-
SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance NAVTIKA 17
Match Racev Sloveniji
Match Racev Sloveniji
Barcolana –regata v slovo
poletju
Barcolana –regata v slovo
poletju
Navti~nitrendi:
mega jahte
Ernesto Bertarelli –princ na ~rnem Alinghiju
Ernesto Bertarelli –princ na ~rnem Alinghiju
Navti~nitrendi:
mega jahte
Obvladovanje neobvladanega ~love{tvo privla~i `e zadnjih 3000
letzahodne civilizacije. Je `elja po podreditvi nemogo~ega, od
kateresmo tako neizmerno o~arani. V dana{njih ~asih – ko smo si
zrazvojem super tehnologije, satelitov, ki nas obve{~ajo in
opozarjajona prihajajo~e nevarnosti, v ~asu, ko po{iljamo v vesolje
sonde, kiostanejo v stiku s planetom Zemljo kljub temu, da so
pravzaprav nakoncu na{ega oson~ja, in ko smo si zagotovili varnost,
po kateri je~love{tvo stremelo toliko ~asa – imamo na tej Zemlji
nekaj, ~esar sinikakor ne zmoremo podrediti. Morje, vetrove,
naravo, pomorstvo.Imamo morje, ki je neraziskano in nepredvidljivo,
vodo, v kateri jerazumsko dejanje tolikokrat povsem neracionalno.In
prav zato je filozofija pomorstva ljubezen in morje je vdana{njem
predvidljivem svetu ena redkih stvari, ki ohranja`ivljenje na
Zemlji vznemirljivo. Ljudje zaradi oblasti nad`ivljenjem i{~ejo
vedno nove avanture, adrenalinske preizku{nje,a ne morejo
nadomestiti pomanjkanje ob~utka, ki je ~love{tvuprirojeno. Po ta
ob~utek, po svobodo, be‘imo na morje, v {irnovodno uganko, ki nam
vedno znova kljubuje. Je torej tegamit, ki nas brezmejno privla~i.
Navdaja nas z ob~utkomprostranosti in skrivnostnosti. Prina{a in
odna{anove civilizacije, kulture in navade. Odpiranas proti svetu
in nam {iri obzorja.Ko bomo torej kon~no osvojilimorje, ‘ivljenje
na Zemlji nebo ve~ vznemirljivo. InSvoboda potrebujemisterij
morja.Pred vami je prvapriloga FinanceNavtika. Izhajala bovsako
zadnjo sredo vmesecu. Dobrodo{li nasvobodi ...
[PELA PREDANoglasna urednica
spela.predan�finance-on.netFoto
: Ale
{ B
eno
Svoboda
Foto
: Jur
e K
oren
c
-
Finance NAVTIKA oglasna priloga SEPTEMBER 200318
Barcolana je prireditev, ki je za vse ljubitelje morja in
jadranjaneke vrste zaklju~ek letne jadralske sezone. Start je med
gradomMiramar in krajem Barcola (svetilnik pred Trstom), prva boja
je predDebelim rti~em, druga boja je pol milje oddaljena proti
zahodu, ciljpa je pred gradom Miramar.
Ideja o Barcolani se je ‘e davnega leta 1969 porodila nekaj
~lanomjadralnega kluba C. V. Barcola – Grignano. Njihov cilj je bil
promo-virati jadranje in nadaljevati pomorsko tradicijo tega kraja,
vendarpa takrat ni nih~e pri~akoval, da bo ta dru‘abni dogodek
prerasel venega najbolj mno‘i~nih jadralskih spektaklov na svetu,
ki se vsakoleto vpisuje v Guinnessovo knjigo rekordov. Prve
Barcolane se jeudele‘ilo 51 jadrnic s posadkami, zmagal je Pierro
Napp, doma izTrsta. Na 25. regati je sodelovalo ‘e ve~ kot tiso~
plovil in sledil jeprvi vpis v Guinnessovo knjigo.V 35 letih je –
tudi z nemajhnopodporo slovenskih jadralcev, tekmovalcev, jadrnic
in navija~ev –prerasla v mednarodno regato, ki jo spremlja sloves
najbolj mno‘i~nejadralske preizku{nje.
Pred kratkim je podjetje Feadship splovilo 51,75 metra
dolgoladjo Dream, opremljeno z najnovej{o napravo, ki plovilo
brezuporabe sidra obdr‘i na istem mestu v zalivu ali kjerkoli ‘e se
jeza kratek ~as ustavilo. Napredno zlo‘ljivo azimutsko tipalo na
krmi(»advanced retractable azimuthing sternthruster«), ki je
povezanoz dinami~nim sistemom pozicioniranja, omili nadle‘no
poziba-vanje ladje v privezu in njeno nagibanje vstran. Naro~nik je
‘elel,da bi njegova jahta mirovala v smeri plovbe, in to brez
uporabesidra ali delovanja motorjev. Zadeva deluje tako:
elektronska enota,ki je povezana z GPS, po{lje informacijo na
ladijski premec inkrmo, ki potem plovilo sinhrono ohranjata na
mestu. V primerjaviz drugimi podobnimi napravami na trgu ta zavzame
malo prostorain deluje tiho. Mali propeler je name{~en globoko pod
plovilom,skoraj pod kobilico, in ni nevaren za morebitne plavalce.
Napravaje namenjena predvsem ve~jemu udobju potnikov na ladji.
Plovilo se navadno obra~a v smeri vetra, kar pa ni vedno
tudismeri valov. Ko valovi tako udarijo ob bok gredi, se lahko
plovilokar precej su~e. To gibanje pa lahko zdaj sternthruster
obvladuje,~e mu daste podatke o smeri. Kot rezultat se plovilo
obrnev smeri z valovi, kar pomeni veliko udobje za vse na krmi.
Druga prednost te naprave je mo‘nost, da tudi medkri‘arjenjem
mirno u‘ivamo v ve~erji, saj bo stern-thruster sam uravnaval
plovilo tako, da se bo kar naj-manj zibalo.
Da bi izbolj{ali lastnosti nosilnih {kripcev injih naredili bolj
uporabne, so razvili nov model –{kripec z dvojnima stranskima
krogli~nima le‘a-jema.
Pri manj{ih obremenitvah, ko so potrebnehitre prilagoditve,
kroglice omogo~ajo prostorotacijo. Pri ve~jih obremenitvah pa se
sila prenese
Tr‘a{ki zaliv neke son~ne oktobrske nedelje. Po gromkem
topovskem strelu se s skoraj {tiri kilometre dolge{tartne linije na
sedemnajst morskih milj dolgo regatno polje v lov za tr‘a{ki Pokal
jeseni poda nepreglednamno‘ica jadrnic in jadralskih navdu{encev.
Vsako drugo nedeljo v oktobru se tako Trst spremeni v center
inprestolnico evropskega jadranja, in to zaradi veli~astnega
jadralskega dogodka – znamenite Barcolane. Leto{njabo na sporedu
12. oktobra.
Barcolana – regata v slovo poletjutandemom Du{an Puh in Mitja
Kosmina. Nato so imeli ve~ sre~eItalijani. Lani smo imeli Slovenci
dve novi jadrnici, in sicer MaxiJeno (dolgo 80 ~evljev) in jadrnico
Esimit, ki je sicer plula pod evrop-sko zastavo, na njej pa je bila
izku{ena slovensko-italijansko-hrva{kaposadka. Ne smemo pa
zanemariti tudi drugih pomembnih jadrnic,kot so Veliki Viharnik,
Pozejdon, Eol in Spinaker.
Zmaga prinese presti‘
Zmagovalcu zmaga ne prinese denarne nagrade, saj gre bolj kotza
{portno zmago predvsem za ugled, ki ga prina{a lovorika s teregate.
Za nekatere je namre~ udele‘ba na regati izklju~no stvar pres-ti‘a.
Trud ve~letnih priprav in ogromno vlo‘enega denarja za
izdelavojadrnic in opreme ‘elijo povrniti v vsega dve ali tri ure
trajajo~emneizprosnem boju z vetrom.
Leto{nja Barcolana se bli‘a …
Barcolana je za Trst izjemno pomembna, saj mesto razen
zna~ilneburje nima ugodnih pogojev za izvedbo jadralskih dogodkov.
Regatov samem mestu spremlja vrsta jadralskih dogodkov: regate za
naj-mlaj{e, no~ni dvoboji jadrnic pred glavnim tr‘a{kim
pomolom,navti~ni sejem in brezpla~ni koncerti najbolj{ih svetovnih
glasbenikovna Trgu enotnosti. Leto{nja tradicionalna regata, ‘e 35.
po vrsti, bo 12.oktobra in po napovedih organizatorjev pri~akujejo
rekorden obisk.
Zmaga odvisna od jadrnice, vetra in sre~e
Pravila udele‘be so dokaj preprosta: vsi za~nejo isto~asno,
zmagapa tisti, ki prvi pripluje na cilj. Kdo bo zmagovalec
Barcolane, jevsako leto uganka. Ponavadi je to tisti, ki ima najve~
znanja in jadral-skih izku{enj, tisti, ki ima najbolj kompetitivno
jadrnico, tisti, ki poznatr‘a{ko morje in tamkaj{nje vetrovne
razmere, in seveda tisti, ki imatudi nekoliko jadralske sre~e.
Dejansko pa so v zadnjem ~asu zma-govalci ponavadi tisti, ki imajo
najve~ja in najbolj{a plovila, lahkihkarbonskih jadrnic pa je
~edalje manj.
Slovenci pred leti nizali uspehe
V zadnjih letih smo Slovenci kar nekajkrat premagali
konkurenco.Leta 1994 je to uspelo krmarju Du{anu Puhu z ve~inoma
slovenskoposadko na jadrnici Fanatic, ki je takrat plula pod
angle{ko zastavo.Leto kasneje je zmagal krmar Mitja Kosmina z
jadrnico Gaia Le-gend, potem pa {e v letih 1996 in 1997 ista
jadrnica pod vodstvenim
Tehni~ne novosti
Novi sistem dinami~negapozicioniranja podjetjaFeadship
Najnovej{i centralni navigacijski sistem B & G
Vir
: W
icha
rd
Barvni ekran omogo~a popolnomajasno sliko in je dobro viden tudi
vzelo son~nem dnevu, podpira panajnovej{e razli~ice sistema
C-MapNT, ki pomeni novo generacijo elek-tronske kartografije,
katere knji‘nicazajema 15 tiso~ zemljevidov v elek-tronski obliki
(tudi Jadransko morje),med njimi tudi kopenske vodne potiin jezera.
Ozna~be poti se shranijoin jih lahko uporabimo, ko se vra~a-mo v
izhodi{~no luko. Naprava je po-polnoma vodotesna in odporna
protiudarcem. Poleg se lahko dokupi {eposebna GPS-antena, ki lahko
v spo-minu shrani kar 450 ozna~b poti, 50
dodatnih ozna~b in 40 smeri plovbe, lahko pa si nastavimo tudi
jezik,‘al med mo‘nimi ni sloven{~ine. Vklju~uje pa tudi funkcijo
obve{-~anja o najbli‘jih pristani{~ih ter o plimi in oseki.
Vir
: S
etam
ar
Vir
: B &
G
Novi vitel prepre~uje te‘ave pri zapletanju vrvi.
