STEVANOVIĆ NEPOPRAVLJENA ZADNJA DIPLOMA ZA REFERAT · 2018-05-18 · 1 1. UVOD Otrok se rodi z določeno dovzetnostjo, sprejemljivostjo, ki mu je prirojena v okolju, ki mu je, vsaj

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

DIPLOMSKA NALOGA

GORICA STEVANOVIĆ

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

Predšolska vzgoja

Aerobne sposobnosti izbrane predšolske skupine

vrtca Hrušica

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: Kandidatka:

Giuliana Jelovčan, pred. Gorica Stevanović

Somentor:

Redni prof. dr. Rado Pišot

Koper, 2011

ZAHVALA

Mentorici Giuliani Jelovčan in somentorju dr. Radu Pišotu za pomoč ter nepogrešljive

in prepotrebne strokovne nasvete pri izpeljavi diplomske naloge.

Diplomirani psihologinji Jelki Berce za vse nasvete pri statistični obdelavi podatkov.

Vsem otrokom in staršem, ki so sodelovali v raziskavi in brez katerih to delo ne bi

moglo nastati.

Zahvaljujem se svoji družini in tudi ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri

nastanku te naloge.

IZVLEČEK

Otrok v predšolskem obdobju je izredno dojemljiv in aktiven tudi na področju

gibalnih/športnih aktivnosti. Ob najrazličnejših gibalnih zaposlitvah se otrok sam, skozi igro,

večkrat obremeni z različnimi vzdržljivostnimi teki. Tudi načrtovana uporaba vseh teh vsebin

pri delu z otrokom je izredno pomembna. Z njimi razvijamo splošno vzdržljivost otrok, ki je

vezana na aerobne energijske procese. Z vzdržljivostnimi teki vplivamo na razvoj vitalnih

funkcij delovanja srčno-žilnega sistema.

V raziskavo smo vključili 24 otrok, starih od štiri do pet let in pol iz Vrtca Hrušica, Jesenice

Cilj raziskave je primerjalna analiza tekalnih sposobnosti predšolskih otrok dveh skupin,v

različnih starostnih obdobjih, mlajši (4-4,5 let) in starejši (5-5,5 let), (mlajših in starejših).

Raziskali smo tekalne sposobnosti izbrane skupine predšolskih otrok v tekih na 50, 100, 200,

300 in 500 metrov. Analizirali smo razlike v času teka in frekvenco srčnega utripa pri teku na

500 metrov v obeh skupinah.

Z osnovno statistiko smo analizirali tekalne zmožnosti otrok na razdalji 500 metrov, nato smo

s t-testom ugotavljali statistično pomembne razlike med skupino mlajših in starejših otrok. Za

obdelavo in prikaz smo uporabili statistične podatke, kot so: najmanjša vrednost, največja

vrednost in povprečje vrednosti.

Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med skupino mlajših in skupino starejših,

na razdalji 300 metrov

Ugotovili smo, da je skupina mlajših otrok dosegla boljše rezultate, kot skupina starejših.

Vzdržljivost in gibalna/športna aktivnost na splošno je pomembna za zdrav in celosten razvoj

otroka.

KLJUČNE BESEDE:

Predšolski otroci, aerobne sposobnosti, primerjava dveh skupin, frekvenca srčnega utripa

ABSTRACT

During the pre-school period children are extremely comprehensive and active in the field of

sport and other physical activities. While being involved in such activities they, through play,

often engage in endurance running without being encouraged by the teacher. However,

planing these activities as a part of one's work with children is a vital importance. By taking

part in them the child develops general endurance in connection with aerobic energy

processes. Moreover, endurance running affects the development of vital functions

conceerning cardiovascular and respiratory systems.

In the research were included twentyfour children from kindergarten Hrušica, Jesenice.

The main goal of the research is to analyse and compare the running abilities of two different

groups of children; youngers-(4-4,5 years) and (5-5,5 years)-olders.

It was done a research into running abilities of selected group of preschool children by testing

them the distances of 50, 100, 200, 300, 500 meters.

With the basic statistics, we analyzed the running ability of children at a distance of 500

meters. We used the T-test to statistically determine significant differences in endurance

between youngers and olders. The statistical data, such as minimum and maximum value, and

average value, was used to process and later display.

The results showed statistically significant differences between youngers and olders children

on a distance of 300 meters.

At the end of the research we found that younger group of children achieve better results than

olders.We also agree with the fact that endurance and motor/sports activity in general is

important for the healthy and holistic development of children.

KEYWORDS:

A preschool childrens, aerobic capacity, a comparsion of two groups, running, endurance

KAZALO

1. UVOD ..................................................................................................................................... 1

2. PREDMET IN PROBLEM .................................................................................................... 2

2.1. ZNAČILNOSTI OTROKOVEGA CELOSTNEGA RAZVOJA ................................... 2

2.1.1 MOTORIČNI RAZVOJ OTROKA ........................................................................... 3

2.1.2 RAZVOJ OTROKA IN POMEN GIBANJA ........................................................... 6

2.2 GIBALNA DEJAVNOST V KURIKULU ZA VRTCE ................................................ 10

2.3 GIBALNE SPOSOBNOSTI ........................................................................................... 11

2.4 VLOGA FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ............................................................ 12

2.4.1 VZDRŽEVANJE RAVNOVESJA V ORGANIZMU ............................................. 12

2.4.2 IMUNSKI SISTEM IN ODPORNOST ................................................................... 13

2.4.3 TERMOREGULACIJA-VZDRŽEVANJE TELESNE TOPLOTE ........................ 14

2.5 VZDRŽLJIVOST ........................................................................................................... 16

2.5.1 VRSTE VZDRŽLJIVOSTI ...................................................................................... 17

2.5.2 FIZIOLOGIJA TELESNEGA NAPORA ................................................................ 23

2.6 POMEN OGREVANJA ................................................................................................. 26

2.7 ODZIV DRUŽINE NA GIBALNO – ŠPORTNO AKTIVNOST PREDŠOLSKIH OTROK ................................................................................................................................. 28

3 CILJI ...................................................................................................................................... 30

4 DELOVNE HIPOTEZE ........................................................................................................ 31

5 METODOLOGIJA ................................................................................................................ 33

5.1 VZOREC OTROK .......................................................................................................... 33

5.2 MERSKI INSTRUMENTI ............................................................................................. 33

5.3 METODE OBDELAVE PODATKOV .......................................................................... 34

6 REZULTATI IN DISKUSIJA ............................................................................................... 34

6.1 OSNOVNI REZULTATI MERITEV ............................................................................. 35

6.2 PODROBNEJŠA ANALIZA ČASOVNIH REZULTATOV IN VREDNOSTI FREKVENC SRCA OTROK OBEH SKUPIN .................................................................... 40

7 OSNOVNI STATISTIČNI PARAMETRI ............................................................................ 43

8 ANALIZA RAZLIK MERITEV MED OBEMA SKUPINAMA ......................................... 47

8.1 ANALIZA VPRAŠALNIKA »SPREMLJANJE POČUTJA VAŠEGA OTROKA« .... 48

9 SKLEP ................................................................................................................................... 55

