13.2.2014 1 TEMELJI EKONOMIJE Doc. Dr. Jože Kocjančič E-mail: [email protected]Vsebina PROIZVODNA FUNKCIJA TRI LASTNOSTI PROIZVODNE FUNKCIJE zakon o padajočem donosu krivulja enakega produkta merilo proizvodnje in donosi obsega SKLEPI 2 Proizvodna funkcija Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali bodočo korist. Sedanja koristnost → proizvodnjo dobrin za končno potrošnjo, Bodoča koristnost → proizvodnja dobrin za investicijsko potrošnjo. Proizvodnjo opredelimo kot proces, ki spreminja proizvodne dejavnike (inpute) v proizvode (outpute). Proizvodni dejavniki: Delo (L), zemljo (Z), Kapital (K). 3
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
� TRI LASTNOSTI PROIZVODNE FUNKCIJE� zakon o padajočem donosu
� krivulja enakega produkta
� merilo proizvodnje in donosi obsega
� SKLEPI
2
Proizvodna funkcija
� Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali bodočokorist.
� Sedanja koristnost → proizvodnjo dobrin za končno potrošnjo,
� Bodoča koristnost → proizvodnja dobrin za investicijsko potrošnjo.
� Proizvodnjo opredelimo kot proces, ki spreminjaproizvodne dejavnike (inpute) v proizvode (outpute).
� Proizvodni dejavniki:� Delo (L),
� zemljo (Z),
� Kapital (K).
3
13.2.2014
2
Proizvodna funkcija
� PROIZVODNA FUNKCIJA opisuje tehnološko zvezo medproizvodnimi dejavniki in proizvodi.
� TEHNOLOGIJA→ akumulirano znanje družbe o različnihmetodah spreminjanja proizvodnih dejavnikov vproizvode.
Proizvodna funkcija kaže maksimalni proizvod(Q), ki ga je možno proizvesti z določenokombinacijo proizvodnih dejavnikov pri danitehnologiji.
4
Proizvodna funkcija
� Predpostavka:
� Uporaba tehnologija, ki zaposluje dva proizvodna dejavnika:
delo (L) in kapital (K).
� Maksimalni proizvod (Q) zapišemo kot funkcijo dela (L) in
kapitala (K):
Q = f(K, L)
� Q = količina raznovrstnih proizvodov, ki jih je mogoče proizvajati z
različnimi količinami kapitala (K) in dela (L).
� Funkcijska zveza pa opisuje tehnologijo (proizvodne postopke), s
katero se kapital in delo spreminjata v proizvode.
5
Prikaz proizvodne funkcije s tabelo
6
1 20 40 55 65 75
2 40 60 75 85 90
3 55 75 90 100 105
4 65 85 100 110 115
5 75 90 105 115 120
kapital 1 2 3 4 5delo
Enak proizvod je praviloma mogoče proizvajati z različnimi kombinacijami
proizvodnih dejavnikov.
13.2.2014
3
Delitev proizvodnih dejavnikov
7
� Stalni proizvodni dejavniki
� v danem obdobju po količini ni mogoče spremeniti in vstopajo v
proizvodnjo v enaki količini.
� Spremenljivi dejavniki
� katerih količina se v opazovanem obdobju lahko spreminja.
� Kratko obdobje:
� eden ali nekaj proizvodnih dejavnikov vstopa v proizvodnjo kotstalni dejavnik
� Dolgo obdobje:
� ni stalnih dejavnikov, saj je možno vsak dejavnik na novo
proizvesti ali pa ga nadomestiti z drugim dejavnikom
Trije koncepti proizvodne funkcije:
� Celotni,
� povprečni,
� mejni proizvod.
Zakon o padajočem donosu pravi, da bomo dobilimanj in manj dodatnega outputa, ko dodajamo dodatneenote enega inputa, medtem ko ohranjamo druge inputenespremenjene (stalne).
Mejni proizvod vsake enote inputa pada, ko povečujemokoličino tega inputa, vse druge inpute pa ohranjamokonstantne.
8
Obseg Obseg Celotni Povprečni Mejnidela kapitala proizvod proizvod proizvod
0 5 0 -
1 5 20 20
2 5 50 25
3 5 84 28
4 5 120 30
5 5 160 32
6 5 180 30
7 5 175 25
8 5 144 18
9 5 90 10
10 5 20 2
20
30
34
36
40
20
-5
-31
-54
-70
Proizvodnja z enim spremenljivim
proizvodnim dejavnikom
9
13.2.2014
4
Krivulja celotnega in mejnega proizvoda
� Krivulja CELOTNEGA PROIZVODA prikazuje obsegcelotnega proizvoda pri različni količini spremenljivegaproizvodnega dejavnika.
