TEHNIČNO-EKONOMSKA UPRAVIČENOST › doc › diplome › ICES › Peter_Kovacic.pdfZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, g. Dragu Bokalu, za odlična predavanja in vso podporo pri izdelavi

ICES VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Elektroenergetika

Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne

instalacije

TEHNIČNO-EKONOMSKA UPRAVIČENOST

ZAMENJAVE ELEKTROSTROJNE

OPREME V HE DOBLAR I

Mentor: mag. Drago Bokal Kandidat: Peter Kovačič

Lektorica: Marta Medvešček, prof. slov.

Tolmin, junij 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, g. Dragu Bokalu, za odlična predavanja in vso podporo pri

izdelavi diplomske naloge.

Zahvala gre tudi g. Iztoku Gabrijelčiču, ki mi je kot vodja verige HE na Soči svetoval

in predlagal literaturo. Posebna zahvala gre staršema, Dušanki in bratu Andreju za

razumevanje, strpnost ter potrpljenje.

IZJAVA

Študent Peter Kovačič izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala.

Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Hidroelektrarne so pomemben obnovljiv vir kakovostne električne energije v

elektroenergetskem sistemu Slovenije. Kljub trenutni gospodarski situaciji, tako v

Sloveniji kot tudi širše, bodo potrebe po dobavi električne energije rasle tudi v

prihodnosti. Prav to je eden od glavnih razlogov nenehnega posodabljanja in

nadgrajevanja energetskih objektov.

Hidroelektrarne nam zagotavljajo prepotrebno električno energijo, brez katere si

danes niti ne moremo več zamišljati življenja. Poleg tega je pri hidroenergiji poseben

poudarek na proizvodnji iz obnovljivih virov energije, kamor se seveda uvršča tudi

energija iz hidroelektrarn. V današnjem obdobju, ko imamo v ospredju besede eko,

bio, zeleno in podobna poimenovanja, je vlaganje v hidroenergijo še toliko

pomembnejše.

V diplomski nalogi sem predstavil zgodovinski pregled delovanja HE Doblar I. Opisal

sem način delovanja HE Doblar I in njeno vlogo v elektroenergetskem sistemu,

predstavil sem stanje opreme pred in po prenovi ter tehnično in stroškovno utemeljil

zamenjavo naprav.

KLJUČNE BESEDE

- HE Doblar,

- ekonomska upravičenost,

- elektrostrojna oprema,

- zamenjava.

ABSTRACT

The title of my graduation project is Technical - economic justification of replacing

electro - mechanical equipment in power plant Doblar 1. Despite the current

economic situation in Slovenia and beyond, we will need to grow up with supply of

electricity in the future. This is one of the main reasons for updating and upgrading

of power plants.

Hydro power plants provide us much needed electricity. Without electricity our life is

unthinkable. In addition, hydro power plants provide us renewable energy. In today's

time, when we are surrounded with words like eco, bio, green ... investing in

hydropower plants is even more important.

In my graduation project I presented the historical overview of hidro power plant

Doblar I. I described the operation mode of hidro power plant Doblar I and its role in

the electro energetic power system, introduced conditions of the equipment before

and after the renovation and technically and through the costs justified the

renovation.

KEYWORDS

- hydro power plant HE Doblar,

- economical justification,

- electro–mechanical equipment,

- replacement.

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 2 1.4 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 ZGODOVINSKI PREGLED DELOVANJA HE DOBLAR I .................................. 3 2.1 GRADNJA HIDROELEKTRARN NA SOČI ................................................. 3 2.2 STROJNI DEL ............................................................................................ 5 2.3 ELEKTRO DEL .......................................................................................... 5

3 NAČIN OBRATOVANJA HE DOBLAR I IN NJENA VLOGA V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU ..................................................................... 7

3.1 TEHNIČNI OPIS ......................................................................................... 7 3.1.1 PREGRADA PODSELO ...................................................................... 7 3.1.2 VTOČNI OBJEKT ................................................................................ 8 3.1.3 DOVODNI TUNEL ............................................................................... 8 3.1.4 VODOSTAN ........................................................................................ 8 3.1.5 TLAČNI TUNEL .................................................................................. 9 3.1.6 STROJNICA ........................................................................................ 9 3.1.7 STROJNIČNA ZGRADBA ................................................................... 9 3.1.8 TURBINSKI JAŠKI ............................................................................ 10 3.1.9 TURBINSKI IZTOK ........................................................................... 13

3.2 VLOGA HE DOBLAR I V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU ............. 14 3.2.1 ZNAČILNOSTI HIDROPROIZVODNJE IN VLOGA HIDROELEKTRARN V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU ....................... 14 3.2.2 VLOGA HE DOBLAR I V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU ...... 15

4 TEHNIČNA UTEMELJITEV ZAMENJAVE NAPRAV, STANJE OBSTOJEČE OPREME IN OCENA NJENE PREOSTALE ŽIVLJENJSKE DOBE ........................ 18

4.1 VARIANTE OBNOVE PO PROJEKTU ..................................................... 18 4.2 ANALIZA IZPADA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE PO VARIANTAH ....................................................................................................... 20 4.3 PRIMERJAVA POSAMEZNIH VARIANT ................................................. 21 4.4 STROŠKOVNO VREDNOTENJE GRADBENIH DEL PO POSAMEZNIH VARIANTAH ....................................................................................................... 22 4.5 OBSEG OBNOVITVENIH DEL NA OBJEKTIH, NAPRAVAH IN UREDITVI PO POSAMEZNIH SKLOPIH ZA IZBRANO VARIANTO .................................... 22

4.5.1 GRADBENI DEL ............................................................................... 22 4.5.2 STROJNI DEL ................................................................................... 22 4.5.3 ELEKTRO DEL ................................................................................. 24

4.6 OPIS IZBRANE VARIANTE ..................................................................... 28 4.6.1 SPLOŠNO......................................................................................... 28 4.6.2 POSEGI NA NIVOJU GENERATORSKE ETAŽE (ETAŽA 120,50 M N. M.) .......................................................................................................... 28 4.6.3 POSEGI NA NIVOJU ETAŽE VMESNEGA LEŽAJA (ETAŽA 114,30 M N. M.) .......................................................................................................... 28 4.6.4 POSEGI MED ETAŽAMA (114,30–120,50 M N. M.) ......................... 28 4.6.5 POSEGI NA NIVOJU SPIRALE ........................................................ 29 4.6.6 VHOD V SN STIKALIŠČE ................................................................. 29 4.6.7 VPLIV NA OKOLJE ........................................................................... 30

4.6.8 STROŠKI .......................................................................................... 30 4.7 OCENA ŽIVLJENJSKE DOBE PREOSTALE OPREME ........................... 30

5 STROŠKOVNA UTEMELJITEV ZAMENJAVE OPREME ................................ 31 5.1 VREDNOST INVESTICIJE ....................................................................... 31 5.2 REZULTATI IZRAČUNA UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE ...................... 34

5.2.1 ENOSTAVNA DOBA VRAČANJA SREDSTEV ................................. 34 5.2.2 DISKONTIRANA DOBA VRAČANJA SREDSTEV (DVS) IN NETO SEDANJA VREDNOST (NSV) ........................................................................ 38 5.2.3 INTERNA STOPNJA DONOSA ......................................................... 48 5.2.4 INDEKS DONOSNOSTI .................................................................... 54 5.2.5 RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST ..................................... 55

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 57 KAZALO SLIK ........................................................................................................ 58 KAZALO TABEL ..................................................................................................... 58 KAZALO GRAFOV ................................................................................................. 59 KRATICE IN AKRONIMI......................................................................................... 59

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Peter Kovačič: Tehnično-ekonomska upravičenost zamenjave elektrostrojne opreme v HE Doblar I Stran 1 od 60

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Uspešnost gospodarstva vsake države, tudi Slovenije, je v veliki meri odvisna od

uspešnosti njenega elektroenergetskega sistema, saj je električna energija dejavnik,

ki neposredno vpliva na pospeševanje ali omejevanje razvoja družbe kot celote.

Začetki raziskovalnih del za gradnjo HE Doblar segajo v leto 1936. Prvi agregat je

pričel z obratovanjem leta 1939, kmalu za tem pa sta pričela obratovati tudi

preostala dva agregata. Po skoraj 40 letih obratovanja se je po letu 1979 začela

prva večja obnova elektrarne, ki je zajemala zamenjavo iztrošene opreme in

preureditev za popolno lokalno avtomatizacijo in daljinsko vodenje iz takratnega

območnega centra vodenja. Obnova, začeta leta 1979, je zajemala zamenjavo

vzbujanja (prešli so na tiristorsko vzbujanje), zamenjavo turbinskega regulatorja,

zamenjavo komandnih omar, signalizacije ter zamenjavo vseh generatorskih zaščit.

Generatorji, turbine in transformatorji so ostali isti in niso bili vključeni v obnovo.

Temeljita rekonstrukcija HE Doblar se je začela leta 2010 in se je v letu 2014 tudi

zaključila. Rekonstrukcija v HE Doblar je zajemala zamenjavo iztrošene

elektrostrojne opreme (generatorji, turbine, transformatorji, zaščite, signalizacija idr.)

zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti, razpoložljivosti in zanesljivosti v okviru

elektroenergetskega sistema. V diplomskem delu smo proučili smotrnost zamenjave

elektrostrojne opreme v HE Doblar I.

Upravičenost zamenjave elektrostrojne opreme smo proučili z ekonomskega in

tehničnega vidika, proučili smo, kako je zamenjava prispevala k izkoristku in večji

proizvodnji ter kako je zamenjava prispevala k učinkovitosti, zanesljivosti in

razpoložljivosti v okviru EES (elektroenergetskega sistema).

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

HE Doblar I je del verige velikih HE na Soči, s katerimi upravljajo Soške elektrarne

Nova Gorica, d. o. o. (SENG, d. o. o.).

SENG, d. o. o. je družba, katere osnovna dejavnost je proizvodnja električne

energije iz obnovljivih virov energije. V našem primeru je to modra energija,

pridobljena v hidroelektrarnah na porečju reke Soče. Soča in njeni pritoki poganjajo

5 velikih, 21 malih hidroelektrarn ter črpalno hidroelektrarno v Avčah. Skupna

instalirana moč vseh hidroelektrarn skupaj znaša 346 MW.

S proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije se v SENG-u ukvarjajo

že vse od ustanovitve leta 1947. Vodni potencial reke Soče in njenih pritokov pa je že



pred tem letom zagotavljal električno energijo. Danes so Soške elektrarne tehnološko

napredno podjetje, ki ga odlikujeta jasna razvojna strategija in visok nivo znanja.

Zahvaljujoč jasni razvojni strategiji Soške elektrarne nenehno vlagajo v obnovo

obstoječih hidroelektrarn, kamor sodi tudi HE Doblar I, in gradnjo novih. Zavedati se

moramo, da je energetski potencial povodja reke Soče izkoriščen le do slabe tretjine,

vse ostalo nam je še vedno na voljo, vendar ne za vsako ceno. Tega se zavedajo

tudi v SENG-u, kjer umeščanje in posodabljanje HE vedno skrbno pretehtajo in

poskušajo ohranjati naravno ravnovesje. Pridobivanje modre energije poteka

gospodarno in ob upoštevanju okoljevarstvenih vidikov. Potrebe po električni energiji

pa nenehno rastejo.

Od leta 2007 so Soške elektrarne v 100 % lasti HSE. Sicer so se že leta 2001

kapitalsko povezale s HSE, vendar so se šele nekaj let pozneje odločili za 100 %

povezanost. Vzrok temu je bilo zagotavljanje večje konkurenčnosti, zmanjševanje

tveganj, pretok znanja in skupno sodelovanje pri projektih. Rezultat te povezave je

tudi obnova HE Doblar I. Tu so prišli do izraza sinergijski učinki pri povezovanju.

Slika 1: Logotip podjetja Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o.

(Vir: www.seng.si)

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Pri raziskovanju upravičenosti zamenjave elektrostrojne opreme v HE Doblar I je

bilo treba upoštevati, da je HE Doblar del SENG in s tem del holdinga HSE.

V diplomski nalogi smo se omejili na zamenjavo elektrostrojne opreme v HE Doblar I

ter na stanje obstoječe opreme in oceno njene preostale življenjske dobe.

1.4 METODE DELA

Obravnavana tema diplomske naloge je v precejšnji meri analitične narave.

Uporabili smo deskriptivne metode in metode raziskave v okviru analitičnega

pristopa.

http://www.seng.si/



Deskriptivne metode:

• metoda deskripcije, s katero smo opisali razlike v delovanju elektrostrojne

opreme v HE Doblar I pred in po zamenjavi,

• s komparativno metodo smo elektrostrojno opremo v HE Doblar I primerjali s

prenovljeno elektrostrojno opremo HE Doblar I,

• zgodovinska metoda je prisotna v teoretičnem delu, kjer smo predstavili

začetek delovanja HE Doblar I in njen razvoj skozi zgodovino,

• z metodo primerjave smo v sklepu povzeli opažanja, oblikovali lastna stališča

in sklepe.

2 ZGODOVINSKI PREGLED DELOVANJA HE DOBLAR

I

2.1 GRADNJA HIDROELEKTRARN NA SOČI

Razmišljanja o energetski izrabi Soče segajo še v čas Avstro-Ogrske, ko je bila

ustanovljena prva vodomerna služba. Po prvi svetovni vojni so z raziskavami za

gradnjo elektrarne Doblar I nadaljevala italijanska podjetja, leta 1936 pa je

specializirano podjetje Rodi iz Milana že predložilo načrt zajezitve. Določeno je bilo

mesto za jez v soteski reke Soče pri naselju Podselo in lokacija strojnice HE Doblar

v naselju Doblar. Prvi agregat je pričel z obratovanjem leta 1939, kmalu za tem sta

pričela obratovati tudi preostala dva agregata. Do leta 1947 je elektrarna Doblar

proizvajala energijo za takratno italijansko elektroenergetsko omrežje. V obdobju po

drugi svetovni vojni sta HE Doblar I in Plave I s svojimi zmogljivostmi zadovoljevali

kar 40 % slovenskih potreb po električni energiji. Po skoraj 40 letih obratovanja se je

po letu 1979 začela prva večja obnova elektrarne, ki je zajemala zamenjavo

iztrošene opreme in preureditev za popolno lokalno avtomatizacijo in daljinsko

vodenje iz takratnega območnega centra vodenja. Obnova, začeta leta 1979, je

zajemala zamenjavo vzbujanja (prešli so na tiristorsko vzbujanje), zamenjavo

turbinskega regulatorja, zamenjavo komandnih omar, signalizacije ter zamenjavo

vseh generatorskih zaščit. Generatorji, turbine in transformatorji so ostali isti in niso

bili vključeni v obnovo. Temeljita rekonstrukcija HE Doblar, ki je zajela tudi

generatorje, turbine in transformatorje, je trajala od leta 2010 do leta 2014, ko je bila

zaključena.



Slika 2: Gradnja pregrade Podselo 1937

(Vir: www.seng.si)

Slika 3: Pregrada Podselo

(Vir: www.seng.si)

Slika 4: Elektrarniško naselje v Doblarju okrog leta 1940

(Vir: www.seng.si)

http://www.seng.si/http://www.seng.si/http://www.seng.si/



2.2 STROJNI DEL

Trije vertikalni agregati HE Doblar I s francisovim gonilnikom in sinhronskim

generatorjem so bili v obratovanju od leta 1939 in so do leta 1947 oddajali električno

energijo v takratno italijansko omrežje. Sicer pa so podatki treh turbin, ki so kar 74

let oddajale električno energijo, naslednji:

2x 1x

proizvajalec: RIVA Milano Litostroj

leto izdelave: 1936 2001

vrtilna hitrost: prvotno 252 min-1, kasneje 300 min-1 300 min-1

nazivni padec: 44 m 45 m

nazivni pretok: 30 m³/s 35 m³/s

nazivna moč: 11.360 kW 14.400 kW

nazivni premer: 2100 mm 2176 mm

število gonilnih lopat: 14 11

število vodilnih lopat: 24 24

V letu 1950 so primorske elektrarne v povezavi z ostalim slovenskim omrežjem

prešle s frekvence 42 na 50 Hz, s čimer so agregati prešli z 252 min-1 na 300 min-1.

S tem se je povečal pretok in moč turbin, premik obratovalne točke v področje večje

kavitacijske ogroženosti pa je povzročil kavitacijske poškodbe na gonilnikih. To je

privedlo do kasnejše zamenjave gonilnikov turbin 3 in 2 z novima gonilnikoma, ki ju

je Litostroj izdelal po prvotni hidravlični obliki. Pri turbini številka 1 je do leta 2001

ostal vgrajen originalni gonilnik RIVA, dodatno so bile varjene le kavitacijske

poškodbe. Nova turbina proizvajalca Litostroj, vgrajena leta 2001 v agregat številka

1, je bila prilagojena za obratovanje z omrežno frekvenco 50 Hz. Projektirana je bila

za obratovanje pri manjših pretokih, kot sta jih dosegala agregata 2 in 3, a z boljšim

izkoristkom. Skladno s hidravličnim modelom so bile predelane tudi predvodilne in

vodilne lopatice. Iz inoxa uliti francisov turbinski gonilnik je imel 14 lopat pri

gonilnikih prvotne hidravlične oblike, gonilnik iz leta 2001 pa 11 lopat. Temeljita

prenova opreme je bila nujno potrebna za zanesljivo in varno obratovanje agregatov

v prihodnje.

2.3 ELEKTRO DEL

V HE Doblar I so bili vgrajeni trije vertikalni agregati s Francisovimi turbinami.

Generatorji proizvajalca BBC Milano so bili prvotno izdelani za frekvenco omrežja 42

Hz z nazivnimi vrtljaji 252 min-1. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji leta 1947 se je

HE vključila v slovensko električno omrežje, kar je po letu 1950 zahtevalo prehod od

42 Hz na 50 Hz (oziroma 300 min-1). Leta 1963 se je z elaboratom ugotovilo nove



tehnične karakteristike, ki določajo nove obratovalne parametre za trajno

obratovanje generatorjev z naslednjimi tehničnimi podatki:

• nazivna moč: 16 MVA,

• nazivna napetost: 10,5 kV +5 % do –10 %,

• nazivni tok: 875 A +10 % do –5 %,

• nazivni cos : 0,75,

• nazivna frekvenca: 50 Hz,

• nazivno število vrtljajev: 300 min-1,

• pobeg: 598 min-1,

• hlajenje: zaprto zračno preko vodnih izmenjevalnikov,

• razred izolacije: B na statorju in rotorju.

Slika 5: Strojnica HE Doblar I pred obnovo

(Vir:http://www.seng.si/mma_bin.php/$fId/2008092508064352/$fName/

HE+Doblar+1.pdf)

Z rednim vzdrževanjem se je obratovalna sposobnost naprav ohranjala na visokem

tehničnem nivoju. Po skoraj 40-letnem obratovanju se je po letu 1979 pričelo z

obnovo sekundarne elektro opreme in avtomatizacijo elektrarne ter pripravami za

daljinsko vodenje. V tem obsegu je bil zamenjan tudi vzbujalni sistem agregatov.

Primarna oprema HE (turbine z izjemo pri prvem agregatu, generatorji, hladilni

sistem) je ostala nespremenjena 74 let. Primarna elektro oprema HE Doblar I je bila

zaradi svoje starosti dotrajana in zastarela (z izjemo dela opreme, ki je bila dotlej



prenovljena). Temeljita in celovita prenova elektro opreme je bila nujno potrebna za

zanesljivo in varno obratovanje agregatov in HE kot celote v prihodnje.

Rekonstrukcija v HE Doblar I je zajemala zamenjavo iztrošene elektrostrojne

opreme (generatorji, turbine, transformatorji, zaščite, signalizacija idr.) zaradi

zagotavljanja večje učinkovitosti, razpoložljivosti in zanesljivosti v okviru

elektroenergetskega sistema.