Majhno trenje {kripca
na trdno nerjave~o jekleno le‘ajnoblazino. Kroglice se ne morejo
zdro-biti, tako so odpravljena stranskabo~na trenja, ki jih
povzro~ajo raz-rahljane vrvi. Ta inovacija se najboljeobnese pri
manj{ih obremenitvah.
Plujete z veliko hitrostjo, regatase bli‘a koncu, vi pa
tekmujete zjadrnico, ki drvi ob va{em desnemboku. Vsaka odlo~itev v
tem trenutkuima lahko usodne posledice. Krmarobrne jadrnico proti
vetru. Z na novovgrajenim vitlom ST-R – ko rah-ljamo vrv – sploh ni
treba sprostitioprijema pri vitlu. Z novim vitlomlahko spreminjamo
poteze le z enimsamim obratom, ne da bi bilo treba odstraniti
njegovo ro~ico, zato jenavijanje, rahljanje in spu{~anje vrvi
precej hitrej{e.
Novi vitli so zelo preprosti za uporabo. Samoregu-lativni sistem
odli~no deluje pri potegu vrvi na ladjo,tudi ~e so vrvi zelo
napete. Dvojni valoviti profil omo-go~a la‘je navijanje vrvi. Novi
vitel tudi zmanj{ujemo‘nost po{kodb med spu{~anjem jader. Je kar
70odstotkov bolj kompakten kot konvencionalni modelvitla, zaradi
novej{ih materialov je tudi polovico la‘jiin zato kar za ~etrtino
u~inkovitej{i od navadnegavitla.
Proizvajalec instrumentov za jadranje svetovnegaslovesa B &
G je trgu predstavil najnovej{i na~rto-valec smeri plovbe v barvah
CND (Central Naviga-tion Display), ki ga lahko neposredno pove‘emo
znovim in{trumentom H1000 ali GPS-sistemom. Greza zelo dodelan
elektronski zemljevidni sistem, kije oblikovan kot prefinjena pomo~
v navigaciji.
Foto
: Urb
an [
tebl
jaj
Vir:
Fea
dshi
p
-
SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance NAVTIKA 19
Amfora se bo razprostirala na o~arljivem mestu nedale~ od
pomo-lov, v samem sredi{~u marine. Te‘nja tega kompleksa je v prvi
vrstidose~i najve~jo funkcionalnost in zadovoljiti razli~ne potrebe
gostov.Razdeljen je na pet ravni: podzemni del, pritli~je, I.
nadstropje, II.nadstropje ter mansarda.
V izolski marini, katere lastnik je italijanska delni{ka dru‘ba
AltanPrefbbricati Spa, direktor pa Enrico Galassi iz solastni{kega
podjetjaPorting, d. o. o., imajo torej velike na~rte. Vlagatelji se
sicer ubadajoz nekaterimi neljubimi te‘avami, ki jih povzro~a
lokalna oblast, aEnrico Galassi je optimisti~en. »Te‘ava je v tem,
da kot vlagatelji nevemo, kak{ne so na{e pravice, tako da bomo
imeli {e nekaj te‘av,preden zadevo razre{imo ta-ko, da bomo lahko
nadalje-vali gradnjo tudi na spornemdelu. Sicer smo v
starempristani{~u Porto Vecchio vTrstu na razpisu dobili pro-jekt
za ureditev drugega intretjega pomola za Expo2008. In v primerjavi
s temje projekt izolske marine mi-noren, pa ~eprav meni oseb-no
zelo pomemben. S tem
‘elim samo povedati, da nismo tako majhni, da projekta ne bi
moglispeljati.«
Ko bodo torej kon~ali Amforo, se bodo dela nadaljevala
naToma‘i~evi, nad marino, kamor bodo postavili {tiri zgradbe
tipa»casa albergho«.
Organizatorji navti~nih prireditev
Izolska marina nudi 620 privezov v morju, in sicer za barkemed
osmimi in 35 metri, in 50 na kopnem. Pomoli so iz betona in
so oblo‘eni z lesom – {irinapomolov je tri metre, vsakprivez pa
je oskrbljen s prik-lju~kom za vodo in elektriko(220 in 380
voltov). »Zasede-nost marine je okoli stoodstot-na, opa‘amo pa
kak{nih 10 do15 odstotkov fluktuacije naleto, ki jo pripisujemo
trenutninezadostni ponudbi komer-cialne infrastrukture,«
pravitehni~ni vodja marine���������������� in dodaja, da bobolje,
ko bo dokon~na zgradba
Rast nakupa zaradi odprtih meja
Statistika zaznava pove~anje vpliva na trg predvsem
{tirihvelikih graditeljev mega jaht – Azimuta, Ferretija,
Rodrigueza inSunseekerja, katerim so se naro~ilaglede na prej{nje
leto pove~ala karza 36 odstotkov. Nara{~anje {tevilanaro~il pa
ugotavljajo tudi pro-izvajalci jadrnic. Seveda je rast na-kupa
plovil treba pripisati tudi od-prtju meja in Evropski uniji, saj
sonajve~ pridobile prav njene ~lani-ce, med katerimi vodi Italija.
Italijaje pove~ala svojo proizvodnjo in se povzpela na prvo mesto
medvodilnimi tremi svetovnimi narodi, ki zgradijo najve~ plovil, to
jepred ZDA in Nizozemsko.
Leta 2001 je bila povpre~na dol‘ina plovil v izdelavi 33,8metra,
danes pa je to 40,5 metra.
Evropa vladavalovom?
Kar zadeva motorne jah-te, so tiste, ki presegajo 24metrov,
prevzele ve~inski delevropske proizvodnje.�Kar 77od 140 ladjedelnic
stoji nastari celini. Od zgoraj na{te-
tih 19 kilometrov jaht, kolikor se jih bo letos zgradilo,
Evropaprevzema nase kar 12 kilo-metrov, kar dokazuje, da
njeneladjedelnice sestavijo dvakratve~ plovil (nad 24 metrov)
kotpreostali svet. In sem seveda{tejemo samo motorna
plovila.Razlika pa je {e ve~ja, ~e bi pri-merjali gradnjo jadrnic,
ki me-rijo 24 ali ve~ metrov.
Iz tega sledi, da smo Evro-pejci vladarji na trgu plovil nad24
metri – tako na jadra kot namotorni pogon. Evropa torejvlada
valovom – vsaj kar zadevaplovila serijske in
polserijskeproizvodnje, pa naj bodo nare-jena iz ‘eleza, aluminija
ali po-liestra. Evropska plovila u‘i-
Izolska marina napoti proti zvezdam
Torej, ko sem sedela v pisarni direktorja izolske marine,
gospoda EnricaGalassija, in si ogledovala veliko skico
marine-~ez-nekaj-let, se mi je zdelo vseskupaj malce futuristi~no.
[iritev, gradnja, vse na enem mestu, pravzapravmesto v marini, pa
vendar tako blizu samemu sredi{~u Izole ... »Gradnjo Amfore,katere
dela je prevzel Kra{ki zidar, bomo za~eli ‘e konec meseca,«
pripovedujedirektor. In v srce projekta – kompleks Amfora, ki bo
stanovanjski objekt, kjerbodo poleg uprave in recepcije marine tudi
restavracije, trgovine, apartmaji tergara‘a – bodo vlo‘ili 13,5
milijona evrov. Kon~ali jo bodo konec maja prihodnjeleto.
Pomorske novice
Rast v prodaji luksuznih jaht v letu 2003
Amfora. »V marini posku-{amo pomanjkanje infra-strukture vsaj za
zdaj nado-mestiti z razli~nimi pomor-skimi prireditvami, med
ka-terimi je vrsta izredno od-mevnih,« razlaga FiorenzoLupieri. To
pa so Zbor lad-jedelnic (Sunbeam, Camu-ffo, Diano), Austrian
Cup
(avstrijski teden jadranja, ki se ga je udele‘ilo okoli 80
plovil in 800ljudi), slovensko in avstrijsko prvenstvo IMS,
diplomatska regata inkot zadnji drugi prodajni salon navtike.
Idealna geografska lega Marine
Gostom lahko ponudijo samohodno dvigalko za dvig in spustplovil
do 50 ton in vsa vzdr‘evalna dela na plovilih, dvigalo za jam-bore,
delavnice za popravila motorjev in navigacijskih naprav, bar-vanje
ter delavnice za delo s plastiko, jeklom in lesom. Poleg tega
sepohvalijo z dvema ~arterskima agencijama Adria-Event in
Euro-marine, dvema {olama za jadranje – Navigator in Cleanport,
slednjaje tudi odgovorna za organizacijo regat. Pri organizaciji
regat paMarini Izola znatno pomaga tudi izolski jadralni klub
Burja.
Glavna zna~ilnost marine v Izoli je varnost njenega
pristani{~a,ki je z velikim valobranom za{~iteno pred vsemi
vetrovi. Zaradivelikega razmika med pomoli se je mo‘no varno vezati
na priveztudi v zelo slabih vremenskih razmerah.
Zaradi njene idealne geografske lege je lahko dostopna
takodoma~im kot tudi gostom srednje Evrope. Le‘i v neposredni
bli‘inistarega dela mesta Izola.
Z izgradnjo avtocest pa bo dostop {e la‘jiin hitrej{i, kar
pomeni, da bo mogo~e {e ve~vikendov izkoristiti za pre‘ivetje
prostega~asa na plovilu in v starodavnem mestecuIzola, kjer je vsak
kamen pre‘et spomorsko in ribi{ko tradicijo.
Vrsta plovila [tevilo Dele‘ (v %) Motorne jahte 359 75,0Jadrnice
69 14,0Odprta plovila 26 5,5Potovalna plovila 22 4,5Plovila za
{portno ribarjenje 6 1,0
Vrste plovil, ki se gradijo
Mesto Dr‘ava [t. projektov Povpr. dol‘ina (v m)1. Italija 178
342. ZDA 82 353. Nizozemska 55 454. Velika Britanija 34 305.
Nem~ija 11 80
Pet vodilnih dr`av v proizvodnji plovil
Mesto 2003 Ime ladjedelnice [tevilo projektov 1. Azimut/Benetti
25 2. Lurssen 8 3. Amels 10 4. Feadship 9 5. Perini Navi 8 6.
Oceanfast 5 7. Royal Denship 7 8. Trinity 6 9. Heesen 610.
Sensation Yachts 5
10 najve~jih proizvajalcev
Medtem ko so naro~ila za manj{a plovila letos upadla – sicer za
borih 4,7 odstotka, a vendar –, je trg mega jaht – 45 metrov in ve~
– mo~nej{ikot kadarkoli prej. Po svetu se trenutno gradi 482 plovil
nad 24 metri dol‘ine, kar pomeni, da je naro~enih za nekaj metrov
ve~ kot 19 kilometrovjaht! Glede na gospodarske in politi~ne
razmere v zadnjih 12 mesecih padec za 4,7 odstotka sploh ni velik
in ne pomeni nobenega alarma zaproizvajalce manj{ih plovil. Zato pa
je zelo spodbuden podatek, da je v zadnjem letu povpra{evanje, no
pravzaprav kar nakup, velikih, mega jahtnarasel za zavidljivih 11,3
odstotka.
vajo v svetu velik ugled in se za-vidljivo hitro prebijajo na
ame-ri{ki trg, ki je moral priznati ka-kovost evropske
proizvodnje.Evropa namre~ vendarle ima –tudi zgodovinsko gledano –
pov-sem svoj slog.