10 LITERATURA .................................................................................................................... 59

PRILOGA 1 .............................................................................................................................. 63

PRILOGA 2 .............................................................................................................................. 64

KAZALO SLIK

Slika 1 ......................................................................................................................................... 6

Slika 2 ......................................................................................................................................... 8

Slika 3 ......................................................................................................................................... 9

Slika 4 ....................................................................................................................................... 14

Slika 5 ....................................................................................................................................... 28

Slika 6 ....................................................................................................................................... 29

Slika 7 ....................................................................................................................................... 32

Slika 8 ....................................................................................................................................... 32

Slika 9 ....................................................................................................................................... 42

Slika10 ...................................................................................................................................... 42

Slika 11 ..................................................................................................................................... 57

Slika 12 ..................................................................................................................................... 57

Slika 13 ..................................................................................................................................... 58

Slika 14 ..................................................................................................................................... 58

Stevanović, Gorica (2011). Aerobne sposobnosti izbrane skupine predšolskih otrok vrtca Hrušica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF

1

1. UVOD

Otrok se rodi z določeno dovzetnostjo, sprejemljivostjo, ki mu je prirojena v okolju, ki mu je,

vsaj v njegovem zgodnjem razvojnem obdobju, že vnaprej določeno. V kolikšni meri se bodo

njegove dispozicije v bodoče razvile, je odvisno od otrokove lastne aktivnosti in od okolja, ki

nanj vpliva. Slednje je lahko glede izkušenj, ki mu jih ponuja, zelo bogato ali revno. Zavedati

se moramo, da so prve spodbude, ki jih je otrok deležen, za njegov nadaljnji razvoj izjemno

pomembne. Spodbudno okolje bo otroka motiviralo k razvoju, medtem ko lahko revno okolje

z vidika izkušenj njegov razvoj celo zavira. Vsa področja razvoja (spoznavno, čustveno,

socialno in gibalno) so med seboj tesno povezana ter se skozi otrokov razvoj prepletajo in

dopolnjujejo (Pišot, Planinšec, 2005).

Vadba vzdržljivosti je pomemben del v gibalni in zdravstveni vzgoji otrok. Otroška igra je že

sama po sebi namen. Aerobne aktivnosti, ki jih otroci izvajajo ob njej, so tudi

najučinkovitejše sredstvo proti respiratornim in kardiovaskularnim obolenjem.

Z vzdržljivostnimi teki razvijamo splošno aerobno vzdržljivost, ki je za otroke najbolj

pomembna. Vendar vadba vzdržljivostnega teka zahteva konkretne cilje, poglobljen

pedagoški pristop in primerne organizacijske oblike, saj tek za otroke ne sme biti prisila,

temveč prijetna igra.

V diplomski nalogi smo raziskovali otrokovo splošno aerobno vzdržljivost, ki smo jo

analizirali s teki zmerne intenzivnosti na 50, 100, 200, 300 in 500 metrov, kot tudi anketo

vprašalnikov za starše o počutju otrok v vrtcu med izvajanjem gibalno športnih dejavnosti v

tem mesecu.


2

2. PREDMET IN PROBLEM

2.1 ZNAČILNOSTI OTROKOVEGA CELOSTNEGA RAZVOJA

Otroško telo neprestano raste in se razvija v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega

človeka. Ta dva procesa sta v medsebojni odvisnosti in se dopolnjujeta: od spočetja v

materinem telesu, po porodu pa do konca obdobja mladostnika. Sta dinamična procesa, rast je

posledica povečanja in množitve celic človekovega telesa, razvoj pomeni spremembo v tkivih,

ki povzročajo funkcionalno izboljšavo organov. Na rast in razvoj v veliki meri vpliva ravno

gibanje. Gibalni razvoj je še posebej izrazit prav v prvih letih otrokovega življenja. Takrat se

otrokove sposobnosti z rastjo in razvojem večajo in so v nenehni odvisnosti od gibanja.

Razvoj gibalnih funkcij je rezultat otrokovega zorenja in učenja. Otrokov gibalni razvoj

poteka v dveh smereh: cefalokavdalni in proksimodistalni (R.Pišot, 2002).

Dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj, so naslednji:

- rast otroka pomeni spremembe velikosti telesa oziroma njegovih delov. Rast je torej

povečanje v telesni zgradbi na račun povečanja števila celic (kvantitativne spremembe);

- razvoj: z njim označujemo vse tiste telesne spremembe pri otrocih, ki na višjem nivoju

vplivajo na spremembe ostalih podsistemov psihosomatskega statusa otroka:

psihomotoričnem, kognitivnem, konativnem, emocionalnem in socialnem vedenjskem

področju (kvalitativne spremembe);

- zorenje in izkušnje imajo prav tako pomembno vlogo pri razvoju otroka. Pri tem

opredeljujemo zorenje kot vidik razvoja, ki posega na področje kvalitativnih sprememb, tj., da

posameznik napreduje na višjo stopnjo dejavnosti. Zorenje je dedno pogojeno in ni odvisno

od okolja. Vrstni red pojavljanja sposobnosti in pripravljenosti za dejavnost je odvisen od

zorenja, z vplivi okolja pa lahko vplivamo na hitrost intenzivnosti pojavljanja posameznih

vedenjskih oblik. Na hitrost pojavljanja gibalnih vzorcev močno vplivajo izkušnje. Še celo

več, pod vplivom izkušenj, ki si jih pridobi otrok v procesu učenja, se lahko spremenijo ali

celo preoblikujejo nekatere specifične razvojne značilnosti (Rajtmajer, 1988);

- adaptacija je prilagoditev posameznih organskih sistemov življenjskim razmeram.

Označuje interakcijo posameznika in okolja, kjer je subjekt v podrejeni vlogi, saj se prilagaja

okolju (Tancig, 1979). Vedno bolj pa velja spoznanje, da individualnim vedenjskim razlikam

v veliki meri botruje okolje.


3

2.1.1 MOTORIČNI RAZVOJ OTROKA

Gibalna dejavnost je integralni del otrokovega vedenjskega repertoarja, je medij, s pomočjo

katerega se otrok neposredno vključuje v okolje, ki ga obdaja, se seznanja z različnimi

razsežnostmi okolja, hkrati pa mu omogoča pridobivanje novih izkušenj in doživetij, še

posebej v obdobju zgodnjega otroštva (Thelen, 2000).

V zadnjih letih so različna nova spoznanja privedla do nekoliko drugačnih pogledov na

otrokov gibalni razvoj. Multidisciplinarni pristop je omogočil nov vpogled v procese, ki

otroku zagotavljajo nadzor nad gibanjem njegovega telesa (Thelen, 1995). Po mnenju avtorice

so novejše študije otrokove motorike vse manj osredotočene na to, kako se otrok giblje, vse

bolj pa na medsebojno povezanost, ki zagotavlja razvojno stabilnost in povzroča spremembe.