Prenova HE Doblar I je zajela prenovo treh agregatov in vseh pomožnih sistemov in

naprav obstoječe HE, zgrajene že leta 1939.

3 NAČIN OBRATOVANJA HE DOBLAR I IN NJENA

VLOGA V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU

3.1 TEHNIČNI OPIS

HE Doblar I je akumulacijsko derivacijska hidroelektrarna, ki skupaj s HE Doblar 2

obratuje v odvisnosti od razpoložljivih pretokov; lahko tudi vršno po principu dnevne

izravnave pretokov. HE Doblar I sestavljajo naslednji glavni pogonski objekti, in

sicer:

• pregrada Podselo,

• vtočni objekt,

• dovodni tunel,

• vodostan,

• strojnica,

• odvodni tunel.

3.1.1 PREGRADA PODSELO

Pregrada Podselo uvozno ustvarja akumulacijsko jezero, ki zajezuje Sočo in deloma

tudi izlivni krak Idrijce do nivoja 153,00 metrov nad morjem (m n. m.). HE Doblar 1

ima skupaj s HE Doblar 2 možnost prilagajanja obratovanja dnevnemu konzumu

porabe električne energije z variabilnim obratovanjem po principu dnevne izravnave

naravnega dotoka Soče, tako da akumulacija zaradi tega dnevno niha med

nivojema 153 in 151 m n. m. Po konstrukcijski zasnovi je težnostno-ločnega tipa

višine 30 m, v sredini je opremljena z dvema izpustoma za visoko vodo, prav tako

pa ima še dva dodatna evakuacijska organa kot temeljna izpusta v levem in desnem

bloku pregrade.



Slika 6: Jez Podselo na reki Soči

(Vir: www.izvrs.si, foto: N. Smolar-Žvanut)

3.1.2 VTOČNI OBJEKT

Vtočni objekt je lociran na desnem bregu v neposredni bližini pregradnega profila.

Vtok je opremljen z jeklenimi tablastimi zapornicami za primer revizije dovodnega

sistema.

3.1.3 DOVODNI TUNEL

Dovodni tunel poteka v desnem bregu Soče. Dolvodno od pregrade premošča potok

Ušnik v sklopu težnostne pregradne konstrukcije, ki uzvodno ustvarja manjšo

akumulacijo. Dolžina dovodnega tunela je 3.567 m, notranji premer je 5,6 m.

Tunelska obloga je armiranobetonska, debeline 30 cm.

3.1.4 VODOSTAN

Na koncu dovodnega tunela se nad njim nahaja vodostan, ki je eliptičnega

tlorisnega preseka z varnostnim prelivom. Prelivna količina v vodostanu se skozi

tunel odvaja v strugo Doblarca. V nadaljevanju vodostana v smeri proti strojnici je

lociran vodni stolp, na katerega so priključeni vsi trije tlačni tuneli. Vsakega od treh

tlačnih tunelov je možno z vrha vodnega stolpa zapreti z jekleno tablasto zapornico.

https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=25ZjC7lJ0G_QuM&tbnid=v_XerF-qCDg3yM:&ved=0CAQQjB0&url=http%3A%2F%2Fwww.izvrs.si%2Fch2oice%2F&ei=z2FFU5Vkwte1BtTAgNAP&bvm=bv.64507335,d.bGQ&psig=AFQjCNH3zFr_BwGPc5nSDbTwOAJvyGuL3A&ust=1397142329999999



3.1.5 TLAČNI TUNEL

Tlačni tunel poteka od vodnega stolpa do turbinskega jaška, in sicer v zgornjem delu

kot tlačni tunel premera 3,2 m, zadnjih 10 m pa je izveden v jekleni oblogi kot tlačni

cevovod spremenljivega krožnega preseka od premera 3,2 m do 2,4 m in je intaktno

zabetoniran do hribine. Tlačni cevovod vstopa v turbinski jašek na koti 107,50 m n.

m. (os cevovoda).

3.1.6 STROJNICA

Strojnica HE Doblar I predstavlja kompleks večjega števila objektov, ki so v glavnem

podzemne, deloma pa tudi nadzemne izvedbe. V grobem lahko strojnico razdelimo

na naslednje objekte:

• upravna zgradba (komanda, delavnice, transportni šaht), ki leži neposredno

ob regionalni cesti Nova Gorica–Bovec,

• transformatorski boksi zunanje izvedbe v neposredni bližini upravne zgradbe,

• stikališče v neposredni bližini upravne zgradbe med regionalno cesto in

transformatorskimi boksi,

• strojnična zgradba s tremi turbinskimi jaški,

• povezovalni tunel za osebni prehod med upravno zgradbo in galerijo

strojnice,

• povezovalno-transportni tunel med upravno zgradbo (transportni šaht) in

galerijo strojnice,

• razni kabelski in drenažni tuneli.

3.1.7 STROJNIČNA ZGRADBA

Strojnična zgradba je v celoti podzemne izvedbe. Na nivoju 120,50 m n. m. leži

montažni plato, ki je istočasno tudi generatorska etaža. Strojnična galerija na tej koti

je pravokotnega preseka v tlorisnih izmerah 13,8 x 41,25 m. Strop galerije na tej koti

je ločne oblike s temenom na koti 136,45 m n. m. V vzdolžni smeri zgradbe potekata

na nivoju 131,50 m n. m. na obeh straneh galerije nosilca mostnega dvigala. Ta se

opirata na armiranobetonske stebre 1 x 1 m, ki potekajo v rastru od 4,5 do 5,5 m.

Prostor med stebri kot tudi del nad žerjavno progo zapira armiranobetonska stena

debeline 25 cm. Stropna konstrukcija je armiranobetonski obok debeline 25–35 cm.

Primarna konstrukcija strojnične galerije je izvedena neposredno na hribinsko

osnovo in je od zgoraj opisane konstrukcije umaknjena navzven za cca 70 cm.

Prostor med obema ravninama konstrukcije služi primarno kot drenažni prostor,

deloma pa se koristi tudi za vodenje posamenznih cevovodov (drenažna in hladilna

voda). Vzdolžno ob nizvodni steni galerije so nameščene elektro omare.



Slika 7: Strojnica in komandne omare HE Doblar I

(Vir: Peter Kovačič)

3.1.8 TURBINSKI JAŠKI

Pod koto 120,50 m n. m. potekajo za vsak agregat posebej trije med seboj ločeni

turbinski jaški do najnižje kote 104,40 m n. m. v tlorisnem gabaritu 9,3 x 10 m. Jaški

so med seboj ločeni z armiranobetonsko steno debeline 1,5 m. Na spodnji koti na

nivoju 107 m n. m. je med njimi možen osebni prehod, ki ga zapirajo masivna

jeklena vodotesna vrata. Od konca tlačnega cevovoda, ki v turbinski jašek vstopa na

koti 107,50 m n. m., poteka predturbinski kroglasti zasun, ki je temeljen na

samostojnem armiranobetonskem podstavku. V nadaljevanju kroglastega zasuna

sledi jeklena spirala Francisove turbine, ki je do polovice svoje višine obbetonirana,

tj. do kote 107,50 m n. m. Spirala se na nizvodnem delu turbinskega jaška zareže v

nizvodno steno izven njegovega notranjega gabarita, tako da je na tem delu spirala

skoraj po celotnem preseku obbetonirana do same hribinske osnove. Za uzvodno

steno vsakega turbinskega jaška se nahaja niša, v kateri so nameščene drenažne

črpalke. Niša poteka do kote 120,50 m n. m. in je tako povezana z drenažnim

prostorom strojnične galerije. Skozi nišo poteka napeljava hladilne in drenažne

vode. Turbinski sifon je jeklene izvedbe. Na mestu sifona je jašek še dodatno

poglobljen, tako da znaša najnižja kota sifona 100,00 m n. m. in hribinska podlaga

99,50 m n. m. Sifon je do hribinske osnove intaktno obbetoniran.



Slika 8: Turbinski ležaj HE Doblar I


Na nivoju 114,50 m n. m. je locirana etaža, na kateri leži vmesni turbinski ležaj.

Konstrukcija te etaže je armiranobetonska plošča debeline 50 cm, ki je na eni strani

naslonjena na nizvodno steno turbinskega jaška, na drugi strani pa se plošča

naslanja na nosilec, ki je hkrati tudi parapetni zid te etaže. Tloris vmesne etaže

zavzema cca 50 % osnovnega gabarita jaška, tako da znaša tlorisna izmera te

etaže cca 5 x 10 m. Poleg vmesnega turbinskega ležaja se na tej koti nahajajo še

generatorski izklopi in nekatere pomožne naprave za hladilni sistem generatorja.



Slika 9: Srednji vodilni ležaj HE Doblar I


Generatorska etaža je na nivoju 120,50 m n. m. Nosilno konstrukcija, na katero

nalegajo generator (stator, rotor), glavni nosilni ležaj ter turbinska gred s tekačem

Francisove turbine, sestavlja glavni oz. primarni armiranobetonski nosilec preseka

2,8 x 3,1 m, ki premošča turbinski jašek na razponu 10 m. Prečno potekata na vsaki

strani pod generatorjem sekundarna armiranobetonska nosilca preseka 0,8 x 2,0 m

in se naslanjata na eni strani na primarni nosilec, na drugi strani pa na nizvodno

nosilno steno turbinskega jaška. Vmesni prostor med nosilci predstavlja

armiranobetonska plošča debeline 60 cm. Na nivoju 120,50 m n. m. se osnovni

notranji gabarit turbinskega jaška zoža na presek 10,0 x 3,5 m, skozenj poteka tudi

ves transport strojne opreme v času remontov. Prostor med obema nivojema, tj.

120,50 in 114,30 m n. m., je deloma zaprt še z lažjo konstrukcijo na nivoju 116,50 m

n. m. (armiranobetonska plošča debeline 12 cm). V tem zaprtem delu so nameščeni

hladilniki generatorja.