Enrico Galassi, direktorMarine Izola
Fiorenzo Lupieri,tehni~ni vodja marine
Foto
: Am
el y
acht
s
Foto
: Mar
ina
Izol
a
-
Finance NAVTIKA oglasna priloga SEPTEMBER 200320
Cilj organizatorjev je pripra-viti velik jadranski sejem, ki si
bopridobil status tretjega najve~jegaevropskega sejma (po {tevilu
raz-stavljenih plovil v vodi) in se pre-bil med {est najve~jih
navti~nihsejmov, ki so na obveznem sezna-mu vseh razstavljavcev in
navti~nihnavdu{encev. Ko bo Slovenija leta2004 stopila v vode
Evropskeunije, bo izolski navti~ni sejem {ebolj internacionaliziran
in bo pos-tal meka za vse navti~ne navdu{en-ce iz srednje Evrope in
Balkana.
Velika prednost sejma je mo‘-nost, da med sejmom vsa plovila
izplujejo na poskusno vo‘njo. Na svoj ra~un bodo pri{li
tudiobiskovalci, ki jih zanimajo rabljena plovila, saj bo na
posebnemrazstavnem prostoru na ogled ve~je {tevilo ���������
�������Sodelovala bo tudi mno‘ica drugih razstavljavcev navti~ne
opreme.Podjetje �������������������� je za obiskovalce pripravilo
izjemnougodne cene vstopnic, saj bodo obiskovalci zanjo od{teli le
�����������. Na voljo jim bo tudi {est ve~jih urejenih
asfaltiranihparkirnih mest v neposredni bli‘ini izolske marine in
le korak odsamega sredi{~a turisti~nega mesta.
Sezona navti~nih salonov
��������� ������ ��� ��� �������� ��������� ��� ������
������������� ��� ������������ �������� ��� ��� �� �������
���
������������������������������������������������������������
������������������������������ ���� Gradnja plovil je zahtevnain
dolgotrajna, poleg tega pa tudi zelo draga. Zato vsi proizvajalciin
njihovi zastopniki ‘elijo ‘e jeseni poznati ‘elje in seveda
dobitinaro~ila bodo~ih kupcev. Prav zato je 2. mednarodni salon
navtike
Otvoritev Mednarodnega prodajnega salona navtike 2003
Salon v Izoli – meka za navtike@e drugi~ zapovrstjo bo v izolski
marini navti~ni prodajni salon, na katerem bo izmed 180 privezov 51
namenjenih mega jahtam – torej plovilomdol‘ine med 20 in 35 metri.
Obeta se prava poslastica za vse ljubitelje navtike, seveda tako
poznavalce kot tudi naklju~ne obiskovalce. Navti~nisalon ‘e drugo
leto ob pomo~i podjetja Porting, d. o. o., Izola, organizira
podjetje Exponautic, d. o. o., katerega du{a je direktor podjetja
EuromarineDu{an Bajc.
Izola 2003 na sporedu takoj za priznanimi sejmi v
Friedrichafenuin Cannesu ter tik pred sejmom v Genovi, ki bo
oktobra 2003.
Pobuda za ������!�����"��# prihaja od vodilnih
navti~nihpodjetij, ki so dru‘beniki v podjetju organizatorja
������������������ V njem so zdru‘ena podjetja Bond international,
d. o. o.,ki zastopa blagovne znamke motornih ~olnov Inovazioni
& Progettiin Aicon, BTS Company, d. o. o., ki zastopa francoske
jadrnice inmotorne ~olne Beneteau, in Euromarine, d. o. o., ki je
slovenskizastopnik za Jenneaujeve motorne ~olne in jadrnice. V
njihovihvrstah so {e ljubljansko podjetje T. T. Y., d. o. o., ki
zastopa blagov-no znamko Bavaria, T. F. Lov{ek, k. d., z
italijanskimi jadrnicamiladjedelnic Cantiere del pardo in Comar ter
izolski Zabeo MareYachting, d. o. o., ki zastopa vrsto priznanih
navti~nih imen, kotso Maiora, AB Yachts, Raffaelli, Airon Marine,
Faeton in Monterey.
Podjetje Exponautic, d. o. o., je v slogu do razstavljavcev
inobiskovalcev prijaznega sejma pripravilo ni‘je cene za priveze
nakopnem in v morju ter za vstopnice kot njihovi konkuren~ni
nav-ti~ni sejmi v tem delu Jadrana.
Gospod Bajc, sli{ati je kritike, da ste vendarle izbralinapa~en
~as za salon ...
Izbrali smo najbolj{i mo‘ni ~as. Zato smo se zanj tudi
odlo~ili.Zdaj je namre~ ~as za prodajo, in ~e pogledate okoli, se
zdajodvijajo vsi ve~ji saloni. Nekaj te‘av smo imeli edino z
datumom,ker smo morali biti pazljivi, da se ne bi pokril s kak{nim
drugimsalonom, a smo ga na{li in prijavljenih je okoli 100
bark.
V ~em se bo razlikoval od Internautice?
Gre za druga~en sejem. Spomladanski del, ko v portoro{kimarini
poteka salon Internautice, je namenjen bolj predstavitvamnovosti,
razstavljanju plovil, ki so ‘e na trgu. Jesenski pa je
prodajnisalon. Osebno si ‘elim sodelovati z organizatorji
Internautice, kjersicer vsako leto nastopam kot razstavljavec, a je
pravzaprav sodelo-vanje odvisno od njih.
Letos je kar 40 odstotkov ve~ razstavljavcev. Kak{nipa so
na~rti?
Letos na{ega ogla{evanja na primer nismo {irili na trge z
velikodenarja – ^e{ko, Poljsko, Rusijo, kar bomo drugo leto
nedvomnostorili. Obiskovalci s teh trgov vedno privabijo
razstavljavce. Sicerje ravno iz teh dr‘av veliko zanimanja tako za
obisk kot za nakup,tako da bomo prihodnje leto na{ salon ogla{evali
tudi na teh trgih.Poleg tega imamo veliko prednost, saj smo tem
dr‘avamgeografsko blizu in torej lahko dostopni. In tudi dejstvo,
da smo vjesenskem ~asu edini salon na Jadranu.
Katero plovilo pa je letos najve~ja zanimivost salona?
@al raje ne bi odgovoril na to vpra{anje, saj bi lahko
povzro~ilhudo kri pri onih, ki jih ne bi omenil. Bo pa nekaj bark,
ki {e nisobile razstavljene na sejmih v Jadranu.
Foto
: Urb
an [
tebl
jaj
Vir:
Eur
omar
ine
-
SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance NAVTIKA 21
Elitna Match Race v Sloveniji
VASILIJ@BOGAR:
Vasilij je eden na{ihnajbolj{ih jadralcev volimpijskih
razredihnasploh. Kot ve~inavrhunskih jadralcev jesvojo pot za~el na
jadr-nici Optimist ter seskozi dolga jadralska leta oblikoval v
jadralca,ki mu je letos uspelo svoj dolgoletni trud nag-raditi z
zlato medaljo z evropskega prvenstva volimpijskem razredu
»LASER«.
GA[PERVIN^EC:
Olimpijski razred»FINN«. Velja za naj-te‘ji razred vseh
olim-pijskih razredov, skozikaterega je zajadraloveliko svetovno
znanihin uspe{nih jadralcev.Ga{per se v hudi sve-tovni konkurenci
kljub svoji mladosti kosa zjadralci svetovnega kova in je na zelo
dobri poti,da bo uspe{no zastopal barve Slovenije na olim-pijadi
leta 2004 v Atenah.
DARKOHAJDINJAK:
Eden najbolj-{ih, ~e ne ‘e naj-bolj{i hrva{ki jad-ralec v Match
Ra-ceu. Veliko jadra inniza uspeh za uspe-hom tudi na
ve~jihjadrnicah tipa IMS.Darku se je le prednekaj leti uspelo
prebiti pod sam vrh svetovnelestvice v Match Raceu, kar pomeni, da
se je spo-soben v tovrstnem jadranju pomeriti z najbolj{imikrmarji
sveta. Osmo mesto na evropskem prven-stvu v Match Raceu in {esto na
svetovnem prven-stvu v IMS leta 2002 sta rezultata, ki
potrjujetanjegovo jadralsko sposobnost in vsestranskost.
JURE OREL:
Sedanji dr‘avniprvak v Match Raceu,vodilni v pokalu Slove-nije
za velike jadrnice,ve~kratni zmagovalecin vodilni v leto{njemletu v
Justinten cupu.Dve zlati, dve srebrni inena bronasta medalja
vpreteklih dveh letih nadr‘avnih prvenstvih v razli~nih
jadralskihrazredih.
Ekipe bodo jadralne dvoboje odjadrale na jadr-nicah BLU SAIL
SPORT, ki jih bo organizatorpripeljal neposredno s svetovnega
prvenstva vMatch Raceu z Lago di Garda. Naj omenimo, daso na
svetovnem prvenstvu na omenjenih jadr-nicah krmarila imena, kot so
Russell Coutts(zmagovalec zadnjih dveh America’s Cupov) indevet od
desetih najbolje uvr{~enih krmarjev naISAF-ovi svetovni lestvici v
Match Raceu.
V ~asu navti~nega salona v izolski marini se obiskovalcem obeta
posebna navti~na poslastica. Podjetje Cleanport, d. o. o., bonamre~
v sodelovanju z JD J-24 organiziralo mednarodno regato tipa Match
Race, in sicer med 27. in 28. septembrom. Krmarji,ki se bodo
pomerili na leto{nji regati, so sama znana imena: Vasilij @bogar –
novope~eni evropski prvak v olimpijskem razredulaser, Ga{per Vin~ec
– na{ najbolj{i jadralec in kandidat za olimpijske igre v Atenah v
razredu »FINN«, Darko Hajdinjak – hrva{kikrmar v Match Raceu in
IMS, ki je v svoji karijeri doslej osvajal evropski in svetovni
vrh, in sedanji dr‘avni prvak v tovrstnemjadranju – Jure Orel.
Najbolj{i krmarji sveta v `ivo
»Na{ cilj je, da v dveh do treh letih popeljemo raven regate na
sam vrh svetovne lestvice (1. ali 2.rang), kar pomeni, da bomo v
prihodnje, ~e se cilji uresni~ijo, v na{em morju lahko v ‘ivo
spremljalimojstrovine najbolj{ih krmarjev sveta. Naj omenimo, da
smo pridobili eskluzivo za tovrstno regatnojadranje v ~asu sejma za
naslednja {tiri leta, tako da bodo vsako leto regate dobro
spremljane tako, kar seti~e obiskovalcev sejma, kot medijske
podpore, ki bo ‘e letos dosegla zavidljivo raven,« je povedal
JureOrel, tudi glavni organizator.
Pa si poglejmo, kdo so krmarji, ki bodo zastopali slovenske
barve.
BluSail24SPORT!
Izhodi{~e ideje je bilo zas-novati vsestransko uporabnojadrnico,
enostavno za uprav-ljanje in transport, idealno zauporabo v
tekmovalne namene,te~aje jadranja, regate in MatchRace.
