TEHNOLOGIJE IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL ZA INSTALACIJSKE … · Postopek meritve je naslednji: - Celotna površina podlage na območju naleganja krožne plošče mora biti poravnana, dodatno

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN

ARHITEKTURO

Jože Belšak

TEHNOLOGIJE IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL ZA INSTALACIJSKE VODE

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

TEHNOLOGIJE IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL ZA INSTALACIJSKE VODE

Študent: Jože Belšak

Študijski program: Visokošolski strokovni, Gradbeništvo

Smer: Operativno konstrukcijska

Mentor: doc. dr. Borut Macuh

Maribor, september 2016

I

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc.dr. Borutu Macuhu za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja ženi Ani, sinovoma Aljažu in

Blažu, ki so me ves ta čas podpirali in bodrili.

Vsem skupaj še enkrat hvala.

III

TEHNOLOGIJE IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL ZA INSTALACIJSKE

VODE

Ključne besede: instalacijski vod, gradbena jama, preboj, zgostitev zemljine, izkop, zasip

UDK: 624.133/.138(043.2).

Povzetek

V diplomskem delu bomo opisali tehnologije izvedbe zemeljskih del za instalacijske vode, kot

so elektro vodi in telekomunikacijski vodi. Za instalacijske vode moramo izvesti različne

gradbene jame za postavitev elektro in telekomunikacijskih objektov, in jarke za polaganje

različnih kabelskih vodov. Prikazali bomo potrebne zemeljske meritve, preiskave in izvedbo

zemeljskih del za katere uporabljamo različne tehnologije izkopov, zasipov in ureditev

zaključnih plasti.

V praktičnem delu pa se bomo osredotočili na prikaz dejansko izvedenih objektov za elektro in

telekomunikacijske vode. Obravnavali bomo kompletno izvedbo objekta, katera obsega

zemeljska in montažna dela.

IV

TECHNOLOGIES OF EARTHWORKS FOR INSTALLATIONS

Key Words: installation duct, building pit, penetration, soil compaction, excavation,

backfilling

UDK: 624.133/.138(043.2).

Abstract

In this thesis, we describe technologies of construction and excavation works for the installation

ducts, such as electrical lines and telecommunications lines. For installation ducts variety of

construction pits for the installation of electrical and telecommunications facilities, and

trenches for laying of various cable lines must be performed. We will show the necessary field

tests of the ground, investigation and execution of excavation works which use various

technologies excavation, backfills and layout of the pavements.

In the practical part we will focus to show actually made facilities for electrical and

telecommunication lines. We shall fully consider the building execution, which comprises

earthworks and assembly works.

V

Vsebina 1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKE NALOGE ......................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE .............................................................. 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ........................................................................... 1

2 TERENSKE IN LABORATORIJSKE PREISKAVE .................................................. 3

2.1 ZBITOST ZEMELJSKIH PLASTI ............................................................................ 3

2.1.1 Dinamični preizkus s krožno ploščo ....................................................................... 3

3 VRSTE ZEMELJSKIH DEL IN NJIHOVA TEHNOLOGIJA .................................. 9

3.1 IZKOP GRADBENE JAME ...................................................................................... 9

3.1.1 Gradbena jama za transformatorsko postajo......................................................... 9

3.1.2 Gradbena jama pri izvedbi priključka na omrežje – montažna jama .................. 10

3.1.3 Gradbena jama pri objektu .................................................................................. 11

3.1.4 Gradbena jama pri podboju cestišča – startna in ciljna jama ............................. 12

3.1.5 Gradbena jama za postavitev zunanjih razdelilnih omaric ................................. 13

3.1.6 Gradbena jama za drog javne razsvetljave – jama za temelj .............................. 14

3.2 IZKOP JARKOV ZA POLAGANJE INŠTALACIJ ................................................ 17

3.2.1 Plitvi jarki ............................................................................................................. 17

3.2.1.1 Jarek za elektro omrežje – nizka napetost .................................................... 17

3.2.1.2 Jarek za elektro omrežje – visoka napetost .................................................. 20

3.2.1.3 Jarek za telekomunikacijsko omrežje ........................................................... 24

3.2.1.4 Jarek z položenimi PE cevmi ....................................................................... 25

3.2.2 Globoki jarki ........................................................................................................ 26

3.3 ZASIP GRADBENIH JAM IN JARKOV ................................................................ 27

3.4 IZVEDBA PREBOJEV POD VOZIŠČEM .............................................................. 29

3.4.1 S pnevmatsko raketo ............................................................................................. 29

3.5 IZVEDBA POHODNIH ALI VOZIŠČNIH ZAKLJUČNIH PLASTI ..................... 34

3.5.1 Asfaltna plast ........................................................................................................ 34

3.5.2 Tlakovana plast .................................................................................................... 36

3.5.3 Nevezana zaključna plast ..................................................................................... 37

3.6 IZVEDBA ZATESNITVE NA STIKU ZEMLJA-OBJEKT .................................... 38

3.6.1 S tesnilom za en kabel .......................................................................................... 38

VI

3.6.2 S tesnilom za več kablov ....................................................................................... 39

3.7 GRADBENA MEHANIZACIJA ZA ZEMELJSKA DELA .................................... 41

4 PRAKTIČNI PRIMERI ................................................................................................ 48

4.1 UVOD ...................................................................................................................... 48

4.2 SPLOŠNO ................................................................................................................ 49

4.3 IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL IN PRIKAZ MONTAŽE ...................................... 50

4.3.1 IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL IN PRIKAZ MONTAŽE ZA ELEKTRO

OMREŽJE ........................................................................................................................ 50

4.3.1.1 Postavitev transformatorske postaje ............................................................. 50

4.3.1.2 Izvedba zemeljskega omrežja ....................................................................... 52

4.3.1.3 Postavitev zunanjih razdelilnih omaric ........................................................ 55

4.3.1.4 Izvedba hišnega priključka ........................................................................... 57

4.3.1.5 Izvedba javne razsvetljave ........................................................................... 62

4.3.1.6 Popravilo poškodovanih delov omrežja ....................................................... 66

4.3.2 IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL IN PRIKAZ MONTAŽE ZA

TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE ............................................................................ 69

4.3.2.1 Izvedba zemeljskega omrežja ....................................................................... 69

4.3.2.2 Postavitev zunanjih razdelilnih omaric ........................................................ 72

4.3.2.3 Postavitev jaškov .......................................................................................... 74

4.4 PRIKAZ OVREDNOTENJA IZVEDENIH DEL .................................................... 76

4.4.1 Prikaz ovrednotenja izvedenih del za elektro vode .............................................. 76

4.4.2 Prikaz ovrednotenja izvedenih del za telekomunikacijske vode ........................... 79

5 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 82

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 83

7 PRILOGE ....................................................................................................................... 85

7.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 85

7.2 SEZNAM TABEL .................................................................................................... 89

7.3 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 89

VII

UPORABLJENI SIMBOLI

D - premer krožne plošče

Evd - deformacijski modul

fi - premer

G - globina

L - dolžina

s - posedek

Š - širina

V - volumen vzorca

w - relativna vlažnost

wopt - optimalna vlažnost

Ww - teža vode

Ws - teža trdne snovi

γd - suha prostorninska teža

σ - normalna napetost

VIII

UPORABLJENE KRATICE

JR - javna razsvetljava

MMP - modificirani Proctorjev preizkus

NAY2Y - oznaka kabla za nizko napetost

NA2XS2Y - oznaka kabla za visoko napetost

NN - nizka napetost

NY2Y - oznaka kabla za javno razsvetljavo

PVC - polivinilcetilen

SPP - standardni Proctorjev preizkus

VN - visoka napetost

Tehnologije izvedbe zemeljskih del za instalacijske vode Stran 1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKE NALOGE

Opredelili se bomo na področje električnih in telekomunikacijskih vodov s prikazom izvedbe

v Nemčiji. V zadnjem času se večji del inštalacij polaga v zemljo, predvsem zaradi varnosti

in primanjkovanja prostora, ter zapletenosti izvedbe zračnih linij. Prav tako se izven urbanih

naselij, novi vodi polagajo v zemljo. Stare zračne linije se kablirajo s prestavitvijo v zemljo

in se s tem ureja mreža teh linij, prav tako pa se pridobiva prepotreben prostor v urbanih

naseljih bodisi za novogradnjo ali zelene površine.

V diplomskem delu bomo opisali potrebna zemeljska dela pri polaganju inštalacijskih

vodov, njihovo tehnologijo ter izvedbo inštalacij. V praktičnem delu se bomo osredotočili

na praktične primere izvedenih objektov za elektro in telekomunikacijske vode.

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE

Namen diplomskega dela je predstaviti vrste zemeljskih del in njihovo tehnologijo pri

izvedbi inštalacijskih vodov, ter izvedbo električnih in telekomunikacijskih vodov.

Cilj naloge je predstaviti namen in potrebo po izvedbi inštalacijskih vodov v zemlji, ter

upravičenost kabliranja obstoječih zračnih linij in prestavitev v zemljo. Prav tako želimo

prikazati razširjenost izvedbe inštalacijskih vodov v zemeljski izvedbi.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Diplomsko delo bo najprej obdelano in opredeljeno teoretično, ter nato prikazano na

praktičnih primerih.


Predstavitev v teoretičnem delu bo omejena na prikaz lastnosti zemljine in prikaz izvedbe

zemeljskih in inštalacijskih del.

V praktičnem delu se bomo omejili na prikaz tehnologije in izvedbe zemeljskih del,

pripadajočih inštalacijskih del za električne in telekomunikacijske vode ter postopek

ovrednotenja izvedenih del.


2 TERENSKE IN LABORATORIJSKE PREISKAVE

2.1 ZBITOST ZEMELJSKIH PLASTI

2.1.1 Dinamični preizkus s krožno ploščo

Nosilnost zemeljskih materialov, predvsem grobo zrnatih materialov preverjamo s krožno

obremenilno ploščo in dinamično obtežbo s katero hitro in enostavno določamo

deformacijski modul Evd.

Aparaturo s katero preverjamo nosilnost zemeljskih materialov sestavljajo naslednji osnovni

deli:

- krožna plošča premera 300 mm in debeline 20 mm

- vodilni drog z zaklopom na vrhu

- padajoča lahka utež mase 10 kg

- senzor oziroma merilnik pospeškov

- elektronski merilni instrument

Senzor je priključen na elektronski merilni instrument, ki na ekranu sproti prikazuje rezultate

meritev. Elektronski merilni instrument ima možnost priključka na USB prenosnik, tiskalnik

ali na GPS sprejemnik.

Postopek meritve je naslednji:

- Celotna površina podlage na območju naleganja krožne plošče mora biti poravnana,

dodatno še to zagotovimo z predhodno obremenitvijo s tremi udarci prosto padajoče

uteži (po vsakem udarcu moramo utež uloviti).

- Za samo meritev izvedemo tri udarce z prosto padajočo utežjo 10 kg, ki ustvari silo

sunka 7.0 kN (po vsakem udarcu moramo utež uloviti in vpeti nazaj v zaklop). S sunki

ugotovimo pripadajoče posedanje krožne obremenilne plošče.

- Vrednost dinamičnega deformacijskega modula (Evd) nam elektronska merilna

naprava preračuna na osnovi izmerjenega posedka (s) in normalne napetosti (σ) pod

krožno obremenilno ploščo po enačbi:


Evd = 0.75 * σ/s * D [ N/mm2 ] (2.1)

kjer so:

σ – normalna napetost v N/mm2

s – izmerjeni posedek v mm

D – premer krožne plošče v mm

Oziroma za σ = 0.1 N/mm2 in D= 300 mm :

Evd = 22.5 / s [ MN/m2 ] (2.2)

Za oceno Evd je merodajna povprečna vrednost treh poizkusov.

(Žlender, 2013)

Slika 1: Dinamična krožna plošča z lahko padajočo utežjo (vir: http://www.celab.si)

Proctorjev preizkus

Instalacijski vodi v urbanih naseljih so v veliki meri projektirani pod voziščnimi in

pohodnimi površinami, kar od nas zahteva zelo natančno in kvalitetno izvedena zemeljska

dela. Zaradi velike prometne obremenitve vozišč in pohodnih površin je kvaliteta izvedbe


zemeljskih del zelo pomembna. Osnova za kvalitetno izvedeno nosilno in obrabno plast

vozišč in pohodnih površin je kvalitetno izveden zasip predhodno izkopanih jarkov in

gradbenih jam. Za zasipne materiale je zato pomembno, da poznamo njihove karakteristike.

Osnovna karakteristika za zasipne materiale je njihova zbitost. Da dosežemo maksimalno

zbitost, moramo poznati optimalno vlažnost (wopt) zemljine s katero izvajamo zasip.

Optimalno vlažnost (wopt) zemljine ugotovimo po Proctorjevem preizkusu. To je preizkus

pri katerem se ugotavlja stopnja zbitosti pri različnih vsebnostih vode pri enakih pogojih

zgoščevanja. S preiskavo se določi optimalna vlažnost. Optimalna vlažnost je vlažnost pri

kateri ima zbita (zgoščena) zemljina največjo suho prostorninsko težo pri določeni energiji

zbijanja. Zbijanje (zgoščanje) zemljine izvajamo strojno ali ročno.

Poznamo:

- Standardni Proctorjev preizkus (SPP) in

- Modificirani Proctorjev preizkus (MPP)

S Standardnim Proctorjevim preizkusom se preiskujejo vezljive in peščene zemljine. Z

Modificiranim Proctorjevim preizkusom pa preiskujemo zemljine, ko vsebujejo več kot

25 % zrn večjih od 5 mm. Razlika med preiskavama po SPP in MPP je tudi v energiji

zbijanja (zgoščevanja). Pri SPP je energija zgoščevanja 597 kJ/m3, pri MPP pa je energija

zgoščevanja 2650 kJ/m3.

Proctorjev aparat sestavljajo:

- Kovinski cilinder z dnom, ki se po potrebi loči od cilindra :

- notranjega premera 10 cm za SPP ali 15 cm za MPP

- višine 12 cm za SPP ali 12.5 cm za MPP

- volumna 942 cm3 za SPP ali 2209 cm3 za MPP

- Nastavek cilindra, ki se pritrdi na cilinder :

- in je enakega premera kot kovinski cilinder

- ter višine 6.35 cm

- Nabijalo :

- premera 5 cm za SPP in 7,5 cm za MPP

- teže 25 N za SPP in 45 N za MPP

- ki pada z višine 30 cm za SPP in 45 cm za MPP


Postopek izvedbe preiskave :

Za celotno preiskavo potrebujemo predvidoma 15 kg vzorca, katerega posušimo na zraku in

ga presejemo skozi sito.

Količini vzorca, ki je potreben za prvi preizkus dodamo neko količino vode in ga zmešamo,

ter najprej nasipamo v cilinder z dnom plast debeline 8 cm katero zgostimo z nabijalom, nato

nasujemo drugo plast prav tako debeline 8 cm in jo zgostimo z nabijalom nato še nasujemo

tretjo plast in jo zgostimo z nabijalom za SPP. Za MPP nasujemo še četrto in peto plast, ki

ju prav tako zgostimo z nabijalom. Zgoščevanje poteka tako, da pri SPP pade nabijalo teže

25 N z višine 30 cm 25 krat, pri MPP pa pade nabijalo teže 45 N z višine 45 cm 59 krat. Pri

preizkusu po SPP je skupno število padcev nabijala 75 (3x25) in pri preizkusu po MPP je

skupno število padcev nabijala 295 (5x59).

Nastavek cilindra nato previdno odstranimo, del vzorca, ki sega čez rob cilindra pa previdno

zravnamo z robom cilindra.

Cilinder z dnom in vsebino vzorca v njem stehtamo. Nato iztresemo vzorec, katerega

posušimo in mu določimo njegovo relativno vlažnost (w) in suho prostorninsko težo (γd).

- Relativna vlažnost (w) je razmerje med težo vode (Ww) v zemljini in težo trdne snovi

(Ws).

W = (Ww / Ws) * 100 [ %] (2.3)

- Suha prostorninska teža (γd) je teža trdne snovi (Ws) na enoto celotnega volumna vzorca

(V).

