-
Opozorilo: Neuradno preieno besedilo predpisa predstavlja zgolj
informativni delovni pripomoek, glede katerega organ ne jami
odkodninsko ali kako drugae.
Neuradno preieno besedilo Stvarnopravnega zakonika obsega: -
Stvarnopravni zakonik SPZ (Uradni list RS, t. 87/02 z dne 17. 10.
2002), - Zakon o spremembah Stvarnopravnega zakonika SPZ-A (Uradni
list RS, t. 91/13 z
dne 5. 11. 2013).
S T V A R N O P R A V N I Z A K O N I K ( S P Z )
(neuradno preieno besedilo t. 1)
I. del TEMELJNA NAELA
Vsebina zakona
1. len
Ta zakon ureja temeljna naela stvarnega prava, posest in stvarne
pravice ter nain njihove pridobitve, prenosa, varstva in
prenehanja.
Stvarne pravice
2. len
Stvarne pravice so: - lastninska pravica, - zastavna pravica, -
slunosti, - pravica stvarnega bremena, - stavbna pravica.
Predmet stvarne pravice
3. len
(1) Predmet stvarne pravice je stvar.
(2) Predmet zastavne pravice in uitka je lahko tudi premoenjska
pravica.
(3) e je premoenjska pravica predmet stvarne pravice, se
smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar.
-
Sposobnost stvari
4. len
Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, za katero zakon to
izrecno doloa.
Uinek stvarnih pravic
5. len
Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik)
stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur.
Prednostno naelo
6. len
e obstaja na isti stvari ve stvarnih pravic, ima prej
pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje
pridobljeno stvarno pravico.
Naelo specialnosti
7. len
Samo individualno doloena samostojna stvar je lahko predmet
stvarnih pravic, razen e ta zakon doloa drugae.
Povezanost zemljia in objekta
8. len
Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na
nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e
zakon doloa drugae.
Domneva dobre vere
9. len
Dobra vera se domneva, e se ne dokae drugae.
Zaupanje v zemljiko knjigo
10. len
-
Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o
pravicah, ki so vpisani v zemljiki knjigi, zaradi tega ne sme
trpeti kodljivih posledic.
Domneva lastninske pravice
11. len
(1) Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem
besedilu: lastnik) nepreminine tisti, ki je vpisan v zemljiko
knjigo.
(2) Domneva se, da je lastniki posestnik preminine njen
lastnik.
Prepoved zlorabe
12. len
(1) Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice je
omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne
pravice je treba izvrevati v skladu s temeljnimi naeli tega zakona,
z njihovim namenom in z naravo stvari.
(2) Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen imetnik ravna z
izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje.
Uporaba doloil o lastninski pravici
13. len
Doloila tega zakona o pridobitvi, prenosu, varstvu in prenehanju
lastninske pravice se smiselno uporabljajo za nastanek in prenos
drugih stvarnih pravic.
Domneva o izpolnjeni obliki
14. len
e ta zakon zahteva za pravni posel obliko notarskega zapisa, se
teje, da je oblika izpolnjena, e je pravni posel sklenjen v obliki
sodne poravnave ali drugega dogovora pred sodnikom.
II. del TEMELJNI POJMI
Stvar
15. len
-
(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko
obvladuje.
(2) Za stvar se tejejo tudi razline oblike energije in
valovanja, ki jih lovek lahko obvladuje.
Sestavina
16. len
(1) Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje
za del druge stvari.
(2) Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic,
dokler se ne loi od glavne stvari.
Pritiklina
17. len
(1) Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim
preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne
stvari.
(2) V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.
Nepreminina
18. len
(1) Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine,
skupaj z vsemi sestavinami.
(2) Vse druge stvari so preminine.
Javno dobro
19. len
(1) Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob
enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splona raba).
(2) Zakon doloa, katera stvar je javno dobro in kakni so pogoji
za njegovo uporabo.
(3) Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica
uporabe pod pogoji, ki jih doloa zakon.
Plodovi
-
20. len
(1) Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do loitve
sestavina stvari, z loitvijo pa postanejo samostojna stvar.
(2) Plodovi so naravni in civilni.
Zbirna stvar
21. len
Zbirna stvar je ve stvari, ki se po splonem pojmovanju tejejo za
eno stvar.
Premoenjska pravica
22. len
Premoenjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva
in katere vrednost je mogoe izraziti v denarju.
Zemljikoknjino dovolilo
23. len
Zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna
nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja,
obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo.
Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen.
III. del POSEST
Pojem
24. len
(1) Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna
posest).
(2) Posest ima tudi tisti, ki izvruje dejansko oblast nad
stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli
pravnega naslova (posredna posest).
Soposest
25. len
-
Posest lahko izvruje ve oseb tako, da posedujejo stvar skupaj
ali da vsak od njih izkljuno poseduje doloen del stvari.
Imetnitvo
26. len
(1) Kdor izvruje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je
dolan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik).
(2) Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo.
Lastnika in nelastnika posest
27. len
(1) Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniki
posestnik.
(2) Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in
priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniki
posestnik.
Dobra vera posestnika
28. len
Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik)
ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do
posesti.
Pridobitev posesti dedia
29. len
Dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku
zapustnikove smrti.
Izguba posesti
30. len
(1) Neposredna posest se izgubi, e posestnik neha izvrevati
dejansko oblast nad stvarjo.
(2) Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo
posredne posesti. Posredna posest se ne izgubi, e prejnji
neposredni posestnik postane posredni posestnik.
Samopomo
-
31. len
Posestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupravieno
moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost
neposredna, da je samopomo takojnja in nujna ter da nain samopomoi
ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost.
Spor zaradi motenja
32. len
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoe
zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za
motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je
motenje nastalo.
Sodno varstvo posesti
33. len
(1) Sodie daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo
motenje. Pri tem se ne upotevata pravica do posesti in dobrovernost
posestnika.
(2) Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali
z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu,
od katerega je na tak nain priel do posesti, e je ta izvreval
dovoljeno samopomo iz 31. lena tega zakona.
(3) Posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem
posesti temelji na zakonu.
Obseg sodnega varstva
34. len
Z odlobo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi
sodie prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev
odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred
nadaljnjim motenjem.
Varstvo med ve posestniki
35. len
V razmerju med ve posestniki iste stvari se teje za motilno
vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji nain
izvrevanja posesti.
Varstvo na temelju pravice
36. len
-
Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. len) je mogoe
zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.
IV. del LASTNINSKA PRAVICA
1. oddelek POJEM LASTNINSKE PRAVICE
Lastninska pravica
37. len
(1) Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo
uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati.
Omejitve uporabe, uivanja in razpolaganja lahko doloi samo
zakon.
(2) Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj,
razen e zakon doloa drugae.
Omejitve lastninske pravice po volji lastnika
38. len
(1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico
omeji, razen e zakon doloa drugae.
(2) S pravnim poslom ali oporoko doloena prepoved odtujitve ali
obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika,
ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.
(3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko asovno
omeji.
(4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpie v zemljiko
knjigo samo, e je doloena med zakoncema ali zunajzakonskima
partnerjema, stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem
primeru prepoved uinkuje tudi proti tretjim osebam.
(5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi
pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal
doloeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more
prenesti. Odkupna pravica se lahko asovno omeji. Odkupna pravica
preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.
(6) Odkupna pravica uinkuje proti tretjim osebam, e je vpisana v
zemljiko knjigo.
2. oddelek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE
-
1. odsek SPLONO
Naini pridobitve
39. len
Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla,
dedovanja, zakona ali odlobe dravnega organa.
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
40. len
Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni
posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico,
ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.
Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
41. len
Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku
zapustnikove smrti.
Pridobitev lastninske pravice z odlobo dravnega organa
42. len
Lastninska pravica se pridobi s pravnomono sodno odlobo ali
dokonno odlobo upravnega organa, razen e zakon doloa drugae.
Priposestvovanje
43. len
(1) Dobroverni lastniki posestnik preminine pridobi lastninsko
pravico na njej po preteku treh let.
(2) Dobroverni lastniki posestnik nepreminine pridobi lastninsko
pravico na njej po preteku desetih let.
(3) e dobroverni lastniki posestnik, pod pogoji iz prejnjega
odstavka, izvruje posest na delu nepreminine, je ta del predmet
samostojnega priposestvovanja.
Omejitev priposestvovanja
-
44. len
(1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoe
pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.
(2) Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na
kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige
pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena
pravica vpisana v javno knjigo.
Raunanje priposestvovalne dobe
45. len
(1) Priposestvovalna doba zane tei tisti dan, ko je posestnik
dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom
zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as
trajanja priposestvovalne dobe.
(2) V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko so posestni
predniki sedanjega dobrovernega lastnikega posestnika imeli stvar v
posesti kot dobroverni lastniki posestniki.
(3) e naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra
vera presoja glede vsakega solastnika.
(4) e je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera
posestnega naslednika presoja samostojno.
(5) V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko posestnik
neodvisno od svoje volje zaasno ni mogel izvrevati posesti.
Dobra vera pravne osebe
46. len
Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov
in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno podroje
pomembno, da stvar pripada pravni osebi.
2. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMININAH
Gradnja ez mejo nepreminine
47. len
(1) e nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo
nepreminino (graditelj), lahko lastnik nepreminine ali graditelj
predlaga, da sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi
medsebojnih razmerij.
(2) Sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na
nepreminini vzpostavi prvotno stanje.
-
(3) e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem
nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik
nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno
odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima
nepremininama.
(4) Pri odloitvi iz prejnjega odstavka sodie upoteva vse
okoliine, zlasti pa upraviene interese udeleencev, vpraanje dobre
vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je
izvedel za gradnjo.