Trup jadrnice je dvoj~ek ‘e preizku{ene BluSail24 One Design
navti~nega arhitekta �� $�����,z novo zasnovo mobilnih delov, ki
olaj{ajo transport.
Palubo je zasnoval %�����&���, ki je uporabil svoje zamisli
inizku{nje kot dolgoletni udele‘enec svetovnih prvenstev v
MatchRaceu povsod po svetu in kot krmar italijanske posadke
Mascalzonelatino na America’s Cupu 2003.
Kokpit jadrnice je posebno velik in omogo~a posadki
nemotenogibanje in delo z jadri; opremimo jo lahko z genakerjem
alispinakerjem, linja je nadvse originalna, jadrnica BluSail24
SPORTje edinstvena na svetu.
»$�'���"(�'%)*+ je bila izbrana za svetovno prvenstvoMatch Raceu
ISAF 2003.«
Tehni~ni podatkiDol‘ina 7,31 m[irina 2,39 mIzpodriv 1000
kgKobilica 430 kgUgrez 1,80 mP 9,10 mE 3,50 mJ 2,85 mI 8,70 mGlavno
jadro 18,00 m²Genova 105 % 12,00 m²Spinaker 56,00 m²Genaker 70,00
m²
Foto
graf
ije:
BLU
SA
ILFo
togr
afije
: B
LUS
AIL
Foto
graf
ije:
BLU
SA
IL
-
22
Finance Navtika oglasna priloga SEPTEMBER 200322
Seveda smo Slovenci znaniljubitelji pomorstva oziromanavtike.
Delimo se na privr`encemotornih ~olnov in jadralce.Med jadrnicami
je vsekakor enanajpriljubljenej{ih znamka Ba-
Bavaria Yachts:Pridih {portne elegance
v celoti, ne le pri nakupu, am-pak tudi svetujemo pri
izbiriopreme, uvozu, registraciji, fi-nanciranju ...« pravi
direktorToma‘ Kunaver. Pri najemuvam TTY – ~e tega ne veste sa-mi –
da tudi tisti vitalni poda-tek, katero ~artersko podjetje jevredno
zaupanja.
Zanimiva oblika, ki jo kotsvetovanje ponuja podjetjeTTY, je
seveda ~arter mened‘-ment. Marsikdo nima dovolj~asa ali denarja, da
bi imel jadr-nico samo zase. Ti kupci se od-lo~ijo, da plovilo ob
nakupu od-dajo kateremu izmed ~arterskihpodjetij. Kajti le tedaj se
jim
denar vra~a nazaj oziroma znjim lahko pla~ujejo obroke
zajadrnico. Seveda ob dejstvu, daso za nakup plovila zbrali med
Toma‘ Kunaver je z morjem povezan ‘e od svojega 18. leta. Nekdaj
ekstremni deskar na vodi(njegove ture od Zadra do Ancone, pa tudi
te‘avnostne ob jadranski obali, so se zapisale vzgodovino) je danes
eden najuspe{nej{ih navti~nih podjetnikov. Njegovo podjetje TTY ima
vSloveniji in na Hrva{kem ekskluzivno licenco za prodajo
priljubljenih potovalnih in potovalno-tekmovalnih jadrnic znamke
Bavaria Yachts, kot podjeten direktor pa je svojo ponudbo raz{iril
{e nanajem jadrnic in motornih ~olnov ter prirejanje te~ajev za
voditelja ~olnov in uporabljanje pomorskihradijskih postaj.
varia, pri nas edini poobla{~eniprodajalec pa tudi tesno
sodelujez legendarnima na~rtovalcemajadrnic, bratoma Japcem in
Jer-nejem ,� ��������Ko se mu jeleta 1999 ponudila prilo‘nost,
da
prevzame prodajo jadrnic Ba-varia v Sloveniji, je to z
veseljemsprejel. Bavarijine jadrnice nam-re~ oblikuje slovensko
podjetjeSeaway Group iz Lesc.
Trg zahteva {iritevproizvodnje
Nemci so – po zahtevah trga– vsekakor pa ko je pred nekajleti
oblikovanje v roke vzelopodjetje bratov Jakopin – proiz-vodnjo
raz{irili na {tiri tiso~jadrnic na leto. Brata Jakopinsta z
dolgoletnimi izku{njamiv barko vnesla vse svoje znanjein iz neko~
okornega nem{kegaplovila naredila pravi morskihit, ki je bil
prostoren, svetel,imel veliko jader, bil hiter inploven. To pa je
pomenilo, dase danes v veliki hali, ki meri150 metrov v {irino in
800 vdol‘ino, hkrati gradi 250 jadr-nic. Vsako uro pa sta
kon~anidve jadrnici. [tevilke, ki sonem{ko podjetje izstrelile
naprvo mesto po velikosti pro-izvodnje jadrnic na svetu.
Izredna priljubljenost jadr-nice Bavaria izhaja iz dejstva,da je
to serijsko izdelana jadr-nica, ki ponuja najve~, kar silahko za
tako ceno privo{~imo.Podjetje sicer slovi po potoval-nih jadrnicah
(dol‘ine med 10in 15 metri), letos pa so uvedlinovo,
potovalno-tekmovalnolinijo Match, katero je skupaj zbratoma Jakopin
konstruiraltudi Doug Peterson, znan kotkonstruktor ve~ih jadrnic,
ki sonastopile na presti‘ni regatiAmerican Cup.
Chartermened`mentpodjetja
Seveda pa gre velik del jadr-nic podjetja TTY v ~arter,
prinakupu pa imajo kupci vso sve-tovalno podporo izku{enih
po-morcev. »Poskrbimo za kupca
tretjino in polovico potrebnegadenarja. Sicer se nakup ven-darle
ne spla~a. »Pravzapravspozna{, kak{en je donos, {eleko jadrnico po
petih letih pro-da{. Zna{a nekje med petimi indesetimi odstotki na
leto.« No,obstajajo pa tudi kupci, ki jadr-nico kupijo kot
nalo‘bo.
Ko se torej odlo~ite za jadr-nico, vas najprej ~aka te~aj –
zavoditelja ~olna in uporabopomorske radijske postaje.Seveda pa vam
skrbnik nadjadrnico Bavaria za prvo vo‘njo»posodi« {e skiperja, ki
vamrazblini zadnje dvome, ki jihimate po opravljenem te~aju.
Za okvare vam namre~ namorju ni treba ve~ skrbeti, sajima
podjetje TTY servise pravpo vsej obali Jadrana.
Foto
: B
avar
ia Y
acht
s
Foto
: B
avar
ia Y
acht
s
Foto
: B
avar
ia Y
acht
s
-
SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance Navtika 23
Ena izmed strate{kih oblik financiranja je tudi
financiranjeproduktov navti~ne industrije, ki jo uspe{no izvajajo
tako mati~nadru‘ba v Avstriji kot tudi slovenski ter hrva{ki
BKS-leasing, vsakna obmo~ju svoje dr‘ave.
Sicer ponudba BKS-leasinga, d. o. o., obsega lizing
financiranjaosebnih in tovornih vozil, industrijske opreme in
investicijskofinanciranje (dolgoro~no posojilo ali lizing)
nepremi~nin, tako zafizi~ne kot pravne osebe, ki poslujejo na
slovenskem trgu.
Zna~ilnost BKS-leasinga, d. o. o., je velika
prilagodljivost‘eljam, potrebam in zmo‘nostim posameznega komitenta
kakortudi hitro re{evanje zahtevkov ter ustrezna ro~nost
financiranj (dobafinanciranja pri premi~ninah do 84 mesecev, pri
nepremi~ninah
Sevedapredvsemvarnost inza{~ita plo-vil, ki v zad-njem
~asuizginjajo ka-kor po teko-~em traku!Sistem de-luje prekvgrajene
an-tenske eno-te, v kateri
sta zdru‘ena GPS (Global Positioning System) in satelitski
oddajnikInmarsat D+. Enota je tako majhna, da jo lahko vgradite
povsemdiskretno – za delovanje potrebuje le 12 voltov energije.
Upravljanje delovanja na daljavo
Informacija o legi va{ega plovila, njegovi hitrosti in smeri
seposreduje nazaj na sledilni server in spremenjena v enostavni
grafi~ni for-mat, prika-zan na elek-t ronskemzemljevidu.Antena
jeinteligent-na in je lah-ko progra-mirana zarazli~ne o-peracije.
Po-sebna zna-
Novica
Sledenje svoje barke pointernetu
Financiranje produktov navti~ne industrije
Dru‘ba BKS-leasing, d. o. o., ki je v
100-odstotni lasti celov{ke Bank für
Kärnten und Steiermark A. G., od leta
1998 uspe{no dopolnjuje slovenski
lizin{ki trg s ponudbo razli~nih oblik
financiranj.
do 20 let) ob ugodni valutni klavzuli (EUR) in zelo
konkuren~nihobrestnih merah.
Ve~ informacij o na~inih in pogojih financiranj lahko dobitena
na{ih telefonskih {tevilkah in na spletni strani ---�
������������.
BKS – leasing d.o.o.Komenskega 12, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/300-09-20faks: 01/300 09 33www.bks-leasing.si
~ilnost naprave vam omogo~a v‘iganje in uga{anje razli~nih
delov,kot so na primer hladilniki, grelniki, razli~ne ~rpalke, in
vam omogo~aaktiviranje va{ega plovila kar po internetu, prek
katerega se na va{server stekajo tudi informacije o hitrosti vetra,
koli~ini goriva, hitrostimotorja in drugo. Informacija je na
posebnem za{~itenem spletnemnaslovu seveda dostopna samo
lastniku.
Torej, vse kar potrebujete, da lahko na spletnih straneh
sprem-ljate ne le trenutno stanje, ampak tudi zgodovino preteklih
po-tovanj, sta ra~unalnik z internetnim dostopom in geslo.
Projekt finan~no trden
Sledilna naprava podjetja Marine Track, na primer,
uporabljaInmarsat D+, s katerim vam zagotavlja dvosmerni enostavni
paketinformacijskih komunikacij, katerega prednost je tudi v tem,
da sepri odpovedi enega spro‘i delovanje treh pomo‘nih satelitov,
kar jezadostna varovalka za zanesljivo delovanje. In ker je
satelitski sistemInmarsat delno v lasti vlad ve~jih industrijskih
dr‘av, je to zagotovilo,da je finan~no izjemno dobro zavarovan.
Inmarsat vsako leto vlagav razvoj in osve‘uje satelite, tako da
lahko vsaki~ ponudi kak{nonovost. Med drugim bodo informacije o
va{em plovilu lahko kmaluposredovane tudi na mobilne telefone.
Satelit-sko sledenjese uspe{norazvija tudiv Sloveniji,a ve~ o
temprihodnji~.
Dana{nja tehnologija gre pa~ hitro naprej in seveda je ‘e dlje
~asa na trgusledilec va{e mobilne lastnine. Na primer barke. Marine
Track je eden izmedenostavnih in ne dragih metod sledenja va{ega
plovila ali flote plovil, pri~emer lahko funkcije na palubi
nadzorujete z daljave, podatke pa vamsistem sporo~a prek interneta.
Torej, robotizacija ali varnost?
