 515 25,496 770 38,121 1160 57,428

120 0,6 621 30,744 800 39,606 1325 65,597

160 0,8 705 34,903 902 44,656 1444 71,488

200 1 771 38,170 978 48,418 1551 76,786

240 1,2 820 40,596 1060 52,478 1657 82,033

280 1,4 861 42,626 1130 55,943 1736 85,945

320 1,6 895 44,309 1200 59,409 1819 90,054

360 1,8 924 45,745 1251 61,934 1895 93,816

400 2 951 47,081 1292 63,963 1950 96,539

440 2,2 972 48,121 1331 65,894 2000 99,014

480 2,4 998 49,408 1362 67,429 2048 101,391

520 2,6 1011 50,052 1389 68,766 2085 103,223

560 2,8 1020 50,497 1407 69,657 2120 104,955

600 3 1035 51,240 1422 70,399 2150 106,441

640 3,2 1046 51,785 1435 71,043 2175 107,678

680 3,4 1051 52,032 1439 71,241 2204 109,114

720 3,6 1059 52,428 1446 71,587 2237 110,748

760 3,8 1062 52,577 1449 71,736 2265 112,134

800 4 1062 52,577 1448 71,686 2281 112,926

840 4,2 1066 52,775 1450 71,785 2300 113,867

880 4,4 1069 52,923 1449 71,736 2310 114,362

920 4,6 1065 52,725 1448 71,686 2331 115,401

960 4,8 1062 52,577 1441 71,340 2352 116,441

1000 5 1053 52,131 1439 71,241 2377 117,679

1040 5,2 1037 51,339 1435 71,043 2385 118,075

1080 5,4 1027 50,844 1432 70,894 2390 118,322

1120 5,6 1019 50,448 1430 70,795 2401 118,867

1160 5,8 1008 49,903 1430 70,795 2411 119,362

1200 6 999 49,458 1425 70,548 2420 119,807


1240 6,2 989 48,963 1427 70,647 2425 120,055

1280 6,4 978 48,418 1427 70,647 2439 120,748

1320 6,6 967 47,873 1430 70,795 2440 120,798

1360 6,8 960 47,527 1435 71,043 2450 121,293

1400 7 950 47,032 1432 70,894 2451 121,342

1440 7,2 942 46,636 1430 70,795 2465 122,035

1480 7,4 938 46,438 1425 70,548 2481 122,827

1520 7,6 930 46,042 1420 70,300 2491 123,322

1560 7,8 925 45,794 1417 70,152 2480 122,778

1600 8 919 45,497 1410 69,805 2495 123,521

VZOREC 1 2 3

Masa vlažnega(g) 144,3 152,51 150,11

Masa suhega(g) 118,88 125,19 126,03






(kN/m3) 17,1

Poroznost (%) 36,5

0

20

40

60

80

100

120

140

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]



meritev

aproks.

27,1 kPa c = j = 25,5 °


0

20

40

60

80

100

120

140

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]

Zdrs d [mm]

50 kPa

100 kPa

200 kPa





Globina [m]: 5-5.38 m







Investitor:


3]: 17,43

Naročnik:


