-
OKTOBER 20142014LETNIK 03 T. 05
Zveza Strojnih Inenirjev Slovenije
svetstrojnitva10
AKADEMIJA STROJNITVA 20144. mednarodna konferenca strojnih
inenirjev 2014
INENIRSTVO Razvoj in inovacije za nova delovna mesta
LJUBLJANA, CANKARJEV DOM23. OKTOBER 2014 OB 1800
-
2AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
2
KAZALO
KAZALOUVODNIK
Akademija strojnitva - oktober 2014 O ZSIS O AKADEMIJI
STROJNITVA
NAGRAJENCI 2014 Radovan Bolko Matija Fajdiga
NAGRAJENCI 2012
NAGRAJENCI 2008
NAGRAJENCI 2007
SVET STROJNITVA Restavrirani stroji in naprave Rudnika ivega
srebra Idrija
KAZALO PLAKATOV
PLAKATI
POKROVITELJI
UVODNIK
Na naslovnici: ZobnikiOdgovorni urednik: Iztok GolobiUrednica:
Andreja CigaleTehnini urednik: iga ZadnikUrednik za posterje: Ane
Sitar, Matev ZupaniIme in sede zalonika: ZSIS, Karlovka cesta 3,
1000 LjubljanaLeto izida publikacije: 2014Leto natisa ali izdelave
publikacije: letnik 03, t. 05Tiskarna: Alfagraf d.o.oInformacije so
tone v asu tiska. Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.
Svet strojnitva (ISSN-2350-3505), revija, je vpisana v razvid
medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno
tevilko 872. Revija je brezplana za lane Zveze strojnih inenirjev
Slovenije, podjetja, izobraevalne ustanove in drugo zainteresirano
javnost na obmoju Republike Slovenije.
Objavljeni avtorski prispevki v promocijskem delu revije Svet
Strojnitva izraajo mnenja in stalia avtorjev in ne izraajo nujno
tudi mnenja urednikega odbora ali izda-jatelja. Avtorske pravice za
revijo Svet strojnitva so last izdajatelja. Uporabniki lahko
prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, ob
pisnem so-glasju izdajatelja.
Revija Svet strojnitva je dosegljiva tudi na inter-netni strani
v elektronski obliki pod www.zveza-zsis/svetstrojnitva.Copyright
Svet strojnitva.
4
6
12
16
5
82
18
2224
6
13
14
10
2
Akademija strojnitva oktober 2014
Strojnika stroka s svojo v prihodnost usmerjeno dejavnostjo
pomembno prispeva k tehnolokemu napredku in dvigu dodane vrednosti
slovenskega gospodarstva, uinkovito ustvarja in ohranja delovna
mesta ter pomembno
prispeva k trajnostnim ciljem EU in Slovenije. Zveza strojnih
inenirjev Slovenije e 53 let uinkovito povezuje posameznike in
organizacije iz akademskega, industrijskega, upravljavskega podroja
ter javne sfere. Hkrati tudi tvorno skrbi za soitje med
generacijami in promovira vrhunske inenirske doseke na domaem in
tujem triu.
Akademija strojnitva zdruuje slovensko inenirsko mo v prijeten
dogodek.
S spotovanjem,
prof. dr. Iztok Golobi predsednik ZSIS
-
3AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
AKADEMIJA STROJNITVA 20144. mednarodna konferenca strojnih
inenirjev 2014
INENIRSTVO Razvoj in inovacije za nova delovna mesta
LJUBLJANA, CANKARJEV DOM23. OKTOBER 2014 OB 1800
ZVEZA STROJNIH INENIRJEV SLOVENIJEWWW.ZVEZA-ZSIS.SI
PROGRAM
HIMNA
FILM: TehnIkI spoMenIkI po sLovenIjI
poZDRAvnI nAGovoRI
GLAsBenI vLoek: evA hRen
FILM: MoZAIk uspenIh poDjeTIj
poDeLITev nAGRADnAGRADA ZA GLoBALno pRoDoRnosT
sLovenskeGA InenIRsTvA
nAGRADA IvLjenjsko DeLo
GLAsBenI vLoek: pushLuschTAe
okRoGLA MIZA
PROGRAM
-
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
4
ZSIS - ZVEZA STROJNIH INENIRJEV SLOVENIJEPredhodnica Zveze
strojnih inenirjev Slo-venije je Zveza strojnih inenirjev in
tehnikov Slovenije (ZSITS). Ustanovljena je bila leta 1961 na
pobudo prof. Alberta Strune. e takrat
je ZSITS dobila organizacijsko strukturo - obliko povezave
krajevnih in strokovnih drutev v krovno Zvezo. V letu 2002 se je
Zveza strojnih inenirjev in tehnikov preimenovana v Zvezo strojnih
inenirjev Slovenije (ZSIS), pri emer se je status vseh lanic Zveze
ohranil.
Danes ZSIS zdruuje pod svoje okrilje 15 lanic. Zveza strojnih
inenirjev Slovenije samostojno ali prek svojih lanic sodeluje z
izobraevalnimi, raz-
vojnimi in raziskovalnimi organizacijami, z zborni-cami in
drugimi organizacijami in institucijami.
Zveza strojnih inenirjev Slovenije za namene pospeevanja in
uveljavljanja strojne stroke in strokovnosti sodeluje tudi z
drugimi zvezami in organizacijami izven meja Slovenije. Vizija
Zveze je postati in obdrati prepoznavno vlogo stroke, prakse in
znanosti na podroju strojnitva in vseh iz tega razvitih
podroij.
Poslanstvo Zveze je promocija, razvoj, izobraevanje in izmenjava
izkuenj med drutvi in njihovimi lani s pomojo organizacije
posve-tovanj, konferenc izobraevanj, delavnic ter nene-hnim
informiranjem in sledenjem tehninega in tehnolokega razvoja
dejavnosti v okviru bogatega podroja strojnitva.
RAZVITO V SLOVENIJIProjekt Razvito v Sloveniji - Created in
Slovenia je projekt, ki je namenjen spodbu-janju ustvarjalnosti in
predstavitvi tehninih dosekov sloven-skega prostora in je bil
realiziran v okviru Slovenske inenirske zveze (SIZ). Pri
zagotavljanju dela so se upotevala naslednja izhodia:
- vsak narod mora poleg lepote naravnih bogastev svoje deele v
borbi za svojo nacionalno integ-riteto promovirati svoje tehnine
doseke in posa-meznike;
- v slovenskem prostoru, je podobno kot v svetu, priblino 2 %
vrhunskih znanstvenikov. Naa tehnina dediina je izjemno bogata, a
al pre-malo prepoznavna, zato je izjemno pomembna njena promocija,
da podkrepimo drubeni interes
za inovativno ustvarjalno delo z visoko dodano vrednostjo;
- potrebno je spodbujati interese mladih za nara-voslovne in
tehnine znanosti. Za vejo privlanost naravoslovja bi bilo potrebno
temeljito spremen-iti metode pouevanja in vpeljati pouk
naravo-slovnih predmetov, ki bo temeljil na raziskovanju. Pri
pouevanju tovrstnih predmetov je potrebno opustiti dosedanje metode
pouevanja, ki izha-jajo predvsem iz deduktivnega pristopa oziroma
splonih stali, in v pouk vpeljati aktivno uenje, pri katerem uenci
do znanja pridejo sami s pomojo praktinih vaj in poskusov. S
samostojnim odkrivanjem naravoslovnih zakonitosti bi uitelji pri
olarjih zbujali sposobnost opazovanja, logino sklepanje in
inovativnost.
Celoten projekt predstavljen po posameznih slovenskih obmojih,
smo razdelili na enakovredna podroja in sicer: Naa tehnina dediina,
Sloven-ski znanstveniki in njihova dela, Uveljavljeni izdelki
slovenskega gospodarstva in Inovativni izdelki slovenskega
gospodarstva.
O ZSIS O AKADEMIJI STROJNITVA
-
5AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
prof. dr. BRANKO IROK, dekan Fakultete za strojnitvo, UL
O AKADEMIJI STROJNITVA
Strojni inenirji smo bili in smo tesno povezani s tehnolokim
razvo-jem slovenske drube. V sredini prejnjega stoletja je rast
sloven-ske strojegradnje, ki je predstavljala hrbtenico drubenega
razvoja, temeljila na strojni stroki. Strojni inenirji
so bili povezani z ustanavljanjem vseh pomemb-nih firm, ki so
dale podlago razvoju Slovenije na splono. Temu je ob osamosvojitvi
Slovenije sledila
NEJC MEDVED, Predsednik SFS v . l. 2013/2014
O AKADEMIJI STROJNITVA
tudentski svet Fakultete za strojnitvo (SFS) je organ Fakultete
za strojnitvo, ki obravnava in sklepa o vpraanjih s tudijskega
podroja, ki so pomembna za tudente.
Vsekakor podpiramo dogodke, kjer se sreajo tudenti, akadem-ska
sfera in podjetja
tranzicija in z njo povezano razpadanje velikih industrijskih
kompleksov. To je bil eden od tejih obdobji nae stroke, ki se
zakljuuje. Odpirajo se nove monosti razvoja, kjer se ponovno vidimo
s svojo kreativnostjo in smelostjo kot nosilci raz-voja. Trdim, da
smo uspeni, saj je rastoi izvoz slovenske industrije tesno povezan
z naimi znanji in naim prizadevanjem. Ne nazadnje bi elel
poudariti, da je tako kot v preteklosti tudi danes s temi
prizadevanji povezana naa hia, Fakulteta za strojnitvo. S svojim
pedagokim in raziskoval-nim potencialom opraviujemo svoj obstoj in
ob tem teimo k veji kakovosti in prepoznavnosti v domaem in tujem
okolju.
s podroja strojnitva. Menimo, da je Akademija strojnitva
enkratna prilonost tudi za tudente, saj je to prilonost za nova
poznanstva.
Predvsem pa si tudenti elimo ve taknih dogod-kov, saj tako
vidimo, v katero smer gre slovenska strojnika stroka.Vedno smo na
voljo za sodelovanje pri podobnih dogodkih.
O ZSIS O AKADEMIJI STROJNITVA
-
6AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
LETONJI NAGRAJENEC
NAGRADA ZA GLOBALNO PRODORNOST SLOVENSKEGA INENIRSTVA
RADOVAN BOlKO, predsednik uprave koncerna Kolektor
Karierna pot Radovana Bolka je tesno povezana s Kolektorjem.
Zaela se je leta 1976, ko je dobil kadrovsko tipendijo za tudij na
Fakulteti za strojnitvo. Prvega marca 1981 se je zaposlil in po
vmesni enoletni prekinitvi zaradi sluenja vojakega roka leta 1983
zakljuil pripravnitvo. Nato je opravljal dela s podroja tehnologije
preanja in brizganja ter kasneje tudi konstruiral naprave in
orodja. Leta 1989 je na osnovi internega razpisa zasedel mesto
vodje sektorja zagotavljanja kakovosti in s tem postal lan
poslovodstva Kolektorja. Tej funk-ciji je bila kasneje dodana e
odgovornost za Divizijo C, dokler ni leta 2004 prevzel
odgovor-nosti za razvoj novih (nekomutatorskih) programov in
kasneje dobil tudi status namestnika predsednika. Od leta 2009 je
bil na poloaju glavnega izvrnega direktorja. S 1. oktobrom 2014 je
prevzel mesto predsednika uprave koncerna Kolektor.
1. Ste inenir strojnitva. So to dobre predpostavke za uspeno
poslovno pot?
Strojnika izobrazba ima precejnjo irino, esar se sami strojniki
niti ne zavedamo. Ta izobrazba te naui kompleksnega razmiljanja,
loginega sklepanja in tudi povezovanja informacij. e ta
znanja nadgradimo z ekonomskimi in poslovnimi znanji, ki jih
inenir pridobi v podjetju, nastane kombinacija, ki zagotavlja
uspeh. Koncern Kolek-tor to potrjuje s tem, da smo strojniki zelo
moni, saj ima velika veina zaposlenih na vodstvenih poloajih
strojniko izobrazbo.
NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014
-
7
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
2. Kako vidite globalno prodornost inenirstva?
Tako, kot jo izvajamo v koncernu Kolektor. Smo tehnoloko
podjetje, ki gradi izdelke in reitve na tehninem znanju, kar je za
nas edini pravilni cilj. Osnova je tehnika, izdelki in reitve pa
morajo biti drugani, bolji od konkurence. S takimi izdelki, z
dobrimi proizvodnimi procesi, z inovativnimi idejami in s pravim
pristopom mora gledati v svet in biti tudi zanj odprt, to je osnova
za globalno prodornost.
3. Ena izmed vaih izjav je bila: e eli uspeti, mora stalno
razmiljati, kaj bo ez pet, deset let.
Mi smo usmerjeni v prihodnost! e ne razmilja od 5 do 10 let
vnaprej, si e danes zaostal, kajti vsi razvojni cikli se
realizirajo v tem obdobju. To ni enostavno, stalno je treba
spremljati megatrende ter biti pozoren na kupce in konkurenco, temu
reemo Outside View. Na drugi strani pa je treba stalno razvijati in
prilagajati tudi notranje procese (Inside View), to so kompetence
podjetja, kadri, razvojni in trni projekti, proizvodni procesi, ter
delati za prihodnost. Mislim, da lahko le tak model zagotavlja
vzdrno dolgorono rast podjetja.
4. Lahko izpostavite eno prelomnico, ki je bila kljuna na vai
karierni poti.
Trdim, da je najveja prelomnica, ki je morda v Sloveniji premalo
poznana, da je koncern Kolektor s pomojo odlinih kadrov s podroja
poslovnih in inenirskih ved presegel svojega bivega nemkega
lastnika ter ga na koncu odkupil in postal njegov lastnik to je
kljuen in edinstven dogodek zame in za koncern Kolektor.
5. Koncern Kolektor je zavezan napre-dku, razvoju in inovacijam.
Ali so ino-vacije glavna gonilna sila za dosego vije dodane
vrednosti?
Brez inovacij ni uspeha. Zelo podpiramo inovativno dejavnost
inovativno, ne inventivno. Smo aktivni na podroju mnoine inovativne
dejavnosti, v kat-ero vkljuujemo im ve naih zaposlenih. tevilo
inovativnih predlogov se vsako leto poveuje, sedaj se e pribliamo
tevilki 2000 na leto. Na dru-gi strani pa so pomembne predvsem
prebojne ino-vacije, nove ideje, sodelujemo z naimi kupci in se z
njimi povezujemo pri razvoju tu smo drugani od drugih, predvsem od
vzhodne konkurence. To je naa strategija, to je na uspeh.
6. Je inovativnost glavna konkurenna prednost Kolektorja?
Je, pri emer moram poudariti naslednje: ko govo-rimo o
inovativnosti, ne govorimo le o tehnikem podroju, ampak tudi o
inovativnosti na triu, pri poslovnih modelih in organizaciji. Leta
2009 je bila zadnja reorganizacija podjetja, kajti vsak poslovni
subjekt mora obasno zamenjati tudi poslovni model. S tem se zadeve
prevetrijo in postavijo na vijo raven. Mi to delamo sistematino,
pregledno in evolutivno.
7. Va proizvodni program temelji na treh stebrih, vsi so dovolj
trdni, kateri pa je najmoneji?
Nedvomno je najmoneji steber oziroma divizija Komponente in
sistemi, ki se naslanja predvsem na avtomobilsko industrijo.
Izdelki za mobilnost imajo najdaljo zgodovino v Kolektorju in od tu
izhaja tudi na paradni produkt, to je komuta-tor, s katerim
pokrivamo ve kot 15 odstotkov svetovnega tria. Drugi steber, ki
pridobiva na pomenu in vidimo v njem izziv, je Energetika in
industrijska tehnika. Tu gre predvsem za podroje elektroenergetike,
kjer se ob odlinih izdelkih, kot so transformatorji in turbine,
spogledujemo tudi s sistemskimi reitvami oziroma reitvami na klju.
Tretji steber Stavbna tehnika in oprema za dom e ni dokonno
oblikovan, dodajamo mu nove kom-petence, a bo verjetno treba
razmisliti o novem poslovnem modelu.
NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014
-
8AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
8. Strojnitvo se razvija in prilagaja tehnolokim spremembam ter
s tem vpliva na drubo. Bi lahko rekli, da je strojnitvo drubeno
odgovorna dejavnost?
Seveda je. Zame je najveja drubena odgovornost zagotavljanje
kakovostnih delovnih mest. Ko razvija in proizvaja dobre produkte z
visoko dodano vrednostjo, ki so prepoznavni na domaem in tujem
triu, dejansko gradi osnovo za celo drubeno piramido.
9. Kako v Kolektorju skrbite za nova delovna mesta?
Kolektor je eden najboljih zaposlovalcev v Sloveniji, kar pa
glede na politiko in obremenitev pla ni enostavno. Mi moramo
slediti naim kupcem, ki se selijo na podroja s poceni delovno silo,
z nijo obre-menitvijo dela in vejo fleksibilnostjo. Tudi mi se
us-merjamo v to smer, ampak kljune dejavnosti, kot so razvojni,
trni, finanni in kljuni odloitveni procesi ostajajo v Sloveniji. S
tem omogoamo slovenskemu znanju, da ostaja in se razvija v
Sloveniji in, kar ni nepomembno v podjetju, s slovenskim
lastnitvom. Stalno iemo ljudi, ki bi v tej zgodbi eleli
sodelo-vati, a seveda je prostor le za najbolje!
10. S 1. oktobrom 2014 ste postali predsednik uprave koncerna
Kolektor. Ali nartujete korenite spremembe ali nadaljujete po
utrjeni poti?
Nadaljujem po utrjeni poti. Moj predhodnik gospod Stojan Petri
je pripeljal ta koncern na to raven, kjer smo sedaj. Poslovni
model, ki ga je gradil z nao pomojo, kajti timsko delo je pri nas
zelo cenjeno, je uspeen, zato bomo z njim nadaljevali. Prvi oktober
ni nek straen mejnik, imamo jasno postavljene cilje, vizijo in
vemo, po kateri poti gremo.
11. Kakni so narti za prihodnost, na primer do leta 2020?
Treba je biti smel, prodoren, treba si je upati na cilj je, da
ez 10 ali morda e 8 let doseemo pomembno mejo milijardo evrov
prometa, seveda ob ustrezni dobikonosnosti in brez velike
zadolenosti.
12. Ste vizionar?
Poskuam biti vizionar v smislu, da gledam tudi od 10 do 20 let
naprej, vendar elim biti pri tem realen. Vizionarstvo je primerno,
ko lahko zaposleni in ire drubeno okolje sledijo tvoji viziji.
Vizionarstvo brez ekipe, brez soglasne usmeritve pa je nerealno in
tudi neuinkovito. Pomemben je poslovni rezultat, mi smo realni
vizionarji.
NAGRAJENCI 2014 KONCERN KOLEKTOR
-
9AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
KONCERN KOLEKTOR Kolektor je v pol stoletja delovanja postal
mul-tinacionalka s transnacionalno miselnostjo, ki na stratekih
svetovnih trgih Evrope, Amerike in Azije povezuje blizu 30 podjetij
in zaposluje tri tiso sodelavcev. Je tudi redek primer podjetja, ki
ga v vsej svoji zgodovini niso pestili socialni nemiri niti ni
imelo negativnega poslovnega rezultata. Vsa leta delovanja Kolektor
intenzivno sodeluje z lokalnim okoljem. V zadnjem obdobju se
aktivno povezuje s slovenskimi raziskovalnimi in izobraevalnimi
intitucijami.
Inovacije, vlaganja v vrhunsko tehnologijo, dober menedment in
dobre poslovne odloitve ter visoko usposobljeni zaposleni so gonilo
Kolek-torjevega napredka. Podjetje nartno skrbi za veanje obsega in
kakovosti intelektualne last-nine (ima ve kot 50 patentov) ter goji
mnoino inovativnost, pri kateri sodelujejo vsi zaposleni. Razvoj in
raziskave potekajo na podrojih barv-astih kovin in specialnih
zlitin ter njihovih up-orab, polimerov in njihove predelave, mehko-
ter
trdomagnetnih materialov, kompozitov, nano-materialov,
tehnologij spajanja kovinskih in po-limernih materialov,
elektromotorskih pogonov, vodnih turbin in rpalk ter energetskih
transfor-matorjev. Kot transnacionalna druba je Kolektor nene-hno
usmerjen v raziskovalno-razvojno trenje in prepoznavanje tehninih
problemov svojih strank. Svojim kupcem predstavlja razvojnega
stratekega partnerja in jim tako omogoa nove poslovne prilonosti. Z
zgodnjim vkljuevanjem kupcev in stratekih dobaviteljev v razvojne
pro-cese uspeva vtisniti peat razvoju avtomobilske industrije ter
stavbne in industrijske tehnike ter energetike na svetovni ravni.
Kolektor svoj uspeh snuje na treh osnovnih stratekih usmeritvah
globalizaciji in interna-cionalizaciji, diverzifikaciji in veanju
komplek-snosti in zahtevnosti izdelka, ki mu omogoajo doseganje
dananjih rezultatov. V naslednjih letih se priakuje nadaljnja rast
koncerna z organsko rastjo in akvizicijami. Vrednost pro-daje naj
bi se v zaetku naslednjega desetletja pribliala milijardi
evrov.
NAGRAJENCI 2014 KONCERN KOLEKTOR
-
10
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
LETONJI NAGRAJENECNAGRADA ZA IVLJENJSKO DELO
pROf. DR. MATIJA fAJDIgA, upokojeni profesor fakultete za
strojnitvo, Ul
Prof. dr. Matija Fajdiga je rojen 26. februarja 1941 v Sodraici,
osnovno olo in nijo gimnazijo je obiskoval v Sodraici, srednjo
tehnino olo pa v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1959. Na
Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani je leta 1964 diplomiral na
podroju vozil, leta 1974 magistriral in leta 1975 doktoriral. Na
Fakulteti za strojnitvo se je zaposlil leta 1964, leta 1996 je bil
izvoljen v rednega profe-sorja za strojne elemente in vozila. Bil
je ve let predstojnik Katedre za konstruiranje, ustanovil je tudi
Katedro za strojne elemente in razvojna vrednotenja ter jo vodil
vse do upokojitve. Ute-meljil in vpeljal je tevilna podroja v
raziskovalni in pedagoki program FS. Ustanovil in vodil je
raziskovalni center Center za razvojna vredno-tenja CRV, ki je
financiran izkljuno s sredstvi iz industrije. Bil je pobudnik in
ustanovitelj Avtomo-bilskega grozda Slovenije ACS. Programsko je
zasnoval in vodil tudentske raziskovalne skupine z veletno
dejavnostjo, ki so bile prepoznavne doma in v tujini: portno vozilo
MM-inkovec
(1999 in dalje), Student Roadster (2003 in dalje), Skidcar (2005
in dalje). Na Fakulteti za strojnitvo je eno mandatno obdobje
deloval v funkciji prodekana, dve mandatni obdobji pa je bil dekan.
Aktivno je sodeloval in deloval v tevilnih komisi-jah na fakulteti
in na univerzi ter bil uspeen pri mednarodnih projektih. Prof. dr.
Matija Fajdiga je za svoje doseke prejel Priznanje za uspeno delo
na Fakulteti za strojnitvo, Priznanje za uspeno sodelovanje s
podjetji TAM Maribor, Cimos Koper ter Crvene zvezde Kragujevac,
Pisno priznanje za donacije tudentom FS in Zlato plaketo UNI
Ljubljana.
1. Vas je tehnika e od nekdaj zanimala?
Moja strojnika pot je e dolga e od malega sem se zanimal za
tehniko, nato sem to potrdil najprej z diplomo, magisterijem in e z
doktora-tom na Fakulteti za strojnitvo. Imel sem sreo, da sem se
lahko celo ivljenje posveal tehniki, to je
NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014
-
11
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
zelo interdisciplinarno podroje, ki zahteva cel-ega loveka. Tudi
moje dejavnosti izven slubenih obveznosti so povezane s
strojnitvom, na primer jadranje.
2. Vaa pedagoka pot je zelo bogata, slovite kot odlien
predavatelj, ki je bil pri tudentih zelo priljubljen.