γd = Ws / V (2.4)

Iz poznavanja teže trdne snovi (W) in odstotka vode (w) dobimo

Ws = W / (1+ w) (2.5)

Po združitvi enačb, dobimo enačbo za izračun suhe prostorninske teže (γd) :

γd = Ws / V = W / (1+ w)*V = γ / (1+ w) (2.6)

Preizkus ponovimo 5 do 6 krat in pri vsakem novem preizkusu enakomerno povečamo

količino dodane vode.


Rezultat preiskave:

Je izris diagrama v katerem na absciso nanesemo določene vrednosti vlažnosti (w) za

posamezen preizkus, na ordinato pa izračunane suhe prostorninske teže (γd). Točke med

seboj povežemo v krivuljo (krivulja zgoščanja). V začetnem delu krivulje je vidno, da z

naraščanjem vlažnosti (w) narašča tudi suha prostorninska teža (γd), do neke maksimalne

vrednosti, nato pa v drugem delu z večanjem vlažnosti (w) začne suha prostorninska teža

(γd) padati. V prvem delu je zemljina presuha v drugem delu pa je prevlažna za dosego

optimalnega vgrajevanja. Vlažnost (w), ki pripada maksimalni prostorninski teži (γd)

imenujemo optimalna vlažnost (wopt). Pri optimalni vlažnosti (wopt) je dosežena največja

zgoščenost (zbitost) zemljine oziroma dosežena največja prostorninska teža (γd) pri

uporabljeni energiji zbijanja.

(Žlender, 2013)

Slika 2 Določitev optimalne vlage in suhe prostorninske teže po Proctorju

(vir: Žlender, 2013)


Slika 3: Avtomatski aparat za Proctorjev preizkus (vir: Gregorač, 2015)

Slika 4: Kovinski cilinder s podstavkom in nastavkom za ročni Proctorjev preizkus

(vir: Žlender, 2013)


3 VRSTE ZEMELJSKIH DEL IN NJIHOVA TEHNOLOGIJA

3.1 IZKOP GRADBENE JAME

3.1.1 Gradbena jama za transformatorsko postajo

Gradbena jama za transformatorsko postajo je jama v katero se postavi elektro transformator.

Izvede se s strojnim izkopom, dimenzij, ki so pogojene z samo velikostjo elektro

transformatorja. K sami velikosti transformatorja moramo dodati še z vsake strani prostor v

katerem so položeni kabli in valjanec za ozemljitev transformatorja. Valjanec mora biti od

transformatorja oddaljen na vseh štirih straneh 1.0 m.

Dimenzije izkopa so sestavljene iz :

- Dolžina izkopa je sestavljena iz same dolžine transformatorja in na vsaki strani še

dodamo 1.0 m za izvedbo ozemljitve iz valjanca ter polaganje kablov.

- Širina izkopa je sestavljena iz same širine transformatorja in na vsaki strani dodanega

1.0 m za izvedbo ozemljitve iz valjanca ter polaganje kablov.

- Globina izkopa pa je sestavljena tako, da spodnji del transformatorja, (kjer je prostor za

kable) z odprtinami za uvod kablov morajo biti pod terenom 50 cm. Celotni

transformator je položen na utrjeno posteljico debeline 15 cm iz gramoza in 5 cm iz

peska. Torej skupna potrebna globina izkopa gradbene jame za transformator je 83 cm.

Za naš tip elektro transformatorja (na spodnji sliki) je potrebno izkopati gradbeno jamo,

merjeno na planumu izkopa dolžine 4.6 m, širine 3.5 m in globine 0.83 m. Zgornje

dimenzije izkopa pa so na vseh straneh večje glede na strižni kot zemljine. Izkopani material

predviden za zasip se lahko deponira ob sami gradbeni jami, če je dovolj prostora, sicer se

mora odpeljati na začasno deponijo. Deponira se lahko na tri strani ob gradbeni jami, ena

pa mora ostati prosta zaradi dostopa ob postavitvi elektro transformatorja. Višek izkopnega

materiala se odpelje v stalno (plačljivo) deponijo, kar se dokaže s potrdilom. (Bayernwerk,

2015)


Slika 5: Gradbena jama za transformatorsko postajo (vir: Bayernwerk, 2015)

3.1.2 Gradbena jama pri izvedbi priključka na omrežje – montažna jama

Montažna jama je gradbena jama, ki zagotavlja prostor pri izvedbi montaže dveh ali več

kablov med seboj z montažno spojko. Izkop se izvede predvidoma do dve tretjini strojno,

preostanek pa ročno. Ročno se izvaja v predelu obstoječih kablov. Montažne jame za

izvedbo priključkov so standardnih dimenzij na dnu gradbene oziroma montažne jame.

Dimenzije montažne jame za odcepno spojko so :

Dolžina (L) 1.2 m

Širina (Š) 1.0 m

Globina (G) 0.2 m globlje od globine položenega kabla, skupaj minimalno 80 cm


Dimenzije za spojko za podaljšanje kablov:

Dolžina (L) 1.2 m pri montažni jami, kjer je zraven tudi izkopni jarek ali dolžine (L) 2.0 m

pri samo montažni jami brez izkopnega jarka, pri debelejših kablih kot je 4 x 240 mm2 pa je

lahko dolžina (L) montažne jame tudi 3.0 m.

Širina (Š) 1.0 m.

Globina (G) 0.2 m globlje od globine položenega kabla, skupaj minimalno 80 cm.

Izkopni material se deponira ob sami jami, če je dovolj prostora, sicer pa na začasno

deponijo. (Bayernwerk, 2015)

Slika 6: Montažna gradbena jama (vir: Bayernwerk, 2015)

3.1.3 Gradbena jama pri objektu

Gradbena jama pri objektu je jama ob objektu, ki zagotavlja prostor za nemoteno izvedbo

preboja skozi zid ter vgradnjo tesnila in samega kabla. Izkop se izvede strojno, ter ob samem

zidu ročno, da se ne poškoduje izolacije ob in na zidu. Gradbena jama pri objektu pa je v

celoti pogojena z globino objekta, kateri se priklaplja na elektro omrežje. Njene dimenzije

so odvisne od globine na kateri se nahaja preboj stene, skozi katero se izvede vhod kabla v

objekt. Normativ za višino na kateri se izvede preboj je določen z notranje strani, glede na

višino na katero se mora montirati priključna omarica v prostoru. Višina montaže omarice

mora biti minimalno od tal do dna omarice 30 cm in maksimalno od tal do vrha omarice

150 cm. Preboj za uvod kabla je običajno na višini 120 cm od zaključne-pohodne površine

v prostoru, kjer se montira elektro omarica. Tako je globina (G) gradbene jame sestavljena


iz globine od zunanje površine do globine preboja in globine pod odprtino za normalno

izvedbo preboja. Minimalna globina je 20 cm pod položenim kablom in skupaj znaša 80 cm.

Širina (Š) pa mora biti minimalno 1,0 m na dnu gradbene jame.

Dolžina (L) mora biti minimalno tolikšna, da se lahko namesti vrtalna garnitura za izvedbo

preboja skozi steno.

Izkopni material v večini primerov deponiramo ob izkopni jami, sicer pa na začasno

deponijo.

Slika 7: Gradbena jama pri objektu (lasten vir)

3.1.4 Gradbena jama pri podboju cestišča – startna in ciljna jama

Gradbene jame pri podboju cestišča s pnevmatsko raketo, so jame s katerimi zagotovimo

prostor za pripravo opreme in izvedbo samega preboja pod cestiščem. Izkop se izvede

strojno, če je novogradnja. V primeru, da izvajamo dela ob obstoječih vodih pa je izkop

kombiniran (strojno in ročno). Jame ločimo glede na namen in sicer na startno in ciljno

gradbeno jamo.


Startna gradbena jama je tista jama v kateri pripravimo raketo za podboj in začnemo z

izvedbo podboja. Startna gradbena jama pri podboju cestišča mora biti minimalne globine

(G) 0.8 m oziroma je lahko globina določena v dovoljenju za podboj od upravljalca

infrastrukture (lokalna cesta, regionalna cesta, avtocesta, železnica,...), širina (Š) startne

gradbene jame je 1.0 m, dolžina (L) je pogojena z dolžino opreme za preboj cestišča.

Ciljna gradbena jama pa je jama na drugi strani cestišča, kjer bomo zaključili podboj cestišča

(kjer bo raketa prišla ven). Ciljna gradbena jama je podobnih dimenzij kot startna gradbena

jama, globina (G) ciljne gradbene jame je minimalno 0.8 m, širina (Š) in dolžina (L) sta

odvisni od potrebnega prostora za odstranitev pnevmatske rakete.

Izkopni material se deponira ob sami gradbeni jami, razen če ni prostora se odpelje na

začasno deponijo.

Slika 8: Startna ali ciljna gradbena jama (lasten vir)

3.1.5 Gradbena jama za postavitev zunanjih razdelilnih omaric

Gradbena jama za postavitev zunanjih razdelilnih omaric je gradbena jama v katero

postavimo razdelilno omarico. Izkop se izvede strojno. Gradbena jama za zunanje razdelilne

omarice je pogojena z velikostjo omarice, ki jo bomo vgradili. Minimalna globina (G)

gradbene jame za zunanje razdelilne omarice je 0.6 m, širina (Š) mora biti enaka širini


omarice plus na vsaki strani dovolj prostora za normalni zasip in utrditev okrog omarice,

dolžina (D) pa je sestavljena iz same debeline-globine omarice in dovolj prostora za montažo

na prvi strani. Zadnja stena gradbene jame je izkopana navpično h kateri nato prislonimo

omarico, pred omarico pa moramo imeti dovolj prostora za priključitev in montažo kablov

v omarico, oziroma dovolj prostora za normalni zasip in utrditev zasipa omarice.

Izkopni material, ki je potreben za zasip po postavitvi omarice se deponira ob sami gradbeni

jami, višek pa se odpelje na stalno deponijo.

Slika 9: Izkop gradbene jame za zunanje razdelilne omarice (lasten vir)

3.1.6 Gradbena jama za drog javne razsvetljave – jama za temelj

Gradbena jama za temelj in obenem drog javne razsvetljave je namenjena temeljenju droga

javne razsvetljave. Izkop izvedemo strojno.

Dimenzije jam so odvisne predvsem od same dolžine droga javne razsvetljave in od načina

izvedbe temeljenja za drog. Dolžine drogov (h) se gibljejo od 2.5 m do 12 m, to je dolžina

vidnega dela droga, od terena do luči na drogu. Globina izkopa (e) za drog javne razsvetljave

je od 0.8 m do 1.7 m.


Glede na način temeljenja pa ločimo temeljno jamo po izvedbi temelja:

- temeljenje direktno v zemljo brez opaža

- temeljenje pri katerem je opaž iz betonske ali plastične cevi

Izkop se izvede praviloma vertikalno, odvisno od strižnega kota zemljine, če to dopušča.

Izkopni material se deponira ob sami jami za poznejši zasip. (Bayernwerk, 2015)

Slika 10: Izkop gradbene jame za drog javne razsvetljave (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 11: Izkop gradbene jame za javno razsvetljavo (direktno v zemljo)

(vir: Bayernwerk, 2015)


Slika 12: Izkop gradbene jame za javno razsvetljavo ( z betonsko ali plastično cevjo)


Slika 13: Gradbena jama za postavitev stebra javne razsvetljave s temeljem (lasten vir)


3.2 IZKOP JARKOV ZA POLAGANJE INŠTALACIJ

3.2.1 Plitvi jarki

3.2.1.1 Jarek za elektro omrežje – nizka napetost

Jarek je namenjen za polaganje kablov nizke napetosti. Izkop se izvede strojno pri izvedbi

jarka na novo projektirani liniji. Pri izkopu jarka ob obstoječih kablih pa se izvede

kombinirano, do dve tretjini strojno ter eno tretjino ročno v območju obstoječih kablov. Jarek

je odvisen od premera kabla in od njegovega radija kabla. Globina izkopa jarka je odvisna

od lokacije, kje se izvaja izkop jarka (na pločniku, na kolesarski stezi,na cesti, na privatni

parceli - zelenici, ali na obdelovalnih površinah-njivah). Prav tako se lahko poveča, če je

predviden zasip z peskom 5 cm pod kablom. Glede na globino polaganja kabla je normativno

določena izkopna širina jarka, prav tako je širina jarka odvisna od števila kablov v jarku in

od sistema polaganja.

Standardna širina izkopa jarka za minimalno en kabel je 30 cm na normalnem terenu pri

globini 60 cm. Širina se poveča pri polaganju minimalno enega kabla pod voziščno

konstrukcijo in takrat znaša 40 cm pri globini 80 cm. Na obdelovalnih površinah pa mora

biti globina izkopa minimalno 1.0 m in širine 50 cm. Širina izkopa se poveča seveda glede

na število kablov položenih v jarku in glede na kombinacijo skupaj položenih kablov. Na

primer v kombinaciji z kablom visoke napetosti ali telekomunikacijskim kablom ali z

kablom javne razsvetljave ali vseh hkrati.

Izkopni material deponiramo ob jarku, če prostor to omogoča sicer ga deponiramo na

začasno deponijo za poznejši zasip jarka. (Bayernwerk, 2015)

Slika 14: Premeri kablov za nizko napetost (osnova za širino izkopa jarka)



Slika 15: Premer kabla za javno razsvetljavo (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 16: Standardni izkop jarka za kabel nizke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 17: Standardni izkop jarka za kabel nizke napetosti pod voziščem (vir: Bayernwerk,

2015)


Slika 18: Izkop jarka za kabel nizke napetosti, javne razsvetljave in telekomunikacijskega

kabla (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 19: Izkop jarka za kabel nizke napetosti, visoke napetosti in telekomunikacijskega

kabla (vir: Bayernwerk, 2015)


Tabela 1: Dimenzije izkopa jarkov za kabel nizke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 20: Izkop jarka za nizko napetostni kabel (lasten vir)

3.2.1.2 Jarek za elektro omrežje – visoka napetost

Jarek je namenjen za polaganje kablov visoke napetosti. Izkop se izvede strojno pri izvedbi

jarka na novo projektirani liniji. Pri izkopu jarka ob obstoječih kablih pa se izvede

kombinirano, do dve tretjini strojno ter eno tretjino ročno v območju obstoječih kablov. Jarek


je odvisen od debeline oz. od njegovega radija kabla. Globina izkopa jarka je odvisna od

terena, kje se nahaja (na pločniku, na kolesarski stezi,na cesti, na privatni parceli-zelenici,

ali na obdelovalnih površinah-njivah). Prav tako se lahko poveča, če je predviden zasip z

peskom 5 cm pod kablom. Glede na globino polaganja kabla je normativno določena

izkopna širina jarka, prav tako je širina jarka odvisna od števila kablov v jarku in od sistema

polaganja.

Standardna širina izkopa jarka za minimalno en komplet kablov je 30 cm na normalnem

terenu pri globini 60 cm. Širina izkopa se poveča pri polaganju minimalno enega kompleta

kablov pod voziščno konstrukcijo in takrat znaša 40 cm pri globini 80 cm. Na obdelovalnih

površinah pa znaša globina izkopa minimalno 1.0 m in širine 50 cm. Širina izkopa se poveča

seveda glede na število kablov položenih v jarku in glede na kombinacijo skupaj položenih

kablov. Na primer v kombinaciji z kablom nizke napetosti ali telekomunikacijskim kablom

ali z kablom javne razsvetljave ali vseh hkrati. Pri kablu visoke napetosti se za en kabel

smatra komplet treh kablov (v vsakem kablu je samo ena faza).