Poveanje vrednosti nepreminine
48. len
(1) e nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepreminine
postavi, prizida ali izbolja zgradbo, na nepreminini ne pridobi
lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepreminine zahteva tisto,
za kar je bil ta obogaten.
(2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepreminini
nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva
izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiko knjigo.
(3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja teejo od dneva, ko je
graditelj izgubil posest nepreminine.
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
49. len
(1) Za pridobitev lastninske pravice na nepreminini s pravnim
poslom se zahteva vpis v zemljiko knjigo.
(2) Vpis v zemljiko knjigo se opravi na podlagi listine, ki
vsebuje zemljikoknjino dovolilo.
3. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMININAH
Okupacija
50. len
Na preminini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico
tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen
e zakon doloa drugae.
Obveznost najditelja
51. len
-
(1) Kdor najde in vzame preminino v posest (najditelj), je dolan
o tem takoj obvestiti lastnika preminine ali osebo, za katero
utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema preminine.
(2) e najditelj ne pozna osebe iz prejnjega odstavka ali njenega
naslova, je dolan prijaviti najdbo na policiji.
(3) Policija lahko prevzame preminino v hrambo oziroma pusti
preminino v hrambi najditelja.
(4) e se preminina lahko pokvari, ali e so z njenim vzdrevanjem
povezani nesorazmerni stroki, jo policija lahko proda na javni
drabi ali po dnevni ceni. Izkupiek od prodaje stopi na mesto
najdene preminine.
(5) e je vrednost najdene preminine neznatna, najditelju najdbe
ni treba prijaviti na policiji.
Pridobitev lastninske pravice z najdbo
52. len
(1) Najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. lena tega
zakona, pridobi lastninsko pravico na preminini s pretekom enega
leta od obvestila ali prijave, e upravienec ni zahteval njene
izroitve in e se preminina e vedno nahaja v hrambi pri najditelju
ali policiji.
(2) Doloila prejnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
najdeno preminino, ki ima neznatno vrednost.
Najdba zaklada
53. len
(1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku
preminine ali nepreminine, v kateri je bil najden, razen e zakon
doloa drugae.
(2) Zaklad je stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo
skrita, da ni ve mogoe najti njenega lastnika.
(3) Najditelj zaklada je dolan najdbo prijaviti policiji.
Prirast
54. len
Lastninska pravica na nepreminini se raziri na preminino, ki je
postala sestavina nepreminine.
Spojitev
-
55. len
(1) e se preminine, ki pripadajo razlinim lastnikom, tako
spojijo, da postanejo sestavine enotne preminine, nastane na novi
stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v
sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne preminine ob
spojitvi.
(2) e se lahko ena od preminin teje za glavno stvar, postane
lastnik glavne stvari lastnik enotne preminine.
(3) Glavna stvar je tista, ki se v skladu s splonim preprianjem
teje za glavno stvar.
Pomeanje
56. len
e se preminine razlinih lastnikov tako pomeajo ali zlijejo, da
jih ni mogoe ve loiti, ali da so z loitvijo povezani nesorazmerni
stroki, se smiselno uporabljajo doloila 55. lena tega zakona.
Izdelava nove preminine
57. len
(1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo
preminino, pridobi na njej lastninsko pravico.
(2) e si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo
preminino, pridobi na njej lastninsko pravico, e vrednost dela ni
bistveno nija od vrednosti materiala.
(3) e je material pripadal razlinim lastnikom, se smiselno
uporabljajo doloila 55. in 56. lena tega zakona.
(4) Kot izdelava nove preminine se teje tudi obdelava povrine s
pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug
podoben nain.
Pravice tretjih
58. len
(1) S prenehanjem lastninske pravice na preminini na podlagi 55.
do 57. lena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej.
(2) e pridobi bivi lastnik solastninsko pravico enotne oziroma
nove preminine ali postane njen edini lastnik, oivijo na njegovem
solastnikem deleu ali na enotni oziroma novi preminini pravice, ki
so bremenile preminino, ki mu je pripadala.
Pridobitev lastninske pravice na plodovih
-
59. len
(1) Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada
lastniku glavne stvari, razen e ta zakon doloa drugae.
(2) Dobroverni lastniki posestnik stvari, ki daje plodove,
pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove loitve od
glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na podlagi pravnega
razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov.
(3) Pod pogoji, ki jih doloa zakon, lahko vsakdo pridobi
lastninsko pravico na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto
rastoih rastlinah.
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
60. len
(1) Lastninska pravica na preminini se pridobi z njeno
izroitvijo v posest pridobitelja.
(2) Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo
listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino,
kot tudi z izroitvijo kaknega njenega dela, ali pa z izloitvijo ali
drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev.
(3) Izroitev preminine se teje za opravljeno s sklenitvijo
pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve:
- e je bila preminina e pred sklenitvijo pravnega posla v posesti
pridobitelja (izroitev na
kratko roko); - e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub
prenosu lastninske pravice e naprej
ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).
(4) e je stvar v posesti tretjega, se teje izroitev preminine za
opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveen o prenosu lastninske
pravice (izroitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo
posredno posest na pridobitelja.
Naknadna pridobitev lastninske pravice
61. len
(1) e je bila preminina izroena, ko prenosnik ni imel pravice z
njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat
pridobljena tudi lastninska pravica.
(2) e je bila preminina tako izroena ve pridobiteljem, je
lastninsko pravico pridobil tisti, ki mu je bila stvar prvemu
izroena.
Izroitev po zastopniku
62. len
Izroitev preminine pridobitelju se teje za opravljeno, e je bila
preminina izroena njegovemu zastopniku.
-
Pogojni prenos lastninske pravice
63. len
Prenos lastninske pravice na preminini se lahko vee na razvezni
ali odloni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v
zavarovanje ali pridrek lastninske pravice.
Posebni primeri pridobitve
64. len
(1) Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e prenosnik
ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku
izroitve v dobri veri in e je pridobil stvar na podlagi odplanega
pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena tega
zakona.
(2) Lastninska pravica se pridobi na nain iz prejnjega odstavka
samo, e je bila preminina prodana na javni drabi, e prenosnik daje
v okviru svoje dejavnosti takne preminine v promet ali e je
prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega
lastnika.
(3) e je bila izroitev opravljena s posestnim konstitutom,
pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik
izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve v dobri
veri.
(4) S pridobitvijo lastninske pravice po doloilih prejnjih
odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, e je pridobitelj v
dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo.
(5) Prejnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske
pravice zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni
ceni, e ima ta zanj poseben pomen.
3. oddelek LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB
1. odsek SOLASTNINA
Pojem
65. len
(1) Ve oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari
(solastniki), e je dele vsakega izmed njih doloen v sorazmerju s
celoto (idealni dele).
(2) e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so
enaki.
Upravienja solastnika
66. len
-
(1) Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z
drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deleu,
ne da bi s tem kril pravice drugih solastnikov.
(2) Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini, se delijo med
solastnike v skladu z njihovimi idealnimi delei. e to ni mogoe, so
plodovi v solastnini solastnikov matine stvari.
(3) Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja
drugih solastnikov. e je predmet solastnine nepreminina, imajo
drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. e predkupno pravico
uveljavlja hkrati ve solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja
predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deleem.
Upravljanje s stvarjo
67. len
(1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v
solastnini.
(2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno
soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot
polovico njene vrednosti.
(3) Za posle rednega upravljanja se tejejo posli, ki so potrebni
za obratovanje in vzdrevanje stvari za doseganje njenega
namena.
(4) e se v primerih iz drugega odstavka tega lena solastniki ne
morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrevanje stvari,
odloi o tem na predlog solastnika sodie v nepravdnem postopku.
(5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so
zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, doloitev naina rabe in
doloitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh
solastnikov.
(6) e kdo od solastnikov dalj asa ni dosegljiv, lahko ostali
solastniki predlagajo, da se mu doloi skrbnik za poseben
primer.
(7) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s
stvarjo, uinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov
posameznega solastnika.
Bremena skupne stvari
68. len
Stroke uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanaajo na
celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih
deleev.
Pravica zahtevati delitev
69. len
-
(1) Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen
v neprimernem asu.
(2) Pravni posel, s katerim se solastnik za dalji as odreka
pravici do delitve stvari, je nien.
(3) e se solastnik za doloen as odpove pravici zahtevati delitev
stvari, zavezuje odpoved tudi njegove pravne naslednike.
Nain delitve
70. len
(1) Solastniki sporazumno doloijo nain delitve stvari. Za
pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo doloila, ki
urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.
(2) e se solastniki ne morejo sporazumeti, odloi o nainu delitve
sodie v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi
tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes.
(3) Sodie lahko odloi delitev za najve tri leta, e kdo od
solastnikov izkae moneji interes, da se stvar e nekaj asa ne
razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.
(4) e fizina delitev stvari v naravi ni mogoa niti z izplailom
razlike v vrednosti, ali je mogoa le ob znatnem zmanjanju vrednosti
stvari, sodie odloi, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna
delitev).
(5) Na predlog solastnika lahko sodie odloi, da namesto prodaje
pripada stvar v celoti njemu, e izplaa druge solastnike tako, da
jim plaa sorazmerni del prodajne cene, ki jo doloi sodie. e to
predlaga ve solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga doloi
sodie, upotevaje velikost idealnih deleev, dosedanji nain rabe
stvari in potrebe solastnikov.