Na Fakulteti za strojnitvo sem bil najprej asistent, nato sem
kot profesor tudentom predaval kar 40 let. Pedagoko delo sem
opravljal zelo resno in za-vzeto, to je bilo moje poslanstvo. Bil
sem mentor ali somentor 19 doktorandom, 18 magistrom in 132
diplomantom, 250 tudentov je pri meni opravljalo seminarje, ve kot
10.600 tudentom sem pogledal v oi in jim v indeks zapisal oceno
izpita. S tudenti smo se odlino razumeli. Verjamem v to, da mora
uitelj tudenta dobro motivirati ter ga prepriati v pravilnost in
uspenost doloene reitve. Kot uitelj sem izredno vesel, ko vidim
svoje tudente ali diplomante kot uspene podjetnike v slovenski
industriji.
3. Izzivi so e od nekdaj del vas, ste k temu usmerjali tudi
tudente?
Absolutno, tudentom je treba dati izziv, hkrati je to izziv tudi
za profesorja. Hvaleen sem jim, da so znali jasno izraziti svoje
zanimanje, sposobnost profesorja pa je, da jim to zna pribliati.
Skupaj s tudenti smo v tesni povezavi z industrijo izpeljali tri
izvrstne projekte, najodmevneji in tudi v tujini nagrajeni projekt
je bil Student Roadster. e vedno je aktualen projekt Skidcar, gre
za simuliranje vonje v neugodnih vremenskih razmerah.
4. Vai projekti so zelo dober primer uspenega dvosmernega
sodelovanja z industrijo. Je sodelovanje kljunega pom-ena za prenos
znanja v prakso?
V tehniki je treba pedagoko delo nujno povezati tudi z
industrijo. Bistvo mojega prispevka je, da smo se e od zaetka
dolgorono povezovali z industrijo v irih projektih, nismo zaenjali
s
finannimi sredstvi, ampak s skupnim dogovorom, ki je bil v
interesu obeh partnerjev. Univerza mora deliti znanje z razvojnimi
laboratoriji tudi v praksi na odgovoren nain. V ta namen smo na
fakulteti ustanovili tudi Center za razvojna vrednotenja.
5. Bili ste pobudnik in ustanovitelj Sloven-skega avtomobilskega
grozda.
Avtomobilski grozd v Sloveniji zdruuje dobavitelje v
avtomobilski industriji in proizvajalce motornih vozil ter je edini
grozd, ki e deluje v izvirni obliki. Dolgo asa sem vodil nadzorni
svet ACS, mislim, da je to dober primer kakovostnega delovanja.
Pomembno je, da vsak proizvajalec pride na trie z novim izdelkom,
inovacijo, pred tem pa je najpomembneje preizkuanje in dokazovanje
iz-delka, treba ga je z znanjem opredeliti in upraviiti, kar pa je
zelo zahtevno.
6. Kaj menite o patentnih zaitah?
Patentna zaita je precej okorna, nikoli nisem meril uspenosti
glede na tevilo patentov, inovaci-ja mora biti temelj razvoja za
nacionalno indus-trijo. e kot tudent sem patentiral nek poseben
tirikolesni pogon, zanimanje je bilo precejnje, na fakulteto so
prili celo Japonci, s katerimi smo navezali stik za nadaljnja
sodelovanja, sicer pa nisem posveal veliko asa patentnim
zaitam.
7. Znanje je treba unoviti, dri?
V akademski sferi znanje razvijamo s tem, da objav-ljamo v
strokovnih in znanstvenih revijah, sodeluje-mo na konferencah, nato
pa to znanje postavim na prepih svetovni javnosti. To pa moramo
preveriti tudi na aplikativni ravni. Tehniki imamo dodatno nalogo
neprestanega preverjanja novih tehnologij v praksi, pri emer
modificiramo lastne pristope.
8. Vae sporoilo:
Za uspeh mora imeti znanje, vendar to ni dovolj, mora biti
prizadeven, vztrajen in komunikativen, kajti le tako lahko
rezultate dokae s strokovnimi argumenti in jih tudi zagovarja.
NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014
-
12
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
PROf. DR. PETER NOVAKProfesor Novak je leta 1955 konal gimnazijo
v Novem mestu in leta 1961 zagovo-rjal diplomo na Fakulteti za
strojnitvo v Ljubljani in leta 1985 pridobil naziv rednega
profesorja.
Po desetletju v pokoju ostaja profesor Novak eden glavnih
ambasadorjev inenirske stroke. V letu 1999 je postal zasluni lan
American Society for Heating, Refrigerating and Airconditioning
Engineers
(ASHRAE). Je lan Evropskega zdruenja REHVA. Skoraj deset let je
bil predsednik komisije E1
Klimatizacija in lan Znanstvenega sveta v Medn-arodnem intitutu
za hlajenje (IIR), svetovni medv-ladni organizaciji z ve kot
stoletno tradicijo. Leta 1999 je postal lan upravnega odbora in
leta 2003 tudi astni lan IIR. Od ustanovitve do danes je predsednik
komisij za okoljske nagrade in nagrade za energetsko uinkovito
podjetje v Sloveniji ter lan Usmerjevalnega komiteja za okoljske
nagrade EU. Ve kot dve desetletji pa je tudi lan Sveta RS za
varstvo okolja.
Profesor Novak je pomembno prispeval k razvoju Dolenjske regije,
iz katere prihaja. Kot predsednik razvojnega sveta za JV Slovenijo
je razvil koncept Univerze v Novem mestu in plod njegovih
priza-devanj je leta 2006 ustanovljena Visoka ola za tehnologije in
sisteme VITES. Dokaz njegovega vizionarstva je prizadevanje za
zdruevanje sloven-ske industrije sistemov stavbnih strojnih
instalacij.
VLADIMIR GREGOR BAH, predsednik uprave TPV d. d.
Svoje celotno ivljenjsko de-lovno obdobje je posvetil razvoju
strojnitva. Po konani srednji tehnini oli v Krkem se je leta 1964
zaposlil v takratni Industriji motornih vozil v Novem mestu.
Takoj naslednje leto je nadaljeval tudij strojnitva, najprej v
Mariboru, nato v Ljubljani, kjer je diplomi-ral na Fakulteti za
strojnitvo.
V podjetju IMV je opravljal razlina strokovna, organizaci-jska
in vodstvena dela na podroju kakovosti, tehnine priprave
proizvodnje in na razvojnem intitutu. V osemde-setih letih je v
IMV-ju opravljal
tevilne odgovorne vodstvene dolnosti. Uspeno je sodeloval pri
sanaciji in preoblikovanju IMV, ki je leta 1989 ustanovila tiri
delnike drube.
Vladimir Gregor Bah je del TPV-ja vse od njegove ustanovitve.
Bogate izkunje, poznavanje avto-mobilske industrije, konstruktivno
sodelovanje in dobri odnosi s poslovnimi partnerji so podlaga za
tevilne uspene posle v proizvodnji sestavnih delov za avtomobile.
Vseskozi se je zavedal, da je za uspeh podjetja potrebna
komercialna in kapitalska povezava s svetovno priznanimi
dobavitelji.
Vladimir Gregor Bah sodeluje v razlinih odborih in komisijah
gospodarskih zdruenj. Za svoje drubeno priznano delo je prejel
tevilna priznanja in nagrade, med drugim nagrado Gospodarske
zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetnike doseke ter
nagrado Mestne obine Novo mesto. Leta 2012 je postal astni mean
obine Metlika.
NAGRAJENCI 2012 NAGRAJENCI 2008
-
13
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
PAVEL LEDINEK, Ledinek Engineering d.o.o
nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2008
Za razvoj neke osebnosti so pomembne korenine, iz katerih oseba
izhaja. Tudi pri g. Pavlu je tako. Njegov ded Pavel je leta 1908
ustanovil sodarsko delavnico in je s sodi oskrboval preteno
tajerske vinograd-nike. Tradicijo podjetja je nad-
aljeval njegov sin in oe nagrajenca, tudi Pavel, in znanje
uspeno prenesel na svojega sina. Tako je na nagrajenec e od
mladosti povezan z obdelavo lesa. Leta 1967 izdelal enega prvih
vevretenskih mizarskih skobeljnih strojev in se predstavil na
mednarodnih sejmih.
Po letu 1980 je gospod Ledinek nadaljeval z raz-vojem skobeljnih
strojev v smeri industrijske obdelave lesa. Nastali so stroji za
vsestransko vzdolno obdelavo razlinih profilov. Ti stroji so bili
izjemno zmogljivi, natanni pri obdelavi in prironi za upravljanje.
Z njimi je podjetje osvojilo trg in uporabnike vseh celin sveta.
Leta 1986 je g. Pavel Ledinek slavnostno odprl novo tovarno in
vanjo preselil proizvodnjo. Nadaljnji razvoj je el v smeri izdelave
strojev velikih zmogljivosti in tonosti ob-delave. Izumil je nov
horizontalno kroen princip odrezovanja lesa in izdelal stroj,
imenovan RO-TOLES. Zanj je g. Ledinek e leta 1994 na sejmu v
Atlanti v ZDA prejel najvije priznanje. ROTOLES je patentiran v
tevilnih dravah po svetu in e danes velja za enega najlahtnejih
dosekov slov-enske strojne industrije.
VINKO WERNIG DIPL. IN.
nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2008
Gospod Vinko Wernig se je rodil oktobra 1931 v Ljubljani. Takoj
po diplomi, leta 1958, se je zaposlil pri Petrolu. Od leta 1965
dalje je delal v novoustanovlje-nem razvojnem sektorju, kjer je
svoje znanje in izkunje koristno
uporabil pri rekonstrukciji Rafinerije mineralnih olj v Mariboru
in obmorske instalacije Sermin pri Kopru. Leta 1970 je bil imenovan
za direktorja sektorja za investicije in vzdrevanje. V letu 1974 je
postal direktor sektorja za zemeljski plin, ki se je kasneje razvil
prek TOZD-a v delovno organizacijo Petrol Zemeljski plin.
Vinko Wernig je vodil celotno gradnjo slovenskega plinovodnega
omreja, ki je bila konana v roku in v predvideni ocenjeni
investicijski vrednosti. Prvi zemeljski plin je po novozgrajenem
plinovodu iz tedanje Sovjetske zveze v tedanjo Jugoslavijo
pri-tekel 17. julija 1978.
Odloilen prispevek Vinka Werniga se je odrazil tudi na projektu
dodatne oskrbe iz Alirije. Prav ta projekt je e posebej
neprecenljiv, saj njegova vizija o nujnosti dobav zemeljskega plina
tudi iz zahodne smeri sega e v samo prvotno gradnjo plinovodnega
sistema Slovenije. Vinko Wernig je imel vedno zelo jasno vizijo o
po-menu in vpetosti plinske dejavnosti v mednarodne tokove, vedno
je znal reevati teave in tako omogoil bogato nadaljnjo rast in
razvoj.
NAGRAJENCI 2012 NAGRAJENCI 2008
-
14
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
PROf. DR. JOE HLEBANJA, zasluni profesor UL
nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2007
Joe Hlebanja je rojen 31. 3. 1926 na Srednjem vrhu nad Kranjsko
Goro. Do poletja 1946 je konal Srednjo tehniko olo in se v jeseni
vpisal na Tehniko fakulteto, Oddelek za strojnitvo v
Ljubljani.Diplomiral je leta 1952. Postal je asistent za trans-
portne naprave in jeklene konstrukcije. Po treh letih se je kot
projektant zaposlil v Metalni Maribor. Pod njegovim vodstvom in z
njegovimi projekti je postala Metalna vodilna za gradnjo inic v
iri
regiji. Prof. Joe Hlebanja je ob obsenem pedagokem delu,
raziskovalnem in strokovnem delu skupaj z industrijo in za njo
leta1967 konal svojo doktorsko raziskavo Uporabnost ciklinih
krivulj za boke zob zobnikov in dobil izredno profesuro. Ob koncu
sedemdesetih let je prevzel vodenje raziskovalne-ga programa
Transportne naprave, strojni elementi in konstruiranje. Konec 70.
let in vsa 80. leta je prof. dr. Joe Hlebanja vodil obseno
pedagoko-raziskovalno skupino.
Ko je prof. dr. Joe Hlebanja leta 1991 odel v pokoj, je na
Fakulteti za strojnitvo in v Sloveniji pustil urejeno strokovno
podroje konstruiranja. Univerza v Ljubljani mu je leta 1996
podelila naslov zasluni profesor Univerze v Ljubljani za prispevek
k razvoju visokega olstva in znanosti.