Vir:
Mar
ine
Trac
kV
ir: M
arin
e Tr
ack
Vir:
Mar
ine
Trac
k
-
24
Finance Navtika oglasna priloga SEPTEMBER 200324
[vicarski rekorder, ki je dosegel vse
^e ste bili v preteklih letih morda kaj v @enevi, ste v
vsakemvremenu lahko na jezeru videli ~udovito jadrnico, ki se je
borila zvalovi in vetrom. Posadka je pridno trenirala, njen cilj pa
je bilseveda en sam – osvojitev presti‘nega pokala Amerike
(AmericasCup). ^eprav malce nezaupljivo, pa vendar z dolo~eno mero
upa-nja, so v francoskem delu [vice – ~e ste morda kosili ob jezeru
insi ogledovali veliko ~rno lepotico – pripovedovali, da je to
tistibogata{ Bertarelli, ki je veliko denarja vlo`il v barko in si
‘elinemogo~e. Vendar ko je jadrnici z imenom Alinghi in njeni
posadkina finalu pokala Luisa Vuittona vendarle uspelo premagati
posadkoOracla, je to pomenilo, da so se kvalificirali na presti‘no
tekmo-vanje. In nemogo~e mu je v poznih zimskih dnevih leto{njega
letavendarle uspelo. Po 152 letih, torej prvi~ v zgodovini pokala,
je ssvojim novim Alinghijem 75 pokal Amerike pripeljal v Evropo.In
Bertarelli je postal prava legenda. Dekleta so omedlevala vznak,on
pa je ostajal zvest svoji izbranki, nekdanji lepotni kraljici,
skatero imata enega otroka.
Uspe{ni mened`er s svojim stilom
Vse skupaj se je za~elo, ko je maja leta 2000 tedaj
35-letniErnesto Bertarelli, predsednik velike ‘enevske farmacevtske
korpo-racije Serono, skupaj z Michelom Bonnefousom spoznal
RusslaCouttsa, in skupaj so se odlo~ili, da se podajo na ameri{ko
avanturo.Ernesto, ki je moral v najlep{ih letih svojega ‘ivljenja
hitro odrastiin prevzeti zahtevno delovno mesto po preminulem o~etu
Fabiu,se je kljub svoji mladosti odli~no zna-{el kot predsednik, in
to kljub svojiveliki ljubezni do jadranja, ki ji je odmalih nog
posvetil ves prosti ~as. Pridvajsetih je imel za seboj {tevilna
tek-movanja, tako na morju kot jezerih, insanjaril je o sodelovanju
in sevedazmagi na presti‘nem pokalu Amerike.Leta 1998 je zmagal na
pokalu Sardi-nije, petkrat odnesel pokal {vicarskegaprvenstva Bol
d’Or (1997, 2000, 2001,2002 in 2003) in leta 1999 kon~al tretjina
dirki Fastnet. Leta 2000 je zgradilenega najbolj{ih katamaranov na
svetu– 12,5 metra dolg Alinghi IV.
Njegovi strategiji jadranja in vode-nja podjetja se prepletata
na to~ki upo-rabe hitrosti in najmodernej{e tehno-logije. »^e
vidite mojo barko, potemboste razumeli moj mened‘erski stil,«pravi
Ernesto Bertarelli.
Podjetju Serona pove~aprihodek
Ko je Ernesto po o~etovi smrti leta1996 prevzel zelo donosno
tovarno zzdravili Serono, ki jo je od svojegao~eta podedoval ‘e
Ernestov o~eFabio, so tam zaposleni zadr‘evali dih.@e res, da je
bil mladi mo‘ odli~no{olan in da je pravkar na Harvarduopravil MBA,
vendar – ali ima dovolj
Ernesto Bertarelli –princ na ~rnem Alinghiju
Ernesto Bertarelli je trenutno eden najbolj znanih [vicarjev. V
zgodovino posebnih dose‘kov se jezapisal s {tevilnimi velikimi
uspehi {vicarskih {portnikov, med katerimi je {e posebej opazna
balonarskaposadka psihiatra iz Lausanne, dr. Bertranda Piccarda, ki
je brez kak{nega ve~jega pompa za~el obletzemeljske oble. Ko je bil
dovolj dale~, so ga za~eli spremljati svetovni mediji, in ko mu je
uspelo, je sinkonstruktorja podmornic (ena je privezana na
@enevskem jezeru) postal ljubljenec te lepe alpskedr‘avice. Da,
[vicarjiso resni~no izjemniekstremni {portnikiin eden takih,
tudimed dekleti zelopriljubljenih in‘elenih mladih mo‘,je 38-letni
bogata{Ernesto.
izku{enj? Pa vendar so se dvomi kmalurazblinili. Pod vodstvom
mladega Ber-tarellija je Serono svojo pozornost izfarmacije
preusmeril v biotehnologijoin skoraj podvojil dohodek – na
1,5milijarde dolarjev leta 2002 – in postaltretje najve~je
biotehni~no podjetje nasvetu. Pred Seronom sta samo {e Am-gen in
Genentech. »Moj o~e je postaviltemelje, s katerimi sem se
lansiral,« jepovedal Bertarelli, ~igar dru‘ina se je v@enevo iz
Rima preselila leta 1906 in vsedemdesetih letih za~ela preusmerjati
svoje tradicionalno zdravil-sko poslovanje v biotehnologijo.
Ernesto vodi tretjo generacijo inje seveda samo eden izmed
voditeljev tako imenovane novegeneracije velikih evropskih
dru‘inskih podjetij. Nova generacijaprevzema posle in tudi evropsko
ekonomijo. Nasledniki so boljeizobra‘eni in bolj svetovljanski, saj
na posel gledajo mednarodno.Svoja podjetja pa vodijo v nove smeri.
Ernestovo premo‘enje jedanes ocenjeno na 4,4 milijarde dolarjev
(skupaj z materinim insestrinim), kar dru‘ino Bertarelli uvr{~a med
najbogatej{e dru‘inev Evropi. Seveda Ernestu to pomeni, da ima
dovolj sredstev zauresni~itev svoje velike ljubezni do jadranja in
svoje velike am-bicije – osvojitve pokala Amerike. Ko mu je marca
letos to tudiuspelo, je bil najsre~nej{i ~lovek na svetu.
»Uresni~ile so se mojeotro{ke sanje,« je dejal.
Uspeh z zdravilom zaplodnost
Uresni~ile so se tudi sanje Er-nestovega o~eta, ki ga je od
malih nogusmerjal v vodenje dru‘inskega far-macevtskega posla.
»Spominjam se,kako me je o~e, ko sem bil {e otrok,posadil na mizo
in mi rekel, da bomnekega dne moral sedeti v njegovemstolu in
sprejemati odlo~itve. To jename napravilo velik vtis,« pravi
Er-nesto Bertarelli. Zgodovina njegovegapodjetja Serono je zelo
zanimiva: us-tanovil jo je Ernestov praded leta1906, najbolje
prodajani izdelek pod-jetja pa je bilo zdravilo za plodnost,ki je
bilo pridobljeno iz urina ‘enskpo menopavzi – te ‘enske so bile
ve~i-noma kar italijanske nune. Berta-rellijev ded je podjetje
prevzel po voj-ni, njegov o~e pa ga je preselil v @ene-vo. Leta
1977 so za~eli proizvajatinove produkte, med njimi tudi raz-li~ne
hormone. Ker je bila konkurencav podobi Genentecha izjemno mo~na,se
je Fabio Bertarelli odlo~il, da usta-novi svoj laboratorij za
biotehni~ne ra-ziskave. Kmalu je laboratorij pos-tregel z
revolucionarnim zdravilom zamultiplo sklerozo, Rebif, ki je do
preddvema letoma pomenilo kar 39 od-stotkov Seronove prodaje.
In Ameri~ani so se mu poklonili
Ko je Ernesto prevzel podjetje, v poslu seveda ni bil
kak{ennovinec. O~e Fabio mu je ves ~as {tudija v ZDA po{iljal
dokumen-tacijo, da ga je seznanjal o polo‘aju poslovanja, in mu v
dolo~enihprimerih dovolil soodlo~anje. Po o~etovi smrti je bila
torejtranzicija tako reko~ neopazna. Potem ko je organizacijo
spravil vskupni tek in kon~al nerodno lo~evanje med operacijama v
Italijiin [vici, je leta 2000 Serono postavil na newyor{ko borzo.
Njegovanaslednja nadvse drzna poteza, s katero si je, kljub
za~etnimstrahovom, pridobil popolno zaupanje, je bilo tvegano
krmarjenjezdravila Rebif skozi zahteven in nepriljuden proces
odobritve vZDA, s ~imer je ogrozil ‘e priznano zdravilo velikega
konkurentaBiogena. Serono je prelomil monopol, saj je s preskusom
dokazal,da je njihovo zdravilo u~inkovitej{e. Uspeh mladega
ErnestaBertarellija je bil »vesoljni«.
Kljub vsemu temu pa je uspe{en tudi na podro~ju, ki mu jedu{o
predal ‘e v otro{tvu. Ve~inski delni~ar dru‘inskega podjetjaje
skoraj polovico leta pre‘ivel na Novi Zelandiji, kjer se je s
svojobarko Alinghi pripravljal za naslednji podvig – ohranitev
naslovaprvaka pokala Amerike. Podjetje, s katerim je v stalnem
stiku potelefonu, prek elektronske po{te in video konferenc, vodi z
drugegakonca sveta. Kot ka‘e, mu odli~no uspeva.
Foto: Thierry Martinez (Alinghi)
Foto
: Thi
erry
Mar
tinez
(A
lingh
i)F
oto:
Thi
erry
Mar
tinez
(A
lingh
i)
Foto
: Thi
erry
Mar
tinez
(A
lingh
i)
-
SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance Navtika 25
EXPO21XX:Virtualno jahtnosejmi{~e
Pa za~nimo kar s spletom,kjer se lahko kupuje, prodaja,skratka
po~ne vse tisto, kar sicersodi na salon. Breztelesno, seve-da.
Podportal NAUTICA21XXje mesto, kjer najdete vsepotrebne
informacije, in mesto,kjer se dru‘i najve~ obisko-valcev
kateregakoli salona nasvetu. Predstavljajo novosti inve~ja navti~na
podjetja – odproizvajalcev do ponudnikovstoritev. A na sre~o je
obisk pra-vega salona {e vedno posebnodo‘ivetje in interaktivnost
{e nemore nadomestiti sprehoda medrazstavljenimi plovili,
ogledanotranjosti ali sedenja za krmi-lom. Poleg tega pa menda
nikoline ve{, kaj kupuje{, dokler nevidi{ in ne otipa{. Prednost
vir-tualnega sejma pa je seveda, daje odprt 24 ur na dan 365 dni
naleto – ~e jih le ne izda kak{nanapaka na stre‘niku ...