OSNA NAPETOST: 50

100

200


0 0 0 0,000 0 0 0 0

40 0,2 428 21,189 453 22,427 610 30,199

80 0,4 608 30,100 791 39,160 878 43,467

120 0,6 659 32,625 965 47,774 1060 52,478

160 0,8 701 34,705 1034 51,190 1206 59,706

200 1 738 36,536 1071 53,022 1318 65,251

240 1,2 767 37,972 1105 54,705 1420 70,300

280 1,4 791 39,160 1147 56,785 1505 74,508

320 1,6 812 40,200 1173 58,072 1585 78,469

360 1,8 828 40,992 1199 59,359 1659 82,132

400 2 841 41,636 1225 60,646 1717 85,004

440 2,2 850 42,081 1230 60,894 1771 87,677

480 2,4 859 42,527 1241 61,438 1821 90,153

520 2,6 863 42,725 1248 61,785 1861 92,133

560 2,8 868 42,972 1252 61,983 1902 94,163

600 3 870 43,071 1269 62,825 1935 95,796

640 3,2 872 43,170 1260 62,379 1965 97,282

680 3,4 873 43,220 1260 62,379 1992 98,618

720 3,6 871 43,121 1260 62,379 2012 99,609

760 3,8 870 43,071 1261 62,429 2038 100,896

800 4 868 42,972 1270 62,874 2085 103,223

840 4,2 867 42,923 1272 62,973 2107 104,312

880 4,4 865 42,824 1272 62,973 2111 104,510

920 4,6 861 42,626 1278 63,270 2135 105,698

960 4,8 860 42,576 1276 63,171 2151 106,490

1000 5 855 42,329 1277 63,221 2160 106,936

1040 5,2 852 42,180 1280 63,369 2172 107,530

1080 5,4 848 41,982 1281 63,419 2188 108,322

1120 5,6 841 41,636 1279 63,320 2187 108,272

1160 5,8 839 41,537 1282 63,468 2189 108,371

1200 6 837 41,438 1289 63,815 2189 108,371


1240 6,2 832 41,190 1290 63,864 2190 108,421

1280 6,4 824 40,794 1291 63,914 2189 108,371

1320 6,6 828 40,992 1294 64,062 2186 108,223

1360 6,8 822 40,695 1297 64,211 2182 108,025

1400 7 820 40,596 1297 64,211 2190 108,421

1440 7,2 816 40,398 1300 64,359 2188 108,322

1480 7,4 812 40,200 1307 64,706 2189 108,371

1520 7,6 809 40,051 1302 64,458 2189 108,371

1560 7,8 809 40,051 1302 64,458 2190 108,421

1600 8 805 39,853 1301 64,409 2188 108,322

VZOREC 1 2 3

Masa vlažnega(g) 151,24 151,07 148,6

Masa suhega(g) 128,45 126,25 121,85





Suha prostorninska teža (kN/m3) 17,4

Poroznost (%) 35,5

0

20

40

60

80

100

120

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]



meritev

aproks.

21,4 kPa c = j = 23,5 °


0

20

40

60

80

100

120

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Str

ižna n

apeto

st

t [k

Pa]

Zdrs d [mm]

50 kPa

100 kPa

200 kPa


PRILOGA 6: SPT preizkus

Pri izvedbi SPT in odvzema vzorca so nam

pomagali študentje iz podjetja BLAN

d.o.o., katerim se zahvaljujem.

Objekt: vikend hiša Lokacija: Prevalje Datum: 1.6.2014

0,1

5,1 0,2 5 5,2 0,3

5,3

0,4 2 5,4 0,5

5,5

0,6 1 5,6 0,7

5,7

0,8 1 5,8 0,9

5,9

1 1 6 1,1

6,1

1,2 1 6,2 1,3

6,3

1,4 1 6,4 1,5

6,5

1,6 1 6,6 1,7

6,7

1,8 1 6,8 1,9

6,9

2 1 7 2,1

7,1

2,2 2 7,2 2,3

7,3

2,4 2 7,4 2,5

7,5

2,6 2 7,6 2,7

7,7

2,8 3 7,8 2,9

7,9

3 3 8 3,1

8,1

3,2 2 8,2 3,3

8,3

3,4 3 8,4 3,5

8,5

3,6 4 8,6 3,7

8,7

3,8 4 8,8 3,9

8,9

4 5 9 4,1

9,1

4,2 6 9,2 4,3

9,3

4,4 5 9,4 4,5

9,5

4,6 6 9,6 4,7

9,7

4,8 6 9,8 4,9

9,9

5 24 10

TERENSKE IN LABORATORIJSKE PREISKAVE ZA VIKEND HIŠO · trdnost, modul stisljivosti Povzetek Delo zajema izdelavo geotehničnega poročila, ki je osnova za nadaljnjo geomehansko analizo

Documents