AKAD. PROf. DR. JANEZ PEKLENIK, zasluni profesor UL
nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2007
Akademik profesor Janez Pekle-nik se je rodil 9.6.1926 v Triu.
Po tudiju strojnitva na Univer-zi v Ljubljani je odel v
Labo-ratorij za obdelovalne stroje Tehnike visoke ole v Aachnu. Po
dveh letih uspenega ra-ziskovalnega dela je leta 1957 doktoriral na
podroju fizikal-
nih osnov bruenja. Leta 1961 je bil habilitiran ter postal
docent na Tehniki Visoki oli v Aachnu. Temu je leta 1964 sledila
izvolitev v rednega profe-sorja. Z ustanovitvijo prve katedre za
raunalniko krmiljene obdelovalne sisteme na svetu in dopol-nitvijo
tehnolokih raziskav je postavil nova izhodia za raziskovalno delo
na podrojih mod-ernih proizvodnih tehnologij.
Leta 1959 je bil za svoje znanstvene doseke odlikovan s
Taylorjevo medaljo mednarodne akademije College International pour
lEtude Scientifique des Techniques de Production Mca-nique. Leta
1966 je bil izvoljen za rednega lana te akademije, ki ji je tudi
predsedoval, sedaj pa je njen astni lan. Leta 1973 se je vrnil na
Fakulteto za strojnitvo Univerze v Ljubljani in ustanovil Katedro
ter Laboratorij za tehnino kibernetiko, ob-delovalne sisteme in
raunalniko tehnologijo. Na Fakulteti za strojnitvo je kot dekan
zael posoda-bljati tudij ter intenzivno iriti
zanstveno-razis-kovalno in razvojno delo. Leta 1987 je bil izvoljen
za rektorja Univerze v Ljubljani.
Za znanstvene doseke je akademik Peklenik prejel tevilna
mednarodna in domaa priznanja. Poleg medalje CIRP je leta1982
prejel e ameriko medaljo F. W. Taylorja, ki se podeljuje
znanstve-nikom s podroja proizvodnega inenirstva, in leta (1988)
berlinsko nagrado Georga Schlesingerja. Doma je prejel dravno
Kidrievo nagrado (1975), dravno nagrado RS za ivljenjsko delo
(1996) in bil imenovan za Ambasadorja znanosti RS (1992) ter
zaslunega profesorja Univerze v Ljubljani.
NAGRAJENCI 2007
-
www.gorenje.com
Vizija prihodnosti. Izkunje preteklosti.Odgovornost in
inovativnost sedanjosti.
www.plinovodi.si
15
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
NAGRAJENCI 2007 PLINOVODI | GORENJE
-
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
16
Festo, d.o.o. LjubljanaBlatnica 8SI-1236 TrzinTelefon: 01/
530-21-00Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line:
031/[email protected]
elite zmanjati kompleksnost.Zahtevate enostavne procese.Mi smo
vaa pot k enostavnosti.
Mi vam pomagamo poenostaviti vae delo, od prve ideje in izbire
izdelkov do pomoi po prodaji. Z novimi generacami izdelkov in
programskimi orodji za izbiro in konfiguraco izdelkov zmanjujemo
kompleksnost enostavnost je naa filozofija. Tako vam ostane ve asa
za res pomembne stvari: va osnovni posel in vae stranke.
Povezujemo inovativne reitve.
25 let
Skupina TPV
60 let v avtomobilski industriji.
MInvoMReA InenIRskIh nevLADnIh oRGAnIZAcIj
Projekt MINVO Mrea inenirskih nevladnih organizacij (MINVO),
predstavlja spletno mesto namen-jeno podpori izvajanja projekta
Spodbujanje razvoja nevladnih orga-nizacij, civilnega in
social-
nega dialoga, Operativnega programa razvoja lovekih virov za
obdobje 2007-2013 na podroju raziskovanja in znanosti. Opravljene
raziskave so pokazale, da je trenutno obstojee okolje nev-ladnih
organizacij (NVO) nestimulativno za razvoj in krepitev, e posebno
na podroju raziskovanja in znanosti, zato je potrebno zagotoviti
dodatne vzvode za kvalitetneje prakse.
Poglavitni namen in cilj projekta MINVO je krepitev
usposobljenosti horizontalnih, vsebin-skih, inenirskih mre NVO in
zagotovitev pod-pornega okolja za nevladne organizacije iz
vsebin-skega podroja raziskovanja in znanosti oziroma sploneje
inenirstva tako na nacionalni kot EU ravni. Dodatni cilji projekta
so aktivno prispevati k uveljavljanju civilnega dialoga,
oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih politik ter
soustvarjanju pogojev in monosti za prenos ja-vnih nalog in
pooblastil v izvajanje NVO.
Portal MINVO je spletno mesto (www.minvo.si) za-snovano na
podlagi sodobnih spletnih tehnologij in omogoa vsem uporabnikom
uporabo koristnih novitet, kjer lahko najpoglavitneje strnemo kot:
(1)objavljanje in urejevanje vsebin inenirskih nev-ladnih
organizacij (NVO), (2) pregled najnovejih informacij in novitet s
podroja inenirstva, znanosti in tehnologije, zakonodaje in
raziskovalne sfere inenirskega znanja, (3) izhajanje emesenika
eNovice MINVO, (4) izmenjava mnenj in komen-tarjev na straneh in
forumu, (5) podstrani NVO - posamezna NVO se lahko predstavi in
navede svoja poslanstva ter mnogo ostalih raznolikih monosti.
Prel
ista
jte
Svet
str
ojni
tva
tudi
na
sple
tu:
ww
w.z
veza
-zsi
s.si
/sve
tstr
ojni
stva
MINVO | SVET STROJNITVA
-
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
17
Festo, d.o.o. LjubljanaBlatnica 8SI-1236 TrzinTelefon: 01/
530-21-00Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line:
031/[email protected]
elite zmanjati kompleksnost.Zahtevate enostavne procese.Mi smo
vaa pot k enostavnosti.
Mi vam pomagamo poenostaviti vae delo, od prve ideje in izbire
izdelkov do pomoi po prodaji. Z novimi generacami izdelkov in
programskimi orodji za izbiro in konfiguraco izdelkov zmanjujemo
kompleksnost enostavnost je naa filozofija. Tako vam ostane ve asa
za res pomembne stvari: va osnovni posel in vae stranke.
Povezujemo inovativne reitve.
25 let
Skupina TPV
60 let v avtomobilski industriji.
FESTO | TPV
-
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
18
Anton Zelenc, Mestni muzej Idrija, Preloveva 9, 5280
[email protected]
Do prve svetovne vojne je imela Idrija vodilno vlogo pri
izpopolnjevanju tehnolokega procesa rudar-jenja in pridobivanja
ivega srebra. V obdobju italijanske uprave so glede na razvoj
tehnike v njegovo posodabljanje vlagali manj finannih sredstev.
Pokodbe na rudniki infrastrukturi zaradi zaveznikega bombardiranja
ob koncu druge svetovne vojne so bile drugi razlog za obirno
modernizacijo Rudnika po vojni. V obdobju do konca 50. let
prejnjega stoletja je Rudnik iz obratovanja izloil tevilne stroje
in naprave. Dragoceni primerki rudnike tehnike dediine so bili tri
desetletja na ogled v Mestnem muzeju Idrija na dvoriu gradu
Gewerkenegg. Postavljeni na prostem so bili al izpostavljeni
vsakrnim vremenskim razmeram in ob zaetku prenove gradu leta 1988
in grajskega dvoria dve leti kasneje so bili e v zelo slabem
stanju. Med muzejskimi in drugimi strokovnjaki je bila sprejeta
odloitev, da je treba stroje kon-servirati in restavrirati ter jih
prezentirati v avtentinem rudnikem okolju.
JAEK INZAGHI V obdobju 17641791 je rudnik upravljal grof Franz
Johann von Inzaghi, ki je imel najvije strokovne in astne naslove
takratne dobe. Prav leta 1764 so prieli izkopavati jaek, ki nosi po
njem ime. Leta 1890 je bila zgrajena stavba jaka s kotlovnico in
strojnico. Izvozna naprava, ki je sluila za izvoz izkopane rude iz
jame na povrino, za prevoz ljudi in materiala v jamo ali iz nje, je
bila postavljena v letih 189092. Prvotna strojnica je stala ob
cesti pod dananjim zidom, vhod vanjo je bil z zgornje ceste (za
dananjo avtobusno postajo). Nad cesto je bil postavljen jeklen
kovien oporni stolp z vrvenicama. V strojnici sta bila nameena
izvozni stroj z varnostnimi napravami in pogonski stroj. Valjasta
navijalna bobna izvoznega stroja je poganjal compound parni batni
stroj z vodor-avnima valjema in mojo 55,93 kW (75 KM), ki ga je
leta 1890 izdelala tovarna Breitfeld, Dank & Co. Prag. V sklopu
velike modernizacije Rudnika po letu 1950 so strojnico in oporni
stolp z vrvenicama premestili na se-danjo lokacijo, parni pogon pa
preuredili v elektrini. Prenovljena izvozna naprava je obratovala
od leta 1953 e dobrih 25 let.
JOEfOV JAEK Leta 1785 je bila podpisana pogodba med dunajskim
dvorom in panijo za dobavo vejih koliin ivega srebra. To obdobje do
konca 18. stoletja predstavlja enega izmed proizvodnih vrhov v
rudniki zgodovini. Odpiranje Joefovega jaka na jugovzhodni strani
Idrije se je prielo leta 1786. Poimenovali so ga po cesarju Joefu
II. V asu proizvodnje je bil to glavni izvozni jaek, ki je
povezoval petnajst obzorij do globine 381,5 m (33 m nadmorske
viine). Joefov jaek je neposredno povezan z razvojem rpalk na
vodni, parni in elektrini pogon ter transportom rude. Prav v zvezi
s problemom rpanja jamske vode
Slika 1: Restavriran izvozni stroj z elektrinim pogonom.
RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA
-
19
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
zaradi nenadnega vdora je Rudnik v letih 183738 prvi upora-bil
parni stroj.
fRANIKOV JAEK Leta 1792 so prieli z odpiranjem Franikovega jaka,
ki nosi ime po Francu II., ki je bil od leta 1792 do 1806
rimsko-nemki cesar, potem pa je kot Franc I. zasedel avstrijski
prestol. V tirih prostorih vhodne stavbe Franikovega jaka in ob
njej je Mestni muzej Idrija leta 1992 odprl svoj tehniki oddelek.
Na tej lokaciji je danes razstavljenih 29 eksponatov, strojev in
naprav preteno s konca 19. in zaetka 20. stoletja. To so tiri
centrifugalne rpalke, dieselski motor ter trije kompresorji iz
zaetka 20. stoletja, dva vitla, dva parna batna stroja s konca 19.
stoletja, tri napajalne rpalke za parne kotle, izvozni stroj s
parnim pogonom, parni kotel ter dve vodni turbini, pehalni,
skobeljni, radialni vrtalni stroj, strunica, stroj za rezanje
navojev, kovako kladivo in trana aga s konca 19. stoletja, vrtalna
garnitura za globin-sko vrtanje ter jamski telefon. Dva stroja sta
usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom.
RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA
Slika 2: Izvozni stroj amerike tovarne Nordberg Machinery je
deloval od leta
1953 do 2007.
Slika 5: Parna batna stroja s konca 19. stoletja.
Slika 6: Napajalna rpalka za parne kotle.
Slika 7: Izvozni stroj s parnim pogonom Breitfeld, Dank &
Co.
Prag iz leta 1890.
Slika 8: Strunica Carl Pfaff Wien iz leta 1870.
Slika 9: Pnevmatsko kovako kladivo iz leta
1878.
Slik
a 10
: Pog
onsk
i str
oj
rpal
ke K
ley
Slika 4: Vertikalni dvovaljni dvostopenjski kompresor iz leta
1917.
Slika 3: Dieselski motor iz rudnike elektrarne HE
Mesto.
-
20
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
Leta 2009 se je konala montaa pogonskega stro-ja in rpalke Kley,
ki je najveji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v
Evropi. Parno rpalko je leta 1893 izdelala tovarna E. Skoda Pilsen
(Plze industrijsko mesto na zahodu eke). rpalka je v asu delovanja
in po prenehanju zaradi svojih ogromnih dimenzij in mas sestavnih
delov zbujala obudovanje.