Pod koto 120,50 m n. m. ob nizvodnem delu strojnične galerije poteka drenažni oz.

kabelski kanal preseka 1,5 x 1,5 m z obokanim stropom, skozi katerega se odvaja

vsa drenažna kot tudi hladilna voda v spodnjo vodo. Kanal poteka deloma pod



pristopnim (transportnim) tunelom, kjer se nahaja tudi vstopni jašek. Drenažni kanal

se zaključi v desnem bregu Soče približno nad turbinskimi iztoki na nivoju 118 m n.

m. Iztok je opremljen z varnostno jekleno tablasto zapornico na elektromotorni

pogon. V primeru zaprtja iztoka kanala ob visoki spodnji vodi se vsa drenaža

prečrpa v spodnjo vodo.

Posamezne etaže turbinskega jaška so med seboj povezane s kovinskimi

stopnicami.

Slika 10: Turbinski prostor


3.1.9 TURBINSKI IZTOK

Odvodni sistem HE Doblar I je izveden ločeno za vsako enoto posebej. Od

zaključka sifona potekajo trije samostojni odvodni tuneli podkvastega preseka

premera 5 m s polkrožno kaloto. Dolžine tunelov znašajo od 108 do 143 m. 7 m

dolvodno od konca sifona se nad srednjim iztokom nahaja vertikalni odzračevalni

jašek premera 1,4 m, ki se na koti 124 m n. m. zaključi v odzračevalnem tunelu.

Vhodni portal v odzračevalni tunel je v desnem bregu Soče tik nad portalom

iztočnega objekta HE Doblar 2. Odzračevalna jaška nad drugima dvema odvodnima



tuneloma se na višini 112,9 m n. m. (os priključka) priključita na že opisani sredinski

jašek. Odvodni sistem zato ni popolnoma ločen.

Slika 11: Iztočni rovi HE Doblar I


V času izvajanja remontnih del na turbinski opremi se običajno zapira vrh sesalne

cevi s slepo prirobnico, ki služi kot zaščita pred visoko vodo Soče. V nasprotnem

primeru lahko pri visokih vodah Soče nad 600 m³/s pride do preplavljenja

turbinskega jaška, kar se je že zgodilo.

3.2 VLOGA HE DOBLAR I V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU

3.2.1 ZNAČILNOSTI HIDROPROIZVODNJE IN VLOGA HIDROELEKTRARN V

ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU

»Hidroelektrarne sodijo med obnovljive vire energije in so izredno zaželene v

vsakem elektroenergetskem sistemu, še zlasti z rezervoarji vode – akumulacijami.

Zasnova hidroelektrarne je v tesni povezavi z okoljskimi problemi in doseganjem

večstranskih učinkov, ne le energetskega.

Glede na različne tehnične izvedbe, topografijo, izkoristljiv padec, energetsko vlogo,

instalirano moč in vodnogospodarsko izrabo delimo elektrarne na naslednje glavne

skupine:



• rečne elektrarne, največkrat pretočne elektrarne (sem sodijo tudi elektrarne z

manjšimi akumulacijami);

• akumulacijske elektrarne;

• črpalne elektrarne;

• ostale elektrarne.

Rečne elektrarne – pretočne elektrarne izkoriščajo vodno energijo naravnega

dotoka reke in so primerne za kritje osnovnega dela obremenilnega diagrama

elektroenergetskega sistema. V sistemu, kakršen je slovenski EES, so pomembne

tudi manjše akumulacije, saj večjih ni. Tudi manjše akumulacije izkoriščamo za

delno kritje vršnih obremenitev, pa tudi za sistemske storitve (primarna, sekundarna

regulacija). Pretočne rečne elektrarne z malimi akumulacijami nimajo vse leto

možnosti, da vstopajo v sistemske regulacije niti ne v pokrivanje dnevnih vršnih

obremenitev. Njihova sistemska vloga je časovno omejena. Posebno vlogo imajo

rečne elektrarne na eni reki, ko obratujejo v posebnem režimu »pretočne

akumulacije«. Naziv »pretočna« je pomensko nasproten nazivu »akumulacijska«.

Povezava obeh nazivov označuje sistem elektrarn za čim boljše izkoriščanje

možnosti fleksibilnosti, ki jih nudijo akumulacijski bazeni. Drug naziv za pretočne

akumulacije v verigi elektrarn je tudi »elektrarne v kaskadi«. Ta tip elektrarn je

posebnega pomena za Slovenijo, saj je prvi sistem kaskadnih elektrarn že dograjen

na Dravi, drugi na Savi pa se gradi. Tudi elektrarne na Soči obratujejo upoštevajoč

delovanje prejšnje elektrarne in upoštevajoč omejitve iztoka iz zadnje elektrarne.

Praviloma naj bi imela prva elektrarna v kaskadi večjo akumulacijo, ki bi jo

izkoriščale tudi ostale elektrarne. Dejansko pa so akumulacije tam, kjer so dane

okoljske možnosti. Naloga obratovanja in optimizacije v centru vodenja pa je, da je

fleksibilnost elektrarn izkoriščena v čim večji meri. Zadnja akumulacija ne služi v

energetske namene, temveč za zadostitev vodnogospodarskih pogodb z nadaljnjimi

koristniki reke. Običajno je ta koristnik druga pokrajina ali druga država.

Veriga elektrarn pridobiva tekoče informacije o predhodnem koriščenju reke in

pretokih, ki vstopajo v sistem kaskadnih elektrarn običajno na osnovi meddržavnih

pogodb.

Vsaka elektrarna ima omejitve pri koriščenju vodnega bazena, ki jih podaja

maksimalna in minimalna vodna gladina bazena in hitrost praznjenja. Denivelacija

se mora gibati le v dovoljenem območju.« (Hrovatin, 1932, str.: 38–40)

3.2.2 VLOGA HE DOBLAR I V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU

HE Doblar I letno proizvede povprečno 73,00 GWh električne energije, kar v

slovenskem merilu predstavlja 0,99 % skupno proizvedene električne energije med

vsemi proizvajalci. V kategoriji HE pa delež HE Doblar I predstavlja 4,3 % skupno

proizvedene električne energije. V letu 2012 so v SENG-u proizvedli 454.152 MWh



električne energije. Sicer pa družba SENG poleg manjših HE na pritokih Soče

upravlja z elektrarnami Doblar I in II, Plave I in II, HE Solkan ter črpalno HE Avče.

Hidroelektrarna Instalirana

moč (MW)

Začetek

obratovanja

Upravljalec

Doblar 1 30 1939 SENG

Doblar 2 40 2002 SENG

Plave 1 15 1940 SENG

Plave 2 20 2002 SENG

ČHE Avče 185 2010 SENG

Solkan 32 1984 SENG

Tabela 1: Instalirana moč verige HE na Soči

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Soča)

Vrsta proizvodnje Proizvodnja

(GWh)

Delež

(%)

Proizvodnja

– 50 % NEK

(GWh)

Delež

(%)

Jedrska elektrarna 5.902 39,0 2.951 24,2

Termoelektrarne 4.916 32,5 4.916 40,3

Hidroelektrarne 3.420 22,6 3.420 28,1

Drugi manjši proizvajalci (na prenosnem omrežju) 497 0,6 497 0,8

Drugi manjši proizvajalci (na distribucijskem omrežju) 803 5,3 803 6,6

Skupaj 15.137 100,0 12.186 100,0

Tabela 2: Deleži različnih vrst proizvodnje električne energije v Sloveniji

(Vir: http://www.agen-

rs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=722&id_meta_type=29&type_informacij)



Graf 1: Letna proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji do leta 2030 po

obravnavanem scenariju

(Vir:

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Energetika/Dokumenti/Str

at_pomen_JE.pdf)

Graf 2: Napoved cen produktov električne energije po obravnavanem scenariju

(Vir:

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Energetika/Dokumenti/Str

at_pomen_JE.pdf)

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Energetika/Dokumenti/Strat_pomen_JE.pdfhttp://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Energetika/Dokumenti/Strat_pomen_JE.pdf



V okviru EES-ja je HE Doblar I pomembna zaradi konične in trapezne moči,

možnosti regulacije moči in frekvence, regulacije napetosti in jalovih moči, možnosti

črnega starta “black start” ob razpadu elektroenergetskega sistema in hitrega

prevzema moči ob izpadu zmogljivosti. Vloga verige HE oz. HE Doblar I na Soči

bistveno povečuje delež OVE v elektroenergetiki. HE Doblar I izboljšuje kakovost

dobavljene električne energije odjemalcem pri nestalnosti proizvodnje OVE ter ima

dolgo življenjsko dobo.

4 TEHNIČNA UTEMELJITEV ZAMENJAVE NAPRAV,

STANJE OBSTOJEČE OPREME IN OCENA NJENE

PREOSTALE ŽIVLJENJSKE DOBE

4.1 VARIANTE OBNOVE PO PROJEKTU

Obnova HE Doblar I je potekala po redosledu od 3(C), 2(B) in 1(A), kar v praksi

pomeni, da je bil vsako leto v rekonstrukciji le en agregat, ostala dva sta normalno

obratovala. Dopustne so bile le kratkotrajne zaustavitve celotne HE Doblar I zaradi

posega na 110 kV in 10 kV zbiralnice. Sicer pa so bile na voljo tri idejne rešitve:

• Varianta 1 – zamenjava elektrostrojne opreme (Francisova turbina (spirala in

gonilnik), predturbinski zasun, generator, ostala elektrostrojna oprema).

• Varianta 2 – Zamenjava elektrostrojne opreme kot v varianti 1 in spust

generatorja na nižjo etažo; obsežna gradbena dela.

• Varianta 3 – Zamenjava elektrostrojne opreme (Kaplanova turbina,

predturbinski zasun, generator, ostala elektrostrojna oprema); zelo obsežna

gradbena dela.

V vseh treh variantah so bila predvidena tudi dela na transformatorjih in stikališču

(zamenjava elektro opreme) s spremljajočimi manjšimi gradbenimi deli. Ta dela so

bila predvidena v vseh treh variantah in niso vplivala na izbiro optimalne variante.

Obseg gradbenih del po posameznih variantah:

VARIANTA 1

• Na dnu turbinskega jaška na nivoju 107,50 m n. m. je bilo predvideno

izsekavanje dela nizvodne stene jaška ter odstranjevanje obstoječega

betona do določene kote pod špiralo ter izvedba nove armiranobetonske

konstrukcije spirale, delno odstranjevanje armiranobetonskega podstavka

predturbinskega zasuna in izvedba nove armiranobetonske konstrukcije

podstavka.