(6) Solastnik, ki je po prejnjem odstavku dobil stvar, pridobi
lastninsko pravico na stvari s pravnomonostjo odlobe. Drugim
solastnikom mora izplaati njihove delee najkasneje v treh mesecih
od pravnomonosti odlobe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju,
kjer lei nepreminina obrestujejo banni depoziti za dobo treh
mesecev, od dneva pravnomonosti odlobe do dneva plaila. Drugi
solastniki imajo do celotnega poplaila na stvari zakonito zastavno
pravico.
Zavarovanja in jamstva ob delitvi
71. len
(1) Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari,
odgovarjajo drugi solastniki za pravne in stvarne napake stvari v
mejah vrednosti svojih idealnih deleev.
(2) Za odgovornost za stvarne in pravne napake se smiselno
uporabljajo doloila, ki veljajo za prodajno pogodbo.
-
(3) e je predmet delitve nepreminina, imajo ostali solastniki do
izplaila na njej zastavno pravico do viine vrednosti svojih
idealnih deleev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi.
(4) e je predmet delitve preminina, obdrijo solastniki do
izplaila na njej lastninsko pravico do viine vrednosti svojih
idealnih deleev, kot so bili ugotovljeni s sklepom o delitvi.
2. odsek SKUPNA LASTNINA
Pojem
72. len
(1) Ve oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino
(skupni lastniki), kadar njihovi delei niso vnaprej doloeni.
(2) Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo
razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v
zvezi s skupno stvarjo.
(3) e eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se teje,
da tretji ni v dobri veri samo, e je tretji vedel, da je stvar v
skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega
lastnika.
(4) Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati
delitev skupne stvari, razen v neprimernem asu.
(5) Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo doloila o
solastnini, e ni z zakonom drugae doloeno.
4. oddelek SOSEDSKO PRAVO
Prepoved medsebojnega vznemirjanja
73. len
(1) Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepreminin,
morajo lastniki teh nepreminin svojo lastninsko pravico izvrevati
tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzroajo
kode.
(2) Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje
ali prostorsko povezane nepreminine (sosednje nepreminine), se
morajo izvrevati poteno v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki
najmanj obremenjuje lastnika nepreminine.
Uporaba doloil
-
74. len
Doloila tega poglavja, ki se nanaajo na lastnika, se smiselno
uporabljajo tudi za neposrednega posestnika.
Prepovedana imisija
75. len
(1) Lastnik nepreminine mora pri uporabi nepreminine opuati
dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepreminine
in oteujejo uporabo drugih nepreminin ez mero, ki je glede na
naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna
ali povzroajo znatnejo kodo (prepovedana imisija).
(2) Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakrnokoli
motenje s posebnimi napravami.
Vzdrevalna dela
76. len
(1) Lastnik nepreminine, na kateri je nujno treba izvesti dela,
ki so potrebna za uporabo in izkorianje nepreminine, lahko zaasno
uporabi sosednjo nepreminino zaradi izvedbe del, e teh del ni mogoe
izvesti drugae ali jih je mogoe izvesti samo z nesorazmernimi
stroki.
(2) Po uporabi mora na sosednji nepreminini vzpostaviti prejnje
stanje.
(3) Na zahtevo lastnika nepreminine, ki jo je zaasno uporabil,
mora plaati primerno nadomestilo.
(4) Pred zaetkom del je treba ob primernem asu in na primeren
nain obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepreminine.
Ureditev meje
77. len
(1) Sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice.
(2) Domneva se moneja pravica po meji, ki je dokonno urejena v
katastrskem postopku.
(3) e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno
vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, lahko sodie uredi mejo
na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri
je vloen predlog, s tem soglaata.
(4) e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje v
smislu prejnjega odstavka, sodie uredi mejo po zadnji mirni
posesti.
-
(5) e se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo
tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni.
Ureditev meje v pravdi
78. len
e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost
za doloitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti
kateri je predlog vloen, pa ne soglaata, da se uredi meja na
podlagi moneje pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja monejo
pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomonosti sklepa
o ureditvi meje.
Uporaba meje
79. len
Lastnik nepreminine sme do polovice irine s svoje strani
uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so
namenjene oznaitvi meje.
Mejna znamenja
80. len
(1) Domneva se, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in
druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje, skupna lastnina
lastnikov sosednjih nepreminin.
(2) Mejna znamenja je treba vzdrevati na krajevno obiajen nain.
Stroke vzdrevanja krijeta lastnika sosednjih nepreminin po enakih
delih.
(3) Za kodo, ki nastane zaradi nevzdrevanja tretjim osebam,
solidarno odgovarjata lastnika sosednjih nepreminin.
Drevo na meji
81. len
(1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika
sosednjih nepreminin po enakih delih.
(2) e drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepreminin,
lahko lastnik nepreminine zahteva, da se drevo odstrani na skupne
stroke.
Plodovi, ki padejo na sosednjo nepreminino
82. len
-
Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepreminino, pridobi lastnik
te nepreminine lastninsko pravico v trenutku loitve plodov od
glavne stvari.
Pravica odstraniti veje
83. len
(1) Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti
veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove
nepreminine in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga
motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje
nepreminine.
(2) e je lastniku sosednje nepreminine s posebnim predpisom
prepovedano ravnanje iz prejnjega odstavka, ima pravico do
odkodnine.
(3) Doloila prvega odstavka tega lena se ne uporabljajo v
primerih, kadar je meja nepreminin v gozdu.
(4) Plodovi z vej, ki segajo v zrani prostor sosednje
nepreminine, postanejo z loitvijo lastnina lastnika te
nepreminine.
Zasledovanje ivali
84. len
(1) Domae in udomaene ivali sme lastnik zasledovati na tuji
nepreminini.
(2) Lastnik ali posestnik lahko lastniku ivali prepove dostop na
nepreminino le, e ival brez odlaanja sam izroi lastniku.
Prepoved poglabljanja
85. len
(1) Lastnik ne sme poglabljati svoje nepreminine ali tako
posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepreminina izgubila
trdnost, stabilnost ali oporo.
(2) Lastnik nepreminine, katere trdnost, stabilnost ali opora je
zaradi posegov v nevarnosti, lahko zahteva prepoved nadaljevanja
del za as, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki
prepreujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore. e takih ukrepov
ni mogoe izvesti, lahko zahteva prepoved posegov.
(3) e je lastnik pri poglobitvah in posegih v svojo nepreminino
postavil posebne opore in konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost
tuje nepreminine, jih je dolan redno vzdrevati. Za kodo, ki nastane
zaradi teh opor in konstrukcij, odgovarja ne glede na krivdo.
Prepoved spreminjanja vodotoka
-
86. len
Lastnik nepreminine ne sme na svoji nepreminini na kodo sosednje
nepreminine spremeniti toka, njegove moi ter koliine in kakovosti
vode, ki tee ez njegovo nepreminino.
Odtekanje meteornih padavin
87. len
Lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne
padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo
nepreminino.
Nujna pot
88. len
Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima za redno rabo
potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z
nesorazmernimi stroki.
Doloitev nujne poti
89. len
(1) Sodie dovoli nujno pot, e se z njo ne onemogoa ali znatno
ovira uporaba nepreminine, po kateri naj bi nujna pot potekala.
(2) Sodie doloi nujno pot tako, da se im manj obremeni tuja
nepreminina.
(3) Za dovoljeno nujno pot je upravienec dolan plaati zavezancu
primerno nadomestilo.
Prenehanje nujne poti
90. len
Nujno pot je mogoe spremeniti ali odpraviti, e zaradi
spremenjenih okoliin ni ve potrebna.
Prikljuitev na komunalno omreje
91. len
Doloila o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za
prikljuitev na javna komunalna in druga omreja, e lastnik
nepreminine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.
-
5. oddelek VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Vrnitveni zahtevek
92. len
(1) Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno
doloene stvari.
(2) Lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev
zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti
toenca.
(3) Uveljavljanje zahtevka iz prvega odstavka tega lena ne
zastara.
Posestnikovi ugovori
93. len
Neposredni posestnik lahko odkloni izroitev stvari njenemu
lastniku, e je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja
pravico do posesti, upravien do posesti.
Imenovanje prednika
94. len
Kdor ima v posesti stvar v tujem imenu, lahko ugovarja zahtevku
tonika na ta nain, da imenuje posrednega posestnika ali
prednika.
Pravni poloaj dobrovernega lastnikega posestnika
95. len
(1) Dobroverni lastniki posestnik vrne stvar lastniku s plodovi,
ki e niso bili obrani.
(2) Dobroverni lastniki posestnik ni dolan plaati za uporabo
stvari in ne odgovarja za poslabanje in unienje stvari, nastalo v
asu, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
(3) Dobroverni lastniki posestnik ima pravico do povraila
strokov, potrebnih za vzdrevanje stvari.
(4) Dobroverni lastniki posestnik lahko zahteva vrnitev
koristnih strokov v tolikni meri, kolikor se je vrednost stvari
poveala.
(5) Potrebne in koristne stroke iz tretjega in etrtega odstavka
tega lena je lastnik stvari dolan povrniti dobrovernemu lastnikemu
posestniku v tolikni meri, kolikor ti stroki niso zajeti s
koristmi, ki jih je dobil od stvari.
-
(6) Dobroverni lastniki posestnik ima pravico do povraila
strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali zaradi
olepanja stvari le toliko, kolikor se je njena vrednost poveala. e
se da to, kar je storil za zadovoljstvo ali olepanje stvari, loiti
od nje brez pokodbe, ima dobroverni lastniki posestnik pravico to
loiti in obdrati zase.
(7) Dobroverni lastniki posestnik ima pravico pridrati stvar,
dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroki, ki jih je
imel v zvezi z njenim vzdrevanjem.