Izkopni material deponiramo ob jarku, če prostor to omogoča sicer ga deponiramo na

začasno deponijo za poznejši zasip jarka. (Bayernwerk, 2015)

Slika 21: Premer kabla za visoko napetost (osnova za širino izkopa jarka)



Slika 22: Izkop jarka za kabel visoke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 23: Izkop jarka za kabel visoke napetosti pod voziščem (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 24: Izkop jarka za kabel visoke napetosti v kombinaciji z več kabli (vir: Bayernwerk,

2015)


Tabela 2: Dimenzije izkopa jarkov za kabel visoke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 25: Izkop jarka za visoko napetost v katerem je več kablov v različnih kombinacijah

in v dveh nivojih polaganja (vir: Bayernwerk, 2015)


Tabela 3: Dimenzije izkopa jarkov za kabel visoke napetosti – polaganje v dveh nivojih


Slika 26: Izkop jarka z položeno cevjo in kablom za visoko napetost (lasten vir)

3.2.1.3 Jarek za telekomunikacijsko omrežje

Jarek za telekomunikacijsko omrežje je namenjen polaganju kabla za telefonijo in kabelsko

televizijo. Izkop izvedemo strojno pri novogradnji ali v kombinaciji strojno do dve tretjini

in eno tretjino ročno, ko izvajamo izkop ob obstoječi trasi kablov. Jarek je odvisen od

debeline oziroma od njegovega radija kabla. Globina izkopa jarka je odvisna od lokacije kje

se nahaja (na pločniku, na kolesarski stezi, na cesti, na privatni parceli-zelenici, ali na


obdelovalnih površinah-njivah). Minimalna globina izkopa jarka je 60 cm. Minimalna širina

izkopa jarka pa znaša 30 cm oziroma je odvisna od števila kablov v jarku in od kombinacije

v kateri je položen telekomunikacijski kabel.

Izkopni material deponiramo ob sami jami oziroma na začasni deponiji.

Slika 27: Premer telekomunikacijskega kabla (osnova za širino izkopa jarka)


3.2.1.4 Jarek z položenimi PE cevmi

Izkop jarka za cevne kanalizacije, ki so namenjene poznejšemu uvlačenju kablov, predvsem

telekomunikacijskih, izvajamo strojno. Globina je prav tako odvisna od lokacije kjer

izvajamo polaganje, minimalna globina je 50 cm do temena cevi , širina pa minimalno 30 cm

ter od števila cevi ali od kombinacije z katerimi vodi jih polagamo. Vse cevi, ki jih polagamo

morajo imeti tesnilo na stikih ter na začetku in na koncu kanalizacije. Za telekomunikacijske

vode uporabljamo cevi premera 60 mm, za kable nizke napetosti cevi premera 110 mm in za

kable visoke napetosti vgrajujemo cevi premera 160 mm. Tako, da je globina izkopa jarka

in širina izkopa jarka odvisna tudi od cevi, ki jih polagamo.

Izkopni material deponiramo ob izkopu, če pa ni prostora, pa ga deponiramo na začasni

deponiji.

Slika 28: Položitev PVC cevi v odprti jarek (lasten vir)


3.2.2 Globoki jarki

Globoke jarke izvajamo takrat, kadar se obstoječe instalacije nahajajo na večji globini od

normativnih, za morebitna popravila ali priključke na te vode. Izvedemo jih, ko smo s

prostorom omejeni za izvedbo neopaženega izkopa ali ob obstoječih objektih. Izkop

izvajamo strojno z istočasnim spuščanjem jeklenega kanalskega opaža do potrebne globine

izkopa. Med stenami opaža imamo maksimalno 1.3 m prostora, razpiranje izvajamo

mehansko.

Po izvedbi montažnih del moramo sprotno z izvlečenjem opaža izvajati zasip in utrjevanje

le tega, da ne pride do rušenja ali rahljanja brežine ter s tem zmanjševanja nosilnosti zemljine

ob izkopu.

Izkopni material deponiramo ob izkopnem jarku, ali ga po potrebi deponiramo na začasni

deponiji.

Slika 29: Jekleni kanalski opaž z mehanskim razpiranjem (vir: Gregorač, 2015)


Slika 30: Klasični leseni opaž z razpiranjem (vir: Gregorač, 2015)

3.3 ZASIP GRADBENIH JAM IN JARKOV

Zasip gradbenih jam in jarkov izvajamo strojno po plasteh z utrjevanjem vsake plasti

posebej. Prvo plast nasujemo min 20 cm nad instalacijski vod in jo takrat strojno utrdimo.

Na globini 30 cm od vrha položimo opozorilni trak, ko je jarek širok 30 cm, v primeru

širšega jarka pa moramo položiti dva opozorilna traka v vzporednem razmaku.

Gradbene jame v katerih smo izvedli montažne stike, moramo te stike obsipati s peščeno

plastjo debeline minimalno 20 cm nad instalacijskim vodom. Preostali zasip pa izvedemo z

izkopnim materialom po plasteh z utrjevanjem z vibracijsko ploščo.

Zasip jarkov izvedemo najprej z obsipom kabla s peščeno plastjo, ki sega 20 cm nad

temenom instalacijskega voda, oziroma lahko tudi to prvo plast izvedemo z izkopnim

materialom, če je izkopni material ustrezne granulacije (ni velikih in ostrih zrn). Preostanek

jarka pa zasujemo z izkopnim materialom po plasteh z utrjevanjem z vibracijsko ploščo.

Zasip gradbene jame za zunanje razdelilne omarice izvedemo tako, da na kable nasujemo

plast iz peska, preostali del zasipa okrog omarice pa izvedemo z izkopnim materialom, prav

tako po plasteh in z utrjevanjem. Notranjost temelja zunanje omarice (med kable) pa

nasujemo glinene kroglice.


Zaključne plasti izvedemo v različnih oblikah, kot nevezano (utrjen gramoz, humuzirano)

ali vezano zaključno plast (položimo betonske plošče, tlakovce ali izvedemo asfaltno

zaključno plast).

Slika 31: Zasip jarka z utrjevanjem po plasteh (lasten vir)

Slika 32: Zasip gradbene jame za zunanje razdelilne omarice (med kabli z glinenimi

kroglicami) (vir: Bayernwerk, 2015)


3.4 IZVEDBA PREBOJEV POD VOZIŠČEM

3.4.1 S pnevmatsko raketo

Preboj pod voziščem izvedemo takrat, ko pristojni upravljalec ceste ne izda dovoljenja za

delno ali popolno zaporo ceste ampak dovoli le podboj pod voziščem. Največkrat je to na

zelo prometno obremenjenih cestah. Podboj lahko izvedemo tudi v drugih primerih, ko ne

moremo izvesti izkopa odprtega jarka, na primer: pod urejenimi zelenicami, pod urejenimi

stezami, pod urejenimi dvorišči – ko stranka ne želi, da izvedemo odprti jarek, itd.

Prednosti podboja so :

- hitra in enostavna izvedba prečkanja cestišča – brez zapor in zastojev na cestišču

- ni potrebno rezanje in odstranjevanje asfalta ter ponovno asfaltiranje cestišča

- ni potreben izkop jarka, začasno deponiranje in izdelava zasipa jarka

- v območju preboja se zemljina komprimira tako, da po preboju ni viška oziroma

odpadnega materiala

- površine nad prebojem ostanejo v prvotnem stanju in zato ni dodatnih stroškov oziroma

popravil

- preboj ostane zaščiten s cevjo, skozi katerega lahko še pozneje naknadno potegnemo

morebitne nove kable

- poseg v prostor ni viden (ni novih ploskev asfalta) in ni morebitnih posledic (posedanja)

Slabosti podboja so:

- nevarnost, da zadenemo in poškodujemo morebitne obstoječe vode, katerih nismo mogli

predvideti, da se nahajajo na koridorju in višini preboja

- obstaja nevarnost, da na predvideni poti naletimo na kakšne ostanke večjih betonskih ali

trdih kosov, katere z raketo ne moremo prebiti in zato nam ti veliki deli lahko preusmerijo

raketo in zgrešimo predviden cilj

- zaradi nezadostne globine lahko pride do dviga cestišča


Osnovni deli opreme za preboj so :

- sama raketa, različnih premerov: premera fi 50 mm in dolžine 140 cm, premera fi 70 mm

in dolžine 160 cm in premera fi 110 mm in dolžine 200 cm.

Na sprednji strani je posebna jeklena prebojna glava s prebojno iglo katera prebija

zemljino.

Telo je iz gladke jeklene cevi z vgrajenim pnevmatskim mehanizmom, ki omogoča, da

se raketa sama potiska - vleče oziroma odriva od zemljine v predvideno smer preboja.

Na koncu rakete je ležišče v katerega nastavimo zaščitno plastično cev in nastavek za

podaljšek jeklene vrvi, ki ima nalogo, da za sabo vleče (v ležišče potiska zaščitno

plastično cev oziroma prepreči, da bi ta izpadla iz ležišča), ter del pnevmatske cevi z

nastavkom za podaljšanje pnevmatske cevi

- pnevmatske cevi za dovod komprimiranega zraka

- jeklena vrv, na koncu z nastavkom za sidranje zaščitne plastične cevi

- regulator zračnega tlaka, ki ga dovajamo do rakete

- mobilni kompresor na dizelski pogon

- PE cev različnih pripadajočih premerov

- v zimskem času uporabljamo plinski grelec komprimiranega zraka

Potek izvedbe preboja pod cestiščem:

Pogoj za podboj je pregled, pridobitev kart obstoječih vodov in preveritev vseh možnih

vodov in instalacij na območju, kjer bomo izvajali podboj.

Najprej izkopljemo gradbene jame in sicer startno in ciljno gradbeno jamo. Startna je na tej

strani, kjer bomo pričeli s prebojem, ciljna pa je na drugi strani, kjer bomo zaključili preboj.

Obe jami morata biti ustreznih velikosti in ustrezne globine.

V startni gradbeni jami planum tal poravnamo horizontalno, oziroma prilagodimo kotu pod

katerim moramo raketo nastaviti za preboj, da bo preboj vzporeden z obrabno plastjo,

oziroma bo globina na startni strani enaka globini na ciljni strani pri izhodu rakete. Raketo

položimo na pripravljeno poravnano podlago, jo z vodno tehtnico horizontalno poravnamo

oziroma prilagodimo prečnemu sklonu cestišča. Smerno jo usmerimo tako, da bo zadela


sredino ciljne gradbene jame, pozneje popravkov po višini in smeri ne moremo izvesti. Na

pripravljeno raketo priključimo pnevmatsko cev do regulatorja tlaka, ter nato do

kompresorja. V zimskem času med kompresorjem in regulatorjem tlaka priključimo še

plinski grelec z spiralno cevjo skozi katero poteka zrak in se segreva. Preboj pričnemo z

minimalno hitrostjo, da nebi prišlo do spremembe smeri. Ko raketa prodre v zemljino skoraj

celotno svojo dolžino, raketo ustavimo, ter odklopimo pnevmatsko cev. Nato skozi plastično

zaščitno cev ustreznega premera ( nekaj milimetrov manjšo od premera rakete), prepeljemo

pnevmatsko cev in jekleno vrv in oboje priključimo na raketo s posebnimi nastavki. Zaščitna

cev mora biti malo daljša od dolžine preboja. Zaščitno cev vstavimo v ležišče na koncu

rakete ter na zadnjem koncu zaščitne cevi pritrdimo posebni nastavek za sidranje cevi, ki ga

z jekleno vrvjo napnemo in s tem zaščitno cev pritrdimo k raketi, da med prebojem zaščitna

cev lepo sledi raketi in ne pride do izvlečenja cevi iz ležišča rakete. Nato pričnemo z

nadaljevanjem preboja vse do konca ali do takrat, ko moramo dodati-podaljšati zaščitno cev

(pri daljših prebojih). Nastavek na koncu cevi odstranimo, pri regulatorju tlaka odklopimo

pnevmatsko cev in na jekleno vrv in pnevmatsko cev nataknemo novo zaščitno cev, ki jo

spojimo s prejšnjo. Pnevmatsko cev priključimo nazaj na regulator tlaka, ter nazaj

namestimo nastavek za sidranje zaščitne cevi. Sedaj lahko ponovno pričnemo s prebojem

in ga izvedemo do konca. Ko raketa pride v ciljno gradbeno jamo in ustrezna dolžina

zaščitne cevi, lahko preboj zaključimo in odklopimo raketo. Pnevmatsko cev in jekleno vrv

izvlečemo nazaj skozi zaščitno cev. Zaščitna cev pa ostane v preboju, da lahko skozi njo

prepeljemo želene kable ali različne druge vode.


Slika 33: Priprava rakete v startni gradbeni jami (za še en vzporedni preboj) (lasten vir)

Slika 34: Zaščitna cev med prebojem z nastavkom za sidranje cevi (lasten vir)


Slika 35: Raketa ob prihodu v ciljno gradbeno jamo (levo,spodaj - cev prvega preboja)

(lasten vir)

Slika 36: Plinski grelec za ogrevanje zraka v zimskem času in regulator tlaka (lasten vir)


Slika 37: Dvig cestišča pri izvedbi preboja pod cestiščem (nepravilna globina preboja)

(lasten vir)

3.5 IZVEDBA POHODNIH ALI VOZIŠČNIH ZAKLJUČNIH PLASTI

3.5.1 Asfaltna plast

Velikokrat izvajamo izkope gradbenih jam in jarkov na območjih, ki so asfaltirana. Zato

moramo obstoječi asfalt najprej odstraniti, da lahko izvedemo izkope potrebne za polaganje

instalacij. Pri vezanih zaključnih in nosilnih plasteh je vedno potrebno najprej ločiti del

predviden za rušenje od ostalega dela, tako da del, ki ni namenjen rušenju ostane

nepoškodovan. To izvedemo z rezalko za asfalt in betone, do globine kakršna je skupna

debelina plasti vozišča. Asfalt strojno odstranimo in ga odpeljemo na posebno urejeno

deponijo za deponiranje takšnih odpadkov. Po izkopu in položitvi instalacij ter izvedbi

zasipa, najprej robove obstoječega asfalta premažemo z emulzijo in na njih nalepimo

posebne bitumenske trakove, ki po vgradnji novega asfalta zagotavljajo kvalitetne stike z

starim asfaltom. Asfaltne plasti vgradimo v takšni debelini, kot so bile odstranjene. Na

voziščnih konstrukcijah izvedemo nosilno in obrabno plast, na kolesarskih in pohodnih

površina pa nosilno zaporno plast. Polaganje asfalta izvajamo ročno, zaradi ozkih in majhnih

površin, ter zaradi težko dostopnih površin z mehanizacijo. Utrjevanje izvajamo z valjarji in

vibracijskimi ploščami. Samo asfaltno maso pa pripeljemo z izoliranimi kesoni, s katerimi

zagotavljamo vzdrževanje temperature, ki je potrebna ob vgrajevanju asfaltne mase.


Posebno pozornost moramo posvetiti izvedbi asfalta, da zagotovimo pravilno zbitost ter s

tem ustrezno ravnost novega asfalta s primerjavo obstoječega asfalta (da ne pride do

neravnin).

Slika 38: Ročno vgrajevanje asfaltne zaključne plasti (lasten vir)

Slika 39: Izolirani keson za prevoz asfalta (lasten vir)


3.5.2 Tlakovana plast

Zaradi enostavne izvedbe tlakovanja in prav tako enostavne odstranitve tlakovcev ob

potrebnih delih na takšnih površinah je večina pločnikov in pohodnih površin tlakovanih.

Veliko pločnikov z obstoječo asfaltno površino ob koncu del ne asfaltiramo, ampak izdelamo

v tlakovani izvedbi.

Odstranitev takšnih površin je zelo enostavna, ker elementi niso fiksno vezani med seboj.

Prednost tlakovanih površin je v tem, da odstranjene elemente ponovno vgradimo in ni

potreben nakup novih elementov, prav tako nimamo nikakršnih odpadkov.

Po odstranitvi tlakovane plasti, izkopa jarka, položitev instalacije ter ponovnega zasipa jarka

izvedemo tlakovanje. Tlakovanje izvajamo na poravnano podložno plast iz peska v debelini

10 cm z ročnim vgrajevanjem plošč. Po položitvi betonske plošče utrdimo z vibracijsko

ploščo, ki je obložena z gumijasto oblogo. Med betonskimi ploščami puščamo ozko fugo,

katero ob kuncu z mokrim finim peskom zafugiramo.