� Krivulja MEJNEGA PROIZVODA prikazuje prirastkecelotnega proizvoda zaradi dodatne naložbespremenljivega dejavnika.
� ∆L = sprememba porabe dela
� ∆Q = sprememba celotnega proizvoda
Mejni proizvod dela označimo kot:
10
Krivulja povprečnega in enakega proizvoda
� Krivulja POVPREČNEGA PROIZVODA dela (APL)prikazuje povprečne vrednosti proizvoda glede nanaložbe spremenljivega dejavnika.
� Povprečni proizvod dela izračunamo tako, da celotni proizvod (Q)delimo s količino enot dela (L).
� KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA ali izokvantaprikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, skaterimi proizvedemo enako količino proizvoda.
11
količ
ina (
Q)
delo (L)
170
150
130
110
90
70
50
30
10
0
količ
ina (
Q)
delo (L)
35
30
25
20
15
10
5
01
A
B
C
celotni proizvod
B
E
D
mejni proizvod povprečni proizvod
D
2 3 4 5 6
C
A
E
1 2 3 4 5 6
Krivulje celotnega, mejnega in povprečnega
proizvoda
12
13.2.2014
5
Kombinacija dela in zemlje za proizvodnjo enakega proizvoda
Krivulja enakega proizvoda
Količina dela Količina kapitala Celotni proizvod
6 1 346
3 2 346
2 3 346
1 6 346
Krivulja enakega proizvoda ali izokvanta prikazuje vsekombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi proizvedemoenako količino proizvoda.
13
kapital (K)
delo (L)
6
5
4
3
2
1
01 2 3 4 5 6
346
490
548
Zemljevid krivulj enakega proizvoda
14
Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti
� Zapišemo jo takole:
∆K in ∆L merita mejne spremembe kapitala in dela vzdolž krivuljeenakega proizvoda.
MEJNA STOPNJA TEHNIČNE NADOMESTLJIVOSTI(MRST) kapitala za delo je količina enot kapitala, ki gaje treba zmanjšati, če povečamo količino dela za enotoin želimo ohraniti enako proizvodnjo.
15
13.2.2014
6
0 1 2 3 4 5 6
6kapital (K)
delo (L)
ΔK
=3
ΔL=1
ΔK=1
ΔL=1
ΔK=1
ΔL=3
5
4
3
2
1
Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti
16
Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti
� Dodatni proizvod zaradi dodatnih naložb dela:
(MPL) * (∆L)
Izguba proizvoda zaradi zmanjšanja uporabe kapitala:
(MPK) * (∆K)
(MPL) * (∆L) + (MPK) * (∆K) = 0
S preureditvijo te enačbe dobimo:
17
Izjeme
� Posebna primera produkcijske funkcije:
� Krivulja enakega proizvoda pri popolninadomestljivosti proizvodnih dejavnikov.
� Krivulja enakega proizvoda pri stalnemrazmerju proizvodnih dejavnikov.
18
13.2.2014
7
0
kapital (K)
delo (L)
Q1 Q2 Q3
A
B
C
Krivulja enakega proizvoda pri popolni
nadomestljivosti proizvodnih dejavnikov
19
K1
0
L1
kapital (K)
delo (L)
Q1
Q2
Q3
A
B
C
Krivulje enakega proizvoda pri stalnem
razmerju proizvodnih dejavnikov
20
Merilo proizvodnje in donosi obsega
� Proporcionalno povečanje naložb vseh proizvodnihdejavnikov imenujemo:
POVEČANJE MERILA PROIZVODNJE
� Lastnost produkcijske funkcije, da opisuje razmerje medobsegom porabe proizvodnih dejavnikov in njihovoučinkovito izrabo, imenujemo:
DONOSI OBSEGA
21
13.2.2014
8
0 5 10 15 20 25 30 35
7
6
5
4
3
2
1
0
kapital (K)
delo (L)
10
20
3040
5060
70
80
90
A
P
Donosi obsega
22
Sklepi
� PROIZVODNA FUNKCIJA
� Maksimalni proizvod, ki ga je možno proizvesti z nekokombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani tehnologiji.
� ZAKON O PADAJOČEM DONOSU
� Pri dodajanju enake količine variabilnegadejavnika pristalni količini vseh ostalih dejavnikov, začne mejniproizvod variabilnega dejavnika padati.
� Veljavnost: kratek rok
23
Sklepi
� KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA
� Prikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi
proizvedemo enako količino proizvoda.