Razvoj nadzora lastnega telesa poteka vzporedno z razvojem motoričnih centrov v možganih.

Mali možgani, ki nadzirajo ravnotežje, se še posebej hitro razvijajo v prvih treh letih, že pri

petih letih dosežejo končno stopnjo svojega razvoja. Najhitrejši razvoj malih možganov

poteka med 6. in 18. mesecem po rojstvu, ko otrok osvaja temeljno človekovo motorično

sposobnost - pokončno hojo. Ta razvoj spremlja tudi razvoj motoričnih centrov v skorji

velikih možganov. Razvoj nadzora mišic je deloma rezultat procesa zorenja živčnega sistema

in deloma tudi rezultat učenja. Torej je motorični razvoj odvisen od zorenja živčnega sistema

in od priložnosti za učenje, ki nam ga ponuja izkušenjsko bogato okolje.

Motorika se ne razvija naključno, temveč zelo sistematično in predvidljivo. Razvoj poteka po

določenih sekvencah, ki sledijo zakonitostim cefalo-kavdalne in proksimo-distalne smeri

razvoja. Čeprav poteka motorični razvoj po točno določenih in predvidljivih sekvencah, pa se

med otroci pojavljajo velike individualne razlike, ki so lahko pogojene z dednimi osnovami, s

potekom razvoja v predporodni dobi ali pa so povezane z možnostmi za vajo v svojem okolju

ter s tem, kako odrasli z ustreznimi spodbudami in aktivnostmi vplivamo na otroka (Horvat in

Magajna, 1989).

Razvoj je povezan s kronološko starostjo, ni pa od nje odvisen. Gibalni razvoj poteka skozi

različna področja, ki jih imenujemo razvojne stopnje, v katerih lahko opazimo določeno vrsto

značilnega vedenja, ki velja za večino otrok (Gallahue in Ozmun, 2006)


4

Stopnje motoričnega razvoja glede na starost otroka so:

1. REFLEKSNA GIBALNA FAZA (prenatalno obdobje do četrtega meseca in od

četrtega meseca do enega leta) – stopnja vkodiranja (zbiranja) informacij, stopnja

dekodiranja (procesiranja) informacij

2. RUDIMENTALNA GIBALNA FAZA (od 1. do 2. leta) – stopnja inhibicije

refleksov, predkontrolna stopnja

3. TEMELJNA GIBALNA FAZA (od 2. do 3. leta) - začetna stopnja

(od 4. do 5. leta) – osnovna stopnja

(od 6. do 7. leta) – zrela stopnja

4. SPECIALIZIRANA GIBALNA FAZA (od 7. do 10. leta) – splošna stopnja

(od 11. do 13. leta) – specifična stopnja

(od 14. leta naprej) – specializirana stopnja

Ker je cilj raziskave ugotoviti počutje predšolskih otrok, se bomo v nadaljevanju osredotočili

predvsem na temeljno gibalno fazo.

V tem času postaja gibanje vse učinkovitejše in bolj usklajeno. Značilno za to fazo je, da

otroci aktivno preizkušajo ter raziskujejo svoje gibalne sposobnosti in zmogljivosti. Otroci

odkrivajo in izvajajo različne gibalne spretnosti, najprej ločeno, nato vse bolj povezano. Ob

koncu obdobja zrelosti, ki je zadnje obdobje na tej stopnji, naj bi otroci obvladali večino

temeljnih gibalnih spretnosti. Za to potrebuje otrok spodbudno okolje, priložnost za dejavnost

in učenje. Če otrok ne doseže najvišjega obdobja temeljne gibalne faze, obstaja možnost, da

bo imel v nadaljnjem razvojnem obdobju težave (Gallahue in Ozmun, 2006).

Otroci v prvih dveh letih življenja razvijejo večino gibalne aktivnosti, ki je značilna za

človeka (sedenje, prijemanje, hoja …), čeprav so v svojih gibalnih sposobnostih šele v

poznem predšolskem obdobju, se motorika razvije do take stopnje, da lahko ob istočasnem

razvoju ostalih duševnih procesov ocenimo sedemletnega otroka kot sposobnega za

samostojno aktivnost. Razvoj med drugim in sedmim letom starosti pa ne poteka samo v

smeri izpopolnjevanja osnovnih gibalnih zmožnosti, temveč predvsem v razvoju novih

motoričnih spretnosti in navad. Najbolj očiten je razvoj pri pokončni hoji, ki je značilna za


5

človeka. Nekateri otroci dosežejo stopnjo zrele hoje že kmalu po drugem letu, drugi pa

bistveno kasneje; večina otrok pride do te stopnje šele okoli petega leta. V predšolskem

obdobju se izpopolni zlasti tek, ki je neogibno potreben za otrokovo igralno aktivnost. Med

drugim in tretjim letom otroci lepo razvijejo sposobnost hoje po stopnicah, med tretjim in

četrtim letom še posebej izpopolnijo sposobnost skakanja. Razvoj velike motorike se kaže

predvsem v različnih gibalnih spretnostih, kot so vožnja skiroja, tricikla, kolesa, drsanje,

rolanje in smučanje. Vse to so aktivnosti, ki zahtevajo odgovarjajočo telesno moč in nadzor

mišičja ter sposobnost koordiniranega gibanja.

Mlajši otroci imajo nekje do petega leta največje težave prav s koordinacijo telesnih gibov, ki

pa je nujno potrebna za izvajanje prej omenjenih aktivnosti. Z leti postane otrok vse hitrejši,

natančnejši, previdnejši in začne bolj nadzirati svoje gibanje. Kljub temu pa predšolske otroke

najbolj utrujajo enolične gibalne aktivnosti, ki so tipične za vedenje odraslega človeka (otrok

s težavo hodi v istem ritmu – npr. hoja v koloni). (Horvat in Magajna, 1989).

Zgodnji gibalni razvoj je praviloma dobra ocena za napoved tempa celostnega duševnega

razvoja. Otrok, ki se hitreje gibalno razvija, ima tako večje možnosti za manipuliranje in

komuniciranje z okoljem, kar je tudi temelj za nadaljnji uspešni duševni razvoj. Otrok, ki se je

hitro gibalno razvijal, je lahko zgodaj dosegel stopnjo, ko je že razmeroma samostojen in

neodvisen od pomoči drugih. Tak otrok si je tudi prej zgradil osnove za uspešen čustveni in

socialni razvoj, saj lahko vase zaupa in je uspešen pri obvladovanju okolice. Različne gibalne

aktivnosti vplivajo na njegov intelektualni razvoj posredno, ko si otrok razvija predstavo o

samem sebi in neposredno s tem, ker se primarne intelektualne aktivnosti oblikujejo

neposredno iz osnovnih gibalnih akcij (Horvat in Magajna, 1989)

Pri motoričnem razvoju predšolskega otroka pa se srečujemo tudi z zelo velikimi

individualnimi razlikami. Še posebej zaskrbljujoči so tisti otroci, ki izraziteje zamujajo v

motoričnem razvoju. Da bi pravilno ravnali, moramo poznati oz. upoštevati dva pomembna

dejavnika, ki pogojujeta vedenjsko različnost otrok: akceleracijo (pospešen razvoj) in

retardacijo oziroma zakasnelost v razvoju. Velja, da ima vsak otrok tako imenovani lastni

urnik razvoja, ki je pogojen s kombinacijo dednostnih faktorjev in lastne aktivnosti. Pri tem

individualne razlike v hitrosti zorenja dosegajo tudi do šest in več mesecev.To pa pomeni pri

naših skupinah, ki jih oblikujemo na osnovi dvanajstmesečnega razpona, 50- in večodstotne

razlike. Tako imamo v vrtcih le navidezno homogene skupine (Rajtmajer, 1988).