(8) Dobroverni lastniki posestnik postane nedobroveren od
trenutka, ko mu je vroena toba, lastnik pa lahko dokazuje, da je
postal nedobroveren e pred vroitvijo tobe.
(9) Terjatev povraila potrebnih in koristnih strokov zastara v
treh letih od dneva vrnitve stvari.
Pravni poloaj nedobrovernega posestnika
96. len
(1) Nedobroverni posestnik je dolan vrniti lastniku stvari vse
plodove.
(2) Nedobroverni posestnik je dolan povrniti vrednost obranih
plodov, ki jih je porabil, odtujil ali uniil, kot tudi vrednost
plodov, ki jih ni obral. Ta zahtevek zastara v treh letih od
vrnitve stvari.
(3) Nedobroverni posestnik je dolan povrniti kodo, nastalo s
poslabanjem ali unienjem stvari, razen e bi ta koda nastala tudi
tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku.
(4) Nedobroverni posestnik lahko zahteva povrailo potrebnih
strokov, ki bi jih imel tudi lastnik, e bi bila stvar pri njem.
(5) Nedobroverni posestnik ima pravico do povraila koristnih
strokov samo, e so koristni za lastnika.
(6) Nedobroverni posestnik nima pravice do povraila strokov, ki
jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepanja stvari, lahko
pa odnese stvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo ali
olepanje stvari, e se da brez pokodbe loiti od glavne stvari.
(7) Terjatev nedobrovernega posestnika stvari glede povraila
strokov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari.
Nedobrovernost posrednega posestnika
97. len
(1) e je bil posredni posestnik nedobroveren, neposrednemu
posestniku pa ta okoliina ni bila znana ali ni mogla biti znana,
odgovarja neposredni posestnik kot dobroverni lastniki
posestnik.
(2) V primeru iz prejnjega odstavka lahko lastnik v enem letu od
vrnitve stvari uveljavlja zahtevke proti nedobrovernemu posrednemu
posestniku.
-
Vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika
98. len
(1) Dobroverni lastniki posestnik (domnevni lastnik) stvari ima
ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od
dobrovernega lastnikega posestnika, pri katerem je stvar s ibkejim
pravnim naslovom.
(2) e se dva tejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima moneji
pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e pa sta njuna
pravna naslova enako mona, ima prednost tisti, pri katerem je stvar
v neposredni posesti.
(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega lena ne zastara.
Zaita pred vznemirjanjem
99. len
(1) e kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega
lastnika, in sicer kako drugae, ne pa z odvzemom stvari, lahko
lastnik oziroma domnevni lastnik s tobo zahteva, da vznemirjanje
preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.
(2) e je bila z vznemirjanjem iz prejnjega odstavka povzroena
koda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splonih
pravilih o povrnitvi kode.
(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega lena ne zastara.
Varstvo solastnika in skupnega lastnika
100. len
Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tobe za varstvo
lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do
tobe za varstvo svoje pravice na delu stvari.
6. oddelek PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE
Pridobitev lastninske pravice drugega
101. len
Lastninska pravica, ki jo ima nekdo na stvari, preneha, e kdo
drug pridobi lastninsko pravico na njej.
Opustitev
-
102. len
(1) Lastninska pravica na preminini preneha z opustitvijo
stvari.
(2) Stvar se teje za opueno, e njen lastnik nedvoumno izrazi
voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini.
Unienje stvari
103. len
Lastninska pravica preneha, e je stvar uniena. Na ostankih
uniene stvari obdri lastnik lastninsko pravico.
Prenehanje v drugih primerih
104. len
Lastninska pravica preneha tudi v drugih primerih, ki jih doloa
zakon.
V. del ETANA LASTNINA
1. oddelek SPLONO
Pojem
105. len
(1) Etana lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in
solastnina skupnih delov.
(2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno
funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti
stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K
posameznemu delu v etani lastnini lahko spadajo tudi drugi
individualno odmejeni prostori, e so del nepreminine v solastnini
etanih lastnikov.
(3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi
etanih lastnikov, in zemljie, na katerem stoji zgradba. Med skupne
dele lahko spadajo tudi druge nepreminine.
(4) Solastnina vseh etanih lastnikov na skupnih delih je
neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na
skupnih delih se ni mogoe odpovedati.
(5) Nihe od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na
skupnih delih.
-
Doloitev solastnikega delea
106. len
Solastniki dele vsakega etanega lastnika na skupnih delih se
doloa ob upotevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etani
lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine, razen
e zakon ali pravni posel doloa drugae.
2. oddelek NASTANEK ETANE LASTNINE
Naini nastanka
107. len
(1) Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z
odlobo sodia in z vpisom v zemljiko knjigo.
(2) Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum
o delitvi solastnine v etano lastnino (sporazum o delitvi) ali
enostranski pravni posel.
Sporazum
108. len
(1) Sporazum o delitvi mora vsebovati imena etanih lastnikov,
zemljikoknjino oznabo nepreminin, natanen opis posameznega dela
zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in doloitev
solastnikih deleev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev
medsebojnih razmerij med etanimi lastniki v obsegu, doloenem s
prvim odstavkom 116. lena tega zakona.
(2) e je kateri od solastnikih deleev na nepreminini obremenjen
s hipoteko, je sporazumna delitev mona samo s soglasjem upnika.
Sporazum o delitvi mora doloiti posamezen del zgradbe v etani
lastnini, na katerega preide obremenitev.
Enostranski pravni posel
109. len
Lastnik nepreminine lahko razdeli svojo lastninsko pravico na
nepreminini v etano lastnino z enostranskim pravnim poslom. Imeti
mora enake sestavine kot sporazum iz 108. lena tega zakona.
Sodna odloba
110. len
-
(1) Vsak solastnik nepreminine lahko zahteva, da sodie v
nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepreminini v etano
lastnino, e je takna delitev mogoa.
(2) e je kateri od solastnikih deleev na nepreminini obremenjen
s hipoteko, sodie s sklepom doloi, na kateri posamezni del v etani
lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslaba
poloaj upnika.
(3) Sklep sodia mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108.
lena tega zakona.
Prehod hipoteke
111. len
Hipoteka, ki bremeni celotno nepreminino, ki se razdeli na etano
lastnino, preide na vse posamezne dele v etani lastnini.
3. oddelek RAZPOLAGANJE
Razpolaganje z etano lastnino
112. len
(1) Etana lastnina je predmet razpolaganja kot celota.
(2) Za razpolaganje z etano lastnino se uporabljajo doloila tega
zakona, ki urejajo razpolaganje z nepremininami.
Sprememba solastnine na skupnih delih nepreminine v etano
lastnino
113. len
(1) Etani lastniki lahko sklenejo pisni sporazum, da skupni deli
postanejo del posameznega dela v etani lastnini, e je to mogoe.
(2) Etani lastniki se lahko sporazumejo tudi o tem, da iz
skupnih delov nastane nov posamezen del v etani lastnini, e je to
mogoe. Za vsebino sporazuma se smiselno uporablja doloila 108. lena
tega zakona.
Delitev in spojitev posameznih delov
114. len
(1) Etani lastnik lahko s pravnim poslom razdeli posamezni del v
etani lastnini v dva ali ve novih posameznih delov v etani
lastnini, e je to mogoe. Pri tem se solastniki
-
dele na skupnih delih, ki pripada razdeljenemu posameznemu delu
v etani lastnini, v prejnjem obsegu razdeli na nove solastnike
delee za vsak nov posamezni del.
(2) Pravni posel mora vsebovati zemljikoknjino oznabo
posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih
posameznih delov in doloitev solastnikih deleev na skupnih delih za
vsak nov posamezni del v etani lastnini.
(3) Vse stroke v zvezi z delitvijo krije etani lastnik
posameznega dela, ki se deli.
(4) Dva ali ve posameznih delov v etani lastnini se lahko s
pravnim poslom spoji v nov posamezni del v etani lastnini. Za ta
pravni posel se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo delitev
posameznega dela v etani lastnini.
(5) Pogodba iz 116. lena tega zakona lahko doloi, da se delitev
ali spojitev ne smeta opraviti ali pa da sta vezani na soglasje
drugih etanih lastnikov.
4. oddelek RAZMERJA MED ETANIMI LASTNIKI
Pravice in obveznosti na skupnih delih
115. len
Pravice in obveznosti etanih lastnikov na skupnih delih so
sorazmerne z njihovim solastnikim deleem, e zakon ali pogodba ne
doloa drugae.
Pogodba o medsebojnih razmerjih
116. len
(1) Etani lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih
razmerjih, s katero uredijo zlasti: - opredelitev strokov in
obveznosti, ki bremenijo etane lastnike, e odstopajo od doloila
115. lena tega zakona, - nain oblikovanja rezervnega sklada, e
presega najniji znesek iz tretjega odstavka 119.
lena tega zakona; - morebitne posebne omejitve pri uporabi
posameznih delov v etani lastnini; - nain uporabe skupnih delov; -
namen uporabe posameznih delov v etani lastnini; - nastopanje
etanih lastnikov v pravnem prometu; - nain upravljanja skupnih
delov; - uporabo posameznih delov v etani lastnini v posebne
namene; - zavarovanje zgradbe kot celote; - pooblastila upravnika,
e odstopajo od 118. lena tega zakona.
(2) Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni
obliki in uinkuje proti vsakemu novemu etanemu lastniku.
Upravljanje skupnih delov nepreminine
-
117. len
(1) Za upravljanje skupnih delov se smiselno uporabljajo doloila
tega zakona, ki urejajo solastnino, razen e pogodba o medsebojnih
razmerjih doloa drugae.
(2) e etani lastniki ne doseejo soglasja glede posla, ki presega
redno upravljanje, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico
solastnikih deleev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloi
sodie v nepravdnem postopku. Sodie pri odloanju upoteva zlasti
vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etane lastnike,
ki so poslu nasprotovali.