Tlakovanje izvajamo najpogosteje z betonskimi ploščami standardnih dimenzij s stranicama

35.0 cm x 35.0 cm in debeline 6.5 cm, prav tako izvajamo tlakovanja z različnimi betonskimi

tlakovci, granitnimi kockami, betonskimi ploščami z odprtinami za travo,…

Slika 40: Tlakovanje z betonskimi standardnimi ploščami (lasten vir)


Slika 41: Tlakovanje z betonskimi tlakovci (lasten vir)

3.5.3 Nevezana zaključna plast

Nevezano zaključno plast je najenostavneje za izvesti in je tudi naj cenejša.

Izvedemo jo lahko iz:

- gramoza, kot nosilno povozno plast ali pohodno plast

- humusa, zasejano s travo kot povozno ali pohodno plast

- peska, pohodna plast

- ostale nevezane plasti

Zaključne plasti lahko izvedemo z materialom, ki ga pripeljemo na novo ali iz obstoječega

materiala. Za poznejše izvajanje zaključne plasti iz obstoječega materiala moramo pri izkopu

strogo ločevati izkopne plasti. To izvedemo tako, da izkop zgornje plasti deponiramo na eno

stran izkopanega jarka, ostali izkopni material pa na drugo stran izkopanega jarka.


Slika 42: Nevezana zaključna plast na zelenici (lasten vir)

3.6 IZVEDBA ZATESNITVE NA STIKU ZEMLJA-OBJEKT

3.6.1 S tesnilom za en kabel

Pri vsakem preboju zidu, oziroma vhodu kabla v objekt je potrebno izvesti zatesnitev, da

preprečimo zatekanje vlage-vode v notranjost zidu ali v sam objekt. Za kable debelejše od

premera 30mm, izvajamo zatesnitev z tesnili za samo en kabel.

Za zatesnitev uporabljamo dva sistema zatesnitve:

- s tesnilom, katero se skrči s segrevanjem

- tesnitev z gumijastimi obročki

- Tesnilo katero se skrči s segrevanjem je na obeh straneh ravno, vmes med ravnima deloma

pa so narejena rebra za boljši oprijem in tesnitev v zidu. Za tesnilo izvrtamo potrebno

odprtino skozi zid v katero zacementiramo rebrasti del tesnila, ki preprečuje vdor vlage na

stiku zid-tesnilo, nato vstavimo kabel skozi tesnilo. Za boljšo sprijemnost med kablom in

tesnilom moramo kabel z brusnim papirjem zbrusiti-očistiti, nato raven del tesnila počasi in

previdno segrevamo s plinskim gorilnikom, da se tesnilo skrči in zlepi s zaščitno plastjo

kabla. S tem izvedemo vodotesni stik med kablom in tesnilom. V praksi prevladuje ta način

tesnenja.


Slika 43. Tesnilo za en kabel – pri segretju se skrči (vir: Bayernwerk, 2015)

- Tesnilo z gumijastimi obročki je sestavljeno iz dveh ali treh gumijastih obročkov. Za ta

sistem se pri sami gradnji objekta v zid vgradi plastična cev primernega premera. Montažo

izvedemo tako, da na kabel najprej nataknemo en obroček, kabel vstavimo skozi zid in nato

še nataknemo drugi obroček. En obroček tesni na zunanji strani zidu, drugi obroček pa na

notranji strani zidu, oba obročka sta v zidu-v plastični cevi. Ta sistem tesnenja se v praksi

bolj redko uporablja. (Bayernwerk 2015)

Slika 44: Tesnilo za en kabel – gumijasti obročki (vir: Bayernwerk, 2015)

3.6.2 S tesnilom za več kablov

Kadar skozi preboj v objekt moramo položiti več kablov hkrati, izvedemo tesnenje večih

kablov hkrati s posebnim tesnilom za več kablov. To tesnilo je potrebno uporabiti pri izvedbi

novih zgradb ali naknadnih priključkih obstoječih zgradb. Stik z večimi kabli je potrebno

izvesti s tem tesnilom po predpisu s strani občine, namreč samo pri tem vgrajenem tesnilu

garantirajo tesnenje in upoštevajo morebitne reklamacije.


Samo tesnilo sestavljajo:

- sidrna plošča na katero so privarjene dve navojne palice dolžine 55 cm

- glava tesnila z silikonskim tesnilom, ter odprtino v sredini v katero sta vgrajeni manjši

tesnili-prirobnici za posamezen kabel

Za vgradnjo tega tesnila moramo izvrtati preboj skozi zid premera 90 mm. V odprtino iz

notranje strani objekta vstavimo sidrno ploščo z navojnima palicama, na zunanji strani nato

nataknemo glavo tesnila na navojni palici, obrnjeno proti zidu s silikonskim tesnilom in jo

tesno privijemo z vijakoma na navojnih palicah. V tesnilo lahko vstavimo in vpnemo kabel

za elektro priključek, kabel za telefonski priključek, kabel za kabelsko televizijo in v

zadnjem času tudi mikro cev za steklena vlakna. Kabel za elektro priključek vstavimo v del

tesnila-prirobnico, ki ima samo eno odprtino in je namenjen debelejšemu kablu, nato ta del

tesnila pritrdimo z dodatnima vijakoma, ki sta namenjena za tesnitev samo tega kabla. V

drugi del tesnila-prirobnico s tremi odprtinami vstavimo se preostale kable, ki jih

potrebujemo in vse pritrdimo z dodatnima vijakoma, ki sta namenjena za tesnitev tega dela

vstavljenih kablov.

Poznamo še tesnila namenjena za hkratno tesnenje elektro kabla, plinskega priključka in

telefonskega kabla. Ali za hkratno tesnenje elektro kabla, plinskega priključka, telefonskega

kabla in vodovodnega priključka. (Bayernwerk 2015)

Slika 45: Tesnilo za več kablov (vir: Bayernwerk, 2015)


Slika 46: Zunanji del tesnila za več kablov (lasten vir)

Slika 47: Tesnilo za več kablov z vstavljenimi kabli in silikonskim tesnilom ob steni

(lasten vir)

3.7 GRADBENA MEHANIZACIJA ZA ZEMELJSKA DELA

Pri izvajanju zemeljskih del prikazanih v diplomskem delu uporabljamo naslednjo gradbeno

mehanizacijo :

- mini bager ali veliki bager

Mini bager je najbolj primeren za naše delo zaradi svoje velikosti, zmogljivosti in teže. Ker

je majhen je z njim možen dostop in delo tudi v utesnjenih predelih, kjer imamo malo


prostora za manevriranje. Njegova zmogljivost zadošča za naše potrebe po izkopih in

zasipih ter ostalih delih. Gumijaste gosenice nam omogočajo premik po vseh podlagah brez

posebnih posledic na podlagi. Velika prednost mini bagra pa je tudi v tem, da ni težak, ter

ga je lahko transportirati z prikolico in ne potrebuje posebnih transportov.

Veliki gumi bager uporabljamo za globoke in večje izkope ter transport velikih in težkih

kolutov s kablom po gradbišču. Slabost velikega bagra je v tem, da za transport potrebuje

posebno tankovsko prikolico, ki jo lahko vleče le veliki kamion.

Slika 48: Mini bager za izvedbo izkopov (vir: https://www.google.si)

- nakladalec (bobcad)

Je zelo priročen in uporaben stroj pri našem delu. Saj zaradi svoje velikosti, okretnosti in

tudi teže, z njim lahko izvajamo dela na vseh lokacijah. Je namenjen za nakladanje

materiala, prevoz materiala in opreme, ko do mesta izvedbe ni mogoče priti s kamionom.

Posebnost tega stroja je, da za manevriranje rabi zelo malo prostora, saj se lahko obrača

okrog svoje osi. Transportiramo ga z prikolico in ne rabi dodatnih transportov.

Slika 49: Nakladalec (bobcad) (vir: https://www.google.si)


- ročni valjar

Takšne valjarje uporabljamo za utrjevanje planuma temeljnih tal, nasipe in zasipe pri

gradbeni jami za transformatorsko postajo, ter pri objektih z večjimi površinami.

Slika 50: Ročni valjar (vir: https://www.google.si)

- vibracijska plošča

Vibracijske plošče uporabljamo za utrjevanje zasipov gradbenih jarkov in gradbenih jam.

Prav tako jih uporabljamo za utrjevanje položenih tlakovcev z uporabo posebne gumijaste

zaščite na dnu plošče, ki prepreči poškodovanje tlakovcev.

Slika 51: Vibracijska plošča (vir: https://www.google.si)


- vibracijski utrjevalec (žaba)

Žaba je namenjena za utrjevanje zasipov v zelo ozkih jarkih in malih gradbenih jamah, ter

utrjevanje okrog različnih omaric in stebrov.

Slika 52: Vibracijski utrjevalec (žaba) (vir: http://www.trgoaktiv.si)

- mobilni kompresor

Kompresor potrebujemo za različne manjše stroje z katerimi izvajamo določena dela. Tako

ga potrebujemo predvsem za izvedbo preboja z prebojno pnevmatsko raketo, štemanje

betona,…

Slika 53: Mobilni kompresor (vir: https://www.google.si)


- prebojne rakete

Prebojna raketa je namenjena za izvedbo prebojev pod cestišči, tlakovanimi površinami,

zelenicami in ostalimi površinami, kjer ne moremo ali ne želimo izvesti odprtih izkopnih

jarkov.

Slika 54: Prebojna raketa (lasten vir)

- prikolica za prevoz kolutov s kablom

Uporabljamo velike in male prikolice za prevoz kolutov, odvisno od velikosti koluta na

katerem je kabel. Običajno uporabljamo premere kolutov 120 cm, 140 cm in 180 cm na

katerih je od 500 m do 1000 m kabla, odvisno od debeline kabla. Te prikolice nam

omogočajo tudi nemoteno odvijanje kabla. Za nakladanje in razkladanje koluta na prikolico

uporabljamo vgrajene ročne ali strojne vitle na prikolici.


Slika 55: Prikolica za prevoz kolutov s kablom (lasten vir)

- kiper kamioni ali kamioni s kesonom (rol kiper)

Pri našem delu uporabljamo manjše kamione z vgrajenimi zaprtimi kesoni za prevoz

potrebnega montažnega materiala, manjših strojev in ostale opreme. Uporabljamo tudi

manjše in večje kiper kamione za prevoz materiala v razsutem stanju. Imamo večje kamione

s kesonom tako imenovane rol kiper. Ti kamioni imajo prednost pred navadnimi kiperi v

tem, da na gradbišče pripelje material v kesonu, ki ga lahko tam odloži in ni potrebno

čakanje in razvoz materiala po gradbišču, ampak to izvede sama skupina po potrebi. Prav

tako keson lahko ostane na gradbišču za zbiranje odpadnega materiala, ko je polni pride

kamion po njega. Potrebujemo manjše število kamionov in več kesonov, ki jih puščamo na

gradbiščih za oskrbovanje z materiali po potrebi gradbišča. Tako vsako gradbišče ne

potrebuje svojega velikega kiper kamiona.


Slika 56: Kamion za prevoz kesonov – rol kiper (vir: https://www.google.si)

Slika 57: Keson za prevoz materialov (lasten vir)


4 PRAKTIČNI PRIMERI

4.1 UVOD

Praktične primere, ki jih bomo predstavili izvajamo v centru Münchna in okolici. Glede na

vedno večjo potrebo stanovanjskih in ostalih objektov v samem Münchnu in okolici je

izgradnja v zelo velikem porastu. V samem centru se obstoječi manj funkcionalni objekti

rušijo in nadomeščajo z novimi z večjo kapaciteto od obstoječih, predvsem se gradijo objekti

z globokimi garažami v več etažah in stanovanja prav tako v večih nadstropjih, s čimer se

bolj izkorišča parcelni prostor. V okolici pa se gradijo celotni bivalni sklopi s stanovanjskimi

bloki, ter predvsem celotni predeli eno ali dvo stanovanjskih hiš. Povečala se je tudi

izgradnja industrijskih objektov in celotnih industrijskih centrov z velikimi industrijskimi

halami.

Z nenehno gradnjo objektov se povečuje in širi tudi elektro in telekomunikacijska mreža.

Zato izvajamo izgradnjo novih mrež elektro in telekomunikacijskih vodov z velikimi

kapacitetami, na novo pozidanih območjih. V že poseljenih predelih pa izvajamo spremembe

poteka trase kablov, demontaže obstoječih priključkov in po izgradnji novega objekta

ponovno priključitev novega objekta, veliko izvajamo tudi kabliranja oziroma polaganja

kablov iz drogov v zemljo. Zračne linije se ukinjajo zaradi neizkoriščenosti tega prostora,

ter se polagajo novi kabli v zemeljski izvedbi.

Projekte za elektro vode pripravi elektro podjetje Bayernwerk, ki jih koordinira in tudi

nadzira. Za telekomunikacijske vode izdela projekte podjetje Telekom, ki jih prav tako

koordinira in nadzira.

Elektro in telekomunikacijski vodi se projektirajo tako, da omarice stojijo in trasa kablov

poteka po zemljiščih, ki so v lasti občine in države, razen dela trase pri hišnih priključkih,

kjer trasa kablov mora potekati po zemljišču lastnika priključka.


4.2 SPLOŠNO

Celotno izvedbo objektov, ki jih izvajamo sestavljajo zemeljska dela in montažna dela.

Zemeljska dela obsegajo izkope različnih gradbenih jam, izkope različnih jarkov, zasipe

gradbenih jam, zasipe jarkov, obsipe instalacijskih vodov s peskom, polaganje opozorilnega

traku, polaganje zaščitnih polietilenskih cevi, izvedbo različnih zaključnih plasti.

Montažna dela pa so sestavljena iz polaganja različnih elektro kablov, telefonskih kablov,

kablov za kabelsko televizijo, posebnih micro cevi za vpihovanje steklenih vlaken, montaže

različnih spojk kablov, postavitev in priključek kablov v zunanje razdelilne omarice,

priključek kablov v transformatorsko postajo, montaže hišnih omaric in priključitev kablov

v njih, postavitve droga javne razsvetljave in montaže luči za javno razsvetljavo.

Naše podjetje operativno izvaja dela za Bayernwerk, Telekom in Kabel Deutschland, s

katerimi imamo sklenjene pogodbe. Mi kot izvajalsko podjetje za omenjena podjetja

izvajamo dela na projektih z našo delovno silo in mehanizacijo, ves potreben montažni

material pa dobavijo Investitorji. S tem da Investitor sam dobavlja montažne materiale si

Investitor zagotovi konstantno in enako kakovost vgrajenih materialov, ter sam korigira

strošek za dobavo tega materiala.

Elektro omrežje izvedemo od postavitve transformatorske postaje preko kabelskih vodov,

vmesnih razdelilnih omaric do zaključka v objektu z hišno elektro omarico.

Telekomunikacijsko omrežje pa prav tako kot elektro omrežje, izvedemo od telefonske

centrale preko kabelskih vodov, vmesnih razdelilnih omaric do zaključka z telefonsko hišno

omarico ter z priključno vtičnico v samem objektu.

Elektro in telekomunikacijsko omrežje izvajamo vsako posebej. Lahko pa izvedemo oboje

istočasno z izvedbo izkopa enega zemeljskega jarka, ter polaganjem obeh kabelskih vodov

v ta izkopani jarek na predpisani razdalji med položenimi kabli. Z istočasnim polaganjem

obeh vodov v isti jarek se zmanjšajo stroški zemeljskih del.

Izvedba zemeljskih del pri na novo trasirani trasi so enostavnejša, od zemeljskih del za kabel

ob trasi že obstoječega kabla. Pri novi trasi lahko vse izkope izvedemo strojno, pri izkopu

ob stari trasi pa izvedemo izkop do globine dveh tretjin strojno, zadnjo tretjino v območju

obstoječega kabla pa izkopljemo ročno. Vsi obstoječi kabli so v času izkopa normalno pod


napetostjo, zato moramo ob kablih izvesti izkop zelo previdno in z občutkom, da ne

povzročimo poškodbe izolacije kabla ali celo celotnega kabla. V primeru poškodovanja

izolacije kabla ali celotnega kabla lahko pride do hujših poškodb ali celo do smrti delavca.