26. mednarodnisalon navtike vCannesu (IFBISO):Trend so
megajahte
Canski salon je bil letos med10. in 15. septembrom. Na njemso
bili razstavljeni od izdelkov
milijardo evrov (natan~no pa za966 milijonov) plovil. ^e
‘elite{e primerjavo z leti poprej, se jeleta 1997 {tevilka vrtela
okoli354 milijonov evrov. Od tegadve tretjini prodaje
pripadatafrancoski industriji. Leta 1997 jebil na primer iztr‘ek
pri izvozuprecej manj{i (»borih« 167 mili-jonov evrov) kot pri
prodaji nadoma~em trgu (187 milijonov),lani pa se je vse obrnilo na
glavo– seveda v veliko veselje fran-coskih proizvajalcev, saj so
tujcipokupili za 618 milijonov evrovplovil, kar je skoraj dvakrat
ve~,kot so zapravljali doma~ini (348milijonov evrov). No, in ta
uspehseveda pripisujejo veli~astnemusalonu v Cannesu, malce pa
tudivelikemu izvoznemu uspehuplovil na jadra in zrak, kjer
Fran-cozi mo~no vodijo med sve-tovnimi proizvajalci, medtem koso
pri motornih ~olnih z devetegamesta, kjer so bili leta 1997,
pri-lezli na {esto mesto na svetu.
Da ne pozabim omeniti re-kordnega obiska – okoli 50
tiso~obiskovalcev v petih dneh, medkaterimi so prevladovali
Italijani,[vicarji, Britanci, Rusi in Ame-ri~ani, nekaj pa je bilo
tudi Slo-vencev (a ne dovolj, da bi biliomembe vredni v
statistiki). Can-nes postavlja trende in ti so ‘enekaj let enaki –
in v vzponu –gre pa za mega jahte, kakor seimenujejo plovilca od 30
metrovnaprej.
dolgem pristani{~u ob parkuMayflower. Sicer je glede mno-‘i~nih
obiskovalcev morda boljzanimiv za Francoze, ki ‘ivijo naseveru, saj
so zgodovinskovajeni, da se da s francoske obalena angle{ko (in
obratno) ‘epriveslati, pa vendar. Southamp-ton je najve~ja evropska
razstavaza plovila, razstavljena v vodi, nakaterem pri~akujejo kar
130
tiso~ obiskovalcev. In kot pravijoorganizatorji, ena najbolj{ih
pri-lo‘nosti, da vidite plovila v na-ravnem okolju ... Ne vem
sicer,po ~em se to »naravno okolje« vSouthamptonu tako silno
razli-kuje od na{e Izole, ampak pusti-mo tr‘enju sicer humornih
Oto-~anov malce svobode.
Res pa je, da se v Southam-ptonu razstavlja 850 plovil (300jih
je v vodi), med katerimi jenajve~ja 28,7 metra dolga tri-motorna
mega jahta Sunseeker95 Predator (na morju pravza-prav nima prave
primerjave),najdra‘ja pa njena sestra, 3,3milijona funtov vredna
28,1-metrska mega jahta Sunseeker94, najcenej{i pa je 535
funtovvreden dvometrski ~olni~ J. E.P Marine (kar je manj, kot je
stalmoj pes, afganistanski hrt, zakaterega sem dala 600
funtov).
Tradicionalno je salon na-menjen javnemu razkazovanjunajnovej{ih
modelov in dizaj-nov jadrnic in motornih ~olnov.Prikazujejo se
ladjevja jutri{-njega dne, in kar je najpo-membneje, kupci lahko
izko-ri{~ajo ugodnosti popustov, kiso tako zna~ilni za vse sejme.In
ni vrag, da med 600 razstav-ljavci ne bi na{li kak{nega pova{em
okusu. No, Southamp-ton ste ‘e zamudili, ampak predvami je ‘e ta
mesec {e dovoljdrugih salonov.
Sprehod po jesenskih sejmih
Jesenski navti~nisejmi – razstave sanj
September je mesec, ko se odprejo mnogi sejmi pod
pokroviteljstvom Mednarodnefederacije organizatorjev navti~nih
salonov (IFBSO). Med njimi so tudi nekaterinajbolj znani saloni v
letu – salon v francoskem Cannesu, ki mu sledi legendarnisalon v
britanskem Southamptonu in na koncu {e nem{ki Friedrichshafen ter
naza~etku oktobra italijanska Genova. Saloni, ki so znani po tem,
da postavljajotrende. In trend, ki je ‘e nekaj let v ospredju, so
mega jahte. No, navtiki pa imajotudi enega ve~jih elektronskih,
spletnih sejmi{~.
Interboot – 42.salon vodnega{porta v Friedrichs-hafnu
(IFBISO)
Medtem so Nemci malcebolj prizanesljivi in so svoj sa-lon v
Friedrichshafnu, ki – mi-mogrede – {e traja (do 28. sep-tembra),
postavili na 20. sep-tember. Na salonu, ki so ga po-imenovali
Interboot, v 12 dvo-ranah razstavlja prek 700 raz-stavljavcev iz 28
dr‘av. Kot drug-je lahko na njem vidite vse, karima kakr{nokoli
povezavo z vo-do in vodnimi {porti (s poudar-kom na zadnjem). In
vse in vvsem se lahko tudi preizkusite nakraju samem.
Sicer pa tudi Nemci obljub-ljajo nekaj svetovnih premier navodi
... ~eprav bodo slovenski
navti~ni navdu{enci ta ~as ver-jetno raje porabili za ogled
nav-ti~nega salona v Izoli.
43. mednarodnisalon navtike vGenovi (IFBSO)
Salon v Genovi bo odprt od4. do 12. oktobra in ‘e zdaj
za zabavno ~olnarjenje pa vse doluksuznih jaht. Salon je –
mendatudi zaradi idili~nega okolja fran-coske Azurne obale – znan
potem, da se na njem za navtikonavdu{i veliko novih privr‘en-cev in
tako navti~na industrijavsako leto dosega 10-odstotnorast pri
prodaji. V letu 2002 je topomenilo, da so prodali za skoraj
35. navti~ni salon vSouthamptonu(IFBISO)
Salon v Cannesu se {e nikon~al, ko se je 12. septembra(zaprt je
bil 21.) malce zahrbtnoodprl drugi legendarni navti~nisalon v
Evropi, tisti v britanskemSouthamptonu, na dva kilometra
napoveduje znatno nalo‘bo mi-nistrstva za okolje, ki bo vsak~as
pristani{~u nakazalo 22 mi-lijonov evrov za razvoj
navti~neindustrije, ki je v Italiji velikegapomena. Dela se bodo
za~elakonec tega ali v za~etku leta2004, tako da bomo drugo
letopri~e {e obse‘nej{emu, lep{e-mu in {e modernej{emu
44.navti~nemu salonu. To pomeni,da bodo pristani{~e pove~ali zapet
tiso~ kvadratnih metrov.No, da pa ne bomo hvalili samoFrancozov,
povejmo, da je rastv prodaji do‘ivela tudi italijan-ska navti~na
industrija, {tevilkaprodaje se giblje do dve mili-jardi evrov.
-
Finance NAVTIKA oglasna priloga SEPTEMBER 200326
Postati navtik je danes nekaj tako priljubljenega, da so
podjetja,ki se ukvarjajo s prodajo ali sposojo ~olnov, pripravila
ob{irnoponudbo, s katero lahko va{e po~itnice postanejo resni~no
sanjske.V navtiko lahko vstopite na ve~ na~inov, med katerimi
prednja~itadva: nakup ali sposoja (~arter) plovila.
1. Nakup plovila zahteva ~as
Pri nakupu motornega plovila je treba upo{tevati
pomembnedejavnike, kot so ~as, sredstva in seveda sodelovanje vse
dru‘ineoziroma dru‘be. Pomembno je razmisliti in tudi preskusiti,
ali namje plovilo sploh usojeno, ali je to uresni~itev na{ih sanj,
stestiratisamega sebe, svoj in okus dru‘ine. Ko imate vse odgovore,
potemse lahko odlo~ite za nakup.
a Rabljena motorna barka
Pri rabljeni barki se je treba zavedati, da starej{i letnik
barkelahko prinese ve~ te‘av in (nemalokrat visokih) stro{kov
vzdr‘e-vanja. Sploh pa, ~e je prej{nji lastnik precenil svoj ~as in
finan~nezmo‘nosti ter plovila ni redno vzdr‘eval.
b Nova motorna barka
Pred nakupom je izredno pomembno prou~iti in na~rtovativlo‘ek
sredstev za naslednjih nekaj let – sicer se nam lahko zgodi,da po
letu ali dveh nismo dovolj finan~no mo~ni in moramo barkoprodati
»na silo«, pri tem izgubiti veliko njene vrednosti in takolepa
dejavnost, kot je navtika, se nam lahko po nepotrebnemzameri.
^e ste navdu{enec in si lahko kadarkoli vzamete dovolj ~asaza
navti~ne u‘itke, pri tem pa vas ne motijo stro{ki za drage (anujne)
storitve, ki so povezane s plovilom, kot so denimo marine,
3. ^ARTER MENED@MENT
Navti~ni turizem je seveda zaradi izrednega zanimanja ponudil{e
tretjo mo‘nost – ~arter mened‘ment. Tako se imenuje dejavnost,ko
barko kupite in jo oddate v najem ~arterskemu podjetju. Ta
jovzdr‘uje in oddaja naprej, vam pa omogo~i, da jo uporabljate
zunajvrhuncev sezone, a v tednih, ko je na morju najlep{e, stro{ke
vzdr‘e-vanja in tudi ve~ji del stro{kov nalo‘be pa vam krije
prihodek od~arterja. V tem primeru je zelo pomembno, da izberete
pravo, zau-panja vredno in uveljavljeno ~artersko podjetje, ki bo
za plovilo dobroskrbelo.
Kakorkoli ‘e, ~arter oziroma najem motornega plovila je
vse-kakor pametna re{itev, ki ima mnogo prednosti. Ne le, da vam
nitreba pla~evati celoletnega vzdr‘evanja plovila, pomembno je
tudito, da se lahko prepri~ate, ali je tovrstno pre‘ivljenje
po~itnic splohpisano vam na ko‘o. Poleg tega znajo ~arterska
podjetja, ki se
Na po~itnice z motorno jahto
servisi za vzdr‘evanje, ~i{~enje; ~e vas ne moti padec cene
plovilain to, da je treba plovilo ~ez nekaj let po tej ni‘ji ceni
tudi prodati(kar vzame veliko truda in ~asa) – potem seveda sodite
v skupinolastnikov plovil.
2. Charter za dvotedenski u`itek
^e pa ste navdu{enec, a nimate dovolj ~asa, da bi se ukvarjaliz
vzdr‘evanjem, in se vam zdijo stro{ki vzdr‘evanja pretirani
(tudizaradi ~asa), potem sodite v skupino, ki se ji zdi bolj
smiseln najem.Barko torej najamete, jo uporabite, pla~ate in nato
(do naslednjihpo~itnic) z njo nimate ve~ nikakr{nih stro{kov.
Zaradi prve in drugeskupine pa se je navti~ni turizem sploh
razvil.
Ste morda med tistimi, ki poletja {e niso pre‘ivljali na motorni
jahti? In morda med tistimi, ki menijo, da je toprete‘ko, predrago,
prenaporno? No, ni~ od tega ne dr‘i. Danes vse ve~ u‘ivalcev
‘ivljenja prisega na navti~niturizem. Ne le zato, da so na morju,
ampak predvsem zato, da so, kjerkoli na morju ‘elijo. Da se lahko
odpeljejo,kamorkoli jim po‘eli srce, na {e tako oddaljeno oziroma z
obale te‘ko pristopno pla‘o, sami si izbirajo zalive, kjerbodo
pre‘iveli dan, in s svojimi najbli‘jimi zve~er u‘ivajo v son~nem
zahodu, vonju po morju in dobrem vinu. Ja,pre‘iveti po~itnice na
plovilu je nekaj najlep{ega, in kdorkoli se za to odlo~i enkrat, je
prepri~an za vselej.