• Na nivoju vmesnega ležaja 114,30 m n. m. je bilo predvideno delno

odstranjevanje obstoječe konstrukcije za namestitev vbetoniranih delov

konstrukcije novega vmesnega ležaja (sekundarni beton).

• Na nivoju generatorske etaže 120,50 m n. m. je bilo predvideno delno

odstranjevanje obstoječe konstrukcije za namestitev vbetoniranih delov

konstrukcije statorja generatorja (sekundarni beton).

• Manjša gradbena dela na popravilu sten turbinskega jaška (zaščita proti

vlagi) ter obrtniška dela, potrebna zaradi poškodb, nastalih med

rekonstrukcijo.

VARIANTA 2

• Po tej varianti so bila predvidena obsežna gradbena dela na 120,50 m n. m.,

kjer bi bilo potrebno obstoječo konstrukcijo z delno odstranitvijo prilagoditi

gabaritom novega generatorja; medtem ko je bila na nižji etaži 114,30 m n.

m. predvidena izvedba nove nosilne konstrukcije generatorja.

• Na dnu turbinskega jaška na nivoju 107,50 m n. m. je bilo predvideno

izsekavanje dela nizvodne stene jaška ter odstranjevanje obstoječega

betona do kote 105 m n. m. pod spiralo ter izvedba nove nosilne

armiranobetonske konstrukcije spirale; delno odstranjevanje

armiranobetonskega podstavka predturbinskega zasuna in izvedba nove

armiranobetonske konstrukcije podstavka.

• Odstranjevanje (izsekavanje) dela primarnega nosilca generatorja, obeh

sekundarnih nosilcev ter stropne plošče na nivoju 120,50 m n. m.,

odstranjevanje nizvodne stene jaška po celotni širini do nivoja 113,70 m n.

m., odstranjevanje nosilne konstrukcije (armiranobetonska plošča 60 cm) na

nivoju 114,30 m n. m. Sprotno z odstranjevanjem nizvodne stene jaška

zaradi potrebne razširitve generatorske etaže je bilo predvideno tudi

odstranjevanje dela hribinske osnove, za kar bi bila potrebna tudi

zavarovalna dela pri izkopih (brizgani beton, sidra, mrežasta armatura).

• Izvedba nove nosilne konstrukcije generatorja na nivoju 114,30 m n. m. in

nove nizvodne stene turbinskega jaška med nivojema 114,30 m n. m. in

120,50 m n. m. Dobetoniranje manjkajočega vmesnega dela vmesnih ab

sten med turbinskimi jaški. Nad generatorsko etažo je bila na nivoju 120,50

m n. m. predvidena konstrukcija lažje izvedbe, ki se lahko v času remontov

(demontaža generatorja) brez večjih težav odstrani, v nasprotnem primeru je

treba odprtino ograditi z varnostno ograjo.

• Manjša gradbena dela na popravilu sten turbinskega jaška (zaščita proti

vlagi) ter obrtniška dela, potrebna zaradi poškodb, nastalih med

rekonstrukcijo.

VARIANTA 3

• Ta varianta bi zahtevala zelo obsežna gradbena dela na samem turbinskem

jašku kot tudi na tlačnem tunelu in odvodnem sistemu.



• Zaradi potrebne potopitve agregata (Kaplanova turbina) bi se os znižala

(102,50 m n. m.) za cca 5 m od višine pred obnovo. Enako bi bilo potrebno

poglobiti tudi turbinski jašek, kar pomeni odstranjevanje masivnih betonov in

dodatne izkope v hribini. Zaradi podbetoniranja obstoječih sten jaška bi delo

zaradi varnosti potekalo sukcesivno (izkopi, podbetoniranje sten) z vsemi

potrebnimi zavarovalnimi deli pri izkopih.

• Zaradi hidravlično ugodne izpeljave natočnega dela bi bilo težko uporabiti

obstoječi cevovod, ker bi bilo treba v jašku izvesti dvojni zavoj cevovoda za

prehod na 5 m nižjo koto z vmesnim predturbinskim zasunom. Zato bi bilo

smiselno tlačni cevovod paralelno spustiti na predvideno koto osi nove

spirale. To bi praktično pomenilo popolnoma nov tlačni cevovod.

• Podobna problematika se je pojavila tudi na sifonu, kjer je bila predvidena

kompletna izdelava novega sifona z navezavo na odvodni tunel z vso

spremljajočo problematiko pri izkopnih delih.

• Generatorska etaža bi bila v tej varianti predvidena približno na nivoju

obstoječe spirale, tj. na koti 107,50 m n. m. Obstoječa konstrukcija na nivoju

114,30 m n. m. bi se v celoti odstranila, medtem ko bi se na koti 120,50 m n.

m. odstranila do mere (enako, kot je opisano v varianti 2), da je omogočena

neovirana montaža generatorja.

4.2 ANALIZA IZPADA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE

PO VARIANTAH

Pri izračunu izpada proizvodnje v času obnove se je čas omejil na obdobje treh let,

znotraj katerih so bili predvideni izpadi agregatov po posameznih variantah. Pri tem

se je upoštevalo obratovanje po dotoku in izračun deleža proizvodnje posameznega

agregata.

V varianti 1 bi znašal izpad enega agregata cca 10 mesecev. Obnova naslednjega

agregata sledi po dokončanju predhodnega agregata. Po tej varianti sta v

obratovanju vedno 2 agregata.

V varianti 2 je bilo predpostavljeno, da bi se zaradi obsežnosti gradbenih del

obnovile vse tri enote hkrati. Izpad prvega agregata bi trajal 16 mesecev, izpad

drugega 18 mesecev, izpad tretjega pa 20 mesecev. Z enakim zamikom dveh

mesecev je bilo predvideno vključevanje obnovljenih agregatov v pogon.

V varianti 3 je bilo prav tako predpostavljeno, da bi se zaradi obsežnosti gradbenih

del obnovile vse tri enote hkrati. Po tej varianti bi znašal izpad prvega agregata 23

mesecev, izpad drugega 25 mesecev in izpad tretjega 27 mesecev. Z enakim

zamikom dveh mesecev je bilo predvideno vključevanje obnovljenih agregatov v

pogon.



Izpadi proizvodnje po posameznih variantah bi bili naslednjii:

Varianta 1 – 16 GWh



Izpadi proizvodnje električne energije pri ceni 50 EUR/MWh po posameznih

variantah znašajo:

Varianta 1 – 0,8 mio EUR



4.3 PRIMERJAVA POSAMEZNIH VARIANT

• V vseh variantah, še posebej pa pri variantah 2 in 3, bi bilo treba računati z

zamudnimi vertikalnimi transporti (transportni tunel, materialni šaht).

• Varianto 2 in 3 bi glede na varianto 1 bremenila še izgubljena proizvodnja, ki

bi nastala zaradi razlike v trajanju izvedbe posamezne variante.

• Spuščanje nivoja generatorske etaže (varianta 2 in 3) bi predstavljalo tudi

določeno stopnjo tveganja za preplavljanje turbinskega jaška oz.

generatorske etaže, zaradi povezanega odvodnega sistema. Za popolno

varnost bi morali prekiniti povezavo odvodnih tunelov s skupnim centralnim

odzračevalnim jaškom, ki leži nad srednjim odvodnim tunelom. Dograditi bi

bilo treba dva nova odzračevalna jaška.

• Obratovanje HE Doblar I pri višjih pretokih od cca 600 m³/s ni smiselno, saj

gre za majhna trajanja, ki za večletno povprečje (1961–1990) znašajo cca 2–

3 dni letno. Povprečno število ur v obravnavanem obdobju, ko je bil urni

pretok nad 600 m³/s, je okrog 200, kar pomeni manj kot 3 GWh/leto

proizvedene električne energije. Da bi omogočili varno obratovanje tudi pri

visokih vodah (nad koto 113), bi bilo treba rekonstruirati odvodni sistem, kar

pomeni izvedbo vodostanskih jaškov nad vsakim odvodnim tunelom.

Gradnja takšnih konstrukcij bi bila zaradi težkega dostopa precej zamudna,

draga in ne opravičuje ekonomskih koristi.

• Etapnost gradnje nima posebnih energetskih koristi, kvečjemu nevšečnosti

zaradi potrebne zaščite delujočih enot, ki pa v nobenem primeru ni popolna,

še posebej v varianti 2 in 3, ko bi šlo za obsežna gradbena dela. Glede na

dejstvo, da HE Doblar II obratuje ločeno, bi bila logična zamenjava vseh treh

agregatov hkrati.



4.4 STROŠKOVNO VREDNOTENJE GRADBENIH DEL PO

POSAMEZNIH VARIANTAH

Stroškovno vrednotenje posameznih variant zajema le gradbena dela v turbinskem

jašku, medtem ko bi bila ostala dela na ostalih konstrukcijah (vhod v SN stikališče,

trafo boksi) pri vseh variantah enaka in ne bi bremenila finančne razlike med njimi.

Varianta 1 – 452.064 EUR

Varianta 2 – 986.184 EUR

Varianta 3 – 4.156.047 EUR

4.5 OBSEG OBNOVITVENIH DEL NA OBJEKTIH, NAPRAVAH IN

UREDITVI PO POSAMEZNIH SKLOPIH ZA IZBRANO VARIANTO

Obnova je zajela zamenjavo elektrostrojne opreme s spremljajočimi gradbenimi deli.

Dela pa so se odvijala v naslednjih prostorih HE:

• turbinski jaški,

• prostor srednje napetostnega stikališča ob montažnem platoju,

• transformatorski boksi.

4.5.1 GRADBENI DEL

Gradbena dela v strojnici, transformatorskih boksih in stikališču so zajemala:

• rušitvena dela pri demontaži obstoječih agregatov po redosledu 3(C), 2(B) in

1(A),

• preureditev strojnične zgradbe – podzemni del,

• preureditev transformatorskih boksov,

• preureditev stikališča 10,5 kV – podzemni del,

• preureditev stikališča 10,5 kV – zunanji del.