Montažo izvedemo po strogo predpisanem postopku in upoštevanju vseh predpisanih

varnostnih navodil za montažna dela.

4.3 IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL IN PRIKAZ MONTAŽE

4.3.1 IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL IN PRIKAZ MONTAŽE ZA ELEKTRO

OMREŽJE

4.3.1.1 Postavitev transformatorske postaje

Transformatorska postaja je gradbeni objekt izveden v klasični ali montažni izvedbi.

Postavimo ga v elektro omrežje, kot vmesni člen med elektrarno in porabnikom. V

transformatorsko postajo pripeljemo dovodne visokonapetostne kable, iz nje pa

nizkonapetostne izhodne kable.

Osnovne faze za postavitev transformatorske postaje so:

- izkop gradbene jame za transformatorsko postajo

- izvedba planuma temeljnih tal

- izdelava nosilne plasti iz gramoza in izravnava iz peska

- postavitev same transformatorske postaje

- izvedba ozemljitve in uvod kablov v transformatorsko postajo

- zasip transformatorske postaje in deponiranje viška materiala

- izdelava tlakovane zaključne plasti okrog transformatorske postaje

- priključitev kablov v transformatorski postaji

Postopek izvedbe pri postavitvi transformatorske postaje:

- Izkop gradbene jame za transformatorsko postajo izvedemo strojno, izkopni material

deponiramo ob robu izkopa za zasip. Izkop izvedemo na vsaki strani za en meter večji

od dimenzij transformatorske postaje, ter globine odvisno od vrste transformatorske


postaje tako, da ostane kritja nad kabli minimalno 50cm.

- Planum temeljnih tal izvedemo strojno z škarpirno žlico na mini bagru, planum utrdimo

z valjarjem

- Posteljico oziroma gramozno plast pod transformatorsko postajo izvedemo v debelini 15

cm in jo zvaljamo do minimalne zbitosti 0.25 MN/m2 , nad gramozno plast izdelamo 5cm

peščeno plast, katero prav tako utrdimo do minimalne zbitosti.

- Transformatorska postaja je običajno montažne izvedbe v katero je že zmontirana vsa

notranja potrebna oprema. Postajo pripeljemo z vlačilcem, ter jo z avto dvigalom

postavimo na pripravljeno podlago.

- Okrog transformatorske postaje moramo izvesti ozemljitev iz valjanca katerega

priključimo na transformatorsko postajo. Valjanec položimo na oddaljenosti 1m od vseh

sten postaje, položimo ga tako, da širši del valjanca lezi vertikalno in s tem omogočimo

boljšo ozemljitev. Na eni strani transformatorske postaje v temelju so pripravljene

odprtine za vhod kablov visoke napetosti in na drugi strani so odprtine za izhod

nizkonapetostnih kablov. Skozi te odprtine prepeljemo kable, odprtine pa zatesnimo s

posebnimi tesnili, ki so prilagojene za te odprtine.

- Zasip kablov ob transformatorski postaji izvedemo z plastjo peska, preostali del zasipa

okrog transformatorske postaje pa izvedemo z izkopnim materialom z utrjevanjem.

Višek izkopnega materiala pa odpeljemo na stalno deponijo.

- Okrog transformatorske postaje izvedemo zaključno plast iz betonskih plošč, položenih

na plast betona in zunanji rob zaključimo z ozkimi robniki.

- Ko je celotno elektro omrežje izvedeno, takrat v transformatorski postaji izvedemo še

priklop vseh pripeljanih kablov v transformatorsko postajo.


Slika 58: Gradbena jama za transformatorsko postajo (lasten vir)

Slika 59: Končana dela na postavitvi transformatorske postaje (lasten vir)

4.3.1.2 Izvedba zemeljskega omrežja

Zemeljsko omrežje predstavljajo vsi elektro vodi, ki so položeni v zemljo. Omrežje je

sestavljeno iz transformatorskih postaj, zunanjih razdelilnih omaric in povezave med njima

s kabli položenimi v zemljo. Elektro zemeljsko omrežje je lahko izvedeno iz nizko

napetostnega kabla NAY2Y 4x50, NAY2Y 4x150, NAY2Y 4x240 ali iz visokonapetostnega


kabla NA2XS2Y 3x1x150, NA2XS2Y 3x1x240. K omrežju prištevamo tudi različne

odcepne vode, do različnih porabnikov električne energije. Pri izvedbi zemeljskega omrežja

izvajamo izkope različnih gradbenih jam, izkope različnih jarkov po širini in globini odvisno

kje potekajo, zasipe gradbenih jam, položitev kablov različnih premerov in s tem različnih

kapacitet, zasipe jarkov, montažo različnih spojk in priključitev kablov v transformatorski

postaji in v zunanji razdelilni omarici.

Glavne faze izvedbe zemeljskega omrežja so naslednje:

- najprej odstranimo zaključne plasti

- izvedemo izkop gradbenih jam

- izvedemo izkop jarka za kabel

- pripravimo posteljico za kabel

- položimo kabel v jarek

- obsipamo kabel s peskom, ko so zrna izkopnega materiala ostra in velika, sicer zasujemo

z izkopnim materialom

- izvedemo del zasipa jarka

- položimo opozorilni trak

- izvedemo zasip jarka do nosilne ali obrabne plasti

- vgradimo obrabno plast

Sam postopek izvedbe zemeljskega omrežja obsega:

- odstranitev zaključnih plasti v vezani ali nevezani obliki, katere lahko na koncu gradnje

ponovno uporabimo ali jih deponiramo na stalno deponijo

- izkop gradbene jame pri transformatorski postaji s katero omogočimo prostor za uvod

kabla v samo transformatorsko postajo. Izkop izvedemo do dveh tretjin strojno in eno

tretjino ročno v območju obstoječih kablov. Gradbena jama se zavaruje do položitve in

uvoda kabla v transformatorsko postajo ter nato izvedemo zasip z utrjevanjem.

- izkop jarka minimalne širine, oziroma širine, ki je odvisna koliko kablov je predvideno

in njihovi minimalni razmiki med njimi. Globine so pogojene z lokacijo, kjer se izkop

izvaja.


- Po potrebi izvedemo peščeno posteljico in obsip položenega kabla v izkopanem jarku.

Kdaj je potrebno izvesti peščeno posteljico in obsip kabla v izkopanem jarku je odvisno

od oblike in velikosti zrn v izkopnem materialu. V gradbeni jami pri transformatorski

postaji in zunanji razdelilni omarici, pa izvedemo obsip starih in novih kablov s peskom,

ne glede na obliko in velikost zrn izkopnega materiala.

- položimo projektno predviden kabel ročno ali strojno odvisno od prostora, ki nam je na

razpolago ob jarku in dolžine trase za polaganje.

- izvedemo zasip izkopanega jarka po plasteh z izkopnim materialom z utrjevanjem, prvo

plast utrjujemo strojno pri minimalnem kritju kabla, ter nato do nosilne ali obrabne plasti

- izkop gradbene jame pri zunanji razdelilni omarici izvedemo zato, da lahko izvedemo

uvod kabla v omarico. Po uvodu kabla v omarico, kabel obsipamo s peskom in izvedemo

zasip po plasteh z utrjevanjem.

- izdelamo nosilne in zaključne plasti, nove ali uporabimo stare predhodno odstranjene

zaključne plasti

- izvedemo montažo in priključek kabla v zunanji omarici in nato še montažo in priključek

v transformatorski postaji.

Slika 60: Kabel za nizko napetost NAY2Y 4x50 (vir: Bayernwerk, 2015)


Slika 61: Kabel za visoko napetost NA2XS2Y 1x150 (eno linijo sestavljajo trije kabli)


Slika 62: Polaganje visokonapetostnega kabla, dve liniji (lasten vir)

4.3.1.3 Postavitev zunanjih razdelilnih omaric

V zunanjih razdelilnih omaricah, kot že samo ime pove razdelimo nizkonapetostne kable. V

omarico je priklopljen dovodni nizkonapetostni kabel NAY2Y 4x150 iz transformatorske

postaje. Naprej iz omarice pa lahko potekajo, glavni nizkonapetostni kabel NAY2Y 4x150


v naslednjo razdelilno omarico in razvodni nizkonapetostni kabli do različnih porabnikov

električne energije. Do odjemnih mest z normalno porabo izvedemo razvod z

nizkonapetostnim kablom NAY2Y 4x50, do odjemnih mest z večjo porabo pa položimo

kabel NAY2Y 4x150.

Uporabljamo omarice različnih velikosti in tipov, najpogosteje izvajamo postavitev omarice

s štirimi priključki za kabel ali s šestimi možnimi priključki za kabel. Glede na tip pa ločimo

globoke in plitve omarice, pri plitvih se izvede priključek na posebne ISO vtikače, medtem

ko pri globokih se izvede priključek kablov na posebne lestve.

Za postavitev omarice izvedemo naslednja dela:

- odstranimo morebitno zaključno plast

- strojno izkopljemo gradbeno jamo na normativno globino in pripravimo planum

temeljnih tal

- postavimo samo omarico na predvideno lokacijo

- temelj omarice delno zasujemo z izkopnim materialom

- pripeljemo kable v omarico, jih zmontiramo in priključimo

- kable obsipamo s peskom, preostali del gradbene jame z temeljem omarice zasipamo po

plasteh z utrjevanjem, v notranjost temelja med kable pa nasujemo glinene kroglice

Slika 63: Postavitev razdelilne omarice (lasten vir)


Slika 64: Priklop postavljene razdelilne omarice z ISO vtikači (lasten vir)

4.3.1.4 Izvedba hišnega priključka

Hišni priključek je glavna in osnovna uporabniška enota za porabo električne energije. Hišni

priključek izvedemo s priključitvijo na obstoječe elektro omrežje. Kabel za hišni priključek,

priključimo lahko na že obstoječi kabel z odcepno spojko ali izvedemo priklop hišnega kabla

direktno v zunanjo razdelilno omarico. Hišni priključek običajno izvedemo s kablom

NAY2Y 4x50, kateri količinsko zadostuje za hišne porabnike. Izvajamo hišne priključke na

novo zgrajenih objektih ali na obstoječih, kjer se zračne linije kablov ukinjajo in prehajajo

na zemeljski priključek. Hišni priključek izvajamo na objektih zaradi varnostnih razlogov

šele takrat, ko so položeni že ostali vsi instalacijski vodi, kot so odtočni kanal, plinski vod,

vodovodni vod, ker nivo njihovega polaganja je pod našim elektro kablom. Prav tako je

pogoj za izvedbo hišnega priključka, da objekt mora biti zaprt, vgrajena vrata in okna.

Glavni sklopi izvedbe hišnega priključka so:

- izkop montažne gradbene jame za izvedbo spojke

- izkop jarka ali izvedba podboja z raketo


- izkop gradbene jame pri objektu za izvedbo odprtine v objekt

- montaža tesnila v zid objekta

- položitev kabla

- zasip gradbenih jam in jarka

- montaža notranje hišne omarice

- montaža razcepne spojke

Postopek izvedbe hišnega priključka je naslednji:

- izkopljemo montažno gradbeno jamo nad obstoječim kablom, do dveh tretjin strojno,

zadnjo tretjino okrog kabla pa izkopljemo ročno

- strojno izkopljemo jarek do objekta, v primeru prečkanja cestišča pa na tem delu

izvedemo podboj z raketo, ali izvedemo podboj tudi pod urejeno zaključno plastjo

parcele

- izkopljemo gradbeno jamo pri objektu, iz katere z vrtalko pritrjeno na zid, z video vrtalno

glavo zunanjega premera 90 mm, izvrtamo odprtino za uvod kablov v objekt, v izrednih

primerih lahko vrtanje izvedemo tudi z notranje strani navzven

- vstavimo in zmontiramo tesnilo v odprtino v zidu

- položimo kabel iz montažne gradbene jame do objekta, nato skozi tesnilo v sam objekt,

kabel v tesnilu zatesnimo

- izvedemo montažo notranje elektro omarice, omarico zmontiramo po predpisih na

pravilni višini in pravilnem odmiku od vogala ali drugih omaric oziroma vodov na steni.

Pogoj je tudi ta, da pred omarico mora ostati prazen prostor minimalno vsaj 1.3 m.

Omarico lahko montiramo direktno na betonski zid ali na opečni zid. Konec kabla

ustrezno pripravimo in priključimo posamezne žice v samo omarico. Omarico moramo

po montaži zaklenit, po vstavitvi varovalk in prevzemu pa dobi še pečat-plombo.

- izvedemo zasip jarka in gradbene jame ob objektu po plasteh z utrjevanjem, položimo

opozorilni trak in izdelamo zaključno plast

- v montažni gradbeni jami izvedemo odcepno spojko na obstoječi kabel. Spojko lahko


izvedemo na obstoječem kablu, ko je kabel izključen iz napetosti ali, ko je obstoječi

kabel pod napetostjo. Zaščitno zunanjo plast kabla v predpisani dolžini previdno

odstranimo, zaščitne plasti posameznih žic pa morajo ostati nepoškodovane. Žice s

posebnimi zagozdami razširimo in med njih, ter na zunanji del žic, zmontiramo poseben

obroček prevlečen z neprevodnim materialom, ki ima pri vsaki žici v notranjosti posebne

kovinske zobe. Vgrajene vijake v obročku enakomerno privijamo in ko so priviti,

vzpostavimo pretok električne energije preko zobovja, ki se vtisne skozi izolacijo do

aluminijaste žice. Na del kabla z odstranjeno izolacijo zmontiramo ohišje spojke v

katerega na koncu nalijemo posebno izolacijsko in tesnilno tekočino, katera se strdi in

preprečuje nastanek vlage, ter spoj kablov ščiti pred zunanjimi vplivi. Spojke se

praviloma izvedejo izven strankine parcele na območju pločnika, bankine oziroma na

območju, ki je last občine in države.

Hišni priključek ponavadi izvedemo z hišno elektro omarico v prostoru posebej

namenjenem za instalacijske vode. Ta prostor se nahaja ponavadi v kletnih prostorih ali v

objektih brez kleti v pritličju. Lahko pa izjemoma izvedemo hišni priključek v posebno

hišno razdelilno omarico, ki jo postavimo na mejo parcele.

Slika 65; Shema hišnega priključka (vir: Bayernwerk, 2015)


Slika 66: Shema hišnega priključka – prerez (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 67: Razcepna spojka pred zalitjem s posebno tekočino (lasten vir)

Slika 68: Obroček v spojki za spojitev posameznih žic (vir: Bayernwerk, 2015)


Slika 69: Razcepna spojka (lasten vir)

Slika 70: Vrtalnik s katerim izvedemo odprtino v objekt za montažo tesnila (lasten vir)


Slika 71: Elektro hišni priključek z izvedenim tesnilom za več kablov (lasten vir)

Slika 72: Elektro hišni priključek z izvedenim tesnilom za en kabel (lasten vir)

4.3.1.5 Izvedba javne razsvetljave

Javno razsvetljavo izvajamo na naseljenih in tudi na nenaseljenih predelih. Naloga javne

razsvetljave je razsvetljitev vozišča, pločnika, peš poti ali ostalih površin. Osnovni sestavni

deli javne razsvetljave so omarica javne razsvetljave, kabel za javno razsvetljavo in stebri za

javno razsvetljavo z različnimi vrstami in tipi luči. Priključek javne razsvetljave izvedemo s


kablom NY2Y 4x10 (z bakrenimi žicami). Postavljene stebre javne razsvetljave ločimo

glede na obliko in dolžino stebra. Uporabljamo različne dolžine stebrov, ki jih ločimo na

ravne stebre, konusne stebre in stebre zgoraj upognjene. Stebri so iz jekla ali iz aluminija.

Luči, ki jih montiramo na stebre so različnih oblik, velikosti, kvalitet,... Sodobne luči lahko

prilagajamo potrebam razsvetljave, saj jim lahko reguliramo naklon glede na cestišče, moč

razsvetljave, čas razsvetljave in tudi barvo razsvetljave, ki jo potrebujemo.