Do leta 2007 je obratoval izvozni stroj z elektrinim pogonom, ki
je edini e ohranjeni tovrstni stroj du-najske tovarne Siemens
Schuckert na enosmerni tok z Ilgner-Leonardovim pretvornikim
postrojem.
RUDNIKE LOKOMOTIVE Rudnik je okrog leta 1850 zgradil eleznico na
kon-jsko vleko za transport rude od jakov do galnice (topilnice).
Za prevoz fine rude so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni,
imenovani tudi kon-jski vagoni. Eden taknih vagonov se je ohranil
in
je najstareji ohranjeni elezniki vagon konjske eleznice v
Sloveniji.
Z izumom naprav za spremembo napetosti pa je bil omogoen
razvoj elektrinih
cestnih eleznic. Idrijskim ulicam in takrat redkemu cestnemu
prometu je dobrega pol stoletja dajala podobo rudnika eleznica. Da
bi nadomestili konjsko vprego, so leta 1902 nabavili dve elektrini
lokomo-tivi dunajske tovarne Siemens & Halske za transport rude
od Joefovega jaka do Baerije (klasirnica in drobilnica rude). Za
prevoz rude od Baerije do galnice so prav tako leta 1902 nabavili e
dve veliki elektrini lokomotivi istega proizvajalca za tir irine
1000 mm. Dolina proge elektrine lokomo-tive od bunkerjev Joefovega
jaka do Baerije je bila 700 m, od tu do galnice pa 850 m, skupaj
torej 1550 m. Obe ohranjeni lokomo-tivi sta najstareji elektrini
lokomo-tivi v Sloveniji.
Za prevoz rude v galnici (topil-nici) je Rudnik leta 1912
nabavil dve bencinski lokomo-tivi tovarne Deutz Werke za tir irine
500 mm. Leta 1916 so kupili e eno lokomotivo istega proizvajalca,
ki se je do danes ohranila.
Leta 1960 so za prevoz pregane rude nabavili die-selske
lokomotive Jenbacher Werke, Tirol, Austria.
31.1.1957 je bil opravljen zadnji prevoz rude z veliko elektrino
lokomotivo. e naslednji dan je priela obratovati inica od nove
nakladalne posta-je do separacije in drobilnice v dolini 1100
m.
RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA
Slika 10: Izvozni stroj z elektrinim pogonom Siemens Schuckert
Wien je deloval skoraj
sto let. Ilgner-Leonardov pretvorniki postroj.iz leta 1870.
Slika 11: Konjski vagon za tir irine 1000 mm.
Slik
a 12
: Mal
a el
ektr
ina
lo
kom
otiv
a Si
emen
s &
Hal
ske
Wie
n.
Slik
a 14
: Die
sels
ka
loko
mot
iva.
Slik
a 13
: Ben
cin-
ska
loko
mot
iva
Deu
tz
Wer
ke.
-
21
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
KAMT Z RAKAMI IN KOBILO rpanje jamske vode zavzema v rudarstvu
in tehni-ki nasploh nadvse pomembno mesto. Ker je Rudnik stalno
sledil vrhunskim dosekom tehnike, so v ok-viru velikopotezne
modernizacije po podravljenju konec 16. stoletja zajezili reko
Idrijco nad Divjim jezerom in izdelali 3639 m dolg kanal, t.i. Rake
za pogon kamti v centru Idrije. Ohranjena kamt rpalka na vodni
pogon za rpanje jamske vode (nem. Wasserkunst) je iz asov izjemnega
razvoja Rudnika ob koncu 18. stoletja, ko so prieli izkopa-vati
Joefov jaek. Kamt so postavili leta 1790 in je delovala do leta
1948. V zidani stavbi je nameeno pogonsko vodno kolo na zgornjo
vodo in korce s premerom 13,6 m, ki slovi kot najveje ohranjeno
tovrstno leseno vodno kolo v Evropi. Vrtenje gredi pogonskega
kolesa se je prek roice, ojnice in pogonskega vodoravnega drogovja
doline 75 m
prenaalo prek dveh troramenih vzvodov na rpalno drogovje. rpanje
je bilo izvedeno v treh stopnjah, batne rpalke so bile nameene na
XI., IX. in III. obzorju, od katerih je ena razstavljena. Pogonsko
vodno kolo se je zavrtelo 4 do 5 krat v minuti, zmo-gljivost rpalk
je bila okrog 300 litrov jamske vode v minuti iz globine 283 m pod
povrjem. To je edina tovrstna rpalka v Sloveniji, ki stoji in
situ.
Rake spadajo med najpomembneje idrijske tehnike znamenitosti.
Izgradnja rak je bila sestavni del modernizacije Rudnika ob koncu
16. stoletja. Jama je bila tedaj ena najglobljih v Evropi, saj je
Barbarin jaek e dosegel globino 200 m. Za pogon rpalk hudourniki
potok Nikova ni bil primeren, reka Idrijca pa je tekla prenizko.
Zato so jo zajezili nad Divjim jezerom pri Kobili in napeljali
kanal
Rake do dananjega Trga sv. Ahacija. Rake so bile zgrajene leta
1604. Potrebno je bilo izjemno veliko truda ter spretnosti, da so
naredili traso in lesen kanal, ki je dobro tesnil. Rake so ostale
lesene vse do leta 1770, ko so jih izdelali v zidani izvedbi.
Pogonska voda z Rak je poganjala stroje za prebiranje in
dro-bljenje rude, mline in age, vodna kolesa kamti pri Ahacijevem,
Barbarinem, Terezijinem in Joefovem jaku, kovaka kladiva in mehove
v rudniki kovaiji ter stroje v mehanini delavnici. Jez na reki
Idrijci pri Kobili in dobrih 400 let star kanal Rake e danes sluita
za dotok pogonske vode v nekdanjo rudniko elektrarno HE Mesto. Ob
Rakah poteka prijetna sprehajalna in naravoslovna una pot v dolini
2,5 km.
ZAKLJUEK Restavrirani in prezentirani stroji in naprave
prika-zujejo srednjeevropsko strojegradnjo ob koncu 18., 19. in
zaetku 20. stoletja in predstavljajo tehniko dediino, ki mono
preraa okvire idrijskega ivosrebrovega Rudnika. Predstavljajo
pomem-ben segment, s katerim je Idrija skupaj s panskim rudnikom
ivega srebra v Almadnu, v postopku nominacije za vpis na UNESCO
Seznam svetovne dediine dokazovala in dokazala visoko stopnjo
celovitosti in avtentinosti ohranjene dediine dediine ivega srebra,
ki ji je bil junija 2012 z vpisom na Unescov seznam priznan status
dediine vsega lovetva.
LITERATURA: Zelenc, A., 2001: In vendar se giblje, katalog
ob-novljenih rudnikih strojev in naprav. Mestni muzej Idrija,
Idrija Zelenc, A., 2009: rpalka Kley. Mestni muzej Idrija, Idrija
Zelenc, A., 2001: Rudnike elektrarne, Idrijski razgle-di t. 2/2000.
Mestni muzej Idrija, Idrija Ob Rakah. Po poti idrijskih
naravoslovcev, 1999. Rudnik ivega srebra Idrija v zapiranju d.o.o.,
Idrija Carmina historica, 1999: Mestni muzej Idrija, Idrija
VIR VSEH fOTOGRAfIJ:Foto Anton Zelenc, fototeka Mestnega muzeja
Idrija
RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA
Slik
a 12
: Mal
a el
ektr
ina
lo
kom
otiv
a Si
emen
s &
Hal
ske
Wie
n.
Slik
a 13
: Ben
cin-
ska
loko
mot
iva
Deu
tz
Wer
ke.
Slika 15: Pogonsko vodno kolo kamti.
Slik
a 16
: Vod
ni k
anal
Rak
e
-
22
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
Str. Naslov [Avtorji]24... Implantati z gradientno strukturo in
sistem za kontrolirano dostavo zdravil
[Alexandra Aulova, Crispulo Gallegos, Igor Emri]25...
Kvantitativno ocenjevanje tveganja na prenosnem omreju za zemeljski
plin
[Tom Bajcar, Franc Cimerman, Brane irok, Alja Osterman]26...
Nova generacija adaptivnih vibro-akustinih duilnih elementov
[Marko Bek, Nikola Holeek, Igor Emri]
27... Modeliranje razvlaknjenja kamene volne [Benjamin Bizjan,
Brane irok, Marko Peternelj, Lovrenc Novak]
28... Lasersko podprta implantologija[Georgie Bosiger, Tadej
Perhavec, Marko Marinek, Janez Diaci]
29... Razvoj in izdelava vodila za namestitev pedikularnih
vijakov[Toma Brajlih, Matja Merc, Gregor Renik, Matej Pauli, Toma
Irgoli, Igor Drstvenek]
30... Karakterizacija vibroakustike energetskih
stransformatorjev[Gregor epon, Miha Pirnat, Janko Slavi, Matija
Javorski, Miha Nastran, Peter Tarman, Borut Pranikar, Miha
Boltear]
31... Vibracijsko utrujanje kovinskih izdelkov[Martin esnik,
Janko Slavi, Toma Opara, Miha Boltear]
32... Nano-tehnologija injekcijskega brizganja prahu-nPIM[Joamin
Gonzalez-Gutierrez, Bernd von Bernstorff, Igor Emri]
33... Avtomatska diagnostika sistemov in procesov [P. Potonik,
P. Mui, E. Govekar]
34... Razvoj noev za kuhinjske aparate[Marko Hoevar, Matev
Dular, Ale Malneri, Brane irok, Henri Orbani, Marko Uplaznik]
35... Procesiranje materialov z anularnim laserskim arkom [A.
Kuznetsov, A. Jeromen, A. Jeri, E. Govekar]
36... Metodologija vrednotenja tribolokih mehanizmov in
kvalitete drsnih leajev [Mitjan Kalin, Bla ugelj, A. Rant, A.
Monik]
37... Razvoj inovativnih sistemskih simulacijskih modelov za
pogonske sisteme vozil[Toma Katranik, Hgregor Tavar, Titina Banjac,
Igor Mele]
38... Primerjava dveh laserskih profilometrov za karakterizacijo
povrine zvarov [Andrej Kragelj, Jani Kenda, Franci Puavec, Luka
ere, Janez Kopa]
39... Namenska proizvodnja AREX d.o.o.[Ivan Kralj, Grega Kralj,
Marjan Hudoklin, Toma Bedek]
40.. Razvoj in konstruiranje pogonskih sklopov - Podkrinik
d.o.o.[Simon Kulovec, Iztok Podkrinik]
41... Projektno vodeno soasno osvajanje naroil [Janez Kuar,
Lidija Rihar, Toma Berlec, Marko Starbek]
42... Lecad - v mednarodnem prostoru43... Lecad - labortorij za
konstruiranje44... Lecad - labortorij za konstruiranje45...
Visokonatanno balansiranje v sestavu
[Janez Luznar, Matej Tadina, Janko Slavi, Miha Boltear]46...
Projekt optimizacije spoja cevi in odpreka iz HSS
[Vili Malnari, Mitja Muhi]47... Uporaba prave
napetostno-deformacijske krivulje pri konstruiranju in razvojnem
vrednotenju
[Vili Malnari, Rajko Marini, Andrej Wagner]48... Razvoj in
optimiranje hladilno mazalnega sredstva za profilno bruenje
[Jot Mohorko, Branko Kus, Boris Kran, Mitjan Kalin]49... Jolt -
Novi kriterij varnosti v plezalnem portu
[Anatolij Nikonov, Stojan Burnik, Bojan Rotovnik, Igor
Emri]50... Suilni stroj Gorenje A+++
[Lovrenc Novak, Brane irok, Marko Hoevar]51... Razvoj
visokotlane tehnologije brizganja termoplastov
[Pavel Oblak, Vinko ohar, Davorin Dobonik, Igor Emri]52...
Napredne motorske tehnologije
[Samuel Rodman Oprenik, Tine Seljak, Rok Vihar, Urban var
Bakovi, Toma Katranik]53... Optimizacija CNC obdelave ohija
ventila
[Tim Orenik, Luka Lenart, Franci Puavec, Janez Kopa]
KAZALO PLAKATOV
-
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
23
Str. Naslov [Avtorji]54... Napovedovanje ivljenjske dobe
izdelkov iz polimernih materialov v sistemih daljinskega ...