(3) Doloilo prejnjega odstavka se uporablja tudi za spremembo
pogodbe o medsebojnih razmerjih v delu, ki se nanaa na redno
upravljanje s skupnimi deli.
Upravnik
118. len
(1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem
posameznih delov, morajo etani lastniki doloiti upravnika.
(2) Doloitev upravnika se teje za posel rednega upravljanja.
(3) e upravnik ni doloen, lahko vsak etani lastnik predlaga, da
ga doloi sodie v nepravdnem postopku.
(4) Upravnik ima naslednja pooblastila: - izvajati sklepe etanih
lastnikov; - skrbeti za redno vzdrevanje in obratovanje skupnih
delov; - poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti; -
upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem; - zastopati
etane lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etanih
lastnikov vloiti
izkljuitveno tobo ter tobo za plailo strokov in obveznosti, ki
bremenijo etanega lastnika.
(5) Upravnik mora pri svojem delovanju upotevati interese etanih
lastnikov.
Obvezen rezervni sklad
119. len
(1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem
posameznih delov, morajo etani lastniki ustanoviti rezervni sklad
za kritje bodoih strokov rednega upravljanja.
(2) Sredstva rezervnega sklada so skupno premoenje etanih
lastnikov. Sredstva vodi upravnik loeno na posebnem raunu.
(3) Merila za doloitev prispevka etanega lastnika v rezervni
sklad in najnijo vrednost prispevka doloi podzakonski predpis.
-
(4) Sredstva rezervnega sklada je mogoe uporabiti samo za
poravnavo strokov vzdrevanja in potrebnih izboljav ter za
odplaevanje v te namene najetih posojil. Izvrba na sredstva
rezervnega sklada je dopustna samo iz teh razlogov.
(5) Etani lastnik nima pravice zahtevati vraila vplail v
rezervni sklad niti zahtevati delitve.
(6) e etani lastnik ne vplaa svojega prispevka v rezervni sklad,
ga mora upravnik pisno pozvati k plailu. Poziv upravnika se teje za
verodostojno listino v smislu zakona o izvrbi in zavarovanju.
Zakonito stvarno breme
120. len
(1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem
posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etani lastnini
stvarno breme v korist drugih etanih lastnikov za stroke
upravljanja in vplaila v obvezen rezervni sklad do viine
petkratnega zneska najnijega vplaila v rezervni sklad.
(2) Stvarno breme iz prejnjega odstavka ima najbolji vrstni
red.
5. oddelek OMEJITVE ETANE LASTNINE
Dolnosti etanega lastnika
121. len
(1) Etani lastnik mora v primernem asu zagotoviti popravila v
svojem delu v etani lastnini, e je to potrebno, da se odvrne koda,
ki se povzroa drugim delom zgradbe.
(2) Etani lastnik mora dovoliti vstop v svoj posamezni del, da
se lahko opravijo popravila in izboljave na skupnih delih, ki jih
drugae ni mogoe opraviti ali pa jih je mogoe opraviti le z
nesorazmernimi stroki.
(3) e etani lastnik ne dopusti vstopa, odloi o tem na zahtevo
upravnika oziroma preostalih etanih lastnikov sodie v nepravdnem
postopku.
(4) Popravila oziroma izboljave se morajo opraviti v najkrajem
monem asu in z motnjami, ki najmanj prizadenejo etanega
lastnika.
(5) Etani lastnik mora biti o nameravanih posegih obveen v
primernem roku.
(6) Etani lastniki morajo upravniku ali drugim etanim lastnikom
posredovati podatke in omogoiti vpogled v vse listine, ki so
potrebne za upravljanje skupnih delov.
Spremembe na posameznih delih v etani lastnini
-
122. len
(1) Etani lastnik sme brez soglasja ostalih etanih lastnikov
izvajati spremembe v svojem posameznem delu v etani lastnini, e te
ne pomenijo poslabanja za kaken drug del nepreminine.
(2) Kadar spremembe v posameznem delu v etani lastnini pomenijo
tudi veji poseg v skupne dele, etani lastnik ne sme zaeti izvajati
del brez soglasja etanih lastnikov, ki imajo ve kot polovico
solastnikih deleev na skupnih delih.
Izkljuitvena toba
123. len
(1) e etani lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etani
lastnini grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali svoje
dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z
njim nevzdrna, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico
solastnikih deleev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se krilec
opomni.
(2) e krilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko
etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na
skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo
izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela.
(3) Sodba o izkljuitvi se izvri s prodajo posameznega dela v
etani lastnini po pravilih, ki urejajo izvrbo na nepreminine.
Predkupna pravica
124. len
(1) e ima nepreminina dva ali ve etanih lastnikov in nima ve kot
pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etani
lastnini drugi etani lastniki predkupno pravico.
(2) Za uveljavljanje predkupne pravice se smiselno uporabljajo
doloila tega zakona, ki urejajo predkupno pravico solastnikov.
6. oddelek PRENEHANJE ETANE LASTNINE
Prenehanje po volji etanih lastnikov
125. len
Etana lastnina se lahko spremeni v solastnino ali lastninsko
pravico na nepreminini s pravnim poslom. Za pravni posel se
smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo nastanek etane
lastnine.
-
Unienje zgradbe
126. len
Etana lastnina preneha z unienjem celotne zgradbe. Etani
lastniki postanejo solastniki nepreminine in ostankov zgradbe v
skladu s svojim idealnim deleem na skupnih delih.
Unienje posameznega dela
127. len
e je unien posamezen del v etani lastnini in ga ni mogoe
obnoviti, etana lastnina na tem delu preneha.
VI. del ZASTAVNA PRAVICA
1. oddelek SKUPNA DOLOILA
Pojem
128. len
(1) Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi
neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa skupaj z
obrestmi in stroki iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi
drugimi upniki zastavitelja.
(2) Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje
svojega ali tujega dolga.
(3) Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in
vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo
premoenjsko vrednost.
Zastavna pravica glede bodoih in pogojnih terjatev
129. len
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoe ali
pogojne terjatve.
Nastanek zastavne pravice
130. len
-
Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona
ali odlobe sodia.
Nastanek zastavne pravice na podlagi pravnega posla
131. len
Za pridobitev zastavne pravice se zahteva veljaven pravni posel,
iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ter
izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa ta zakon.
Ninost pogodbenih doloil
132. len
(1) Pogodbeni doloili, da zastavljena stvar preide v last
zastavnega upnika, e njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plaana in
o prodaji zastavljene stvari po vnaprej doloeni ceni, sta nini,
razen e ta zakon doloa drugae.
(2) Dogovora o prehodu lastninske pravice in prodaji po doloeni
ceni sta veljavna, e sta sklenjena po zapadlosti zavarovane
terjatve.
Pravica razpolaganja
133. len
Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora
zastavitelj imeti pravico razpolagati s predmetom zastave.
Nastanek zakonite zastavne pravice
134. len
Zakonita zastavna pravica nastane v trenutku, ko so izpolnjeni
vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice doloa zakon.
Nastanek zastavne pravice na podlagi sodne odlobe
135. len
Zastavna pravica na podlagi sodne odlobe nastane z njeno
pravnomonostjo, razen e zakon doloa drugae.
Vekratna zastavitev
-
136. len
e je predmet zastavljen ve zastavnim upnikom, se vrstni red
njihovega popolnega poplaila doloa po trenutku nastanka zastavne
pravice.
Prenehanje
137. len
(1) e preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha,
razen e zakon doloa drugae.
(2) Zastavna pravica preneha tudi s prenehanjem predmeta
zastave. e na mesto predmeta zastave stopi nov predmet, ki je
zastavljiv, zastavni upnik pridobi enako vrsto zastavne pravice na
novem predmetu.
2. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMININAH (HIPOTEKA)
Pojem
138. len
Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah.
Hipoteka na nepreminini v lasti ve oseb
139. len
(1) Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem
deleu brez soglasja drugih solastnikov.
(2) Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepreminini, ki
je predmet solastnine, je potrebno soglasje vseh solastnikov.
(3) e je nepreminina v skupni lastnini, je lahko hipoteka
ustanovljena le na nepreminini kot celoti.
Obseg hipoteke
140. len
(1) Hipoteka obsega nepreminino v celoti, kot tudi vse njene
sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavne stvari.
(2) Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti
zastavitelja.
-
Nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla
141. len
(1) Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva
vpis v zemljiko knjigo.
(2) Vpis v zemljiko knjigo se opravi na podlagi listine, ki
vsebuje zemljikoknjino dovolilo.
(3) Listina iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo
hipotekarnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter
zastavitelja, e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, pravni
temelj, zemljikoknjino oznabo nepreminine, na kateri se ustanavlja
hipoteka in viino ter zapadlost zavarovane terjatve.
Nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvrljivega notarskega
zapisa
142. len
(1) Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v
obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, v katerem
zastavitelj soglaa, da se terjatev zavaruje z vknjibo hipoteke na
zastaviteljevi nepreminini in da se po zapadlosti terjatve opravi
poplailo terjatve iz kupnine, doseene s prodajo in izpraznitev ter
izroitev nepreminine v enem mesecu po prodaji.
(2) Neposredna izvrljivost notarskega zapisa se zaznamuje v
zemljiki knjigi in uinkuje tudi proti vsakemu kasnejemu
pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepreminini.
(3) Vknjibo hipoteke in zaznambo izvrljivosti mora nemudoma po
sklenitvi posla predlagati notar.
Nastanek hipoteke na podlagi sodne odlobe
143. len
Hipoteka nastane na podlagi sodne odlobe z vpisom v zemljiko
knjigo.