6

Med najpogostejše vzroke za upočasnjen gibalni razvoj v predšolskem obdobju spadajo: slaba

telesna pripravljenost, nepravilen telesni razvoj, slabši intelektualni razvoj, slab živčni razvoj

mišičnih struktur, pomanjkanje spodbujanja k aktivnosti s strani staršev ali pretirano

treniranje specifičnih gibov in predvsem strah. Večkrat je razvoj motorike predšolskega

otroka tako močno moten, da je potrebna pomoč strokovnjaka. Pogosto je potrebna tudi

pomoč psihologa, ne samo zaradi motorike same, temveč zaradi duševnih težav, ki jih ima

otrok zaradi slabe motorične razvitosti (Horvat in Magajna, 1989).

2.1.2 RAZVOJ OTROKA IN POMEN GIBANJA

Otrokov razvoj je celovit proces, ki poteka hkrati s telesno rastjo in z zorenjem funkcij v

družbenem okolju. Razvojne spremembe se kažejo na količinski in kvalitetni ravni, pri čemer

se količinske spremembe izkažejo v pogostosti in intenzivnosti vedenja, kvalitetne

spremembe pa v načinu, strukturi, vrsti in organizaciji vedenja (Zupančič, 2004).

Slika 1

Realizacija gibanja, od najenostavnejših gibalnih vzorcev do najzahtevnejših in

sestavljenih gibalnih struktur (gibalnih stereotipov), zahteva od posameznika primerno


7

kombinacijo potrebnega gibalnega znanja in gibalnih sposobnosti. Tako prva kot druga so v

določeni meri pridobljena, delno pa jih tudi razvijamo. Da bi proces razvoja potrebnih

gibalnih sposobnosti lahko stekel in s tem omogočal podporo pridobivanju in razvijanju novih

gibalnih znanj, mora v organizmu posameznika v skladni interakciji steči kar nekaj

vzporednih procesov. Za najpomembnejše med njimi so odgovorni srčno-žilni sistem (skrbi

za stalno dobavo potrebne hrane in kisika do skeletne mišice), dihalni sistem (skrbi za vnos

potrebnih količin kisika), skeletna mišica (skupaj z vezivnim in skeletnim sistemom

omogoča gibanje) ter centralni in periferni živčni sistem (celoten proces regulira in nadzira)

(Videmšek, Pišot, 2007). V nadaljevanju bom predstavila glavne značilnosti delovanja in

razvoja teh, za gibanje najpomembnejših podsistemov organizma:

Razvoj srčno-žilnega sistema

Prvi srčni utrpi se pojavijo že po sedmih tednih embrionalnega razvoja. Ti utripi so še

povsem avtonomni, ker se živčni kontrolni mehanizmi pojavijo šele kasneje (Horvat in

Magajna, 1987). Pri otrocih se srce še razvija in obremenitev srca je ob naporu velika. To se

pokaže tudi v srčni frekvenci, ki se ob naporu hitro zviša in se potem tudi zelo hitro zniža. Pri

dojenčku je srčna frekvenca 130 udarcev na minuto (ud/min) in s starostjo upada, tako da je

pri otroku, starem od dveh do šest let 110-90 ud/min, medtem ko je pri odraslem srčna

frekvenca od 70-80 ud/min (Cemič, 1997). Horvat in Magajna (1989) navajata, da srce v

prvih dveh letih podvoji svojo težo.


8

Slika 2

Razvoj dihalnega sistema

V fetalnem obdobju je posteljica tista, ki opravlja funkcijo dihanja. Takoj po porodu se

ritmično dihanje vzpostavi približno v 2-3 minutah, ko je zgornja meja frekvence dihanja

zdravega novorojenčka 60 vdihov na minuto. Ta frekvenca se s starostjo zmanjšuje in v

obdobju dojenčka znaša povprečno 40 vdihov na minuto, pri predšolskem otroku pa okoli 20

vdihov na minuto (Findak in Delija, 2001). Dihala so pri otrocih dokaj slabo razvita,

predvsem pljuča so slabše raztegljiva in dihalne poti so ožje kot pri odraslem (Findak in

Delija, 2001). Približno do obdobja pubertete jim tako ne omogočajo dalj časa trajajočega in

intenzivnega gibanja. Ločimo dve vrsti dihanja: trebušno oz. s trebušno prepono (značilno za

moške) in prsno dihanje (značilno za ženske). Mlajši otroci najpogosteje dihajo trebušno, med

3. in 7. letom starosti pa se razvije kombinirani način dihanja (Cemič, 1997).

Razvoj skeletno-mišičnega sistema

Sestava telesa se v razvoju prav tako spreminja. Delež mišičevja je v zgodnjem otroštvu

enakomeren in predstavlja 25 odstotkov celotne telesne mase (Eckart, 1987). Dečki imajo

nekaj več mišične in kostne mase kot deklice. Delež telesnega maščevja se v otroštvu

enakomerno zmanjšuje. Mišična vlakna se delijo na hitra in počasna. Ob rojstvu otroka je kar


9

15-20 % mišičnih vlaken še nediferenciranih. Na splošno pa velja, da določa tip mišičnih

vlaken tudi značilnost dražljajev in tako je mogoče z gibalno/športno vadbo strukturo

mišičnih vlaken delno še spreminjati (Cemič, 1997).

Slika 3

Razvoj živčnega sistema

Gibalni razvoj dojenčkov, malčkov in otrok je tesno povezan s hitro rastjo možganov in

ostalih področij centralnega živčnega sistema v tem času. Ta hitra rast omogoča intenzivno

živčno-mišično zorenje, ob tem so pomembni tudi dejavniki okolja, ki ob sovplivanju z

biološkimi procesi vplivajo na potek gibalnega razvoja (Pišot in Planinšec, 2005). Obstajajo

vsaj tri obdobja zorenja možganov po rojstvu.

Otrok ves čas aktivno ohranja ravnovesje ter se neprestano prilagaja novim potrebam in

možnostim, ki jih prinaša zorenje. Takšno aktivno prilagajanje, ki obstaja vse življenje,

imenujemo adaptacija.


10

Med naravne razvojne potrebe, s katerimi otrok zadovoljuje svoje potrebe po gibanju, spada

tudi spontana telesna aktivnost. Za predšolske otroke je značilno, da največ časa preživijo pri

igri in je v bistvu ta najboljša vadba vzdržljivosti.