[Alen Oseli, Egon Susi, Peter Nose, Igor Emri]55... Napredni
sistem za ogrevanje, hlajenje in prezraevanje stavb z uporabo
energije sonca in ...
[Eneja Osterman, Uro Stritih, Matja Prek, Vincenc Butala]56...
Roni 3D optini sistem za merjenje orientacije glave glede na
trup
[Urban Pavlovi, Janez Diaci, Janez Moina, Zvezdan Pirtoek,
Matija Jezerek]57... Rotacijski generator hidrodinamske
kavitacije
[Martin Petkovek, Matev Dular, Brane irok]58... Merjenje pomikov
elektrodnih konic pri procesu uporovnega tokovnega varjenja s
pomojo
visokofrekvenne kamere[Primo Podraj, Samo Simoni]
59... Vrednotenje tribolokih znailnosti polimernih materialov za
zobnike v modelnih in realnih ... [Alja Poganik, Mitjan Kalin]
60... Triboloke lastnosti sodobnih drsnih elektrinih kontaktov
[Dejan Poljanec, Mitjan Kalin, Rok Simi, Ludvik Kumar]
61... Napovedovanje zemeljskega plina in daljinskega
ogrevanja[P. Potonik, E. Govear]
62... Ventil z izboljano regulacijo toplotne oddaje verednih
ploatih radiatorjev[Matja Pek, Gorazd Krese, Uro Stritih, Vincenc
Butala]
63... Razvoj tehnologije integrirane mikrooptike[Jaka Priboek,
Janez Diaci]
64... Tehnologija drobljenja ledu za potrebe gospodinjstev[Vid
Resnik, Joko Valentini, Henri Orbani, Izidor Sabotin, Andrej Lebar,
Marko Jerman, Nejc Matja, Mihael Junkar]
65... Vzorenje cevi toplotnih izmenjevalnikov v jedrskih
elektrarnah[Matic Resnik, Joko Valentini, Izidor Sabotin, Andrej
Lebar, Marko Jerman, Nejc Matja, Mihael Junkar]
66... Analiza dinaminih obremenitev arilne sveke s senzorjem
tlaka (PSG) [Domen Rovek, Janko Slavi, Miha Boltear]
67... Inovativni potopni termini merilnik masnega toka [Klemen
Rupnik, Joe Kutin, Ivan Bajsi]
68... Meritve nestacionarnih submikronskih temperaturnih polj z
uporabo fluorescenne termometrije[Ivan Sedmak, Iztok Urbani, Janez
tancar, Iztok Golobi]
69... Produktno storitveni sistem: prilonost za uvedbo novih
poslovnih modelov na podrojuinvesticijske opreme [Luka Selak, Borut
Rihtari, Alojzij Sluga, Peter Butala]
70... Vpliv nukleacijskih mest na prenos toplote pri vrenju v
mikrokanalih [Ane Sitar, Iztok Golobi]
71... Razvoj porazdeljenih sistemov krmiljenja in nadzora v
procesih izdelave in kontrole toplotnih cevi[Matej Slapak, Simon
Krulec, Viktor Zaletelj]
72... Izvedba razvojnega vrednotenja za vzdolni trk na sprednjem
avtomobilskem sedeu v skladu z ...[Andrej krlec, Jernej Klemenc,
Mirko Zupanc, Vili Malnari]
73... Sistem za samodejno priblianje vzglavnika glavi potnika
pri naletu vozila od zadaj [Jurij vegelj, Vili Malnari, Jernej
Klemenc]
74... Alternativne reitve vijaenju ohiij palinih mealnikov[Andra
Zupan, Joko Valentini, Henri Orbani, Izidor Sabotin, Andrej Lebar,
Marko Jerman, Nejc Matja in ostali
75... Lasersko izdelane bifilne povrine na osnovi silicijevega
dioksida in polidimetilsiloksanskega ... [Matev Zupani, Peter
Gregori, Miha Steinbcher, Janez Moina, Iztok Golobi]
76... Precizne komore z regulacijo temperature in relativne
vlage [Kambi d.o.o.]
77... Metodologija avtomatske detekcije napak na povrini
aluminijastih odlitkov[Elvedin Traki a, Jaka Priboek, Bahrudin ari,
Janez Diaci]
78... Uinkovita raba energije v farmacevtski industriji[Rok
Avgustini, Klemen Brulc, rt Jakli, Nejc Korain, Tanja Kova, Peter
Panjan, Marko Plut, Tadej Pove in ostali]
79... Vizualizacija delovanja plonega prenosnika toplote[Miha
Bobi, Tine Ogorevc, Mitja Mazej, Jure Petkovek, Jaka Priboek, Joe
Sevnikar, Matev Zupani, in ostali]
80... Potencial toplotnih rpalk pri trajnostni gradnji[Henrik
Gjerke, Gaper Stegnar, Marjana ijanec Zavrl]
PLAKATI
-
24
AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH
INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
Uvod
Teoretino ozadje
Zakljuki
Literatura
(a) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6,
1000 Ljubljana, Slovenija (b) Fresenius Kabi AG, Else-Krner-Strae
1, 61352 Bad Homburg, Nemija
*Korespondenni avtor: [email protected]
Alexandra Aulova(a)*, Crispulo Gallegos(b), Igor Emri(a)
Implantati z gradientno strukturo in sistem za kontrolirano dostavo
zdravil
[1] I. Emri, B.S. von Bernstorff, V. Rauschenberger, H.C. Horn,
Patent Pub.: Multimodale Polymermischungen: Patentanmeldung in USA
unter PCT. O.Z.: 0050/052586/CI, 2002
[2] I. Emri, B.S. von Bernstorff, The effect of molecular mass
distribution on time-dependent behavior of polyamides , Journal of
Applied Mechanics, vol. 73 , no. 5, pp. 752-757, 2006
[3] G. Kubyshkina, B. Zupani, M. tukelj, D. Groelj, L. Marion
and I. Emri, "The influence of different sterilization techniques
on the time-dependent behavior of polyamides," Journal of
biomaterials and nanobiotechnology, vol. 2, no. 4, pp. 361-368,
2011.
[4] A. Aulova, B. Zupani, J. Gonzalez-Gutierrez, P. Oblak, M.
Pregelj, P. Umek, D. Aron and I. Emri, "Report on preliminary
absorption measurements on PA6,", COBISS 12627227, 2012.
Gravimetrini test absorptivnosti razlinih snovi smo izvedli na
vzorcih poliamida 6 v obliki pelet in cilindrinih vzorcev (d=6mm,
l=12mm).
Uporabili smo destilirano vodo in nasieni raztopini soli in
sladkorja Opravili smo primerjavo toplotno suenega vzorca in
vzorca
izpostavljenega raztopini vode in soli ali sladkorja Z NMR
(Nuclear Magnetic Resonance) smo v vzorcu nali prisotnost
molekul glukoze. Ione kalcija in klora pa smo zaznali z uporabo
EDS (Energy-dispersive X-ray spectroscopy).
Z razvojem implantologije je znanih vedno ve zahtevanih
lastnosti kostnih vsakdkov nove generacije. Glavne lastnosti
vsadkov so: Bilokompatibilnost da ga ogranizem gostitelja sprejme;
Osteointegrativnost da se s kostjo zaraste ter postopoma
degradira; postopna degradacija posledino izkljuuje postopke
odstranjevanje zaasnih vsadkov;
Gradientna struktura posnemanje kostne strukture s ciljem, da
imajo vsadki podobne mehanske lastnosti kot kost.
e elimo vsadke uporabljati kot sistem za lokalno kontrolirano
dostavo zdravilne uinkovine v telo morajo ti izkazovati tudi odline
absorbtivne lastnosti za shranjevanje razlinih uinkovin, ki se
razlikujejo v velikosti in polarnosti molekul.
Material PA6, z multimodalno distribucijo molske mase, izkazuje
ekstremno nelinearno vedenje [1].
Pravilno izbrana temperaturnotlana (T-p) zgodovina tekom
strjevanja in ohlajanja pod temperaturo steklastega prehoda - Tg
vpliva na velikost kristalov in koliino prostega volumna pri
bimodalnem PA6 [1, 2].
S pravilno izbiro T-p pogojev tekom strjevanja PA6 lahko doseemo
gradientno strukturo s spreminjanjem mehanskih lastnosti vzdol
vzorca [3].
Razvita je bila metoda za izdelavo osteointegrativnih,
biokompatabilnih PA6 implantantov gradientne strukture na podlagi
spreminjanja temperaturno-tlane zgodovine pri procesu izdeve
vsadkov.
Preizkusi absorbtivnih lastnosti in zmonosti shranjevanja
molekul kalcija, klorida in glukoze so bili pozitivni
Raziskava monosti spreminjanja prostega volumna, z namenom
shranjevanja razlinih substanc, odpirajo monosti uporabe trdnih PA6
kot sistem za lokalno dovajanja uinkovine pri zdravljenju kostnega
raka, kar je bilo predlagano Fresenius Kabi korporaciji.
Zahvala intitutu Josef Stefan za pomo pri NMR in EDS meritvah
.
Slika 1. Levo: Porazdelitev molekulske mase monomodalnega in
bimodalnega PA; desno: Morfologija (a) monomodalnega PA6, in (b)
bimodalnega I-PA6; Axioskop 2
MAT (Carl Zeiss), polarizirana presvetlitev, 200x.
Com
pres
sive
stre
ss [M
pa]
- 0.05
Compressive strain [/]
- 0.10 - 0.15
0.000
- 10
- 20
- 30
- 40
- 50
- 60
E = 828MPa
E = 1164MPaE = 1594MPa
A
B
C
22
2m
m
Rezultati Center za eksperimentalno mehaniko je razvil
metodologijo tvorjenja
vzorcev gradientne strukture bimodalnega PA6 (razvito v
sodelovanju z BASF [2]) pri doloenih temperaturno-tlanih pogojih
ohlajanja po injekcijskem brizganju
Biokompatibilnost in osteointegrativnost vzorcev sta bili
preizkueni v realnih pogojih. Vsadki so bili, za doloeno asovno
obdobej, vstavljeni v praije kosti (Slika 2). Histoloe preiskave so
pokazale, da se je kost zarasla z vzorcem, kar pomeni, da je vzorec
popolnoma biokompatibilen in razgradljiv.
Slika 3. Modul elstinosti in gradientna struktura vzorca
bimodalnega PA6.
0.2
2 3 4 5 6log (Molecular weight)
Rela
tive
num
bero
fmac
rom
olec
ules
0
0.4
0.6
0.8
1
1.2
1.4monomodal PA6bimodal PA6
(a)
(b)
Slika 2. Rezultati testa na praijih kosteh.
Preizkusi tlanih mehanskih lastnosti realnih implantatov (Slika
3) prikazujejo skoraj dvokratno spremembo modula elastinosti na
razdalji 4mm!
Slika 4. Rezultati preiskav NMR (a), EDS (b), slike SEM (c)
vzorcev izpostavljenih raztopini NaCl delci so enakomerno
porazdeljeni.
(a) (b) (c) Dry neat PA6 sample
PA6 sample submerged into salt solution
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
IMplANTATI Z gRADIENTNO STRuKTuRO IN SISTEM ZA KONTROlIRANO
DOSTAVO ZDRAVIl
-
AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH
INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
Uvod
Izhodia
Rezultati
Zakljuki
Literatura
(a) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6,
1000, Ljubljana, Slovenija. (b) Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske
brigade 11b, 1000, Ljubljana, Slovenija.