Zakonita hipoteka
144. len
Zakonita hipoteka nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni pogoji,
predpisani z zakonom.
Skupna hipoteka
-
145. len
(1) Za zavarovanje iste terjatve se lahko hipoteka ustanovi na
ve nepremininah.
(2) Hipotekarni upnik lahko v tem primeru zahteva poplailo svoje
terjatve s prodajo nepreminine vsakega od zastaviteljev, in to v
kakrnemkoli vrstnem redu.
Maksimalna hipoteka
146. len
(1) Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se doloi najviji
znesek, do katerega za zavarovane terjatve jami nepreminina
(maksimalna hipoteka).
(2) Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev
ali terjatve, ki izvirajo iz doloenega pravnega razmerja, katerih
viina v trenutku ustanovitve hipoteke ni doloena.
(3) Z maksimalno hipoteko so do najvijega zneska zavarovane tudi
vse obresti in stroki zavarovanih terjatev.
(4) V primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno
hipoteko, je prenos hipoteke izkljuen.
Ve hipotek na isti stvari
147. len
(1) Na isti nepreminini se lahko ustanovi ve hipotek.
(2) Nien je dogovor, s katerim se zastavitelj zavee, da na
nepreminini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek.
(3) ele ko je prvi upnik poplaan v celoti, se poplaa naslednji
upnik in tako po vrsti.
(4) e je upnik sporazumno poplaan, se naslednji upniki pomaknejo
za eno mesto navzgor.
Prenos hipoteke
148. len
(1) S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, e
ni dogovorjeno drugae.
(2) Prenos hipoteke uinkuje ele z vpisom v zemljiko knjigo.
Nadhipoteka
-
149. len
(1) Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi, zavarovani s
hipoteko.
(2) Hipotekarni upnik lahko ustanovi nadhipoteko v korist
tretjega brez soglasja zastavitelja.
(3) Za nadhipoteko se uporabljajo doloila, ki urejajo zastavno
pravico na terjatvi.
Nedeljivost hipoteke
150. len
(1) Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega
dokonnega poplaila. e je terjatev plaana delno, se hipoteka ne
zmanja.
(2) Ob delitvi nepreminine, ki je obremenjena s hipoteko, je
vsak od delov nepreminine obremenjen s hipoteko v celoti.
(3) e je hipoteka ustanovljena na celotni stvari v solastnini,
lahko vsak solastnik plaa celoten dolg. S plailom pridobi
zavarovano terjatev skupaj s hipoteko.
Prodaja nepreminine, zavarovane s hipoteko, pred zapadlostjo
terjatve
151. len
e zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjuje vrednost v hipoteko
dane nepreminine ali kako drugae slaba njeno stanje, lahko
hipotekarni upnik zahteva od sodia, naj naloi hipotekarnemu
dolniku, da opusti takna dejanja; e pa dolnik tega ne stori, lahko
zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve e pred
njeno zapadlostjo.
Prepoved antihreze
152. len
Nien je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico
do pobiranja plodov, ki jih daje nepreminina, ali da bo nepreminino
kako drugae izkorial.
Poplailo iz hipoteke
153. len
(1) e dolnik v roku ne plaa terjatve, lahko upnik s tobo
zahteva, da se zastavljena nepreminina proda.
-
(2) e je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvrljivega
notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi
zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepreminine in
poplailo upnikov oziroma predlaga izvrbo.
(3) Kupec nepreminine sme ne glede na zakonske ali pogodbene
roke pisno odpovedati pogodbo o rabi nepreminine (zlasti najem in
zakup), ki je nastala po ustanovitvi hipoteke, z odpovednim rokom
enega meseca.
Prenehanje hipoteke
154. len
(1) Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljike knjige, v katero je
vpisana.
(2) Izbris hipoteke se lahko zahteva: - e dolnik plaa terjatev,
ki je z njo zavarovana; - e terjatev, zavarovana s hipoteko,
preneha; - e se hipotekarni upnik odree hipoteki; - e je ista oseba
postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej nepreminini;
- e hipoteka s potekom asa ugasne; - e se zastavljena stvar proda
za poplailo zavarovane terjatve.
(3) Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti
zavarovane terjatve.
(4) e je po kakrnemkoli naslovu lastnik s hipoteko obremenjene
nepreminine prejel v nadomestilo drugo nepreminino, preide hipoteka
na to nepreminino.
3. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH (RONA ZASTAVA)
Nastanek
155. len
(1) Zastavna pravica na preminini nastane na podlagi veljavne
zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroi
zastavljeno preminino v neposredno posest.
(2) Zastavna pravica nastane tudi, e se zastavljena preminina
izroi v neposredno posest tretjemu tako, da njeno izroitev lahko
zahteva samo zastavni upnik.
Dobra vera zastavnega upnika
156. len
(1) Dobroverni zastavni upnik pridobi zastavno pravico, tudi e
zastavitelj ni imel pravice razpolagati, e ima zastavitelj
preminino v svoji posesti po volji njenega lastnika.
-
(2) Zastavni upnik, ki je v dobri veri glede neobstoja drugih
zastavnih pravic, pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim
redom, e ima zastavitelj preminino v svoji posesti.
Hramba zastavljene stvari
157. len
Zastavni upnik mora hraniti zastavljeno preminino kot dober
gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Zavarovana terjatev se
povea za potrebne stroke, ki jih je imel zastavni upnik z
zastavljeno preminino.
Uporaba zastavljene stvari
158. len
(1) Zastavni upnik nima pravice uporabljati zastavljene
preminine ali je izroiti drugemu v rabo ali v zastavo (podzastava),
razen e mu to dovoli zastavitelj.
(2) Zastavni upnik, ki uporablja zastavljeno preminino brez
zastaviteljevega dovoljenja ali jo izroi drugemu v rabo ali v
zastavo, odgovarja tudi za nakljuno unienje ali pokodbo stvari, ki
bi se zgodila pri tem.
(3) Terjatev zastavitelja nasproti zastavnemu upniku za
povrnitev kode zaradi poslabanja stvari zastara v enem letu od
dneva, ko je bila stvar vrnjena.
Plodovi zastavljene stvari
159. len
(1) Na plodovih zastavljene preminine, ki se loijo od glavne
stvari med trajanjem zastavne pravice, pridobi lastninsko pravico
zastavni dolnik, e v zastavni pogodbi ni doloeno drugae.
(2) e zastavni upnik pridobi lastninsko pravico na plodovih, se
za vrednost plodov zmanja zavarovana terjatev. Vrednost plodov se
najprej odteje od povraila strokov, do katerega ima pravico
zastavni upnik, nato od dolnih obresti in konno od glavnice.
(3) Prvi in drugi odstavek tega lena veljata tudi za koristi,
doseene z rabo zastavljene preminine.
Odvzem zastavljene stvari od zastavnega upnika
160. len
Na zahtevo zastavitelja sodie odredi, naj se zastavljena
preminina vzame zastavnemu upniku in izroi nekomu tretjemu, da jo
ima v posesti zanj in za njegov raun, e zastavni upnik ne hrani
zastavljene preminine tako, kot bi jo moral, e jo brez
-
zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali daje v rabo drugemu
ali e je ne uporablja v skladu z danim dovoljenjem, in sploh e
ravna z njo v nasprotju s pogodbo in zakonom.
Napaka zastavljene stvari
161. len
e se pokae, da ima zastavljena preminina kakno stvarno ali
pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja
zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo
napaka do izroitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake
zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplailo
zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od
zastavitelja drugo primerno zavarovanje.
Predasna prodaja zastavljene stvari
162. len
(1) e se zastavljena preminina kvari ali e sicer izgublja
vrednost in je nevarnost, da bi postala nezadostna za zavarovanje
upnikove terjatve, lahko sodie na zahtevo zastavnega upnika ali
zastavitelja po zaslianju druge stranke lahko odredi, naj bo stvar
prodana in doloi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni drabi
ali po morebitni borzni ali trni ceni. Kupnina se po odbitju
strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun
zavarovane terjatve tako, da se pri tem upotevajo obresti v viini
banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od
dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.
(2) Sodie zavrne zahtevek zastavnega upnika, e zastavitelj
ponudi zastavnemu upniku, da mu bo namesto zastavljene preminine
priskrbel drugo primerno zavarovanje.
Pravice zastavitelja
163. len
(1) Na zahtevo zastavitelja sme sodie dovoliti, da se
zastavljena preminina proda doloeni osebi za doloeno ceno, e
spozna, da je cena ugodna in e so s tem obvarovani upravieni
interesi zastavnega upnika. Kupnina se po odbitju strokov postopka
in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve
tako, da se pri tem upotevajo obresti v viini banne eskontne
stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do
dneva zapadlosti zavarovane terjatve.
(2) Zastavitelj, ki potrebuje zastavljeno preminino za lastne
potrebe, lahko zahteva, da sodie naloi zastavnemu upniku njeno
vrnitev, e priskrbi drugo primerno zavarovanje.
Varstvo zastavne pravice
164. len
-
Zastavni upnik ima v asu trajanja zastavne pravice enako pravno
varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev
zastavljene stvari, prenehanje vznemirjanja in posestno
varstvo.
Vrnitev zastavljene stvari
165. len
Zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti
plaana, zastavitelju vrniti zastavljeno preminino oziroma mu
omogoiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega.
Sodna prodaja zastavljene stvari
166. len
e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni
upnik zahtevati od sodia odlobo, naj se zastavljena preminina proda
in opravi poplailo. Za prodajo se smiselno uporabljajo predpisi, ki
urejajo izvrbo s prodajo premine stvari.