Ugotovitev Van Aakena (1993) kaže, da otroci med tretjim in četrtim letom starosti pretečejo

v dnevni igri 6 kilometrov, pet in šest let stari otroci pa tudi do 10 kilometrov.

Da bo otrok usvojil zdrav in primeren življenjski slog, mu je potrebno ponuditi čim več

spodbud. Slednje mu zagotavljajo izkušenjsko bogato okolje in kvantiteto primernih vsebin.

Zelo pomembni pri tem smo tudi odrasli, ki moramo delovati zgledno in otroku predstavljamo

določeno tradicijo v zvezi z gibalno-športno aktivnim slogom življenja.

2.2 GIBALNA DEJAVNOST V KURIKULU ZA VRTCE

Gibalni cilji, ki so opredeljeni v kurikulu za vrtce (1999):

Cilji za področje dejavnosti »GIBANJE« :

razvijanje koordinacije oz. skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega telesa,

rok in nog), ravnotežja;

povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora;

razvijanje prstnih spretnosti oz. t. i. fine motorike;

razvijanje moči, natančnosti, hitrosti in gibljivosti;

sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje,

skoki, poskoki, valjanje, itn …);

usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo giblje),

načina (kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli

lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi;

spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger;

usvajanja osnovnih načinov gibanja z žogo;

iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov;

sproščeno gibanje v vodi in usvajanje osnovnih elementov plavanja;

pridobivanje spretnosti v vožnji s kolesom, spretnosti kotalkanja, rolanja …;

spoznavanje zimskih dejavnosti;

usvajanje osnovnih prvin ljudskih, rajalnih in drugih plesnih iger;


11

uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila;

spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in

»športnega obnašanja«;

spoznavanje različnih športnih orodij in pripomočkov, njihovo poimenovanje in

uporabo;

spoznavanje osnovnih načel osebne higiene;

spoznavanje oblačil in obutve, primernih za gibalne dejavnosti;

spoznavanje elementarnih iger ter športnih zvrsti, značilnih za naša in druga

kulturna okolja v sedanjosti in preteklosti;

spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi;

spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih

dejavnosti, ter ozaveščanje skrbi za lastno varnost in varnost drugih.

Zelo pomembno je ločevanje otrokovega in vzgojiteljevega cilja. Z otrokovim ciljem, to je

igro, namreč prihaja otrok do vedno novih spoznanj na telesnem, spoznavnem, čustvenem in

socialnem področju (cilj vzgojitelja).

2.3 GIBALNE SPOSOBNOSTI

Gibalne sposobnosti so torej zmožnosti, ki posamezniku omogočajo realizacijo gibalnih

nalog, so merljive in na osnovi njih lahko ločimo razlike v uspešnosti izvedbe določene

gibalne naloge med dvema subjektoma pri enakih pogojih, znanju in motivaciji.

Učinkovitost posameznika pri realizaciji gibalnih nalog na splošno določa šest gibalnih

sposobnosti (Videmšek in Pišot, 2007):

koordinacija

ravnotežje

moč

hitrost

gibljivost

natančnost

vzdržljivost.


12

Slednja pa predvsem v soodvisnosti delovanja dihalnega in srčno-žilnega sistema, opredeljuje

intenzivnost v izvajanju določene gibalne naloge (premagovanja določenega napora v moči,

hitrosti, gibljivosti, …) z nezmanjšano učinkovitostjo.

2.4 VLOGA FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI

Med smotri gibalno-športne in zdravstvene vzgoje v vrtcih in na razredni stopnji osnovne

šole med drugim tudi piše, da je potrebno ohranjati in utrjevati zdravje in razvijati splošno

vzdržljivost predšolskih otrok. Med obolenji, za katerimi obolevajo otroci, najdemo na

prvem mestu bolezni dihal. Med vzroki za takšno stanje so zraven tistih, ki jih navaja

pediatrinja (Kancler, 1979), življenje v skupinah, onesnaženost zraka, premalo gibanja na

svežem zraku, pomanjkljiva prehrana, še zlasti pomembna spoznanja o slabi splošni kondiciji

otrok. Pod pojmom slaba kondicija razumemo nizek nivo funkcionalnih sposobnosti, tj.

splošne aerobne vzdržljivosti otroka, ki jo še zlasti uravnavajo srčno-žilni, dihalni in toplotno

regulacijski podsistemi organizma (Rajtmajer, 1994).

2.4.1 VZDRŽEVANJE RAVNOVESJA V ORGANIZMU

Pri otroku je zelo pomembno, da ga postopoma uvajamo v športno vadbo. Gibalno-športna

aktivnost, ki je namenjena predšolskim otrokom, se mora začeti s časovno kratkimi in lažjimi

obremenitvami, kasneje obremenitve in čas povečujemo na optimalen čas, ki je pomemben za

vzdrževanje ravnovesja v organizmu.

Organizem deluje tako, da se na spremembe zunanjega in (ali) notranjega okolja odzove tako,

da je dejanska sprememba v notranjem okolju čim manj izražena in da povzroči čim manjše

motnje v delovanju organizma. To značilnost organizma imenujemo homeostaza. Tudi

športna obremenitev je tipična motnja, ki povzroči spremembo v notranjem okolju

športnikovega organizma.

Če je obremenitev zelo kratka, potem ne glede na njegovo intenzivnost ne prihaja do

homeostatičnega odziva organizma. Šele takrat, ko ima organizem dovolj časa, da se odzove

na spremembo, ki jo povzroča napor, lahko govorimo o homeostatskem odzivu (Ušaj, 1997).

Z vsakodnevno gibalno-športno aktivnostjo lahko pripomoremo k temu, da je otrok bolj

vzdržljiv ter bolj odporen na različne bolezni.


13

2.4.2 IMUNSKI SISTEM IN ODPORNOST

Obrambni ali imunski sistem omogoča telesu specifično odpornost. Za njegovo delovanje so

najpomembnejše bele krvničke, imenovane levkociti, ki prepoznavajo tuje snovi na vdirajočih

mikroorganizmih ter napadalce uničijo. Imunost nastane na ta način, da si obrambni sistem

zapomni značilnosti bolezenskih klic. Ljudje imajo že ob rojstvu za nekatere bolezni naravno

imunost, prilagodljiva ali prirojena imunost pa se razvije pozneje v stiku z različnimi klicami

(Koren, 2004).

Imunski sistem je zapletena mreža specializiranih celic, ki branijo telo pred sovražnimi

organizmi. Njegovo delovanje je neodvisno od naše zavesti. To pomeni, da naš obrambni

sistem dnevno sprejme in predela na milijone informacij o bolezenskih mikrobih, čeprav mi

tega ne zaznamo, niti ne moremo spremljati. Čeprav ga ne čutimo, to ne pomeni, da nanj ne

moremo vplivati Koren, 2004). Odpornost je lastnost, ki preprečuje okužbe v telesu.