BNC Int.Matja‘ Av{i~
Vir
: B
NC
Int
.V
ir:
BN
C I
nt.
ukvarjajo predvsem s ~arterjem motornih plovil (med njimi
pokakovosti kar vidno iztopa BETA CHARTER, d. o. o., iz
Suko{ana)dobro poskrbeti za vsakega gosta, tudi ~e ta {e ni najbolj
ve{~upravljanja motornega ~olna. Omenjeno podjetje je v svojo
flotovklju~ilo le kakovostne in za ~arter primerne jahte, ki so
dobroopremljene in vam omogo~ajo varno pre‘ivljanje po~itnic na
mor-ju. Jahte so novej{e z dizelskimi motorji novej{e generacije,
kiporabijo bistveno manj goriva kot stari benzinski motorji. A o
temnekoliko ve~ prihodnji~.
Zbli`anje ^loveka, Narave in Kulture
Za konec bi {e dodal, da je na{a ‘elja kot enega izmed
novej{ihpodjetij za oddajo motornih jaht na Hrva{kem zbli‘ati
~loveka,naravo in kulturo. Na{e ~arterske baze so v marinah
Dalmacija,Bibinje-Suko{an blizu Zadra in v srcu Dalmacije, ki je
najbolj{aza~etna to~ka za obisk znamenitih narodnih parkov Hrva{ke
–oto~ja Kornati in reke Krke z njenimi neverjetnimi slapovi.
Na{a naloga je izbrati najbolj{e motorne jahte v kategoriji med9
in 12 metri, ki bodo gostom zagotavljale hkrati najve~je udobjein
zasebnost. Vse jahte so opremljene z motorji nove generacijeVolvo
Penta Diesel z zelo var~no porabo goriva in – kar je najpo-membneje
– so tehni~no brezhibne.
-
SEPTEMBER 2003 oglasna priloga Finance NAVTIKA 27
@e od malih nog zaljubljen v morje
Njegovo navdu{enje nad morjem in jadranjem se je za~elo ‘ev
otro{kih letih in se z leti samo {e stopnjevalo. Pri {estnajstih
jeza~el graditi svojo prvo jadrnico, ki je ni dokon~al, saj si je
rajekupil novo, napol kon~ano, in jo izdelal do konca ter za~el
tudijadrati. Leta 2000 pa je za~el uresni~evati svoj ‘ivljenjski
cilj. Samje sodeloval tudi pri izdelavi jadrnice, ki je ime
Slovenije poneslav {irni svet. Opremljena je z vsemi
najmodernej{imi elektronskiminapravami, nanjo lahko spravijo
polletno zalogo hrane in pija~ein z vidika udobnosti je skorajda
popolna. Glede samega jadranjani imel prevelikih pri~akovanj, zato
je toliko ve~ dobil.
Jadranje je romantika
Pravi, da je glasba ljubezen, jadranje pa romantika. In ko se
tidve stvari zdru‘ita – nastane poezija. Kombinacija modrega nebain
sinjega morja, do koder se‘e pogled, ter vsa veli~astnost
morskih
Olimpijske igre 2004
Na olimpijskih igrah v Atenah 2004 bodo veljali novi
olimpijskiin jadralni razredi. Na jadrnicah s fiksno kobilico pa
bodo lahkonastopale tudi ‘enske. [tevilo olimpijskih razredov sicer
ostaja enako,zato pa se je moral umakniti Soling. Na glasovanju ga
je namre~ stremi glasovi ve~ premagala Zvezda in tako ostala
olimpijski razred.Kar zadeva izbor jadralne deske, bo tudi
naslednje leto ostal olimpijskirazred Mistral One-Design.
Tako so olimpijski razredi za Atene 2004 naslednji: jadranje
nadeski mo{ki – Mistral One-Design, jadranje na deski ‘enske –
Mis-
globin. Jadranje ~loveka navda z neverjetnim ob~utkom
brezmejnesvobode, in ko enkrat za~uti to svobodo, jo ‘eli oku{ati
{e in {e.To je tudi pravi {port za romantika, najljub{i del
jadranja zanj sove~eri, ko se zasidrajo v zalivu in ob mirnem morju
opazujejoluno in zvezde, si pe~ejo prej ujete ribe in ob soju sve~
u‘ivajo vkozar~ku vina. To so nepozabni dogodki, ki ga napolnijo z
novimi,{e neodkritimi dimenzijami.
Treba je vedeti, kdaj odnehati
V{e~ so mu lepe stvari v ‘ivljenju, ki so v~asih
nedosegljive,kar pa ne pomeni, da si jih ne bi smeli zastaviti za
cilj. ^e muzastavljeno ne bi uspelo, bi razo~aral predvsem samega
sebe, zatoje v projekt vlo‘il vse sile. Uspeh je ob tako mo~ni
‘elji neizogiben.Vendar se dobro zaveda, kdaj je treba odnehati.
Meni, da bijadrnico, ~e mu vremenske in druge razmere ne bi
omogo~ale ob-plutja Antarktike, obrnil. V tem primeru cilja sicer
ne bi dosegel,bi pa vseeno zmagal. Ni namre~ treba dose~i cilja za
vsako ceno,
Slovenci in navtika
RomanKvaternik –romanti~ni
jadralskizanesenjak
Uspe{nost ‘ivljenja nekega ~loveka lahko merimo z ve~ med seboj
povezanimi dejavniki, kot so znanje, izku{nje,sposobnosti,
iznajdljivost in drznost. Romanu Kvaterniku lahko pripi{emo prav
vse, {e najbolj pa izstopa zadnji,to je drznost oziroma pogum. Po
srcu in du{i nepobolj{ljiv romantik je neustra{en mo‘, ki je
izpeljal za marsikoga{e v sanjah neuresni~ljiv projekt. Skupaj z
‘eno in dvema otrokoma ter preostalo posadko se je odpravil na
ve~kot triletno jadranje okoli sveta. Mladostna ‘elja prepluti vse
svetovne oceane, osvojiti hladno Antarktiko innajju‘nej{a rta Cape
Horn in Cape Town se je uresni~ila s projektom Horn 2000. Bili so
prva slovenska navti~naekspedicija na Antarktiko in prva slovenska
jadrnica, ki je obplula rt Horn, pa tudi prvi slovenski navti~ni
projekt{olanja na daljavo prek interneta.
temve~ ve~ {teje zmaga v psiholo{kem pomenu. Da ~lovek ve,kdaj
odnehati. To je zmaga ~lovekovega lastnega jaza nad egom.
^lovek, ki se odlo~i za tak{en podvig, mora biti nekaj
poseb-nega. Vendar pa zanj ta projekt pomeni ogromno obveznost
dovse slovenske dru‘be in tudi do navti~ne skupnosti zunaj
Evrope,saj je imel veliko pokroviteljev iz tujine.
Jadranje postaja presti‘en {port
Opa‘a, da je v zadnjih letih jadranje postalo preve~
presti‘en{port. Med tistimi, ki se odlo~ajo zanj, je namre~ vse ve~
takih,pri katerih bolj prevladuje presti‘na komponenta in premalo
aliskoraj ni~ ljubiteljska, kar se mu ne zdi prav. Tisti, ki gre v
navtikozaradi presti‘a, si ponavadi kupi motorno jadrnico in tako
ne izkusitistega pravega ob~utka, ko ti veter dolo~a hitrost in
smer.
Novim morskim vragolijam naproti
Z vrnitvijo v Slovenijo pa se njegove morske vragolije {e
zdale~niso kon~ale, v mislih ima {e kar nekaj projektov, zdaj pa se
bonekaj ~asa ukvarjal s stvarmi, ki so tri leta mirovale. Poskusil
sebo v svetu nepremi~nin, ukvarja pa se tudi s pridobivanjem
dovo-ljenj za delo in bivanje vsem zainteresiranim v Kanadi. Potem
pabo verjetno spet razpel jadra in odplul novim dogodiv{~inam
nap-roti. Torej, ~e si ~lovek ne~esa res mo~no in iz srca ‘eli in
je za topripravljen premagati vse ovire, mu bo prav gotovo uspelo.
Ro-man Kvaternik je ‘iv dokaz, da to dr‘i.
[portne noviceMesec september je bil v navtiki, tako za
{portnikekot druge navdu{ence, vedno nekaj posebnega. Jenamre~
najbolj napolnjen z dogodki in regate sisledijo druga za drugo.
Trenutno jih najve~ poteka naprelepi obali Sicilije (Costa
Smeralda). Tam je bilnajprej legendarni rally veteranskih bark
Prada,pravkar se je kon~ala regata Maxi Yacht Rolex Cup,ob tem pa
{e regata Capri-Porto Cervo-Capri, sledil jije Grand Soleil Cup, v
Portu Cervu pa se je kon~alotudi svetovno prvenstvo IMS 600.
Skratka, ~e ste bilipo naklju~ju na po~itnicah na Siciliji, ste
imeli kaj videti.
tral One-Design, ve~trupec – Tornado s spinakerjem in
dvematrapezoma, enosed ‘enske – Europe, dvosed ‘enske – 470,
dvosedmo{ki – 470, enosed mo{ki – Finn, dvosed »open« – 49er,
enosed»open« – Laser, »Keelboat« dvosed mo{ki – Zvezda,
»Keelboat«‘enske – Yngling. V razredih »open« lahko nastopajo tako
mo{kikot ‘enske in me{ane posadke, »Keelboat« pa so jadrnice s
fiksnokobilico in balastom na kobilici.
Svetovno prvenstvo ISAF 2003 v Cadizu
V [paniji poteka svetovno prvenstvo za vse olimpijske razrede,ki
pravzaprav pomeni vstopnico na olimpijske igre v Atenah pri-hodnje
leto. V razredu Finn se je tretje regate udele‘ilo le
sedemtekmovalcev, ve~ina s samega vrha svetovne jakostne
lestvice.Zmagal je Ben Ainslie, na{ Ga{per Vin~ec pa je na koncu
zasedel~etrto mesto. V kategoriji 470 je v tretji regati tekmovalo
54 posadk,tudi tu je bila ve~ina visoko uvr{~enih na svetovni
lestvici. Zmagalaje {panska posadka Martinez in Wood, na{a posadka
v sestaviToma‘ ^opi in Davor Glavina je bila 21., ‘enska posadka
VesnaDekleva in Klara Mau~ec pa je zasedla 32. mesto. Teja ̂ erne
se jepo {estih kvalifikacijskih regatah v kategoriji enosed
Europeuvrstila na odli~no 12. mesto ter se tako prebila do finala,
kjer sije s kon~nim 10. mestom priborila vstopnico za Atene 2004.
Poslabem za~etku se je svetovno prvenstvo za slovenske
predstavnikedobro kon~alo.