*Korespondenni avtor: [email protected]
Tom Bajcar(a)*, Franc Cimerman(b), Brane irok(a), Alja
Osterman(a)
Kvantitativno ocenjevanje tveganja na prenosnem omreju za
zemeljski plin
[1] IGEM Institution of Gas Engineers and Managers. Steel
Pipelines and Associated Installations for High pressure Gas
Transmission, Recommendations on Transmission and Distribution
Practice IGEM/TD/1 Edition 5, Loughborough, 2008. [2] CPR 14E
Yellow Book. Methods for the calculation of physical effects, 3rd
edition, Committee for the Prevention of Disasters, The Hague,
2005. [3] EGIG European Gas pipeline Incident data Group. Gas
Pipeline Incidents 8th Report 1970-2010, 2011. [4] Mather J.,
Blackmore C., Petrie A., Treves C., An assessment of measures in
use for gas pipelines to mitigate against damage caused by third
party activity, Contract Research Report 372/2001, Health and
Safety Executive, 2001. [5] Bajcar, T., irok, B., Cimerman, F.,
Eberlinc, M., Quantification of impact of line markers on risk on
transmission pipelines with natural gas. J. loss prev. process
ind., 2008, letn. 21, t. 6, str. 613-619.
Model omogoa kvantitativno oceno in prikaz tveganja za
posameznika zaradi prenosnih plinovodov z zemeljskim plinom in
plinovodnih objektov na poljubni lokaciji v odvisnosti od
konstrukcijskih in obratovalnih parametrov cevovoda in plinovodnih
objektov, lege cevovodov in objektov v prostoru ter uporabljenih
zaitnih ukrepov. Tveganje za posameznika je ocenjeno in prikazano
na izbranem objektu kot tudi v njegovi okolici (trasiranje).
Najbolj neeljen dogodek na plinovodnem omreju je nenadzorovan
iztok in vig zemeljskega plina iz sistema zaradi pokodbe cevovoda
ali njegovih elementov. Posledica je potencialna ogroenost
(tveganje) za prebivalce ali objekte v bliini. Za ocenjevanje
tveganja se obiajno uporabljajo posebni modeli, ki morajo biti
izdelani v skladu s standardi in predpisi. Njihova osnovna naloga
je modeliranje posledic dogodkov, ustrezno napovedovanje pogostosti
dogodkov ter zmonost ocene spremenjenega tveganja v primeru uporabe
posebnih ukrepov za dodatno zaito plinovodnih objektov pred
dejavniki tveganja. Tveganje zaradi dogodka = Pogostost dogodka
Posledica dogodka Posledice neeljenega iztoka in viga plina iz
cevovoda, ki povzroajo pokodbe na okolici, so obiajno toplotno
sevanje goreega curka plina (na odprtem) ali eksplozija meanice
zemeljskega plina in zraka (v zaprtih prostorih).
Analiza posledic dogodkov: - doloitev gostote toplotnega sevanja
izhajajoega curka plina njegov vpliv na sprejemnike (ljudi); -
doloitev mejnih tlakov pri eksploziji meanice zemeljskega plina in
zraka.
- Monost skupne kvantitativne ocene tveganja za prenosne
cevovode z zemeljskim plinom in plinovodne objekte
(merilno-regulacijske postaje).
- Poleg obratovalnih in konstrukcijskih znailnosti plinovodov je
v
modelu upotevana tudi njihova lega v prostoru. - Prikaz mejnih
vrednosti tveganja v prostoru tlorisni projekciji. - Vrednotenje
dodatnih zaitnih ukrepov. - Monost spremembe parametrov plinovoda
in plinovodnih objektov
(what-if). - Monost trasiranja tveganja preko povezave s
sistemom GIS.
Analiza pogostosti dogodkov: - uporaba relevantnih historinih
baz podatkov (EGIG, HSE, ...); - nadgradnja obstojeih baz s
statistinimi in drugimi interdisciplinarnimi pristopi. Upotevanje
in doloitev vpliva zaitnih ukrepov za zmanjevanje tveganja
(mehanska zaita, opozorilnost, prezraevanje).
Slika 1: Polje hitrosti na pokodbi cevovoda (plinovodna cev je
prikazana navpino, vodoravna rta oznauje sredino os okrogle
pokodbe) (Vir: UL, Fakulteta za strojnitvo, LVTS).
Slika 2: irjenje tlanega vala po eksploziji preko pregrade
(asovni razmik med zaporednimi slikami je 0,05 s, sredie eksplozije
je v spodnjem desnem kotu posamezne slike) (Vir: UL, Fakulteta za
strojnitvo, LVTS).
1e-00
7
1e-0071e-007
2e-00
7
2e-007
2e-0072e-007
3e-00
7
3e-007
3e-007
3e-00
7
4e-00
7
4e-007
4e-007
4e-00
74e-007
5e-00
7
5e-007
5e-007
5e-00
75e-007
6e-007
6e-00
7
6e-00
7
6e-007
6e-007
6e-00
7
7e-007
7e-00
7
7e-00
7
7e-0077e-007
7e-007
8e-007
8e-00
7
8e-00
7
8e-0078e-007
8e-00
7
8e-007
9e-007
9e-007
9e-00
7
9e-0079e-007
9e-00
7
9e-007
1e-006
1e-00
6
1e-00
6
1e-006
1e-00
6
1e-006
1.1e-006
1.1e-0
06
1.1e-
006
1.1e-006
1.1e-0
06
1.1e-
0061.1e
-006
1.2e-006
1.2e-0
06
1.2e-
006
1.2e-006
1.2e-0
06
1.2e-006
1.3e-0
06
1.3e-0
06
1.3e-006
1.3e-0
06
1.3e-006
1.4e-0
06
1.4e-0
06
1.4e-0
061.4
e-00
6
1.4e-006
1.4e-0
06
1.4e-
006
1.4e-006
1.4e-006
1.5e-006
1.5e-0
06
1.5e-0
06
1.5e-0
06
1.5e-
006
1.5e-006
1.5e-006
x (m)
y (m
)
2.1 2.11 2.12 2.13 2.14 2.15 2.16 2.17x 10
4
-200
-100
0
100
200
300
400
500
Tveg
anje
za p
osam
eznik
a (1/l
eto)
2
4
6
8
10
12
14
x 10-7
Slika 3: Prikaz poteka tveganja za posameznika na lokaciji.
LVTS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za vodne in turbinske stroje
25
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
KVANTITATIVNO OcENJEVANJE TVEgANJA NA pRENOSNEM OMREJu ZA
ZEMElJSKI plIN
-
26
AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH
INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
Uvod
Izhodia
Konceptna reitev
Ostale mone aplikacije
Literatura
(a) Gorenje gospodinjski aparati, d.d., Partizanska 12, 3503
Velenje, Slovenija (b) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
strojnitvo, Akereva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
*Korespondenni avtor: [email protected]
Marko Bek(a,b)*, Nikola Holeek(a), Igor Emri(b) Nova generacija
adaptivnih vibro-akustinih duilnih elementov
[1] Thompson, David. Railway noise and vibration: mechanisms,
modelling and means of control. Oxford: Elsevier, 2009. [2] EMRI,
Igor, et. All. Sleeper with damping element based on dissipative
bulk or granular technology : Anmeldenummer 12006058.7 / EP
12006058 - 2012-08-24. Mnchen: Europisches Patentamt, 2012. [3]
EMRI, Igor, BERNSTORFF, Bernd Steffen von. Dissipative bulk and
granular systems technology : Anmeldenummer 12006059.5 / EP
12006059 - 2012-08-24. Mnchen: Europisches Patentamt, 2012.
Na podlagi obeh izhodi smo razvili novo generacijo duilnih
elementov [2, 3], ki so sestavljeni iz prone fleksibilne cevi,
izdelane iz tkanih bazalta, ogljikovih ali steklenih vlaken,
napolnjene z granuliranim polimernim materialom pod visokim tlakom.
Tak element predstavlja osnovni duilni element, katerega lastnosti
je mogoe poljubno spreminjati.
Prometna politika EU je usmerjena k zmanjanju razlike med 73%
deleem cestnega prometa in 16% eleznikega prometa. Prehod s
cestnega na elezniki transport bi imel ugoden vpliv na kakovost
zraka zlasti v urbanih obmojih, vendar negativni vpliv hrupa in
vibracij na prebivalstvo, ki ivi v bliini eleznikih prog ostaja oz.
se s tem e povea. Eden izmed nainov reevanja tega problema je z
uporabo duilnih elementov.
Veina reitev, ki so v uporabi za zmanjevanje vibracij in hrupa
kotalnega hrupa uporablja polimerne materiale. Duilne lastnosti
polimernih materialov, ki jih lahko predstavimo z faktorjem duenja
tan so mono odvisne od hidrostatinega tlaka kateremu je material
izpostavljen.
Vpliv tlaka na duenje polimernih materialov Duenje polimernih
materialov je frekvenno-odvisna lastnost materiala. Ta frekvenna
odvisnost zelo mono zavisi od hidrostatinega tlaka kateremu je
polimerni material izpostavljen. Ko polimerne materiale izpostavimo
visokim tlakom s tem oteimo premike molekul v materialu, kar se na
makro nivoju pokae kot upoasnitev procesov relaksacije in
lezenja.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega
socialnega sklada.
Slika 1: Duenje polimernega materiala tan v odvisnosti od
frekvence in vpliv tlaka na te duilne lastnosti. Opazen je pomik
vrednosti k nijim frekvencam z vianjem hidrostatinega tlaka.
elezniki transport Kotalni hrup[1] Duilni elementi
Frequency [Hz]
tan
[-
] p1>p0
p0 p1
Vpliv velikosti in porazdelitve velikosti delcev na pretonost
granuliranih materialov Raziskave o vedenju viskoelastinih
granuliranih materialih so pokazale, da lahko granuliran material,
ustrezne velikosti in velikostne porazdelitve izkazuje "fluidno
vedenje" hkrati pa ohranja vse lastnosti trdnega material. To nam
omogoa uporabo granuliranega polimernega materiala kot tlanega
medija (podobno kot zrak v pnevmatikah), ki uvede hidrostatini tlak
sam nase in s tem spremeni frekvenno odvisno obmoje najveje
absorpcije polimernega materiala. Porazdeltev velikosti Fluidno
vedenje Pnevmatika
Slika 2: Osnovni duilni element sestavljen iz fleksibilne tkane
cevi in napoljnjen z granulirnamim polimernim materialom, ki je
izpostavljen doloenemu tlaku.
Osnovi princip delovanja duilnih elementov je shematsko prikazan
na sliki 3. Hidrostatien tlak, kateremu je polimerni material v
duilnemu elementu izpostavljen premakne frekvenno obmojo, kjer
material izkazuje svojo maksimalno sposobnost absorpcije energije
na ta nain, da ga ujamemo z frekvennim obmojem mehanskih vibracij,
ki jih elimo ublaiti. Na ta nain izkoristimo celoten duilni
potencial, ki ga material ponuja.
Slika 3: Osnovni princip delovanja ideje o popolni izkorienosti
duilnega potenciala polimernih materialov.
Osnovni duilni element je ob ustreznih konstrukcijskih
spremembah mogoe uporabiti tudi pri ostalih aplikacijah, kjer se
pojavljajo vibracije in hrup: Protipotresni duilni elmenti,
temeljenje strojev in naprav, duilni elementi za uporabo v beli
tehniki,...
Protipotresni duilni elementi
Temeljenje strojev in naprav
Elementi za blaenje udarcev med vagoni
1
1
2
2
p0p
p > p0
Spremenjena struktura materiala
Absorbcija energije elastomernega granuliranega
materiala
Zniana amplituda vibracij in hrupa eleznikega tira
Dinamini odziv tirnice
Frekvenca
Mag
nitu
da m
ehan
skih
vib
raci
j e
lezn
ikeg
a t
ira
Spos
obno
st a
bsor
bcije
ene
rgije
el
asto
mer
nega
gra
nulir
aneg
a m
ater
iala1
2
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
NOVA gENERAcIJA ADApTIVNIh VIbRO-AKuSTINIh DuIlNIh ElEMENTOV
-
AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH
INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
Uvod
Izhodia in raziskovalne metode
Rezultati
Zakljuki
Literatura
(a) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6,
1000 Ljubljana, Slovenija (b) Izoteh d.o.o., Brnieva 15b, 1000
Ljubljana, Slovenija
*Korespondenni avtor: [email protected]
Benjamin Bizjan(a)*, Brane irok(a), Marko Peternelj(b), Lovrenc
Novak(a) Modeliranje razvlaknjenja kamene volne
[1] irok B., Bizjan B., Orbani A., Bajcar T. (2014) ChERD,
92(1), 80-90 [2] Bizjan B., irok B., Hoevar M., Orbani A. (2014)
CES, 116, 172-182 [3] Bizjan B., irok B., Hoevar M., Orbani A.