4.5.2 STROJNI DEL

Obnova strojnega dela je zajemala:

• turbine s pomožno strojno opremo,



Slika 12: Ploščica turbine številka 2 HE Doblar I


• demontažo obstoječe strojne opreme (turbine, predturbinski zasun, spirala,

sifon, turbinski regulator, pomožna oprema),

• montažo francis turbin z opremo in podaljšano gredjo,

• kroglaste zasune s krmiljenjem,

Slika 13: Kroglasti zasun HE Doblar I




• regulacijske sisteme turbine z digitalnim turbinskim regulatorjem ter gretjem

olja v zimskih mesecih (če agregati mirujejo),

• hladilni in mazalni sistem ležajev in tesnilke, ter gretje olja v zimskih mesecih

(če agregati mirujejo),

• drenažo turbinskega pokrova in drenažnega jaška,

• sistem stisnjenega zraka,

• lokalno opremo meritev in zaščit turbin z monitoringom vibracij,

• pripravo hladilne vode (odprti sistem),

• gradbeno strojno instalacijo,

• prezračevanje in ogrevanje,

• opremo za varstvo pred požarom.

4.5.3 ELEKTRO DEL

V sklopu prenove elektro opreme je bilo vključeno:

• sinhroni generatorji 10,5 kV ± 10 %,

Slika 14: Generator 3 HE Doblar I


• demontaža obstoječe elektro opreme po redosledu 3(C), 2(B) in 1(A),

• dobava in montaža sinhronskega generatorja z dušilno kletko in drsnimi

obroči,

• odprt hladilni sistem generatorja in ležajev (zrak–voda in olje–voda),

• statični vzbujalni sistem,



Slika 15: Vzbujanje HE Doblar I


• oprema generatorskih izvodov z merilnimi transformatorji in ozemljitvijo

zvezdišča,

• lokalna oprema meritev, krmiljenja in zaščit generatorja,

• monitoring sistem agregata,

• blok transformatorji 116 kV + 2 x 2,5 %/10,5 kV,

• dobava in montaža trifaznega energetskega transformatorja OFWF,

Slika 16: Trifazni energetski transformator HE Doblar I




• odprt hladilni sistem transformatorja (olje–voda),

• oprema meritev, krmiljenja, hlajenja in primarnih zaščit transformatorja,

• transformatorji vzbujalnega sistema,


• dobava in montaža: trifaznega energetskega transformatorja suhe izvedbe s

termično zaščito,

• stikališče 110 kV (3 polja),

Slika 17: Stikališče HE Doblar I


• dobava in montaža zbiralnega ločilnika 123 kV,

• kombinirani merilni transformatorji 123 kV,

• podporni in skozni izolatorji 123 kV,

• odvodniki prenapetosti ZnO 123 kV oz. 81 kV v zvezdišču,

• omara lokalnega krmiljenja meritev in zaščit v posameznem polju s povezavo

na obstoječi generatorski odklopnik SB6-145.

Ostala elektro oprema:


• dobava in montaža: celice notranjega stikališča 10,5 kV (ločilnik, ozemljitveni

noži, izvlačljiv odklopnik LR, priključek na vzbujalni transformator, merilni

transformatorji 3x),



Slika18: Novo 10 kV stikališče HE Doblar I


• zbiralnice LR 10,5 kV,

• kabelski priključki na generator 10,5 kV – 3x,

• kabelski priključki na blok transformator 10,5 kV – 3x,

• celice notranje lastne rabe 10,5 kV za povezavo z zunanjo LR 10,5 kV,

• celice zunanje lastne rabe 10,5 kV/0,4 kV,

• avtomatika LR 10,5 kV,

• 110 kV razvod enosmerne lastne rabe,

• 0,4 kV razvod izmenične lastne rabe,

• oprema električnih zaščit in števčnih meritev agregata,

• oprema nadrejenega vodenja s povezavo na obstoječo opremo in

komunikacijo,

• start stop avtomatika in sinhronizacija,

• oprema lokalnega krmiljenja in vodenja agregata ter lokalna SCADA,

• nadrejeni regulator, ki zajema vse tri agregate in Doblar II.

Gradbene elektroinstalacije:

• prilagoditev notranje razsvetljave in male moči,

• prilagoditev sistema za zgodnje odkrivanje požara,

• prilagoditev ozemljitvenega sistema in izenačitev potenciala ter strelovoda

instalacije,

• predelava mostnega dvigala z možnostjo radijskega vodenja,

• zamenjava drenažnih črpalk.



4.6 OPIS IZBRANE VARIANTE

4.6.1 SPLOŠNO

Izbrana varianta 1 je glede na predhodne študije SENG-a predstavljala minimalni

gradbeni poseg, najkrajši čas izvedbe in s tem povezane energetske izgube zaradi

izpada proizvodnje ter je bila zato z energetsko-ekonomskega vidika optimalna.

Pri tej varianti je bila večina gradbenih posegov opravljena v turbinskem jašku,

manjši obseg gradbenih del pa se je izvajal tudi v določenih prostorih izven jaška.

Gradbeni posegi v turbinskem jašku so bili naslednji:

• manjša gradbena dela pri nameščanju podpornih elementov generatorja,

• manjša gradbena dela pri nameščanju podpornih elementov vmesnega

ležaja,

• večja gradbena dela na dnu turbinskega jaška pri odstranjevanju in

ponovnem vgrajevanju spirale (odstranjevanje in ponovna vgradnja

sekundarnega betona in izvedba podpornih konstrukcij špirale).

Gradbeni posegi izven turbinskega jaška so bili naslednji:

• izvedba novega vhoda v SN stikališče,

• manjša gradbena dela na transformatorskih boksih (sanacija ometov).

4.6.2 POSEGI NA NIVOJU GENERATORSKE ETAŽE (etaža 120,50 m n. m.)

Na tej etaži so bila izvedena manjša gradbena dela pri nameščanju podpornih

elementov konstrukcije novega statorja generatorja. Obstoječi sidrni elementi so bili

v večji meri ohranjeni.

4.6.3 POSEGI NA NIVOJU ETAŽE VMESNEGA LEŽAJA (etaža 114,30 m n. m.)

Podobno kot na zgornji etaži so se tudi tu izvajala manjša gradbena dela pri

nameščanju podpornih elementov konstrukcije novega vmesnega ležaja.

4.6.4 POSEGI MED ETAŽAMA (114,30–120,50 m n. m.)

V območju med etažama se je pred prenovo nahajala lažja armiranobetonska

konstrukcija pod generatorjem, ki je nalegala na masivno armiranobetonsko ploščo

turbinskega ležaja. Ta konstrukcija, v okviru katere so se nahajali hladilniki

generatorja, in je bila namenjena samo zračenju, je po zamenjavi opreme z

drugačnim konceptom hlajenja izgubila svoj smisel, zato se jo je v celoti odstranilo.

Na nivoju vmesne etaže se je pridobilo nov prostor za namestitev pomožne



elektrostrojne opreme. Ker se je z odstranitvijo pridobil prostor tudi po višini, se je na

tem delu namestilo opremo pomožnih sistemov.

Konstrukcija vmesne etaže je po novem lažje izvedbe. Na eni strani sidrana v

nizvodno steno turbinskega jaška, na drugi strani pa na primarni generatorski

nosilec. Nosilci so prekriti s pohodnimi pocinkanimi rešetkami, tako da jih je možno

pri montaži opreme brez težav odstraniti. Za dvigovanje opreme na vmesno etažo

se uporabljajo lažje dvižne naprave, ki se pritrdijo v nosilno ploščo zgornje etaže

(120,50 m n. m.).

4.6.5 POSEGI NA NIVOJU SPIRALE

Po odstranitvi sekundarnega betona so bili izvedeni podporni temelji spirale, ki so se

sidrali v primarni beton. Temelji širine 30 cm in spremenljive dolžine in višine

potekajo radialno po obodu spirale. Vidni del spirale na dnu jaška se je odbetoniral

do višine osi in se po opravljenih delih v enakem obsegu zabetoniral nazaj. V niši pa

se je obbetoniralo v celoti in kasneje kontaktno injektiralo stik med spiralo in

sekundarnim betonom.

Sekundarni beton se je nad manjšim delom v tlorisnih izmerah 4 x 1,3 m izvedel do

nivoja 109,30 m, s čimer se je pridobilo konstrukcijo za pritrditev hidravličnih

cilindrov za upravljanje vodilnika.

4.6.6 VHOD V SN STIKALIŠČE

Pred obnovo je vhod v SN stikališče potekal z višje ležečega komandnega prostora

po razmeroma ozkih stopnicah, ki so omogočale le osebni dostop. Zaradi

zamenjave opreme stikališča se je izvedlo nov vhod, ki služi tudi kot osebni vhod.

Nov vhod v SN stikališče je sedaj izveden s podesta ob montažnem platoju. Stena,

ki je razmejevala oba prostora, se je porušila, tako da je sedaj koristna širina vhoda

2 m. Zabetonirana je bila nova preklada in izveden stopniščni dostop iz kote 120,50

na 118,80 m n. m. Zaradi višinske razlike med obema podestoma je bila zaradi

varnosti nameščena tudi ograja v višini 1 m. Zaradi vodenja kablov med celicami

stikališča se je v SN stikališču izvedlo dvojni pod, katerega pohodni del se nahaja 80

cm nad temeljno ploščo.

Ostali pogonski objekti niso bili vključeni v obnovo, saj so strokovne službe na

podlagi analiz in izračunov ocenile, da bodo ti objekti ob ustreznem vzdrževanju

svojo nalogo opravljali do izteka življenjske dobe novo vgrajene opreme.

V gradbenem smislu se konstrukcijska zasnova v turbinskem jašku ni spreminjala.