Razlikujemo dve vrsti odpornosti. Specifično odpornost sestavljajo zapleteni obrambni

mehanizmi, ki prepoznavajo posamezne bolezenske klice ter jih onesposobijo in uničijo. To

vrsto odpornosti zagotavlja obrambni sistem. Splošna ali nespecifična odpornost temelji na

delovanju mehanskih in kemičnih preprek v telesu in preprečuje vdor v telo številnim vrstam

mikroorganizmov (Koren, 2004).

Z vzpostavljanjem odpornosti lahko začnemo pri otrocih, nikar jih ne pomehkužimo. Pustimo

jih, da se igrajo z vrstniki, da izmenjujejo okužbe in postanejo s tem odpornejši. Pustimo jih,

da se ob vsakem vremenu igrajo zunaj, seveda primerno obuti in oblečeni. Ne lenarimo pred

televizorjem. Ukvarjajmo se s športom.


14

Poskrbimo za uravnoteženo prehrano in jo razporedimo na več obrokov,

bodimo telesno aktivni; z redno vadbo in gibanjem na svežem zraku tudi pozimi,

bomo utrdili svoje telo,

izogibajmo se vnašanju škodljivih snovi v organizem,

privoščimo si dovolj spanja,

zmanjšajmo stres; mnoge raziskave so pokazale povezavo med stresom in boleznimi;

stres poveča možnost obolenj.

V nadaljevanju bom predstavila osnove delovanja mehanizma za vzdrževanje homeostaze

kisika in mehanizma za vzdrževanje telesne temperature, ki sta pri otroku izrednega pomena.

Z vsakodnevno gibalno-športno aktivnostjo lahko pripomoremo k temu, da je otrok bolj

vzdržljiv ter bolj odporen na različne bolezni.

2.4.3 TERMOREGULACIJA-VZDRŽEVANJE TELESNE TOPLOTE

Vzdrževanje toplotnega ravnovesja je prvi pogoj za normalen potek življenjskih funkcij. Z

uravnavanjem temperature (termoregulacija) ohranjamo stalno temperaturo telesa, ki ni

odvisna od okolja. Termoregulacija deluje na sistemu negativne povratne zveze.

Med naporom se telesna temperatura nekoliko zviša. Povratna zveza povzroči znojenje in

širjenje žil, kar telo ohladi na normalno temperaturo. Z intenzivnostjo in trajanjem telesnega

napora mora naraščati količina oddane toplote. Poveča se znojenje, ki predstavlja pri naporu

tisti mehanizem, s katerim se iz organizma oddaja približno 80 % nastale toplote. Organizem

pa si prizadeva vzdrževati notranjo telesno temperaturo na približno 370 C.

Slika 4


15

Stalnost notranje temperature vzdržuje termoregulacijski sistem z naslednjimi elementi:

toplotnimi receptorji, ki so v hipotalamusu. Občutljivi so na majhna nihanja

temperature arterijske krvi. Informacije pošljejo v središče za uravnavanje toplote, ki

je v hipotalamusu in v delu skorje za toplotne zaznave. Med centralnimi

termoreceptorji prevladujejo receptorji za toploto. Organizem se hitreje prilagaja na

vročino kot na mraz;

efektorji, ki so: arteriole kože, skeletne mišice, mišice ob korenu dlak, žleze znojnice,

ščitnica in sredica nadledvičnih žlez;

središče za uravnavanje toplote, ki je v hipotalamusu. Deluje podobno kot termostat

in vzdržuje notranjo telesno temperaturo na ali blizu 370 C.

2.4.3.1 URAVNAVANJE TELESNE TEMPERATURE MED TELESNIM NAPOROM

1. V klimatsko ugodnem okolju

Pri naporu se zaradi povečanega metabolizma v mišičnih celicah močno poveča proizvodnja

toplote. Le neprestano in zadostno oddajanje toplote omogoča nemoteno nadaljevanje

dejavnosti. V mirovanju se s procesi konvekcije, kondukcije in radiacije oddaja 80 odstotkov

nastale toplote. Pri naporu se tako zaradi povečanih temperaturnih razlik med površino kože

in okoljem ter jedrom (notranjost organizma) in (lupino) oddaja večja količina toplote z

omenjenimi fizikalnimi procesi, ki pa predstavlja le 20 do 30 odstotkov nastale toplote.

Glavni mehanizem za vzdrževanje toplotnega ravnovesja med telesnim naporom je izločanje

znoja; s tem mehanizmom se odda preostalih 80 odstotkov nastale toplote. Zato dejavniki, ki

vplivajo na izparevanje - relativna vlažnost, hitrost vetra in obleka - vplivajo na

posameznikovo zmogljivost. V klimatsko ugodnem okolju se temperatura jedra v prvih 30 do

45 minutah napora dvigne na novo višino in ostane na njej do konca obremenitve. Notranja

temperatura se zviša sorazmerno z intenzivnostjo napora.

V tej nalogi sem si zastavila cilj, da so otroci športno aktivni vsaj pol ure na dan v vseh

vremenskih razmerah, kar naj bi pozitivno vplivalo na njihove funkcionalne mehanizme. Z

aktivnostjo, ki traja več kot pol ure, se otrokom temperatura dvigne in ostane na višji ravni ne

glede na vremenske razmere.

2. V klimatsko neugodnem okolju (visoka temperatura, visoka relativna vlažnost)

Visoka temperatura zunanjega okolja pomeni zmanjšan temperaturni gradient med okoljem in

površino kože, kar omejuje oddajanje toplote s fizikalnimi procesi. Visoka relativna vlažnost


16

ovira oddajanje toplote z izparevanjem, ker je zmanjšan gradient parnih pritiskov vlage v

zraku in znoju na koži. Posledica nezadostnega oddajanja toplote je naraščanje notranje

telesne temperature - to pa zmanjšuje posameznikovo zmogljivost. Čim toplejše je in čim

večja je relativna vlažnost, tem bolj se zmanjša posameznikova telesna delovna zmogljivost.

2.5 VZDRŽLJIVOST

Vzdržljivost pomeni dolgotrajnejše izvajanje gibalnih nalog z enako učinkovitostjo. Je

sposobnost daljšega izvajanja kateregakoli gibanja z nezmanjšano intenzivnostjo. Vzdržljivost

je funkcionalna sposobnost organizma, na osnovi katere se organizem zoperstavlja telesnemu

naporu. Na samo vzdržljivost vplivamo z dolgotrajnejšo gibalno aktivnostjo. Vzdržljivost

delimo (Kurelič in soavtorji, 1975) na:

lokalno, pri kateri je vključena do tretjine mišične mase,

regionalno, pri kateri je vključena tretjina oz. do dve tretjini mišične mase in

globalno, pri kateri je vključene več kot dve tretjini mišične mase; pomembna je, ker

jo izvajamo pri otroku v predšolskem obdobju. Globalna vzdržljivost se loči na

splošno (pri otroku bolj celostna) in specifično (vzdržljivost v določeni dejavnosti).