Manuard je kon~nopremagal McKeeja
Ko je Sam Manuard, 32-letni Francoz,ki je na mednarodni regati
kategorije MiniTransat (6,5 metra dolge mini jadrnice)jadral v
prototipu, ki ga je oblikoval sam,prepeljal ciljno ~rto v
Lanzaroteju na Ka-narskih otokih in tako v 9 dneh 5 urah 8minutah
in 41 sekundah kon~al tekmo-vanje, dolgo 1.350 milj, je vedel, da
je prvi.Njegov ve~ni tekmec, Jonathan McKee, jev svoji barki, ki jo
je oblikoval Britanec Simon Rogers, na drugomesto pri{el {ele tri
ure pozneje. No, pred njim se je izmuznil {eNovozelandec Chris
Sayer, ki pa na McKeejevo sre~o ni bil uradnoprijavljen. Manuard je
svoje zadnje minute, preden je zajadral v cilj,komentiral: »Moja
barka je izredna, in kot ka‘e, je hitrej{a inmo~nej{a od
McKeejeve.« ̂ eprav je bil McKee razo~aran nad drugimmestom, pa je
prepri~an, da je bila dirka dobra, saj je povedal:»Navkljub vsemu
sem kar zadovoljen s svojo uvrstitvijo. Padel semv brezvetrno
luknjo in prav ni~ nisem mogel storiti.«
Armel Tripon, zmagovalec Transgascogne in drugouvr{~eni
vtekmovanju Transat Prologue, je nekako ohranil tretje mesto,
~epraviz brezvetrja ni mogel dolgih {est ur. »Na koncu je bilo
te‘ko, a semzadovoljen s kon~nim rezultatom, predvsem pa z
delovanjem svojebarke.« Na regati je nastopilo 70 mini jadrnic Open
Class.
Foto
: Rom
an H
ofm
ann
Foto
graf
ije:
ISA
F W
orld
New
s
-
Finance NAVTIKA oglasna priloga SEPTEMBER 200328
Sredi septembra je v Sloveniji potekala prva Diplomatska
rega-ta, in sicer na regatnem polju pred Izolo. Seveda je bilo to
neuradnotekmovanje za dalj{e regatne in potovalne jadrnice, na
katerem sosodelovali pomembnej{i gosti, ~lani slovenskega
diplomatskega zborater znani poslovne‘i in politiki. Poleg tega so
bili za krmili sodelujo~ihjadrnic vsi najbolj{i in najbolj znani
slovenski krmarji ter jadralci.Skratka, sobota je bila v Izoli v
znamenju pravega jadralsko-dru‘abnega dogodka.
Regate, ki jo je organiziral ,.�/!%&�0,�������� �
�/�����!�����������&), se je torej udele‘ilo kar 800
pomembnej{ih gostov,udele‘encev, jadralcev, ki so tekmovali s kar
65 plovili. Vsakatekmovalna jadrnica pa je gostila vsaj po enega
tujega diplomata,med katerimi je bilo veliko veleposlanikov. Z
Viharnikom so naprimer dirkali kar trije visoki predstavniki –
soproga irskegaveleposlanika Anne Ansbro, italijanski veleposlanik
Norberto
No, zdaj jih bomo ob~udovali tudi na zapestjih
slovenskih{portnikov. Prireditev je potekala v idili~nem okolju
klubske hi{eigri{~a za golf Arboretum Vol~ji Potok, ure pa so
pripete za kopalkenosile manekenke. Prireditev je vodil direktor
podjetja Planet SportDejan Gobec, ki je uvoznik ur Suunto, njegov
gost pa je bil HerveRiffault, predstavnik firme Suunto in vodja
prodaje za Zahodno Evropo.
Suunto ima v svoji kolekciji ure, ki so namenjene
golfistom,smu~arjem, plezalcem in drugimter seveda navtikom. Pri
podjetjuso seveda za vsako {portno discip-lino razvili ve~
razli~nih ur, vse paimajo skupno lastnost, da lastnikaoskrbujejo s
potrebnimi informa-cijami in mu pri tem znatno olaj-{ajo delo. Na
primer: med regatolahko z uro Suunto pridobite po-membne
informacije, ki vam bodopomagale pri jadranju in navigaciji.
uporabne funkcije za vsakega ljubitelja motornih jaht ali
jadrnic.Yachtman vsebuje natan~en koledar in uro z dvojnim
~asom.Preostale funkcije vklju~ujejo uporabnoenostavno logiko.
Mariner
S kompasom, barometrom,jadralnim ~asomerilcem in kole-darjem bo
Mariner nedvomno edenva{ih najzanesljivej{ih ~lanovposadke na
odprtem morju. Jevzdr‘ljiv in lahek zapestni ra~unalnik,ki je zelo
koristen za prav vsakegapomor{~aka, pa naj bo ljubiteljski
aliprofesionalni.
Regatta
To je moden model za kratke regate in rekreacijsko jadranje,ki
vklju~uje uro, jadralni ~asomerilec in digitalni kompas. Vendarpa
je Suunto Regatta tudi neprecenljivo orodjeza merjenje ~asa in
navigacijo velikihmotornih ~olnov ali manj{ih bar~ic,enako pa velja
tudi za tekmovalnaplovila. Njena lepa oblika je bilarazvita s
pomo~jo nekaterih svetovnoznanih pomorcev, ki so v ta
projektprispevali svoje znanje in izku{nje s{tevilnih svetovnih
prvenstev.
Cappello in nizozemski veleposlanik Jan Henneman, ki jih je
vposadko Velikega Viharnika – tako kot tudi druge diplomate
–dolo~il ‘reb.
Ob dolo~eni uri smo se vkrcali v barke in se odpravili na
start,nato pa zaradi popolnega brezvetrja skoraj dve uri ~akali na
mestuin pogledovali proti nebu. Poldrugo uro kasneje se je narava
regatneflote pred Izolo vendarle usmilila in naklonila nekaj
ju‘nega vetra,lahen maestral 10 vozlov, a dovolj za za~etek regate,
ki je bilarazdeljena na regatni in potovalni del.
Potovalne jadrnice so imele za polovico kraj{o progo od
tek-movalnih, zato so tekmovanje kon~ale prej. Med 38 posadkami
iz{tirih dr‘av (Slovenije, Italije, Avstrije in Hrva{ke) je
zmagalajadrnica 1��������, ki jo je upravljal /�����'�����. Drugo
mestoje osvojila /� ���� s krmarjem 1� �������$�����
(~astnimkonzulom Avstralije v Sloveniji), na tretje mesto pa se je
uvrstilaFarmoda iz Italije s krmarjem *������2�����������. Na
regatije sodelovalo tudi 27 tekmovalnih jadrnic. Najhitreje je
regatnopolje premagal 1��� ��1������ , ki ga je upravljal /��
��.���������, druga je skozi cilj prijadrala /��������� s krmarjem
3������4������, tretje mesto pa je osvojila jadrnica
5����6�5�����",ki jo je upravljal 1�����2��7��8.
»To je bil zelo pomemben {portno-dru‘abni dogodek, ki si gaje
zamislil 1� ����$�����, ~astni konzul Avstralije in ~lan JKMIPC.
Pri tem ne gre spregledati, da je enega od pokalov zmago-valcem
podelil ��������&�������, veleposlanik Italije,
trenutnopredsedujo~e dr‘ave v EU,« je povedal ~lan ~astnega
organizacij-skega odbora Diplomatske regate 2003, veleposlanik
Zdru‘enegakraljestva Velike Britanije 9���/�������. »Naj {e enkrat
pouda-rim, da ima prireditev velik dru‘abni pomen. Nekateri imamo
sicernekaj jadralskih izku{enj. Sam, denimo, sem bolj doma na
manj-{ih plovilih, tako da se bomo bolj ali manj prepustili
sposobnostim
dobrih krmarjev. Seveda so se kljub temu {tevilni diplomati
pre-skusili na morju,« je {e dodal veleposlanik Mortimer.
[tevilni gledalci na obali in na palubah spremljevalnih ladij
sotako videli lepo jadralsko predstavo.
Zve~er je bila podelitev priznanj in pokalov, na kateri je
bilnavzo~ tudi ~astni pokrovitelj regate dr. Dimitrij Rupel, nato
pa jesledil zabavni ve~er z voditeljico ������������, skupino
�������� in gostom ve~era 4�������%�������.
Organizatorjem je treba ~estitati za odli~no premierno
izvedboDiplomatske regate. In sode~ po izvrstnem razpolo‘enju
~lanov dip-lomatskega zbora, bo druga regata {e bolj mno‘i~na. Celo
soprogaameri{kega veleposlanika Johnnyja Younga, ki je tokrat z
mo‘emspremljala regato s krme motorne jahte, je dejala, da se bo
naslednjeleto brez dvoma priklju~ila kateri izmed jadralnih
ekip.
Navti~na dru‘abna kronika
Diplomatska regata 2003
Linija zapestnih ra~unalnikov zaradi razli~nih nastavitev
zado-voljuje razli~ne potrebe in ‘elje, na primer, ~e ‘e govorimo o
navtiki,da vam zagotavlja natan~nost podatkov med jadralnimi
dirkami alipa vam nudi veliko mero varnosti pri kri‘arjenju po
{irnih morjih.
Poleg hollywoodskih zvezdnikov nosijo te ure tudi
olimpijskiprvaki v jadranju, ki jim je podjetje to uro zaupalo v
preizkus. Uraje bila preizku{ena v te‘avnih razmerah in je prestala
vse teste.Fantje so uro oziroma zapestni ra~unalnik vklju~ili med
zaneslji-vega ~lana posadke. Suunto je za navtiko izdelal razli~ne
modele:
Suunto M9
To je osebni jadralski instrument,ki oskrbuje s pomembnimi
infor-macijami za jadranje, dirkanje innavigacijo. Je zelo
dragoceno orodjeza bolj{i u~inek in varnost. Pomor-{~akom pa z
zanesljivimi informaci-jami omogo~a, da se lahko osredo-to~ijo na
izbolj{anje u~inkovitosti prijadranju ali pomagajo pri
sprejemanjupravih odlo~itev. Med kri‘arjenjem vam Su-unto M9 nudi
uporabne navigacijske informa-cije in vam pomaga ohranjati pravo
smer plovila. V spomin enoteje mogo~e shraniti do 50 razli~nih
smeri in 500 ozna~enih to~k.Izra~una vam smer vetra, vas obve{~a o
nje-govih spremembah in {e mnogo drugega.Poleg tega vsebuje tudi
GPS sprejemnik,s satelitom povezan kronometer, grafi~nibarometer s
sedemdnevnim spominom inkompas.
Yachtsman
Yachtsman je {portni kronometer, ura,digitalni kompas, barometer
in jadralni~asomerilec hkrati. Poleg tega ima v svojemmodnem
aluminijastem ohi{ju {e {tevilne druge
[portniki z zapestnimi ra~unalnikiPretekli teden so se v
podjetju Planet Sport odlo~ili za izjemno akcijo – 12 slovenskim
{portnikom so podelili prav posebne ure. To seveda niso~isto
navadne ure, ampak pravi zapestni ra~unalniki, namenjeni
{portnikom, ki tekmujejo v razli~nih disciplinah, in tudi u‘ivalcem
‘ivljenjanasploh. Ure so namre~ pred kratkim postale pravi modni
hit, vidite jih lahko celo na zapestjih nekaterih zvezdnikov iz
Hollywooda.
Herve Riffault in Dejan Gobec
Fotografije: [pela Predan
Fotografije: [pela Predan