Izvensodna prodaja zastavljene stvari
167. len
(1) Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo
dogovorita, da se zastavljena preminina lahko proda izvensodno.
Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri
zastavnih pogodbah, ki se po doloilih obligacijskega prava tejejo
za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji
domneva.
(2) e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, lahko
zastavni upnik proda zastavljeno preminino na javni drabi ali po
morebitni borzni ali trni ceni. Prodaja se lahko opravi po osmih
dneh od dneva, ko je opozoril dolnika zavarovane terjatve, pa tudi
zastavitelja, e ta ni ista oseba, da bo tako ravnal. Zastavni upnik
mora obema pravoasno sporoiti dan in kraj prodaje. Zastavni upnik
iz izkupika prodaje poplaa svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi
in stroki, morebitni preseek pa mora izroiti zastavitelju.
(3) Doloila zastavne pogodbe, ki doloajo drugaen nain izvensodne
prodaje, kot je doloen v prejnjem odstavku, so nina.
Prenehanje zastavne pravice
168. len
Zastavna pravica preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrne
zastavljeno preminino v zastaviteljevo posest.
Zastava ve zastavnim upnikom
-
169. len
(1) Zastavitelj lahko isto preminino zastavi ve zastavnim
upnikom. Drugi in naslednji zastavni upniki pridobijo zastavno
pravico v trenutku, ko zastavitelj o tem obvesti zastavnega upnika,
ki ima stvar v neposredni posesti oziroma za katerega ima stvar v
neposredni posesti tretji.
(2) e je zastavnemu upniku, ki ima stvar v posesti, zavarovana
terjatev v celoti plaana, mora zastavljeno preminino izroiti
naslednjemu zastavnemu upniku. Poplaani zastavni upnik ima za
stroke hrambe od plaila zavarovane terjatve do vrnitve zastavno
pravico. teje se, da ima ta zastavna pravica isti dan nastanka kot
zastavna pravica, ki je prenehala zaradi plaila zavarovane
terjatve.
4. oddelek NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH
Pojem
170. len
Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na preminini,
pri kateri zastavljena preminina ni izroena v neposredno posest
zastavnemu upniku niti ni izroena v neposredno posest tretji osebi
za zastavnega upnika, ampak zastavljena preminina ostane v
neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj.
Nastanek neposestne zastavne pravice
171. len
(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki
neposredno izvrljivega notarskega zapisa.
(2) Sporazum iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo
zastavnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter zastavitelja,
e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, podatke iz drugega
odstavka 177. lena tega zakona, pravni temelj, opis zastavljene
preminine, predpisani enolini identifikacijski znak za preminino,
viino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi
katerih se lahko viina in zapadlost ustrezno doloita ter soglasje,
da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na
preminini in s poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz
zastavljene stvari.
(3) Sklenitev sporazuma iz prvega odstavka tega lena ima v
postopku izvrbe uinek rubea preminine.
(4) V primerih, ko so predmet zastave preminine, za katere se
vodi register iz 177. lena tega zakona, nastane zastavna pravica z
vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega
zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja.
Uporaba zastavljene preminine
-
172. len
Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno preminino v skladu z
njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in
je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega
upnika.
Neposestna zastavna pravica na zalogah
173. len
(1) Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge, ki
so na tono doloenem prostoru.
(2) Zastavitelj je dolan na obiajen nain skrbeti za obnavljanje
zalog in mora zastavnemu upniku omogoiti reden nadzor nad
obnavljanjem zalog ter mu o tem poiljati izpiske iz svojih knjig, e
med strankama ni dogovorjeno drugae.
Devastacija zastavljene preminine
174. len
(1) e zastavitelj s svojim ravnanjem ali opustitvijo zmanjuje
vrednost zastavljene preminine ali kako drugae poslabuje njeno
stanje, lahko zastavni upnik zahteva, da se stvar izroi v
neposredno posest njemu ali komu tretjemu za zastavnega upnika.
(2) Z izroitvijo zastavljene preminine v neposredno posest
zastavnega upnika ali tretjemu se pridobi zastavna pravica na
preminini (rona zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o
izvensodni prodaji.
Poplailo iz neposestne zastavne pravice
175. len
(1) e dolnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora
zastavitelj izroiti zastavnemu upniku zastavljeno preminino v
neposredno posest.
(2) Z izroitvijo zastavljene preminine v neposredno posest
zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na preminini (rona
zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni
prodaji.
(3) e zastavitelj ne izroi zastavnemu upniku zastavljene
preminine, lahko zastavni upnik predlaga izvrbo za izroitev stvari
ali izvrbo s prodajo.
Vekratna zastavitev iste preminine
176. len
-
(1) Preminina se lahko pod pogoji iz 172. lena tega zakona
vekrat neposestno zastavi. Zastavitelj mora o vsaki kasneji
neposestni zastavitvi obvestiti vse prejnje zastavne upnike.
(2) e se preminina neposestno zastavi ve zastavnim upnikom, se
poplailo opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve preko enega
od njih ali tretje osebe (pooblaenca za prodajo), ki jo sporazumno
doloijo. e sporazum med zastavnimi upniki ni mogo, osebo doloi na
predlog kateregakoli zastavnega upnika sodie v nepravdnem
postopku.
(3) Zastavitelj mora izroiti zastavljeno preminino pooblaencu za
prodajo, ki jo opravi v skladu s 167. lenom tega zakona. Po odbitju
strokov prodaje pooblaenec izkupiek razdeli med zastavne upnike,
upotevaje vrstni red pridobitve neposestnih zastavnih pravic in
zapadlost zavarovanih terjatev, pri emer se pri poplailu nezapadle
terjatve upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju
izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti
zavarovane terjatve.
Register neposestnih zastavnih pravic
177. len
(1) e je mogoa enolina identifikacija preminine, se lahko s
posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic.
V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno
uporabljajo doloila tega zakona o hipoteki.
(2) V register iz prejnjega odstavka se poleg identifikacije
preminine in zastavne pravice vpiejo podatki o zastavitvi ter
podatki o upniku, dolniku in zastavitelju, e ta ni ista oseba kot
dolnik (osebno ime, prebivalie, rojstni datum in EMO fizine osebe
ali firma, sede, matina in davna tevilka pravne osebe). Organ,
pristojen za vodenje tega registra, po uradni dolnosti polje
podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih
je preminina vpisana, da jih vpiejo v te evidence in v listine, s
katerimi se dokazuje lastnitvo preminine.
(3) Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic so javni.
Organ, pristojen za vodenje tega registra, lahko pridobiva podatke
iz prejnjega odstavka tudi iz obstojeih uradnih zbirk, ki jih v
Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaeni organi in
organizacije.
(4) e je preminina vpisana v register neposestnih zastavnih
pravic, se nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o
zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na
te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme
trpeti kodljivih pravnih posledic.
(5) Vlada Republike Slovenije z uredbo doloi vrste preminin, za
katere se vzpostavi register iz prvega odstavka tega lena, vrsto
enolinega identifikacijskega znaka za preminine, postopek in
vsebino vpisov v uradne evidence in listine, nain vodenja,
povezovanja in iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v
register.
5. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PRAVICAH
1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI
-
Pojem
178. len
Za zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na
drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena
terjatev).
Obvestitev dolnika in izroitev listine
179. len
(1) Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolnik
zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je
terjatev zastavljena.
(2) Zastavitelj mora izroiti zastavnemu upniku morebitno listino
in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.
Prepoved izpolnitve zastavitelju
180. len
Dolnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o
zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku.
Dolnost ohranitve terjatve
181. len
Zastavni upnik je dolan ukreniti vse potrebno za ohranitev
zastavljene terjatve.
Izterjanje in vraunanje obresti
182. len
(1) e daje zastavljena terjatev pravico do obresti ali do kakne
druge obasne terjatve, jo mora zastavni upnik izterjati.
(2) Tako doseeni zneski se pobotajo s stroki, do katerih ima
pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in konno z
glavnico.
Prenehanje zavarovane terjatve
183. len
-
e zavarovana terjatev preneha, mora zastavni upnik obvestiti
dolnika zastavljene terjatve, da je njegova zastavna pravica
prenehala. Dolnik zastavljene terjatve lahko po prejemu tega
obvestila veljavno izpolni samo zastavitelju.
Izterjava zastavljene terjatve
184. len
(1) Ko zastavljena terjatev zapade v plailo, jo mora zastavni
upnik izterjati.
(2) e je predmet zastavljene terjatve izroitev kakne stvari, z
izpolnitvijo zastavljene terjatve zastavnemu upniku nastane
zastavna pravica na stvari, s katero je bila terjatev
izpolnjena.
(3) e je predmet zastavljene terjatve denar, mora zastavni upnik
na zastaviteljevo zahtevo poloiti izterjani znesek pri sodiu.
Poplailo, e je predmet obeh terjatev denar
185. len
(1) e je predmet zastavljene in zavarovane terjatve denar, sme
zastavni upnik obdrati zase toliko, kolikor mu je dolgovano,
preostalo pa mora izroiti zastavitelju.
(2) e zavarovana terjatev ob zapadlosti zastavljene terjatve e
ni zapadla v plailo, mora zastavni upnik zavarovano terjatev
zmanjati za obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju
izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila zastavljene terjatve
do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.
Ugovori dolnika zastavljene terjatve
186. len
Dolnik zastavljene terjatve lahko uveljavlja proti zastavnemu
upniku enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dolnik
odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku.
2. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNEM PAPIRJU
Predmet
187. len
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi na vrednostnem
papirju.
-
Nastanek zastavne pravice
188. len
(1) e se zastavljeni vrednostni papir glasi na prinosnika,
nastane zastavna pravica, ko je vrednostni papir izroen zastavnemu
upniku.