Pri predšolskem otroku se predvsem osredotočimo na splošno aerobno vzdržljivost (telesna

kondicija) (Pišot, 2002).

Dobra vzdržljivost ni enovita sposobnost, temveč je kompleks motoričnih funkcionalnih

razsežnosti, ki so povezane v celoto s tehniko gibanja. Ta kompleks tvorijo: repetitivna moč,

aerobne zmogljivosti, anaerobne zmogljivosti, motivacija in učinkovitost gibalnih

struktur.

Po de Vriesu (1976) definirajo vzdržljivost naslednji dejavniki:

1. psihosocialni dejavniki, ki so motivacija, sposobnost prenašanja subjektivnih bolečin

in vrednostni sistem;

2. fiziološki in kemični procesi, ki jih delimo na lokalno in splošno vzdržljivost, v katero

spadajo še anaerobne in aerobne zmogljivosti.

Van Aaken (1976) ugotavlja, da zdrav, 3 do 4 leta star otrok na dan med igro preteče 8

kilometrov, okrog 6,5 do 7 let star otrok pa 10 kilometrov. Ugotovil je tudi, da imajo otroci


17

med 2 in 6 letom starosti frekvenco srčnega utripa v mirovanju med 105 do 90 ud/minuto.

Pomembno je, da z mlajšimi otroki vadimo le dinamične vrste vzdržljivosti; le dinamične

obremenitve mu pomagajo pri izmenjavi plinov, statične – drže, preže, vese – pa fiksirajo

respiratorno mišičevje in tako ovirajo pljučno ventilacijo. Dr. Ernwst van Aake, znan zdravnik

in izvedenec za vadbo vzdržljivosti, med drugim pravi (Rajtmajer, 1993: 29) »Otroci niso

šprinterji, temveč rojeni dolgoprogaši«.

Vzdržljivostni tek je najbolj naravna oblika gibanja otroka. Majhni otroci med igro sploh ne

hodijo, ampak vse menjave prostora opravijo s tekom. To so v stanju delati cel dan ob

manjših prekinitvah. Tako pride po naravni poti pri teh otrocih do velike dnevne aerobne

obremenitve. Razvoj jih sili v takšne aktivnosti in naloga odraslih je, da jim omogočimo

takšno bivalno-igralno polje, da lahko dnevno zadovoljijo to biološko potrebo po gibanju

(Rajmajer, 1993).

Glede na različne kriterije in avtorje obstaja več definicij vzdržljivosti zbrano v (Čoh, 2002):

Vzdržljivost je odpornost proti utrujenosti (Nett, 1965).

Vzdržljivost v športu pomeni odpornost organizma proti utrujenosti pri dolgotrajni

športni aktivnosti (Harre, 1973).

Vzdržljivost je sposobnost izvajanja dolgotrajnih aktivnosti brez zmanjšanja njene

učinkovitosti (Zaciorskij, 1975).

Vzdržljivost je sposobnost izvajanja aktivnosti določene intenzivnosti čim dlje časa

(Janasis, 1975).

Vzdržljivost je sposobnost organizma, da vztraja pri telesni aktivnosti kljub mišični

utrujenosti (De Vries, 1976).

Vzdržljivost torej ni enovita sposobnost, temveč je kompleks motoričnih in funkcionalnih

razsežnosti, ki so povezane v celoto s tehniko gibanja. Odvisna je od stopnje integriranosti in

usklajenosti delovanja funkcionalnih sistemov in podsistemov pod vplivom regulacije

centralnega živčnega sistema (Čoh, 2002).

2.5.1 VRSTE VZDRŽLJIVOSTI

Avtorji različno ločijo vrste vzdržljivosti. Predstavila bom vse vrste vzdržljivosti in se

ustavila predvsem pri dolgotrajni, ki je za otrokov razvoj in njegovo odpornost zelo

pomembna.


18

Ušaj (1996) loči hitrostno, dolgotrajno in super dolgotrajno vzdržljivost:

Hitrostna vzdržljivost je prevladujoča sposobnost pri premagovanju največjega

napora, ki traja do dve minuti. Biološka osnova so anaerobni energijski procesi v

mišici, v kateri je gorivo glikogen, ki se ob telesni aktivnosti razgrajuje do mlečne

kisline (laktata). Omenjeno trajanje napora pri ciklični obremenitvi vključuje v prvi

fazi vse dejavnike, ki so pomembni tako za hitro moč kot tudi za največjo hitrost.

Dolgotrajna vzdržljivost je vzdržljivost, katere najpomembnejša biološka osnova so

aerobni energijski procesi. Ti so edini zmožni dolgotrajne sprotne obnove porabljene

energije. To zmogljivost omogočajo kisik, ki v mišice prihaja iz ozračja, in primerna

goriva: glikogen, glukoza, proste maščobne kisline in glicerol, ki so v dovolj velikih

količinah v človekovem organizmu. Ti dejavniki določajo trajanje energijskih

procesov. Pri dolgotrajni vzdržljivosti je posebej pomembna tudi moč teh procesov,

saj določa, kako hitro se bo lahko porabljena energija sproti obnavljala. Zaradi tega

tudi določajo zgornjo mejo intenzivnosti napora. Ta meja je pri aerobnih naporih

najbolj natančno definirana z največjo porabo kisika med naporom.

Super dolgotrajna vzdržljivost se bistveno ne razlikuje od dolgotrajne in ji je

podobna. Telesna aktivnost traja več kot eno uro do 8 ur ali celo več dni in

intenzivnost napora je nekoliko manjša. Trajanje telesne aktivnosti in intenzivnost

napora zahtevata specifične sposobnosti športnikov. Ta vrsta vzdržljivosti temelji

izključno na aerobnih procesih.

Nadalje pa Čoh (2002) deli vrste vzdržljivosti v dve skupini:

Osnovna vzdržljivost

Ta tip je temelj večini športnih panog, je osnovni pogoj za razvijanje specialne vzdržljivosti.

Odvisna je predvsem od aerobnih metaboličnih procesov. Visok nivo aerobnih funkcij

omogoča tudi višje obremenitve v stabilnem stanju brez kisikovega dolga. Glede na razvojne

značilnosti in fiziološke zakonitosti je najprimernejši čas za vadbo osnovne vzdržljivosti prav

predšolsko obdobje, kjer praviloma otrok še ni usmerjen v posamezen šport.

Specialna vzdržljivost

Temelji na osnovni vzdržljivosti in je odvisna od številnih energetskih mehanizmov

(aerobnih, aerobno-anaerobnih, laktatnih in alaktatnih). Za vse športe je značilna specialna


19

vzdržljivost, odvisna od specifičnih biokemičnih in funkcionalnih zahtev posamezne športne

zvrsti.

Hollman (1976) deli vzdržljivost po kriteriju količine aktivirane mišične mase na lokalno

mišično vzdržljivost, več kot 1/6 aktivno vključene mišične mase pa predstavlja splošno

aerobno vzdržljivost. V vsakdanjem življenju je pomembna splošna vzdržljivost, medtem ko

je lokalna bolj vezana na rehabilitacijo posameznih udov.