Pri strojnem delu pa je bila v obnovo vključena celotna strojna oprema agregatov in



pomožnih sistemov, z izjemo jeklenega dela tlačnega cevovoda pred predturbinskim

kroglastim zasunom ter vbetoniranega kolena sesalne cevi. Koncept izvedbe

hladilnega sistema je tudi po prenovi ostal enak kot prej. Odprt sistem z odvzemom

hladilne vode na vseh treh tlačnih cevovodih neposredno pred kroglastimi zasuni,

polnjenjem zbiralnika hladilne vode na koti 140,00 ter gravitacijskim dovodom do

ležajev agregatov, generatorjev ter transformatorjev. Dodatno je voda za tesnilke

turbinskih gredi filtrirana.

4.6.7 VPLIV NA OKOLJE

Po obnovi HE Doblar I se vpliv na okolje glede na prejšnje stanje ni spremenil, saj je

prenova zajela zamenjavo dotrajane strojne in elektro opreme, nameščene v

prostorih kaverne strojnice in pomožnih prostorih že prej obstoječih stavb. Instalacija

in s tem odvzem in izpust pogonske vode sta ostala nespremenjena. Moderne

tehnološke rešitve so kvečjemu prispevale k izboljšanju vpliva na okolje v

ekološkem smislu.

4.6.8 STROŠKI

V grobem je bila celotna obnova razdeljena na tri dele:

• obnova strojne opreme: 10.907.764 EUR,

• obnova elektro opreme: 11.225.000 EUR,

• gradbena dela: 452.064 EUR.

Vloga HE v EES se je v zadnjih letih bistveno spremenila. Pri zagotavljanju

dnevnega diagrama obtežbe se njihova vloga manjša, veča pa se potreba po

proizvodnji vršne energije, ki jo HE lahko zagotavljajo. Poraba električne energije v

Sloveniji nenehno raste, zato potrebujemo nove kapacitete za proizvodnjo električne

energije ter posodabljanje obstoječih sistemov. Tudi v primeru odloga prenove HE

Doblar I bi Slovenija še v večji meri postala odvisna od uvoza električne energije,

posledično pa bi se ji s tem zmanjšala tudi pogajalska moč v tržnem prostoru. Boljša

izkoriščenost naravnih virov, ki so nam na voljo, je za Slovenijo ključnega pomena,

saj nam povečuje samostojnost, zanesljivost, varnost in konkurenčnost v okviru

EES.

4.7 OCENA ŽIVLJENJSKE DOBE PREOSTALE OPREME

HE Doblar I je v skladu z definicijo funkcionalnega sklopa razdeljena na naslednje

sklope:

• agregati,

• jez Podselo,

• VN stikališče,

• SN stikališče,



• razvod lastne porabe,

• pomožni sistemi elektrarne.

V sklopu prenove se je zamenjala praktično vsa elektro oprema, razen elektro-

gradbenih instalacij, akumulatorskih baterij elektrarne in 110 kV odklopnikov VN

stikališča, saj so bili ti deli obnovljeni pred kratkim. Vsi neobnovljeni deli oziroma

ostali sklopi elektrarne bodo ob ustreznem vzdrževanju po ocenah strokovnih služb

SENG delovali nemoteno do izteka njihove življenjske dobe. Novo vgrajena oprema

naj bi služila svojemu namenu najmanj 25 let.

5 STROŠKOVNA UTEMELJITEV ZAMENJAVE

OPREME

5.1 VREDNOST INVESTICIJE

Osnovna vrednost investicije je znašala 24,4 milijonov EUR. Vrednost investicije s

stroški financiranja in vključenim 20 % DDV pa 30,57 milijonov EUR. Največji delež

v osnovni vrednosti investicije so predstavljala vlaganja v opremo (73,7 % vrednosti

celotne investicije). Investicijska vlaganja so potekala v obdobju od 2006 do 2014.

Najvišja investicijska vlaganja so potekala v zadnjih treh letih obnove. Stroški

obnove HE Doblar I se financirajo v višini 41 % iz lastnih sredstev in 59 % s

posojilom. Posojilo ima dobo odplačevanja 10 let po 5 % letni obrestni meri.

Predmet vlaganj EUR

Gradbena dela 452.064,00

Elektro oprema 11.225.000,00

Strojna oprema 10.907.764,00

Ustanovna vlaganja 1.777.000,00

Osnovna vrednost investicije 24.361.828,00

Stroški financiranja 1.116.000,00

Investicija s stroški

financiranja

25.477.828,00

DDV (20,00 %) 5.095.565,60

SKUPAJ 30.573.393,60

Tabela 3: Vrednost investicije po predmetu vlaganj



Graf 3: Deleži vrednosti investicije po predmetu vlaganj

Sklop opreme ali storitev Cena opreme

EUR

Cena storitev

EUR

Skupaj

EUR

1. turbine 5.292.000 5.292.000

2. turbinski regulatorji 838.083 838.083

3. hladilni sistem 565.000 565.000

4. sistem drenaže in odvodnjavanja 400.000 400.000

5. naprave za pripravo stisnjenega zraka 341.667 341.667

6. prenova predturbinskega kroglastega

zasuna z zamenjavo hidravlike

781.500 781.500

7. prezračevanje, ogrevanje in varstvo

pred požarom

16.667 16.667

8. naprave za montažo 105.833 105.833

9. nadomestni deli 385.417 385.417

10. kovinske konstrukcije, olje za prvo

polnjenje in ostala strojna oprema

agregatov

164.583 164.583

11. meritve zajamčenih veličin,

prevzemne meritve in poskusno

obratovanje

145.833 145.833

12. demontaža, odvoz in montaža strojne

in pripadajoče elektro opreme

1.351.763 1.351.763

SKUPAJ 10.388.346

13. nepredvideno (5 %) 444.538 74.880 519.417

SKUPAJ Z NEPREDVIDENIM 9.335.288 1.572.476 10.907.764

Tabela 4: Strojna oprema



Tabela 5: Elektro oprema


EUR

Cena storitev

EUR

Skupaj

EUR

E.1 generator 5.175.000 795.833 5.970.833

E.2 blok transformator 1.025.000 50.000 1.075.000

E.3 SN oprema 237.500 112.500 350.000

E.4 110 kV oprema stikališča 206.250 20.833 227.083

E.5 oprema lastne porabe 554.583 276.667 831.250

E.6 oprema vodenja 1.239.583 437.500 1.677.083

E.7 elektro-gradbene instalacije 29.167 31.250 60.417

E.8 rezervni deli 0 125.000 125.000

E.9 prevzemne meritve in poskusno obratovanje 0 104.167 104.167

E.10 demontaža in odvoz materiala 0 270.833 270.833

SKUPAJ 8.467.083 2.224.584 10.691.667

E.11 nepredvideno (5 %) 423.354 111.229 533.333

SKUPAJ ELEKTRO OPREMA 8.890.437 2.335.813 11.225.000




EUR

Cena storitev

EUR

Skupaj

EUR

A.) GRADBENA DELA

I. preddela in pripravljalna dela 176.413

II. betonska dela 90.417,00

III. tesarska dela 25.608,00

IV. zidarska dela 100.090,00

V. razna dela 4.250,00

SKUPAJ 0 0 396.777

nepredvideno (5 %) 0 0 19.839

SKUPAJ GRADBENA DELA 0 0 416.616

B.) OBRTNIŠKA DELA

VI. ključavničarska dela 225

VII. tlakarska dela 21435

VIII. slikopleskarska dela 12100

SKUPAJ 0 0 33.760

nepredvideno (5 %) 1688

SKUPAJ OBRTNIŠKA DELA 0 0 35.448

GRADBENA IN

OBRTNIŠKA DELA SKUPAJ

452.064

Tabela 6: Gradbeni del

5.2 REZULTATI IZRAČUNA UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE

Izračun upravičenosti temelji na primerjavi denarnih tokov skozi celotno življenjsko

dobo obnovljene hidroelektrarne, to je 25 let. Celoten strošek obnove je po podatkih

SENG znašal 30.573.393,60 EUR. Pri izračunih smo uporabili ceno električne

energije, na podlagi katere so bili napravljeni izračuni SENG, ki je ob pripravi

projektne dokumentacije znašala 65,37 EUR za MWh in upoštevali povprečno letno

proizvodnjo 73 GWh. Poleg tega so bili narejeni še izračuni za naslednje cene

električne energije: 25, 55, 69,279, 75 ter 100,00 EUR za MWh.

5.2.1 ENOSTAVNA DOBA VRAČANJA SREDSTEV

Enostavna doba vračanja sredstev nam pove pričakovano število let, potrebnih za

povrnitev začetnega investicijskega izdatka oz. kako hitro bodo neto denarni tokovi,

ki so posledica investicije, povrnili začetni vložek. Dobo vračanja sredstev smo



izračunali tako, da smo seštevali neto denarne tokove po posameznih letih tako

dolgo, dokler njihova kumulativa ni bila enaka investicijskemu izdatku. Doba

vračanja sredstev nam daje koristno informacijo o tem, kako hitro bo projekt povrnil

denar. Izračun ne upošteva vrednosti denarja v času, saj pri tej metodi prihodnjih

denarnih tokov ne diskontiramo na začetno obdobje, ampak upoštevamo zgolj

njihovo nominalno vrednost, neodvisno od obdobja, v katerem nastopajo.