(2014) CES, 119, 187-198 [4] Bizjan B., irok B. ThermaComp2014. 3rd
ed., 321-324 [5] Bizjan B., irok B., Govekar E. (2014) J. Comp.
Nonlin. Dyn, ISSN 1555-1415
Kamena volna je anorganski izolacijski material, ki se odlikuje
z nizko toplotno prevodnostjo, majhno gostoto in temperaturno
obstojnostjo. Razvlaknjenje mineralne taline na kolesih centrifug
(slika 1) je kljunega pomena za kvaliteto konnega proizvoda.
Kvaliteto opredeljujejo lastnosti vlaknaste strukture, kot so
dolina in debelina vlaken, njihova prostorska prepletenost in
vsebnost nerazvlaknjenega materiala perl. Razvlaknjenje taline na
centrifugi poteka v treh glavnih fazah: A natok curka taline na
kolo; B oblikovanje filma taline in zaetna tvorba ligamentov; C
rast, trganje in strjevanje ligamentov v vlakna.
Modeliranje je potekalo eksperimentalno z vizualizacijo procesa
razvlaknjenja (slika 2) s hitro kamero (frekvenca zajema slik
18.7kHz).
-Hitrostni zdrs med filmom taline in kolesom centrifuge je
znaten (5-10%). -Predstavljeni algoritem za oceno temperaturnega
polja omogoa uporabo obiajnih namesto znatno drajih infrardeih
kamer, e je temperatura opazovanega procesa dovolj visoka (T >
1000K). -Soasno merjenje fluktuacij natoka, hitrostnega zdrsa in
temperaturnega polja taline ter zaznavanje tokovnih struktur na
filmu bo omogoilo uinkoviteji nadzor in krmiljenje proizvodnega
procesa.
Slika 1: Shema proizvodnega procesa kamene volne; detajl: prvo
kolo centrifuge
Slika 2: Shema merilne postaje za vizualizacijo razvlaknjenja
kamene volne
Posnete slike so v postopku naknadne obdelave sluile za analizo
strukturne dinamike vrteega filma taline v ve korakih: 1. Analiza
hitrostnih razmer na filmu: asovna vrsta hitrosti ter srednji
hitrostni zdrs med filmom in kolesom. Hitrostno polje smo
ocenili po advekcijsko-difuzijski enabi s predpostavko, da je
optina koncentracija (sivinska stopnja slike A) sorazmerna snovni
koncentraciji lokalni debelini filma taline. Debeleji film ima vijo
temperaturo in je zato svetleji.
2. Analiza dinamike struktur na filmu taline v krajevnem in
asovnem prostoru. Dobljene rezultate smo primerjali z znanimi
modeli hidrodinamskih nestabilnosti (Rayleigh-Taylor,
Eisenklam).
3. Ocena temperaturnega polja na povrini filma in oblikovanje
modela za oprijem (adhezijo) filma na kolo. Predpostavili smo, da
talina seva svetlobo kot sivo telo konstantne emisivnosti. V skladu
s Plackovim zakonom je dele svetlobe (T), izsevan v delu spektra,
ki ga lahko zazna senzor kamere, odvisen od absolutne temperature
T. Pri tem velja sledea sorazmernost:
2
2
2
2
yA
xADv
yAv
xA
tA
yx
4)(T
AT
Slika 4: Primerjava razmika med koreni ligamentov z znanimi
modeli drugih avtorjev
Slika 3: Srednja hitrost filma talne in vlaken v odpihu ter
hitrostni zdrs kolo-film
Slika 5: a sivinska slika, posneta s kamero; b ocenjeno
temperaturno polje; c podroja s T > 1500K (bela barva); d
znailna krivulja pretvorbe sivin v abs. temp.
Slika 6: Odvisnost temperature filma taline od njegovega
Reynoldsovega tevila
27
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
MODElIRANJE RAZVlAKNJENJAKAMENE VOlNE
-
28
AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH
INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
Uvod
Optodinamski nadzor laserske ablacije
Funkcionalni model adaptivnega laserskega sistema
Rezultati tudij izvedljivosti
Zakljuek
(a) Fotona d.d., Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija (b)
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6, 1000
Ljubljana, Slovenija
*Korespondenni avtor: [email protected]
Georgije Bosiger(a)*, Tadej Perhavec(a), Marko Marinek(a), Janez
Diaci(b)
Lasersko podprta implantologija
Izvedena je tudija izvedljivosti lasersko podprte
implantologije. Kljuen poudarek je namenjen razvoju metod
spremljanja laserske izdelave lei za zobne vsadke, ki bi lahko
omogoile varno in zanesljivo izvedbo posegov v praksi. Izdelan je
funkcionalni model adaptivnega laserskega sistema, ki s
programiranim vodenjem goria laserskega snopa ter sprotno
rekonstrukcijo oblike leia zagotavlja sprejemljivo natannost
izvedbe.
Z razvitimi metodami spremljanja laserske ablacije smo
realizirali funkcionalni model adaptivnega laserskega sistema za
izvedbo raziskav in vitro [5].
Model omogoa programirano vodenje goria laserskega snopa ter
optodinamski nadzor ablacije kosti z laserjem Er:YAG in predstavlja
dober pribliek realnih razmer.
S funkcionalnim modelom smo opravili tevilne in vitro raziskave
in tudije izvedljivosti na kosteh ivalskega izvora - Slika 2.
Laser Er:YAG je e uveljavljeno orodje na podroju kirurgije in
medicine. Kljune prednosti ablativne interkacije pri odstranjevanju
mehkih in trdih biolokih tkiv v primerjavi s konvencionalnimi
metodami so: manji vnos toplote, odsotnost mehanskih vibracij in
brezkontaktno delovanje. tevilne tudije izvedljivosti ter klinine
raziskave na ivalih opozarjajo predvsem na dve kljuni prednosti
laserske priprave lei za zobne vsadke pred pripravo z mehanskimi
svedri: veja stabilnost zobnih vsadkov in hitreje zaraanje oz.
oseointegracija in s tem okrevanje po posegu. Da bi se omogoila
laserska priprava lei za zobne vsadke v praksi, je potrebno reiti
tevilne tehnine in znanstvene izzive - trenutni laserski medicinski
sistemi z ronim vodenjem ter spremljanjem procesa odstranjevanja
biolokega tkiva s strani operaterja niso primerni s stalia
natannosti, varnosti in zanesljivosti.
Pri pripravi leia za zobni vsadek z laserjem je kljuen nadzor
posega, zaradi tega je pomembno poznavanje fizikalnega ozadja
procesa laserske ablacije. Pri interakciji laserske svetlobe z
biolokimi tkivi nastanejo mikro-eksplozije, pri katerih se kot
stranski produkt pojavijo udarni valovi, ki jih je mogoe
izkoristiti za t.i. optodinamski nadzor procesa laserske ablacije.
tudijo udarnih valov je mogoe izvesti z uporabo ve metod oziroma
senzorjev, med katerimi so najbolj pogosti: mikrofon, laserska
odklonska sonda, metoda senenja, piezoelektrini kristal, idr [1].
Za potrebe eksperimentalnega dela smo nadgradili metodo senenja z
dvojno osvetlitvijo tako, da je bila na isto fotografijo zajeta
slika udarnega vala iz dveh asovnih trenutkov (Slika 1) [2]. Na
osnovi teh raziskav smo potrdili primernost Sedov-Taylorjevega
modela tokaste eksplozije za opis udarnih valov. Za nadzor v praksi
je smiselno uporabiti miniaturni piezoelektrini senzor, ki omogoa
zajem udarnih valov. Za natanno merjenje poloajev optodinamskih
izvorov, ki omogoajo karakterizacijo geometrijskih znallnosti leia
smo razvili model uporabljenega senzorja [3] ter nove zanesljive in
natanne optodinamske metode [4].
Izvedene meritve pri izdelavi lei razlinih premerov (2,5 - 4 mm)
in globin (5 - 15 mm).
Sprotno merjenje je dovolj zanesljivo, sprotna rekonstrukcija
oblike je mona - Slika 3.
Literatura:
Slika 3: Sprotna rekonstrucija oblike leia premera 4 mm na
osnovi razvitih metod optodinamske detekcije.
Slika 2: Izvedba in vitro raziskav s funkcionalnim modelom
adaptivnega laserskega medicinskega sistema, ki omogoa programirano
vodenje goria laserskega snopa ter sproten nadzor procesa vrtanja v
kost na osnovi razvitih metod.
Slika 1: Razvoj udarnega vala v zraku nad vodno gladino pri
razlinih asih glede na laserski blisk. t1 je as osvetlitve udarnega
vala s prvim svetlobnim izvorom, t2 pa as osvetlitve istega
udarnega vala z zakasnjenim svetlobnim izvorom.
Srednje relativne napake merjenja globine znaajo
do 5 % (< 0.5 mm). Merjenje oblike in s tem
globine leia je med
izdelavo mono. Kljune nadaljnje tehnine
reitve za uporabo tovrst- nega sistema v praksi.
Potrebno nadgraditi sis- tem za validacijo meritev [6].
[1] T. Perhavec, Optodinamski nadzor ablacije biolokih tkiv z
laserjem Er:YAG: doktorsko delo, 2010. [2] T. Perhavec in J. Diaci,
A novel double-exposure shadowgraph method for observation of
optodynamic shock waves using fiber-optic illumination, Str vest -
J Mech Eng, let 56, t 78, str 477782, 2010. [3] G. Bosiger, T.
Perhavec, in J. Diaci, A method for optodynamic characterization of
Erbium laser ablation using piezoelectric detection, Str vest - J
Mech Eng, let 60, t 3, str 172178, 2014. [4] G. Bosiger, T.
Perhavec, M. Marinek, in J. Diaci, Method for optodynamic source
localization during Er:YAG laser ablation, J Biomed Opt, let 18, t
10, str 100505-1100505-3, 2013. [5] G. Bosiger, Ablacija biolokih
tkiv z adaptivno vodenim laserskim snopom: doktorsko delo, 2014.
[6] T. Perhavec, A. Gorki, D. Braun, in J. Diaci, A method for
rapid measurement of laser ablation rate of hard dental tissue, Opt
Laser Technol, let 41, t 4, str 397402, 2009.
AK
AD
EM
IJ
A
ST
RO
JN
I
TV
A
20
14
|
W
WW
.Z
VE
ZA
-Z
SI
S.
SI
lASERSKO pODpRTAIMplANTOlOgIJA
-
AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH
INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
Povzetek
(a) Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo, Smetanova 17,
2000 Maribor (b) Univerzitetni klinini center Maribor, Ljubljanska
ulica 5, 2000 Maribor
*Korespondenni avtor: [email protected]
Toma Brajlih(a)*, Matja Merc(b), Gregor Renik(b), Igor
Drstvenek(a), Toma Irgoli(a), Matej Pauli(a), Joe Bali(a), Franc
u(a)
Razvoj in izdelava vodila za namestitev pedikularnih vijakov
[1] Bali, J. in I. Pahole: Proizvodne tehnologije. Slovenija,
Maribor: Fakulteta za strojnitvo, 2003. [2] Drstvenek, I.:
Slojevite tehnologije / Layered Technologies. Slovenija, Maribor:
Fakulteta za strojnitvo, 2004. [3] Pedicle morphology of the first
sacral vertebra. (2003). [online]. Neuroanatomy. Dostopno na WWW:
http://neuroanatomy.org/2003/016_019.pdf [26.9.2014]
Hrbtenica predstavlja najpomembneji del lovekega okostja, saj je
steber ki nosi telo. Je trdne strukture, a hkrati gibljiva opora
glave in trupa. Sestavljena je iz vretenc, medvretennih ploic,
vezi, sklepov, miic in ivcev. Skupno delovanje in medsebojno
sodelovanje sestavnih delov, omogoa gibanje, prepogibanje in sploh
telesno aktivnost. Hrbtenica podpira velik del nae telesne tee, ob
tem pa e prenaa ivljenjsko pomembne signale v vse dele telesa. V
primeru premikanja ali nestabilnosti vretenc, ki povzroa pritisk na
ivne korenine, se pogosto kirurgi odloijo za operativni poseg -
spondilodezo. Pri operativnem posegu zatrdijo prizadete ravni
hrbtenice v vseh treh smereh in tako bolniku olajajo b