(2) e se zastavljeni vrednostni papir glasi po odredbi ali e se
zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, vendar se v skladu z
zakonom prenaa z indosamentom, nastane zastavna pravica z
indosamentom, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izroen
v zastavo (indosament v zastavo) in izroitvijo vrednostnega
papirja.
(3) e se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, nastane
zastavna pravica v trenutku, ko dolnik iz vrednostnega papirja od
zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev iz vrednostnega
papirja zastavljena.
(4) Nastanek zastavne pravice na vrednostnem papirju, ki je v
skladu z zakonom izdan v nematerializirani obliki, ureja zakon, ki
doloa nain in pogoje izdaje vrednostnega papirja v
nematerializirani obliki.
Smiselna uporaba doloil o zastavitvi terjatve
189. len
Za zastavitev vrednostnega papirja se smiselno uporabljajo
doloila tega zakona, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi.
3. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA DRUGIH PREMOENJSKIH PRAVICAH
Nain zastavitve
190. len
Zastavna pravica na drugi premoenjski pravici nastane na nain,
ki velja za prenos te pravice, e ni za doloeno pravico predpisano
kaj drugega.
Uporaba doloil o zastavitvi preminine
191. len
Doloila o zastavitvi preminine se uporabljajo tudi za zastavitev
drugih premoenjskih pravic, e ni zanje predpisano kaj drugega.
VII. del ZEMLJIKI DOLG
(rtan)
-
192. len (rtan)
193. len (rtan)
194. len (rtan)
195. len (rtan)
196. len (rtan)
197. len (rtan)
198. len (rtan)
199. len (rtan)
200. len (rtan)
VIII. del PRENOS V ZAVAROVANJE
1. oddelek PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE
Pojem
201. len
(1) Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos)
je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v
neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega.
(2) teje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko
pravico pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. e je
dogovorjeno drugae, je sporazum iz 202. lena tega zakona veljaven,
tudi e ne vsebuje viine in zapadlosti zavarovane terjatve.
-
(3) Za fiduciarni prenos se smiselno uporabljajo doloila o
prenosu lastninske pravice.
Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje
202. len
(1) Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje
mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega
zapisa.
(2) Sporazum iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo
fiduciarja in prenosnika ter dolnika zavarovane terjatve, e ta ni
prenosnik, pravni temelj, opis preminine in viino ter zapadlost
zavarovane terjatve.
Pravice in obveznosti strank
203. len
(1) Sporazum iz prvega odstavka 202. lena tega zakona lahko
ureja tudi medsebojne pravice in obveznosti strank.
(2) e sporazum iz prejnjega odstavka ne doloa drugae, se glede
pravic in obveznosti strank v asu trajanja razmerja smiselno
uporabljajo doloila o neposestni zastavi preminine.
Poplailo fiduciarja
204. len
(1) e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, mora
prenosnik izroiti preminino v neposredno posest fiduciarja.
(2) Fiduciar lahko za primerno ceno obdri preminino ali jo proda
na nain, doloen v sporazumu iz 202. lena tega zakona. e sporazum ne
doloa naina prodaje, se smiselno uporabljajo doloila o neposestni
zastavi preminine. Morebitni preseek mora fiduciar izroiti
prenosniku.
Plailna nesposobnost fiduciarja
205. len
Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja
nedopustnost izvrbe in uveljavlja izloitveno pravico v steaju in
prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni preminini.
Plailna nesposobnost prenosnika
-
206. len
(1) Fiduciar lahko ugovarja nedopustnost izvrbe na fiduciarno
preneseni preminini proti prenosnikovim upnikom.
(2) Fiduciar ima ob steaju ali prisilni poravnavi prenosnika na
fiduciarno preneseni preminini loitveno pravico.
2. oddelek ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE
Pojem
207. len
(1) Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika
zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi
terjatev prevzemniku (cesionarju). e ni drugae dogovorjeno, se
teje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem
plaila zavarovane terjatve.
(2) Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo doloila o
odstopu terjatve.
(3) e je bila ista terjatev vekrat odstopljena v zavarovanje,
pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu
odstopljena.
Poplailo cesionarja
208. len
e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, se lahko cesionar
poplaa iz odstopljene terjatve. Morebitni preseek mora izroiti
cedentu.
Plailna nesposobnost cesionarja in cedenta
209. len
(1) V primeru plailne nesposobnosti cesionarja se smiselno
uporabljajo doloila 205. lena tega zakona.
(2) V primeru plailne nesposobnosti cedenta se smiselno
uporabljajo doloila 206. lena tega zakona samo, e je sporazum o
odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega
zapisa.
IX. del SLUNOSTI
-
1. oddelek SPLONO
Pojem
210. len
Slunost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriati pravico
oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opua doloena dejanja, ki
bi jih sicer imel pravico izvrevati na svoji stvari (sluea
stvar).
Nastanek slunosti
211. len
Stvarna slunost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali
z odlobo dravnega organa.
Varstvo slunosti
212. len
(1) e kdo slunostnega upravienca neutemeljeno moti pri
izvrevanju slunosti, lahko ta s tobo zahteva, da prepreevanje
oziroma motenje preneha.
(2) Za tobo iz prejnjega odstavka se smiselno uporablja prvi
odstavek 99. lena tega zakona.
2. oddelek STVARNA SLUNOST
Pojem
213. len
(1) Stvarna slunost je pravica lastnika nepreminine (gospodujoa
stvar), izvrevati za njene potrebe doloena dejanja na tuji
nepreminini (pozitivna slunost) ali zahtevati od lastnika sluee
stvari, da opua doloena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico
izvrevati na svoji nepreminini (negativna slunost).
(2) Stvarna slunost ne more obvezovati lastnika sluee
nepreminine k nekemu dejanju.
(3) Stvarna slunost je lahko ustanovljena tudi za doloen as ali
za doloen letni as.
-
(4) Doloila o lastniku gospodujoe in sluee nepreminine veljajo
smiselno tudi za uitkarja in imetnika stavbne pravice. Uitkar in
imetnik stavbne pravice ne moreta obremeniti nepreminine za dalj
asa, kot traja njuna pravica.
Nastanek stvarne slunosti
214. len
Stvarna slunost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali
z odlobo dravnega organa.
Nastanek stvarne slunosti na podlagi pravnega posla
215. len
(1) Za nastanek stvarne slunosti se poleg veljavnega pravnega
posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti slunost, zahteva e
zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo.
(2) Pogodba o ustanovitvi slunosti mora vsebovati ime lastnikov
gospodujoe in sluee nepreminine, zemljikoknjino oznako obeh
nepreminin, natanen opis slunosti in morebitno nadomestilo, ki ga
mora plaati lastnik gospodujoe nepreminine. Nadomestilo se lahko
doloi v enkratnem znesku ali v periodino zapadlih obrokih.
Nastanek slunosti z odlobo
216. len
Stvarna slunost nastane z dnem, ko postane sodna odloba
pravnomona, odloba upravnega organa pa dokonna.
Priposestvovanje
217. len
(1) Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e je lastnik
gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost v dobri veri deset
let.
(2) Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e je lastnik
gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost dvajset let, lastnik
sluee stvari pa temu ni nasprotoval.
(3) Stvarne slunosti ni mogoe priposestvovati, e je lastnik
gospodujoe stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega
posestnika sluee stvari, e je slunost izvreval s silo ali zvijao
ali e je bila slunost dovoljena do preklica.
(4) Negativne slunosti ni mogoe priposestvovati.
-
Toba na ugotovitev slunosti
218. len
(1) Slunostni upravienec lahko zahteva, da se nasproti lastniku
sluee stvari ugotovi obstoj slunosti.
(2) Za tobo iz prejnjega odstavka se smiselno uporablja drugi
odstavek 92. lena tega zakona.
Izvrevanje slunosti
219. len
(1) Stvarna slunost se izvruje na nain, ki najmanj obremenjuje
sluno stvar.
(2) e je za izvrevanje stvarne slunosti potrebna uporaba kakne
naprave ali je potrebno kakno dejanje, krije stroke vzdrevanje ali
takega dejanja lastnik gospodujoe stvari.
(3) e napravo uporablja tudi lastnik sluee stvari ali je dejanje
tudi v njegovem interesu, krijeta stroke vzdrevanja takne naprave
in stroke takega dejanja lastnik gospodujoe in lastnik sluee stvari
v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.
Prenehanje slunosti
220. len
Stvarna slunost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi
odlobe ali na podlagi zakona.
Prenehanje na podlagi pravnega posla
221. len
Slunost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma
gospodujoe in sluee nepreminine in z izbrisom iz zemljike
knjige.
Prenehanje na podlagi odlobe
222. len
(1) Lastnik sluee stvari lahko zahteva, naj stvarna slunost
preneha, e postane nekoristna za uporabo gospodujoe stvari ali e se
bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila ustanovljena.
-
(2) Stvarna slunost preneha z dnem, ko postane sodna odloba
pravnomona, odloba upravnega organa pa dokonna.
Prenehanje na podlagi zakona
223. len
Stvarna slunost preneha: - e se lastnik sluee stvari upre
njenemu izvrevanju, lastnik gospodujoe stvari pa svoje
pravice tri leta zaporedoma ne izvruje; - e se ne izvruje v asu,
potrebnem za njeno priposestvovanje; - e je gospodujoa oziroma
sluea stvar uniena.
Zdruitev
224. len
(1) Stvarna slunost preneha, e postane ista oseba lastnik
gospodujoe in sluee nepreminine.
(2) e prideta nepreminini ponovno v last razlinih lastnikov,