Glavne faze izvedbe javne razsvetljave so:

- postavitev razdelilne omarice za javno razsvetljavo

- postavitev stebra javne razsvetljave z lučjo

- izvedba položitve kabla javne razsvetljave

Postopek izvedbe javne razsvetljave:

- Izkopljemo gradbeno jamo za razdelilno omarico javne razsvetljave, vanjo postavimo

razdelilno omarico za javno razsvetljavo v katero je zmontirana notranja električna

omarica za hišni priključek, elektro števec in razdelilna omarica za priklop kablov javne

razsvetljave. Od javnega omrežja do omarice javne razsvetljave izvedemo priključek s

kablom NAY2Y 4x50 v notranjo električno omarico, od omarice izkopljemo jarek za

položitev kabla javne razsvetljave do stebra javne razsvetljave.

- Za steber javne razsvetljave izkopljemo gradbeno-temeljno jamo v katero postavimo

steber, skozi odprtino v stebru prepeljemo dva kabla, prvi pride iz omarice drugi pa gre

dalje do naslednjega stebra. Jarek za kabel zasujemo z utrjevanjem in položimo

opozorilni trak. V jami izvedemo temelj za steber in ga z utrjevanjem zasujemo. Tako z

kablom v jarku povežemo vse stebre javne razsvetljave.

- Od zadnjega stebra javne razsvetljave do razdelilne omarice javne razsvetljave prav tako

izkopljemo jarek, položimo kabel in opozorilni trak ter zasujemo z utrjevanjem.

- Na steber zmontiramo zahtevano luč direktno na vrh stebra ali zmontiramo še konzolo

in na koncu te konzole luč, kabel prepeljemo v notranjosti stebra do spojne omarice.

Spojno omarico zmontiramo na višini 60 cm od tal (skozi odprtino na stebru, ki se zapre

z vratci) in vanjo priklopimo kabel od luči na zgornji strani, na spodnjo stran pa


priključimo vhodni kabel in izhodni kabel (izhodna kabla sta lahko največ dva).

Vgradimo pa lahko tudi spojno omarico v katero lahko priključimo se priključek za

božično-novoletne lučke.

- Zadnje izvedemo še priključek obeh kablov javne razsvetljave NY2Y 4x10, izhodni in

vhodni kabel.

Za priključitev manjših porabnikov, kot so razsvetljava avtobusne postaje, razsvetljava

reklamnih panojev ali priključek za okrasno razsvetljavo, izvedemo priključek preko mini

stebra v katerem je spojna omarica, priključimo jo na kable javne razsvetljave NY2Y 4x10.

Slika 73; Kabel za javno razsvetljavo NY2Y 4x10 (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 74: Priključna omarica v stebru javne razsvetljave (vir: Bayernwerk, 2015)


Slika 75: Razdelilna omarica za javno razsvetljavo (vir: Bayernwerk, 2015)

Slika 76: Postavitev stebra javne razsvetljave (lasten vir)


Slika 77: Mini steber za javno razsvetljavo s priključno omarico (lasten vir)

4.3.1.6 Popravilo poškodovanih delov omrežja

Elektro omrežje, predvsem deli, ki so nad zemeljskim površjem so izpostavljeni zunanjim

vplivom in poškodbam. Na različnih delih elektro omrežja pride mnogokrat do poškodb

omrežja, največkrat je vzrok poškodbe človeški faktor ali tudi dotrajanje materiala, ki je

izpostavljen različnim klimatskim spremembam.

Najpogostejše poškodbe elektro omrežja so :

- poškodbe kabla pri različnih novogradnjah in izkopih

- poškodovanje razdelilnih omaric

- poškodovanje stebra in luči javne razsvetljave

Postopek popravila poškodovanih delov elektro omrežja:

- Do poškodbe kabla, največkrat pride pri izkopu za novogradnjo in ostalih izkopih.

Poškodovana je lahko samo zunanja izolacije kabla ali pride do pretrganja dela kabla ali


celotnega kabla. Popravilo pri poškodovani zunanji izolaciji izvedemo tako, da izkopljemo

montažno gradbeno jamo in zmontiramo zaščitno spojko. Če je kabel resneje poškodovan

izvedemo sanacijo tako, da izkopljemo večjo montažno jamo, del kabla izrežemo ter ga

zamenjamo z novim kablom in na vsaki strani spojimo s spojko za podaljšanje kabla. Po

izvedeni montaži spojko in kabel obsipamo s peskom, ter izvedemo zasip z utrjevanjem in

položimo opozorilni trak.

Slika 78: Poškodba kabla – preboj s kovinsko palico (lasten vir)

Slika 79: Poškodba kabla pri izkopu (lasten vir)


- Razdelilne omarice običajno poškodujejo vozila, ki trčijo vanje. Predvsem so pogosto

poškodovane v zimskem času, tako od vozil zimske službe kot ostalih vozil. Poškodovan

je lahko samo zgornji del omarice ali tudi spodnji temeljni del omarice. Pri poškodbi

zgornjega dela omarice, zemeljska dela niso potrebna ampak samo montažna. Pri

poškodbi obeh delov pa moramo odkopati staro omarico, delno strojno, delno ročno,

demontirati vse kable in odstraniti kompletno poškodovano omarico. Po odstranitvi stare

omarice postavimo novo razdelilno omarico ter nazaj vanjo zmontiramo in priključimo

odklopljene kable. Po montaži vse kable zasujemo s peskom in izvedemo zasip omarice

z izkopnim materialom z utrjevanjem in izdelamo potrebno zaključno plast.

Slika 80: Kompletno uničenje razdelilne omarice z avtomobilom (lasten vir)

- Stebri javne razsvetljave so najbolj izpostavljeni deli elektro omrežja in zato so

največkrat poškodovani in potrebni zamenjave. V večini primerov pride do trka vozil v

steber javne razsvetljave, predvsem so pogosto poškodovani v zimskem času od vozil

zimske službe in ostalega prometa. Pri poškodbi stebra javne razsvetljave je običajno

potrebna njegova zamenjava. Za zamenjavo stebra moramo najprej odstraniti zaključno

plast, odkopati steber, demontirati steber ter ga odstraniti. V izkopano jamo postavimo

novi steber izdelamo temelj za steber, vstavimo kable v steber in izvedemo zasip z

izkopnim materialom z utrjevanjem ter na koncu ponovno izdelamo zaključno plast

okrog stebra javne razsvetljave. Ko zaključimo z zemeljskimi deli izvedemo montažo

spojne omarice v steber, na steber zmontiramo luč javne razsvetljave in priključimo vse


kable v spojno omarico v stebru. Luč javne razsvetljave na steber montiramo z uporabo

mobilnega dvigala s košaro.

Slika 81: Poškodovan steber javne razsvetljave (lasten vir)

4.3.2 IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL IN PRIKAZ MONTAŽE ZA

TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE

4.3.2.1 Izvedba zemeljskega omrežja

Večji del telekomunikacijskega omrežja je izvedeno v zemeljski izvedbi. Zemeljsko omrežje

za telekomunikacije je v naseljenih območjih izvedeno v kanalizaciji, v manj naseljenih

predelih je položeno direktno v zemeljske jarke. Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo:

telefonske centrale, različni kabli, razdelilne omarice, hišne omarice. Kabel od razdelilne

omarice do stanovanjskega objekta je ponavadi deset parni 10x2x0,5 (za deset telefonskih

enot). Kabli iz telefonske centrale do razdelilnih omaric in med razdelilnimi omaricami so

različnih kapacitet od 20x2x0,5 in vse do 500x2x0,5. Kabli med telefonskimi centralami pa

so kapacitet od 1000x2x0,5 do 5000x2x0,5(za pet tisoč telefonskih enot). V zadnjem času

se namesto kablov iz bakrenih žičk izvajajo telefonski priključki s steklenimi vlakni, ki so

vpihani v naprej pripravljeno cevno kanalizacijo, z večjim številom cevk premera 7 mm.


Glavne faze izvedbe zemeljskega omrežja za telekomunikacije so :

- odstranitev zaključne plasti

- izkop jarka za kabel

- izkop gradbene jame za telekomunikacijski jašek

- izkop gradbene jame za razdelilno omarico

- položitev cevne kanalizacije

- postavitev jaškov

- postavitev razdelilne omarice

- položitev telekomunikacijskega kabla

- zasip jarka, jaška in razdelilne omarice

- montaža telekomunikacijskega kabla in spojk

Postopek izvedbe zgoraj naštetih del:

- V območju izkopov odstranimo zgornje plasti in jih deponiramo za ponovno vgraditev

ob zaključku gradnje, če so iz nevezanih plasti, vezane plasti pa odpeljemo na stalno

deponijo.

- Izkop jarka je odvisen od terena na katerem izvajamo izkop ter od debeline in števila

predvidenih kablov za položitev v jarek, oziroma od števila potrebnih kanalizacijskih

cevi. Izkop jarka izvajamo strojno na novi trasi ob obstoječi trasi izvedemo do dveh

tretjin strojni izkop, zadnjo tretjino pa izkopljemo ročno. Prav tako izkop za

telekomunikacijski jašek in razdelilno omarico izvedemo strojno.

- V strjenih naseljih izvedemo cevno kanalizacijo iz plastičnih cevi običajno iz premera

100mm, skozi katere lahko še pozneje prepeljemo nove kable. V manj naseljenih

območjih, kjer je položen kabel zadostne kapacitete, ta kabel položimo direktno v

izkopani jarek, zmontiramo morebitne spojke in izvedemo obsip s peskom, v tem

primeru ni potrebna izvedba jaškov.

- Jaške postavimo samo tam, kjer je izdelana cevna kanalizacija za prevlačenje kablov. Za

jašek izkopljemo gradbeno jamo, nekoliko večjo od dimenzij jaška, da ga lahko okrog


zasipamo z utrjevanjem. Skozi stene jaška prepeljemo kanalizacijske cevi in jih

zatesnimo. Jašek je lahko betonske izvedbe ali plastičen, s pokrovom namenjenim za

odpiranje in dostop v jašek.

- V izkopano gradbeno jamo postavimo razdelilno omarico, vanjo pripeljemo potrebne

kable, kable obsipamo s peskom in izdelamo zasip omarice z utrjevanjem.

- Zasip kablov in spojk izvedemo najprej s peskom, nato z izkopnim materialom z

utrjevanjem in položimo opozorilni trak. Zasip jaška izvedemo z izkopnim materialom

z utrjevanjem, višek izkopnega materiala deponiramo na stalno deponijo. Prav tako zasip

razdelilne omarice izvedemo v območju kablov s peskom preostali del pa z izkopnim

materialom z utrjevanjem. Zaključne nevezane plasti izvedemo iz predhodno

odstranjenih plasti, vezane zaključne plasti pa vgradimo iz novih materialov.

- Montažo kabla izvedemo v razdelilni omarici in po potrebi tudi v telefonski centrali.

Kabel prav tako pripeljemo skozi tesnilo v zidu v stanovanjski objekt, kjer zmontiramo

telefonsko hišno omarico iz nje pa se izvedejo razvodi po objektu. Spojke kablov

izvedemo po potrebi v jašku ali direktno v zemlji na mestih odcepov za posamezne

stanovanjske objekte.

Slika 82: Telefonski hišni priključek (lasten vir)


Slika 83: Prerez telefonskega kabla 500x2x0,5 (500 parni kabel) (lasten vir)

Slika 84: Koluti z cevkami v katere se vpihujejo steklena vlakna (lasten vir)

4.3.2.2 Postavitev zunanjih razdelilnih omaric

Zunanje razdelilne omarice so vmesni člen med telefonsko centralo in uporabnikom.

Razdelilne omarice so namenjene za razdelitev dovodnih kablov iz telefonske centrale na

posamezne kable do stanovanjskih objektov za uporabnike.


Glavne faze postavitve razdelilne omarice so:

- izkop gradbene jame za razdelilno omarico

- postavitev razdelilne omarice

- priključitev kablov v omarico

- zasip kablov in omarice

- montaža kablov v omarici in ranžiranje priključkov

Postopek izvedbe del za postavitev razdelilne omarice:

- Izkop gradbene jame za razdelilno omarico izvedemo strojno, po potrebi predhodno

odstranimo zaključno plast.

- Omarico postavimo v izkopano gradbeno jamo tesno k zadnji, navpično izkopani steni.

Vanjo pripeljemo dohodne in izhodne kable, ki jih obsipamo s peskom in nato izvedemo

zasip kablov in omarice z izkopnim materialom z utrjevanjem. Z notranje strani omarice

med kabli popolnimo z glinenimi kroglicami.

- Montaža kabla v razdelilni omarici se izvede za dovodni kabel na posebni blok z

priključkom za sto uporabnikov, če je dovodni kabel večje kapacitete od sto parov žičk

se v jašku ali pred razdelilno omarico izvede spojka, ki razdeli dovodni kabel na več

kablov z kapaciteto sto parov, da jih lahko priključimo v posebne bloke v razdelilni

omarici. Prav tako izhodni kabli, ki gredo do uporabnikov so priključeni na drugi blok v

razdelilni omarici. Med blokom na katerega je priključen dovodni kabel in blokom na

katerega so priključeni izhodni kabli izvedemo povezave s posameznimi žičkami, za eno

telefonsko linijo sta potrebni dve žički. Tako lahko ob različnih spremembah porabnikov

v teh omaricah spreminjamo linije. Na podoben princip deluje delitev linij v sami

telefonski centrali.


Slika 85: Zunanja razdelilna telefonska omarica (lasten vir)

4.3.2.3 Postavitev jaškov

Jaški so sestavni del kabelske cevne kanalizacije za telefonsko omrežje. Jaške postavljamo,

ko je trasa dolga in je potrebno spajanje kablov ali, ko v jaških izvedemo razdelilne spojke

na dovodnih kablih z razdelitvijo na več kablov, ki potekajo na različne razdelilne omarice.

Prav tako postavimo jašek takrat, ko predvidimo v njem izvedbo razdelilne spojke na

dovodnem kablu za razdelitev glavnega kabla na kable kapacitete po sto parov katere

priključimo v razdelilni omarici na razdelilne bloke.

Postopek za postavitev jaška je naslednji:

- Za jašek strojno izkopljemo gradbeno jamo, ki mora biti večja od jaška za toliko, da

lahko izvedemo zasip jaška z ustreznim utrjevanjem okrog jaška. Nato izdelamo planum

temeljnih tal na ustrezni globini izkopa, glede na globino jaška. Strojno ali ročno

postavimo jašek, na jašek priključimo cevno kanalizacijo in izvedemo zasip jaška in dela

cevi z ustreznim utrjevanjem nasipa.


- V jašek napeljane kable ustrezno spojimo s spojkami za telefonske kable. Spojko

izvedemo s spajanjem posameznih žičk v posebno ploščico kapacitete deset ali dvajset

parov. Prvo na posebno pripravo za razvrščanje žičk pritrdimo oba konca kabla, katerima

smo odstranili zunanjo izolacijo, na pripravo pritrdimo spodnji del plastične ploščice in

na njo razvrstimo po barvnem redu žičke dovodnega kabla, nato vmes dodamo sredinski

del plastične ploščice, na katerega razvrstimo po enakem barvnem redu še žičke

izhodnega kabla in nato dodamo še zgornji del plastične ploščice. Vse tri dele plastične

ploščice z vstavljenimi žičkami nato stisnemo z to pripravo, ki predolge dele žičk z

vstavljenimi rezili v plastični ploščici poreže, preostale dele pa zagozdi in ustvari stik

med spodnjo in zgornjo vloženo žičko. Med kabloma izvedemo premostitev ozemljitve,

med spojene ploščice in žičke vstavimo sušilce oziroma vrečke z pobiralcem vlage, vse

skupaj obdamo s posebnim aluminijastim kartonom, ter ga obvijemo z izolacijskim

izolirnim trakom. Na levem in desnem delu spojke zunanjo izolacijo kabla očistimo z

brusnim papirjem in z tem ustvarimo boljšo sprijemljivost. Vse skupaj prekrijemo z

gumijasto prevleko, ki se ob segrevanju skrči in prilepi na obeh delih na očiščeno

izolacijo kabla in s tem ustvari vodoneprepustno spojko. Vsak jašek mora imeti dvižni

pokrov ali vratca za vstop v jašek izdelan iz materiala ustrezne nosilnosti, glede na

promet, ki se nad njim izvaja.