� MEJNA STOPNJA TEHNIČNE NADOMESTLJIVOSTI
� Količina enot kapitala, ki ga je treba zmanjšati, če povečamo
količino dela za enoto in želimo ohraniti enako proizvodnjo.
� Če porabljene količine proizvodnih dejavnikovpomnožimo z njihovimi cenami in tako dobljene zmnožkeseštejemo, dobimo stroške za dani obseg proizvodnje.
� To so vidni stroški, na primer plače, stroški materiala,rente, ipd. in jih imenujemo EKSPLICITNI STROŠKI.
� eksplicitni - vsi dodatni spremenljivi ali stalni stroški, ki jih povzročiopazovana odločitev;
� implicitni - oportunitetni stroški, ki nastanejo zaradi uporabe proizvodnihdejavnikov s poslovno odločitvijo.
� Dolgoročno so vsi proizvodni dejavniki spremenljivi.(Podjetje lahko uravnava porabo vseh proizvodnih dejavnikov)
� Kakšno kombinacijo proizvodnih dejavnikov uporabitiza proizvodnjo danega obsega proizvodnje, da bodoproizvodni stoški čim nižji?
� Za dani obseg proizvodnje podjetje išče optimalnokombinacijo proizvodnih dejavnikov!
37
Izbor inputov podjetja
� Pravilo najmanjših stroškov:
� Če želi podjetje pri dani količini proizvajati znajnižjimi stroški, naj kupuje inpute, dokler se neizenačijo mejni proizvodi na €, porabljen za vsakinput.
� To pomeni:
38
Optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
� Predpostavke analize:
� Podjetje proizvod proizvaja z dvemaproizvodnima dejavnikoma, delo (L) inkapital (K), ki ju nabavlja nakonkurenčnem trgu po stalnih,konkurenčnih cenah.
� Podjetje ima fiksno količino sredstev(denarja), ki ga je pripravljeno porabiti zanakup obeh proizvodnih dejavnikov.
39
13.2.2014
14
Optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
� Primer: TC = 12, PK = 4, PL = 2
KRIVULJA ENAKIH STROŠKOV ALI IZOKOSTA
TC = PL x L + PK x K
TC = celotni stroški PL = cena enote dela,
PK = cena enote kapitala L = količina porabljenega dela
K = količina porabljenega kapitala.
K = TC/ PK - (PL / PK) L
40
Optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
� ...kjer je ∆K / ∆L = - (PL / PK) tangensnaklonskega kota premice enakih stroškov.
� Velikost naklonskega kota premice kaže,koliko enotam kapitala se mora podjetjeodpovedati, če želi povečati porabo dela zaeno enoto in se zato stroški nakupa obehproizvodnih dejavnikov ne spremenijo.
41
kapital (K)
delo (L)
C0 C1 C2
L2 L1 L3
K2
K1
K3
0
A
B
D Q1
Optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
42
13.2.2014
15
Optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
� V analizi proizvodnih možnosti podjetja smopokazali, da je mejna stopnja tehničnenadomestljivosti (MRTS) kapitala za delo enakanegativni vrednosti smernega koeficienta krivuljeenakega proizvoda oziroma razmerju medvrednostma mejnih proizvodov dela in kapitala.
MRTS = -∆K / ∆L = MPL / MPK
43
Optimalna kombinacija proizvodnih dejavnikov
� Pri krivulji enakih stroškov je njen naklonski kotenak razmerju med cenama proizvodnihdejavnikov ∆K / ∆L = - PL / PK. Iz tega se vidi, da jemiminalne stroške za dani obseg proizvodnjemogoče doseči, če izpolnimo pogoj:
MPL / MPK = PL / PK
S preureditvijo te enačbe dobimo:
MPL / PL = MPK / PK
44
Funkcije dolgoročnih stroškov
� Običajno gledamo na dolgo obdobje kot na
PLANSKO OBDOBJE.
�Podjetje operativno deluje v kratkemobdobju, vendar pa mora nenehnogledati v prihodnost in oblikovati
dolgoročno strategijo poslovanja.
45
13.2.2014
16
LTC LMCLAC
stro
ški
obseg proizvodnje
stro
ški
obseg proizvodnje
Krivulja dolgoročnih celotnih stroškov in
krivulja dolgoročnih mejnih stroškov
46
Krivulja dolgoročnih povprečnih stroškov
(LAC)
� Zakaj ima krivulja dolgoročnih povprečnihstroškov značilno obliko črke U?
� Odgovor na to vprašanje je treba iskati vtežnji podjetij, da dolgoročno za vsakobseg proizvodnje najdejo kombinacijoproizvodnih dejavnikov, ki ta obsegproizvodnje omogoča proizvesti s čimnižjimi stroški.