Enostavna doba vračanja sredstev

cena

(EUR MWh)

cena

(EUR MWh)

cena

(EUR MWh)

cena

(EUR MWh)

cena

(EUR MWh)

cena

(EUR MWh)

65,37 25,00 55,00 75,00 100,00 69,279

Leto odhodki proizvodnja prihodki prihodki prihodki prihodki prihodki prihodki

1 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

2 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

3 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

4 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

5 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

6 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

7 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

8 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

9 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

10 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

11 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

12 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

13 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

14 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

15 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

16 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

17 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

18 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

19 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

20 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

21 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

22 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

23 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

24 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

25 3.073.488,13 73.000,00 4.772.010,00 1.825.000,00 4.015.000,00 5.475.000,00 7.300.000,00 5.057.367,00

Skupaj 76.837.203,25 119.300.250,00 45.625.000,00 100.375.000,00 136.875.000,00 182.500.000,00 126.434.175,00

Razlika 42.463.046,75 -31.212.203,25 23.537.796,75 60.037.796,75 105.662.796,75 49.596.971,75

Naložba 30.573.393,60

Sd-So 1.698.521,87 -1.248.488,13 941.511,87 2.401.511,87 4.226.511,87 1.983.878,87

EVS 18,00 -24,49 32,47 12,73 7,23 15,41

Tabela 7: Enostavna doba vračanja sredstev



Enostavno dobo vračanja sredstev smo izračunali po naslednji enačbi:

kjer je:

EVS – ENOSTAVNA DOBA VRAČANJA SREDSTEV = t – odplačilna doba v letih

N – Naložba

d = Sd-So – Povprečni letni donos (letna vrednost dobička od naložb)

Izračuni enostavne dobe vračanja sredstev so pokazali, da se pri ceni električne

energije 25,00 EUR za MWh investicija ne povrne v roku 25 let. Pri ceni električne

energije 55,00 EUR za MWh se investicija povrne v 32,47 letih, pri ceni 65,37 EUR

za MWh se investicija povrne v 18 letih, pri ceni 69,279 EUR za MWh se investicija

povrne v 15,41 letih, pri ceni 75,00 EUR za MWh se investicija povrne v 12,73 letih

in pri ceni 100,00 EUR za MWh se investicija povrne že v 7,23 letih.

5.2.2 DISKONTIRANA DOBA VRAČANJA SREDSTEV (DVS) IN NETO

SEDANJA VREDNOST (NSV)

Diskontirana doba vračanja sredstev (DVS) je podobna metodi enostavne dobe

vračanja sredstev. Razlika je v tem, da smo pri DVS denarni tok diskontirali s stroški

kapitala. Izračun nam pokaže leto preloma po pokritju zahtevane stopnje donosnosti

kapitala in dolgov. Po tej metodi izračunamo, koliko časa bodo sredstva vezana v

projektu. Upoštevana je bila diskontna stopnja v višini 4,13 %, kot je bila tudi sicer

upoštevana pri izračunih SENG.

Neto sedanja vrednost (NSV) predstavlja razliko med sedanjimi prejemki, ki so

posledica investicije, in sedanjimi izdatki, ki jih je investicija povzročila. Merilo neto

sedanje vrednosti predpostavlja, da je neto denarne tokove, ki jih prinaša investicija,

mogoče reinvestirati po stopnji donosa, ki je enaka diskontni obrestni meri,

uporabljeni pri diskontiranju. V našem primeru le-ta znaša 4,13 %. Pozitivna NSV

vrednost nam pove, da je vrednost naložbe večja od vrednosti investicijskih

izdatkov. Pozitivna NSV investicije je ustrezen kriterij za sprejetje investicije.

Tekoči

indeks i Leto Naložba EUR

Letna

proizvodnja

MWh

Čisti donos pri

ceni 25,00 EUR

Diskontna

stopnja 4,13

%

Diskontni

faktor

Diskontirani čisti donos

pri 4,13 % ds (EUR)

0 2014 30.573.393,60

1,00 1,00 0

1 2015 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,04 0,96 -1.198.789,97

2 2016 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,08 0,92 -1.151.243,61

3 2017 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,13 0,89 -1.105.583,03

4 2018 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,18 0,85 -1.061.733,44

5 2019 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,22 0,82 -1.019.623,01

6 2020 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,27 0,78 -979.182,76

7 2021 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,33 0,75 -940.346,46

8 2022 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,38 0,72 -903.050,47

9 2023 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,44 0,69 -867.233,72

10 2024 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,50 0,67 -832.837,53

11 2025 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,56 0,64 -799.805,56

12 2026 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,63 0,62 -768.083,70

13 2027 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,69 0,59 -737.620,00

14 2028 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,76 0,57 -708.364,54

15 2029 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,84 0,54 -680.269,41

16 2030 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,91 0,52 -653.288,59

17 2031 0,00 73.000 -1.248.300,00 1,99 0,50 -627.377,89

18 2032 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,07 0,48 -602.494,85

19 2033 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,16 0,46 -578.598,72

20 2034 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,25 0,45 -555.650,36

21 2035 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,34 0,43 -533.612,18

22 2036 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,44 0,41 -512.448,07

23 2037 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,54 0,39 -492.123,38

24 2038 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,64 0,38 -472.604,80

25 2039 0,00 73.000 -1.248.300,00 2,75 0,36 -453.860,37

Skupaj 30.573.393,60

-31.207.500,00

-19.235.826,45

So 30.573.393,60

NSV -49.809.220,05

Tabela 8: Diskontirana doba vračanja sredstev pri ceni 25,00 EUR za MWh

Tekoči


Letna

proizvodnja

MWh

Čisti donos pri

ceni 55,00 EUR

Diskontna

stopnja 4,13

%

Diskontni

faktor

Diskontirani čisti

donos pri 4,13 % ds

(EUR)

0 2014 30.573.393,60

1,00 1,00 0

1 2015 0,00 73.000 941.700,00 1,04 0,96 904.350,33

2 2016 0,00 73.000 941.700,00 1,08 0,92 868.482,02

3 2017 0,00 73.000 941.700,00 1,13 0,89 834.036,32

4 2018 0,00 73.000 941.700,00 1,18 0,85 800.956,81

5 2019 0,00 73.000 941.700,00 1,22 0,82 769.189,29

6 2020 0,00 73.000 941.700,00 1,27 0,78 738.681,73

7 2021 0,00 73.000 941.700,00 1,33 0,75 709.384,17

8 2022 0,00 73.000 941.700,00 1,38 0,72 681.248,60

9 2023 0,00 73.000 941.700,00 1,44 0,69 654.228,95

10 2024 0,00 73.000 941.700,00 1,50 0,67 628.280,94

11 2025 0,00 73.000 941.700,00 1,56 0,64 603.362,09

12 2026 0,00 73.000 941.700,00 1,63 0,62 579.431,56

13 2027 0,00 73.000 941.700,00 1,69 0,59 556.450,17

14 2028 0,00 73.000 941.700,00 1,76 0,57 534.380,27

15 2029 0,00 73.000 941.700,00 1,84 0,54 513.185,70

16 2030 0,00 73.000 941.700,00 1,91 0,52 492.831,75

17 2031 0,00 73.000 941.700,00 1,99 0,50 473.285,07

18 2032 0,00 73.000 941.700,00 2,07 0,48 454.513,66

19 2033 0,00 73.000 941.700,00 2,16 0,46 436.486,76

20 2034 0,00 73.000 941.700,00 2,25 0,45 419.174,84

21 2035 0,00 73.000 941.700,00 2,34 0,43 402.549,54

22 2036 0,00 73.000 941.700,00 2,44 0,41 386.583,64

23 2037 0,00 73.000 941.700,00 2,54 0,39 371.250,97

24 2038 0,00 73.000 941.700,00 2,64 0,38 356.526,43

25 2039 0,00 73.000 941.700,00 2,75 0,36 342.385,89

Skupaj 30.573.393,60

23.542.500,00

14.511.237,49

So 30.573.393,60

NSV

-16.062.156,11


Tekoči


Letna

proizvodnja

MWh

Čisti donos pri

ceni 65,37 EUR

Diskontna

stopnja 4,13

%

Diskontni

faktor

Diskontirani čisti

donos pri 4,13 % ds

(EUR)

0 2014 30.573.393,60

1,00 1,00 0

1 2015 0,00 73.000 1.698.710,00 1,04 0,96 1.631.335,83

2 2016 0,00 73.000 1.698.710,00 1,08 0,92 1.566.633,85

3 2017 0,00 73.000 1.698.710,00 1,13 0,89 1.504.498,08

4 2018 0,00 73.000 1.698.710,00 1,18 0,85 1.444.826,74

5 2019 0,00 73.000 1.698.710,00 1,22 0,82 1.387.522,08

6 2020 0,00 73.000 1.698.710,00 1,27 0,78 1.332.490,23

7 2021 0,00 73.000 1.698.710,00 1,33 0,75 1.279.641,05

8 2022 0,00 73.000 1.698.710,00 1,38 0,72 1.228.887,98

9 2023 0,00 73.000 1.698.710,00 1,44 0,69 1.180.147,87

10 2024 0,00 73.000 1.698.710,00 1,50 0,67 1.133.340,89

11 2025 0,00 73.000 1.698.710,00 1,56 0,64 1.088.390,37

12 2026 0,00 73.000 1.698.710,00 1,63 0,62 1.045.222,67

13 2027 0,00 73.000 1.698.710,00 1,69 0,59 1.003.767,09

14 2028 0,00 73.000 1.698.710,00 1,76 0,57 963.955,72

15 2029 0,00 73.000 1.698.710,00 1,84 0,54 925.723,35

16 2030 0,00 73.000 1.698.710,00 1,91 0,52 889.007,35

17 2031 0,00 73.000 1.698.710,00 1,99 0,50 853.747,57

18 2032 0,00 73.000 1.698.710,00 2,07 0,48 819.886,27

19 2033 0,00 73.000 1.698.710,00 2,16 0,46 787.367,97

20 2034 0,00 73.000 1.698.710,00 2,25 0,45 756.139,41

21 2035 0,00 73.000 1.698.710,00 2,34 0,43 726.149,44

22 2036 0,00 73.000 1.698.710,00 2,44 0,41 697.348,93

23 2037 0,00 73.000 1.698.710,00 2,54 0,39 669.690,70

24 2038 0,00 73.000 1.698.710,00 2,64 0,38 643.129,46

25 2039 0,00 73.000 1.698.710,00 2,75 0,36 617.621,68

Skupaj 30.573.393,60

42.467.750,00

26.176.472,60

So 30.573.393,60

NSV

-4.396.921,00


Tekoči indeks

i Leto Naložba EUR

Letna

proizvodnja

MWh

Čisti donos pri

ceni 69,279 EUR

Diskontna

stopnja 4,13

%

Diskontni

faktor

Diskontirani čisti

donos pri 4,13 % ds

(EUR)

0 2014 30.573.393,60

1,00 1,

TEHNIČNO-EKONOMSKA UPRAVIČENOST › doc › diplome › ICES › Peter_Kovacic.pdfZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, g. Dragu Bokalu, za odlična predavanja in vso podporo pri izdelavi

Documents