Slika 86: Jašek za telekomunikacijske vode (lasten vir)


Slika 87: Spojka telefonskega kabla (lasten vir)

4.4 PRIKAZ OVREDNOTENJA IZVEDENIH DEL

4.4.1 Prikaz ovrednotenja izvedenih del za elektro vode

Vrednotenje izvedenih del za elektro omrežje izvedemo po pogodbenem predračunu

Investitorja po postavkah na enoto mere. Pogodba z investitorjem elektro podjetjem

Bayernwerk je sklenjena dolgoročno, cene se korigirajo vsako leto na začetku leta.

Vrednotenje je odvisno od vrste del in od tega kako Investitor nato dalje razdeli stroške, ki

jih krije sam in na strošek, ki ga plača stranka-uporabnik. Stranka plača samo dela, ki jih

izvedemo na njeni parceli od meje parcele do vključno priključka v objekt. Vod od parcelne

meje stranke do priključka kabla v razdelilno omarico pa plača Elektro podjetje Bayernwerk

komplet vsa zemeljska, montažna in zaključna dela. Ves montažni material kot so kabli,

omarice, spojke, zaščitne cevi dobavi Investitor. Kot izvajalska firma damo naročilo

potrebnega materiala v njihovo centralno skladišče, kjer ga potem prevzamemo. Naročila

izvajamo po naprej izdelanem letnem planu predvidoma vsakih štirinajst dni. Ob začetku

novega leta izvede Investitor kontrolo porabe materiala oziroma Inventuro.


Predračun je razdeljen na naslednje glavne sklope del:

- zemeljska dela in zaključne plasti za elektro dela VN, NN, JR: Vse postavke obračunamo

na enoto mere, za jarke v m1 v ceni je zajet izkop jarka, zasip jarka, izdelava obsipa kabla

iz peska komplet z dobavo peska, položitev opozorilnega traku in nevezane enostavne

zaključne plasti. Gradbene jame obračunamo v m3 v tej ceni je zajet izkop gradbene jame,

zasip gradbene jame in nevezane enostavne zaključne plasti. Zaključne plasti iz asfalta

in iz betonskih izdelkov obračunamo v posameznih postavkah v m2, v tej ceni je zajeto

rušenje zgornje plasti in ponovna postavitev z vsemi pripadajočimi deli.

- zemeljska dela in zaključna plast za transformatorsko postajo: Zemeljska dela

obračunamo po m3, za katerega cena zajema vsa izkopna dela, nasipne plasti, zasip in

položitev ozemljitve okrog transformatorske postaje. Zaključno plast obračunamo v m2

kjer je v ceni zajeto polaganje betonskih plošč na betonsko podlago in zaključek iz

betonskih robnikov položenih na betonsko podlago.

- položitev kablov, postavitev razdelilnih omaric in montažna dela za VN, NN: Položitev

kablov obračunamo v m1 v tej ceni je zajeto polaganje kabla z stroški prevoza. Postavitev

zunanjih razdelilnih omaric obračunamo na kos, v ceni kos-a je zajeto: izkop, zasip

gradbene jame za omarico, postavitev omarice in montaža vseh kablov v omarico.

- zemeljska in montažna dela za hišni priključek: Polaganje kabla, izkop in zasip kabla

obračunamo po m1, Izkop in zasip gradbene jame za spojko, ter vsa montažna dela kot

so priključitev kabla, montaža hišne omarice, postavitev tesnila v zidu obračunamo na

kos.

- izvedba ozemljitve: Polaganje ozemljitvenega valjanca v odprti jarek obračunamo po m1,

Ozemljitev z zabijanjem ozemljitvenih palic v tla obračunamo prav tako po m1.

- obračun režijskih del: Vsa režijska dela obračunamo po enoti ura. Režijska dela

vključujejo postavke za obračun delavca na uro, obračun kamionov na uro, obračun

različnih strojev na uro.

- demontažna dela VN, NN: V tem sklopu so postavke za demontažo različnih obstoječih

delov elektro omrežja, kot so demontaža razdelilne omarice, demontaža hišne omarice,

demontaža elektro števca,... Vse postavke obračunamo po enoti kos.

- izvedba javne razsvetljave: V sklopu javna razsvetljava so zajete postavke s katerimi


obračunamo postavitev stebrov javne razsvetljave, montažo luči na stebre, montažo

omaric, barvanje stebrov, izdelavo spojk za kable javne razsvetljave. Dela po

posameznih postavkah so lahko tudi združena v eno skupno postavko. Vse postavke

obračunamo po enoti kos.

- takojšne popravilo okvar: To so popravila elektro omrežja, katera dela je potrebno takoj

- še isti dan, po nastanku škode popraviti. Vsa dela obračunamo po enoti ura, in sicer za

ves čas prisotnosti na gradbišču za delavce, stroje in prevozna sredstva, prav tako

obračunamo posebej še za prevozna sredstva kilometre narejene za prihod in odhod z

gradbišča po enoti km.

- popravila in zamenjave elektro omrežja: V tem sklopu so zajete postavke za popravila

elektro omrežja, katera ni potrebno po poškodbi še isti dan popraviti, ampak v nekem

določenem času. Postavke so oblikovane tako, da v eni postavki zajamejo vsa potrebna

zemeljska, demontažna, montažna in zaključna dela. To so postavke za zamenjavo ali

prestavitev kompletne luči javne razsvetljave, zamenjavo zunanje razdelilne omarice in

popravilo obstoječega kabla. Postavke obračunamo na enoto kos.

Kompletni obračun in naročila izvajamo z internetnim mrežnim sistemom v katerem so

program za naročila potrebnega materiala in program za obračun izvedenih del. V ta sistem

so vnešena vsa za izvedbo predvidena gradbišča, komplet z vso potrebno dokumentacijo za

izvedbo, kot so projekt izvedbe polaganja kablov z postavitvijo razdelilnih omaric ter

projekt priključitve kablov. Obračun za pripadajoče gradbišče izdelamo v tem sistemu in ga

shranimo, ter mu spremenimo status kateri omogoča, da lahko Nadzorni Inženir

prekontrolira obračun in ga potrdi. K obračunu po postavkah moramo priložiti še projekt

obračunskih izmer s prikazom dejanskega poteka trase kabla ter potrdilo o priklopu kabla

in shemo priključitve v razdelilni omarici. Po potrditvi obračuna za določeno gradbišče s

strani Nadzornega Inženirja izstavimo račun do Investitorja. Plačilo opravljenih in

obračunanih del izvede Investitor v pogodbi določenem plačilnem roku. (Bayernwerk,

2015)


Slika 88: Projekt izvedbe in obračunski načrt izvedenih del za hišni elektro priključek


4.4.2 Prikaz ovrednotenja izvedenih del za telekomunikacijske vode

Izvedena dela telekomunikacijskih vodov ovrednotimo prav tako po pogodbenem

predračunu Investitorja po postavkah na enoto mere. Pogodba je sklenjena z Investitorjem

telekomunikacijskim podjetjem Deutsche Telekom dolgoročno s predvideno korekcijo cen

vsako leto. Ves potreben montažni material in kable dobavi Investitor. Pogodbeni predračun

je razdeljen na glavne sklope del in ti sklopi del so razdeljeni na posamezne postavke katere

so ovrednotene na enoto mere.

Glavni sklopi del pogodbenega predračuna so:

- zemeljska dela in kanalizacijska dela: Postavke za izkope jarkov v ceni zajemajo komplet

izkop in zasip jarka in se obračunajo po m1. Prav tako pri postavkah za izkop gradbenih

jam je v ceni zajet izkop in zasip gradbene jame, obračunamo jo kot gradbeno jamo


standardnih dimenzij po enoti kos. Pri vseh postavkah kot dodatek obračunamo še

zgornje nosilne plasti iz asfalta ali tlakovcev, kjer je zajeta odstranitev in ponovna

izdelava zgornje plasti, obračunamo jo po m2. Postavke za polaganje plastičnih

kanalizacijskih cevi ločimo glede na premer v dve postavki, eno do fi 50 mm in drugo

od fi 50 mm do fi 110 mm, obe postavki obračunamo po m1.

- polaganje kablov in njihova montaža: Postavke za polaganje kablov v odprte jarke

ločimo glede na premer kabla in sicer kable premera do 30 mm in kable debelejše od

premera 30 mm, obračunamo jih po m1. Kable katere polagamo v cevno kanalizacijo pa

obračunamo po postavkah za uvlačenje kabla in sicer ločimo postavko za uvlačenje kabla

v prazno kanalizacijsko cev in uvlačenje kabla v kanalizacijsko cev v kateri je že

obstoječi kabel, obe postavki obračunamo po m1. Montažo kablov pa ločimo glede na

število linij v kablu in sicer, spoj kabla do 10 linij in spoj kabla nad 10 linij, oboje

obračunamo na enoto kos.

- montaža priključkov: Za montažo telefonskih priključkov prav tako ločimo postavke po

številu linij v kablu, ki ga pripeljemo v objekt in sicer ločimo priključek z hišno omarico

z kapaciteto do 10 linij in hišno omarico z kapaciteto nad 10 linij, obe postavki

obračunamo po enoti kos. V postavki priključka so zajeta montaža omarice, uvod kabla

skozi stensko tesnilo, priključitev kabla v hišno omarico in zunanjo razdelilno omarico

ter testiranje delovanja priklopljenih linij. Montažo stikala za telefon obračunamo po

posamezni postavki po enoti kos.

Za posamezen objekt od Investitorja dobimo naročilo in projekt z vrisano traso poteka kabla

ter projekt spajanja kablov. Telekom priključek običajno izvajamo istočasno z elektro

priključkom v isti jarek in takrat obračunamo pri Telekomu za del trase na parceli od stranke

od zemeljskih del samo obsip kabla s peskom in položitev opozorilnega traku, na območju

pločnika in ceste pa obračunamo za Telekom faktor 0.7 za vsa zemeljska in zaključna dela.

Obračun izdelamo na prilagojeni podlagi za Telekom v programu Exel. Zraven obračuna po

postavkah, moramo še izdelati projekt obračunskih izmer dejanskega poteka kabla in

dopolnjen projekt spajanja kabla z dejansko dolžino kabla, ter tabelo spajanja kablov.

Celotni obračun pošljemo Nadzornemu Inženirju v potrditev. Po potrditvi obračuna s strani

Nadzornega Inženirja izstavimo račun. Plačilo opravljenih in obračunanih del izvede

Investitor v pogodbi določenem plačilnem roku. (Telekom, 2015)


Slika 89: Projekt obračunskih izmer za telefonski hišni priključek (vir: Telekom, 2015)


5 ZAKLJUČEK

Gradbeništvo je zelo široko področje, ki zajema izgradnjo najrazličnejših gradbenih

objektov. Njihova zahtevnost in velikost so lahko zelo različne, od izgradnje

visokogradniških objektov kot so različne stolpnice, hidrotehničnih objektov,

premostitvenih objektov, nizkogradnjiških objektov od podpornih zidov do izgradnje

avtocest in izgradnje majhnih objektov oziroma objektov, ki so potrebni, da veliki objekti

lahko izpolnjujejo svojo funkcijo in namembnost z izpolnjevanjem bistvenih zahtev

zanesljivosti in stabilnosti konstrukcije. Izgradnja elektro in telekomunikacijskih vodov

spada v sklop majhnih objektov, ki po svoji velikosti in zahtevah spadajo v manj zahtevne

objekte z vidika porabe materialov, potreb mehanizacije in potreb delovne sile. Moja

delovna pot me je zanesla do podjetja, ki se ukvarja z izgradnjo elektro in

telekomunikacijskih vodov zato sem se odločil, da v diplomskem delu predstavim izvedbo

teh del.

Za skoraj vsak gradbeni objekt je potrebno izvesti zemeljska dela. Zemeljska dela za izvedbo

elektro in telekomunikacijskih vodov količinsko niso obsežna, so pa raznolika in zahtevajo

najrazličnejše tehnologije izvedbe. Posebno pozornost pri izvedbi del je potrebno nameniti

varnosti delavcev, pri izvedbi zemeljskih in montažnih del, saj veliko del poteka v direktnem

stiku s kabli in objekti kateri so pod elektro napetostjo. Prav tako večina projektov poteka

ob dinamičnem prometu zato je pomembna tudi organizacija izvedbe.

Izvedba elektro in telekomunikacijskih vodov v zemeljski izvedbi ima veliko prednost pred

izvedbo zračnih linij, ki se v veliki meri ukinjajo. Prednost zemeljske izvedbe pred zračno

izvedbo je predvsem v naseljih, z vidika varnosti in ekonomične porabe prostora.

Menimo, da je izvedba elektro in telekomunikacijskih vodov v zemeljski izvedbi potrebna

za prihodnost in prav tako prestavitev zračnih linij v zemljo.

Pri izdelavi diplomskega dela smo ugotovili, da je na področju literature za izvedbo

zemeljskih del za instalacijske vode, še vedno veliko pomanjkanje. Pričujoče diplomsko delo

pa nekoliko zapolnjuje to vrzel.


6 VIRI IN LITERATURA

[1] Macuh B.; Mehanika tal, UM-FG Macuh, Maribor, 2011

[2] Žlender B., Kojc H., Dolinar B.; Osnove temeljenja, Maribor 2013,

Dostopno na: http:// dkum.uni-mb.si [2.6.2016]

[3] Šuklje L.; Mehanika tal, UL, Ljubljana, 1984

[4] Gregorač V.; Mehanika tal, zemeljska dela in temeljenje, Podsmreka, 2015

[5] Skupnost za ceste Slovenije; Posebni tehnični pogoji, Ljubljana, 1989

[6] Bläsi, Riener, Schliebner, Zwanzig; Lernfeld Bautechnik, Hamburg, 2008

[7] Engel J., Al-Akel S.; Einführung in den Grund, Erd und Dammbau, Dresden, 2012

[8] Lehmann S, Sack W., Schaffaff D.; DIN Kabelleitungs-tiefbauarbeiten

ATV DIN 18322, Berlin, 2008

[9] Celab, dinamična plošča – Dostop na svetovnem spletu:

http://www.celab.si/oprema-za-gradbenistvo/ponudba/dinamicne-plosce [2.6.2016]

[10] Bayernwerk, Baurichtlinie, 2015 - Dostop na svetovnem spletu:

https://www.bayernwerk.de/cps/rde/bayernwerk/hs.xsl/partnerfirmen_bag-

mitarbeiter.htm [2.6.2016]

[11] Telekom Deutschland – ponudbena dokumentacija

[12] Gradbena mehanizacija, Mini bager – Dostop na svetovnem spletu:

https://www.google.si/search?q=mini+bager&biw=1366&bih=662&tbm=isch&img

il=Dhyn2QK84YhL8M%253A%253BAbIkddrx35UhoM%253Bhttp%25253A%25

252F%25252Fwww.mkb-center.si%25252Fmini_bagri_kx91-

3a2.php&source=iu&pf=m&fir=Dhyn2QK84YhL8M%253A%252CAbIkddrx35U

hoM%252C_&usg=__vKCe_3baUFTpEYcg_wuR_ZvZvM8%3D&ved=0ahUKE

wjI37Om3prPAhVhOpoKHdsmAyEQyjcIYQ&ei=t3zfV4ioNuH06ATbzYyIAg#i

mgrc=Dhyn2QK84YhL8M%3A [2.6.2016]

[13] Gradbena mehanizacija, Nakladalec (bobcad) – Dostop na svetovnem spletu:

https://www.google.si/search?q=nakladac+bobcat&biw=1366&bih=662&source=l

http://www.celab.si/oprema-za-gradbenistvo/ponudba/dinamicne-plosce

https://www.bayernwerk.de/cps/rde/bayernwerk/hs.xsl/partnerfirmen_bag-mitarbeiter.htm

https://www.bayernwerk.de/cps/rde/bayernwerk/hs.xsl/partnerfirmen_bag-mitarbeiter.htm

https://www.google.si/search?q=mini+bager&biw=1366&bih=662&tbm=isch&imgil=Dhyn2QK84YhL8M%253A%253BAbIkddrx35UhoM%253Bhttp%25253A%25252F%25252Fwww.mkb-center.si%25252Fmini_bagri_kx91-3a2.php&source=iu&pf=m&fir=Dhyn2QK84YhL8M%253A%252CAbIkddrx35UhoM%252C_&usg=__vKCe_3baUFTpEYcg_wuR_ZvZvM8%3D&ved=0ahUKEwjI37Om3prPAhVhOpoKHdsmAyEQyjcIYQ&ei=t3zfV4ioNuH06ATbzYyIAg#imgrc=Dhyn2QK84YhL8M%3A







https://www.google.si/search?q=nakladac+bobcat&biw=1366&bih=662&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi1vrDU9JrPAhWkDpoKHVZrByUQ_AUIBigB#imgrc=ZSwHp_6hXFrBcM%3A


nms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi1vrDU9JrPAhWkDpoKHVZrByUQ_AUI

BigB#imgrc=ZSwHp_6hXFrBcM%3A [2.6.2016]

[14] Gradbena mehanizacija, Ročni valjar – Dostop na svetovnem spletu:

https://www.google.si/search?q=rocni+valjar&biw=1366&bih=662&tbm=isch&tbo

=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwj234O84JrPAhUJMJoKHQjoCSIQsAQII

Q&dpr=1 [2.6.2016]

[15] Gradbena mehanizacija, Vibracijska plošča – Dostop na svetovnem spletu:

https://www.google.si/search?q=vibracijska+plosca&biw=1366&bih=662&tbm=is

ch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwjk9s304ZrPAhVmOpoKHfQ0Cic

QsAQIGQ#imgrc=YROLbriW8nOhmM%3A [2.6.2016]

[16] Gradbena mehanizacija, Vibracijski utrjevalec (žaba) – Dostop na svetovnem

spletu:

http://www.trgoaktiv.si/vibro-plosce-zabe-in-igle.html [2.6.2016]

[17] Gradbena mehanizacija, Mobilni kompresor – Dostop na svetovnem spletu:

https://www.google.si/search?q=mobilni+kompresor+kaeser&biw=1366&bih=662&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiUpuTE5JrPAhVFuBQKHX9nBfAQ_AUIBigB&dpr=1#imgrc=8ibqesoG9OonsM%3A [2.6.2016]

[18] Gradbena mehanizacija, Kamion za prevoz kesonov – Dostop na svetovnem spletu:

https://www.google.si/search?q=rol+kiper+actros+2544&biw=1366&bih=662&tbm=isch&imgil=2GiK3_iArOEH1M%253A%253Bcw6GsmR9BhWW1M%253Bhttp%25253A%25252F%25252Fautoline-eu.rs%25252F-%25252Fprodaja%25252Fpolovne%25252Fkamioni-rol-kiperi%25252FMERCEDES-BENZ-ACTROS-2544-L--15040222344959543500&source=iu&pf=m&fir=2GiK3_iArOEH1M%253A%252Ccw6GsmR9BhWW1M%252C_&usg=__2aGwxkTA15LniljG49dD3wa5i_c%3D&ved=0ahUKEwjpia_A7ZrPAhVMbRQKHWPhBdoQyjcIJQ&ei=qIzfV-mVNczaUePCl9AN#imgrc=2GiK3_iArOEH1M%3A [2.6.2016]



https://www.google.si/search?q=rocni+valjar&biw=1366&bih=662&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwj234O84JrPAhUJMJoKHQjoCSIQsAQIIQ&dpr=1



https://www.google.si/search?q=vibracijska+plosca&biw=1366&bih=662&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwjk9s304ZrPAhVmOpoKHfQ0CicQsAQIGQ#imgrc=YROLbriW8nOhmM%3A



http://www.trgoaktiv.si/vibro-plosce-zabe-in-igle.html

https://www.google.si/search?q=mobilni+kompresor+kaeser&biw=1366&bih=662&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiUpuTE5JrPAhVFuBQKHX9nBfAQ_AUIBigB&dpr=1#imgrc=8ibqesoG9OonsM%3A



https://www.google.si/search?q=rol+kiper+actros+2544&biw=1366&bih=662&tbm=isch&imgil=2GiK3_iArOEH1M%253A%253Bcw6GsmR9BhWW1M%253Bhttp%25253A%25252F%25252Fautoline-eu.rs%25252F-%25252Fprodaja%25252Fpolovne%25252Fkamioni-rol-kiperi%25252FMERCEDES-BENZ-ACTROS-2544-L--15040222344959543500&source=iu&pf=m&fir=2GiK3_iArOEH1M%253A%252Ccw6GsmR9BhWW1M%252C_&usg=__2aGwxkTA15LniljG49dD3wa5i_c%3D&ved=0ahUKEwjpia_A7ZrPAhVMbRQKHWPhBdoQyjcIJQ&ei=qIzfV-mVNczaUePCl9AN#imgrc=2GiK3_iArOEH1M%3A










7 PRILOGE

7.1 SEZNAM SLIK

Slika 1: Dinamična krožna plošča z lahko padajočo utežjo (vir: http://www.celab.si) ......... 4

Slika 2 Določitev optimalne vlage in suhe prostorninske teže po Proctorju (vir:

Žlender, 2013) .............................................................................................................. 7

Slika 3: Avtomatski aparat za Proctorjev preizkus (vir: Gregorač, 2015)............................. 8

Slika 4: Kovinski cilinder s podstavkom in nastavkom za ročni Proctorjev preizkus

(vir: Žlender, 2013) ...................................................................................................... 8

Slika 5: Gradbena jama za transformatorsko postajo (vir: Bayernwerk, 2015) .................. 10

Slika 6: Montažna gradbena jama (vir: Bayernwerk, 2015) ................................................ 11

Slika 7: Gradbena jama pri objektu (lasten vir) ................................................................... 12

Slika 8: Startna ali ciljna gradbena jama (lasten vir) ........................................................... 13

Slika 9: Izkop gradbene jame za zunanje razdelilne omarice (lasten vir) ........................... 14

Slika 10: Izkop gradbene jame za drog javne razsvetljave (vir: Bayernwerk, 2015) .......... 15

Slika 11: Izkop gradbene jame za javno razsvetljavo (direktno v zemljo) (vir:

Bayernwerk, 2015) ..................................................................................................... 15

Slika 12: Izkop gradbene jame za javno razsvetljavo ( z betonsko ali plastično cevjo)

(vir: Bayernwerk, 2015) ............................................................................................. 16

Slika 13: Gradbena jama za postavitev stebra javne razsvetljave s temeljem (lasten

vir) .............................................................................................................................. 16

Slika 14: Premeri kablov za nizko napetost (osnova za širino izkopa jarka) (vir:

Bayernwerk, 2015) ..................................................................................................... 17

Slika 15: Premer kabla za javno razsvetljavo (vir: Bayernwerk, 2015) .............................. 18

Slika 16: Standardni izkop jarka za kabel nizke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015)........... 18


Slika 17: Standardni izkop jarka za kabel nizke napetosti pod voziščem (vir:

Bayernwerk, 2015) ..................................................................................................... 18

Slika 18: Izkop jarka za kabel nizke napetosti, javne razsvetljave in

telekomunikacijskega kabla (vir: Bayernwerk, 2015) ............................................... 19

Slika 19: Izkop jarka za kabel nizke napetosti, visoke napetosti in

telekomunikacijskega kabla (vir: Bayernwerk, 2015) ............................................... 19

Slika 20: Izkop jarka za nizko napetostni kabel (lasten vir) ................................................ 20

Slika 21: Premer kabla za visoko napetost (osnova za širino izkopa jarka) (vir:

Bayernwerk, 2015) ..................................................................................................... 21

Slika 22: Izkop jarka za kabel visoke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015) ........................... 22

Slika 23: Izkop jarka za kabel visoke napetosti pod voziščem (vir: Bayernwerk,

2015) .......................................................................................................................... 22

Slika 24: Izkop jarka za kabel visoke napetosti v kombinaciji z več kabli (vir:

Bayernwerk, 2015) ..................................................................................................... 22

Slika 25: Izkop jarka za visoko napetost v katerem je več kablov v različnih

kombinacijah in v dveh nivojih polaganja (vir: Bayernwerk, 2015) ......................... 23

Slika 26: Izkop jarka z položeno cevjo in kablom za visoko napetost (lasten vir) .............. 24

Slika 27: Premer telekomunikacijskega kabla (osnova za širino izkopa jarka) (vir:

Bayernwerk, 2015) ..................................................................................................... 25

Slika 28: Položitev PVC cevi v odprti jarek (lasten vir) ..................................................... 25

Slika 29: Jekleni kanalski opaž z mehanskim razpiranjem (vir: Gregorač, 2015) .............. 26

Slika 30: Klasični leseni opaž z razpiranjem (vir: Gregorač, 2015) .................................... 27

Slika 31: Zasip jarka z utrjevanjem po plasteh (lasten vir) ................................................. 28

Slika 32: Zasip gradbene jame za zunanje razdelilne omarice (med kabli z glinenimi

kroglicami) (vir: Bayernwerk, 2015) ......................................................................... 28

Slika 33: Priprava rakete v startni gradbeni jami (za še en vzporedni preboj) (lasten

vir) .............................................................................................................................. 32


Slika 34: Zaščitna cev med prebojem z nastavkom za sidranje cevi (lasten vir) ................ 32

Slika 35: Raketa ob prihodu v ciljno gradbeno jamo (levo,spodaj - cev prvega

preboja) (lasten vir) .................................................................................................... 33

Slika 36: Plinski grelec za ogrevanje zraka v zimskem času in regulator tlaka (lasten

vir) .............................................................................................................................. 33

Slika 37: Dvig cestišča pri izvedbi preboja pod cestiščem (nepravilna globina

preboja) (lasten vir) .................................................................................................... 34

Slika 38: Ročno vgrajevanje asfaltne zaključne plasti (lasten vir) ...................................... 35

Slika 39: Izolirani keson za prevoz asfalta (lasten vir) ........................................................ 35

Slika 40: Tlakovanje z betonskimi standardnimi ploščami (lasten vir)............................... 36

Slika 41: Tlakovanje z betonskimi tlakovci (lasten vir) ...................................................... 37

Slika 42: Nevezana zaključna plast na zelenici (lasten vir) ................................................. 38

Slika 43. Tesnilo za en kabel – pri segretju se skrči (vir: Bayernwerk, 2015) .................... 39

Slika 44: Tesnilo za en kabel – gumijasti obročki (vir: Bayernwerk, 2015) ....................... 39

Slika 45: Tesnilo za več kablov (vir: Bayernwerk, 2015) ................................................... 40

Slika 46: Zunanji del tesnila za več kablov (lasten vir) ....................................................... 41

Slika 47: Tesnilo za več kablov z vstavljenimi kabli in silikonskim tesnilom ob steni

(lasten vir) .................................................................................................................. 41

Slika 48: Mini bager za izvedbo izkopov (vir: https://www.google.si) .............................. 42

Slika 49: Nakladalec (bobcad) (vir: https://www.google.si) ............................................... 42

Slika 50: Ročni valjar (vir: https://www.google.si) ............................................................. 43

Slika 51: Vibracijska plošča (vir: https://www.google.si) ................................................... 43

Slika 52: Vibracijski utrjevalec (žaba) (vir: http://www.trgoaktiv.si) ................................. 44

Slika 53: Mobilni kompresor (vir: https://www.google.si) ................................................. 44

Slika 54: Prebojna raketa (lasten vir) .................................................................................. 45

Slika 55: Prikolica za prevoz kolutov s kablom (lasten vir) ................................................ 46


Slika 56: Kamion za prevoz kesonov – rol kiper (vir: https://www.google.si) ................... 47

Slika 57: Keson za prevoz materialov (lasten vir) ............................................................... 47

Slika 58: Gradbena jama za transformatorsko postajo (lasten vir) ...................................... 52

Slika 59: Končana dela na postavitvi transformatorske postaje (lasten vir)........................ 52

Slika 60: Kabel za nizko napetost NAY2Y 4x50 (vir: Bayernwerk, 2015) ........................ 54

Slika 61: Kabel za visoko napetost NA2XS2Y 1x150 (eno linijo sestavljajo trije

kabli) (vir: Bayernwerk, 2015) ................................................................................... 55

Slika 62: Polaganje visokonapetostnega kabla, dve liniji (lasten vir) ................................. 55

Slika 63: Postavitev razdelilne omarice (lasten vir) ............................................................ 56

Slika 64: Priklop postavljene razdelilne omarice z ISO vtikači (lasten vir) ........................ 57

Slika 65; Shema hišnega priključka (vir: Bayernwerk, 2015) ............................................. 59

Slika 66: Shema hišnega priključka – prerez (vir: Bayernwerk, 2015) ............................... 60

Slika 67: Razcepna spojka pred zalitjem s posebno tekočino (lasten vir) ........................... 60

Slika 68: Obroček v spojki za spojitev posameznih žic (vir: Bayernwerk, 2015) ............... 60

Slika 69: Razcepna spojka (lasten vir) ................................................................................ 61

Slika 70: Vrtalnik s katerim izvedemo odprtino v objekt za montažo tesnila (lasten

vir) .............................................................................................................................. 61

Slika 71: Elektro hišni priključek z izvedenim tesnilom za več kablov (lasten vir) ........... 62

Slika 72: Elektro hišni priključek z izvedenim tesnilom za en kabel (lasten vir) ............... 62

Slika 73; Kabel za javno razsvetljavo NY2Y 4x10 (vir: Bayernwerk, 2015) ..................... 64

Slika 74: Priključna omarica v stebru javne razsvetljave (vir: Bayernwerk, 2015) ............ 64

Slika 75: Razdelilna omarica za javno razsvetljavo (vir: Bayernwerk, 2015) .................... 65

Slika 76: Postavitev stebra javne razsvetljave (lasten vir) .................................................. 65

Slika 77: Mini steber za javno razsvetljavo s priključno omarico (lasten vir) .................... 66

Slika 78: Poškodba kabla – preboj s kovinsko palico (lasten vir) ....................................... 67

Slika 79: Poškodba kabla pri izkopu (lasten vir) ................................................................. 67


Slika 80: Kompletno uničenje razdelilne omarice z avtomobilom (lasten vir) ................... 68

Slika 81: Poškodovan steber javne razsvetljave (lasten vir) ................................................ 69

Slika 82: Telefonski hišni priključek (lasten vir) ................................................................ 71

Slika 83: Prerez telefonskega kabla 500x2x0,5 (500 parni kabel) (lasten vir) .................... 72

Slika 84: Koluti z cevkami v katere se vpihujejo steklena vlakna (lasten vir) .................... 72

Slika 85: Zunanja razdelilna telefonska omarica (lasten vir) .............................................. 74

Slika 86: Jašek za telekomunikacijske vode (lasten vir) ..................................................... 75

Slika 87: Spojka telefonskega kabla (lasten vir) ................................................................. 76

Slika 88: Projekt izvedbe in obračunski načrt izvedenih del za hišni elektro

priključek (vir: Bayernwerk, 2015) ............................................................................ 79

Slika 89: Projekt obračunskih izmer za telefonski hišni priključek (vir: Telekom,

2015) .......................................................................................................................... 81

7.2 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Dimenzije izkopa jarkov za kabel nizke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015)....... 20

Tabela 2: Dimenzije izkopa jarkov za kabel visoke napetosti (vir: Bayernwerk, 2015) ..... 23

Tabela 3: Dimenzije izkopa jarkov za kabel visoke napetosti – polaganje v dveh

nivojih (vir: Bayernwerk, 2015) ................................................................................. 24

7.3 NASLOV ŠTUDENTA

Jože Belšak

Brezovec 28

2282 Cirkulane

TEHNOLOGIJE IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL ZA INSTALACIJSKE … · Postopek meritve je naslednji: - Celotna površina podlage na območju naleganja krožne plošče mora biti poravnana, dodatno

Documents