Vzdržljivost deli še na statično (drže, vese, preže ) in dinamično (različne lokomotorne

aktivnosti) vzdržljivost, ki izhajata iz strukture oziroma kvalitete gibanja (Bravničar-Lasan,

1996 ).

Hollmann deli vzdržljivost naprej še v tri skupine:

splošna aerobna dinamična vzdržljivost v kratkem času: 3 – 10 minut;

splošna aerobna dinamična vzdržljivost v srednjem času: 10 – 30 minut;

splošna aerobna dinamična vzdržljivost v daljšem času; nad 30 minut ( Zupančič,

2002).

Razvoj osnovne vzdržljivosti pri otrocih

Otroška igra je v bistvu najboljši trening vzdržljivosti. Otrok se je namreč ure in ure sposoben

dolgo igrati. Nezavedno med hitro hojo, teke, poskoke vnaša odmore, ki drže njegov pulz na

ravni aerobne obremenitve.

Pomemben je napotek pedagogom v vrtcu in šoli, da je potrebno teči dva do trikrat tedensko v

naravi v vseh vremenskih razmerah. Še zlasti velja to za jesensko obdobje, ko je potrebno

organizem (termoregulacijski sistem) postopno privajati na hladnejše zimske dni. Od

septembra do novega leta namreč pade temperatura ozračja v dobrih treh mesecih tudi za 30 –

400 C. Takšnim spremembam se lahko prilagodi le otrok, ki sistematično teče v naravnem

okolju: na igrišču, travniku, parku, gozdu, … Ni boljše preventive proti respiratornim

obolenjem, kot so trikrat tedenski vzdržljivostni teki v naravi. Za mlajše otroke je tek v naravi

s starši, za šolske otroke pa s prijatelji, najboljši način, da se doseže zadovoljstvo pri teku,

navkljub precejšnji utrujenosti (Rajtmajer, 1994).

Vsebino in obliko vadbe vzdržljivosti lahko izvajamo na veliko za otroke primernih načinov.

Pripravimo lahko različne oblike tekov v naravi, situacijske igre, igre lovljenja, … Da bi bila


20

vadba bolj intenzivna, se moramo najprej poglobiti v starost in skupino otrok, ki jim bomo

poskušali zagotoviti čim boljše pogoje za učinkovito in sproščeno igranje.

Sodobna medicina je na podlagi raziskav nekaterih avtorjev ugotovila, da ima vadba

vzdržljivosti številne pozitivne učinke, pri čemer pa je treba upoštevati nekatere fiziološke

zakonitosti otroškega organizma. Te pa so:

aerobna zmogljivost je dobro razvita – srednje intenzivna, kontinuirana vadba;

slabe anaerobne kapacitete – nizka toleranca vadbe, kjer sta potrebni hitrost, moč

(sprint);

slaba termoregulacija (pregrevanje – toplotni šok);

hitro pride do dehidracije;

neekonomični gibi zaradi slabe koordinacije, neproporcionalnosti telesa – pomen

vadbene tehnike, koordinacije;

slabša razgradnja maščob - prej porabijo energijo;

ker imajo slabo razvit anaerobni metabolizem, tvorijo malo laktata, zato ne »čutijo,

kdaj so mišice preobremenjene – odrasle zaustavi bolečina! Zato so nagnjeni k

pregrevanju in dehidraciji;

anaerobne, intenzivne aktivnosti otroke zelo izčrpajo!;

poudarek na razvoju različnih spretnosti – motoričnih veščin, koordinaciji, tehniki,

manj na intenzivnosti (Konda, 2007).

Prilagodljivost otrok na anaerobne metabolične procese je namreč bistveno manjša kot na

aerobne. Otroci zelo težko psihično in fizično prenašajo kisikov dolg. Pri vadbi vzdržljivosti

otrok naj bo poudarek na enakomernem teku v pogojih stabilnega energetskega stanja z

razmeroma dolgim trajanjem. Poudarek naj bo na količini in manj na intenzivnosti vadbe, ki

zahteva anaerobno laktatno sproščanje energije. Najprimernejša sredstva razvoja osnovne –

aerobne vzdržljivosti so teki s kontinuirano obremenitvijo na različne razdalje, kros in fartlek

(Čoh, 2002).

Metode razvijanja vzdržljivosti

Obstajajo štiri metode za razvijanje vzdržljivosti (Čoh, 2002):

vadba s kontinuirano obremenitvijo. S to metodo razvijamo osnovno vzdržljivost, ki

je osnovni pogoj za razvoj vseh drugih tipov specialne vzdržljivosti. Njen učinek


21

delovanja je usmerjen na razvoj aerobnih metaboličnih procesov. Metoda je primerna

za vse športnike, hkrati je ta metoda za razvijanje vzdržljivosti primerna pri

začetnikih. Tempo in dinamika sta lahko enaka ali pa se spreminjata. Za vadbo je

najprimernejše naravno okolje in ga lahko izvajamo v naslednjih različicah:

enakomerni tempo, spreminjajoči se tempo, stopnjevalni tempo.

Oblike kontinuiranih tekov so:

- počasen kontinuirani tek (pulz med 130 do 150 udarci v minuti ),

- srednje hiter kontinuirani tek (pulz med 150 in 170 udarci v minuti),

- hitri kontinuirani tek (pulz med 170 in 190 udarci v minuti),

- kros (pulz med 140 in 160 udarci v minuti),

- tempo kros (pulz med 160 in 185 udarci v minuti).

vadba z intervalno obremenitvijo. Za to vadbo velja, da je sestavljena iz

ponavljajočih se tekov na relativno kratki razdalji z veliko intenzivnostjo in z

vmesnimi odmori. Primerna je za trening vrhunskih športnikov. Pri tem tipu vadbe

ločimo naslednje elemente:

- dolžina teka,

- hitrost teka,

- število ponovitev,

- dolžina odmora,

- karakter odmora.

Osnovna enota vadbe je ena serija. Obremenitev traja od 15 – 55 sekund (teki na 100 – 400)

metrov, na koncu obremenitve je pulz 180 udarcev v minuti. Nato sledi odmor, ki traja toliko

časa, da pade pulz na 120 – 130 udarcev v minuti. Eno serijo sestavlja 8 do 12 tekov. S to

vrsto vadbe vplivamo na anaerobne alaktatne mehanizme.

ponavljalna metoda ali situacijska metoda. Je metoda, ki je najbližja ponavljalnim

okoliščinam. Fiziološki procesi v organizmu so zelo podobni tistim, ki nastajajo v

tekmovalnih pogojih. Posamezni dražljaji se po svoji dolžini in trajanju približujejo

tekmovalnim (znašajo od 2/3 do 3/4 osnovne razdalje). Če je trajanje aktivnosti krajše

od trajanja same tekme, je intenzivnost lahko večja ali enaka od tekmovalne situacije.

S ponavljalno metodo dejansko vadimo tekmovalni tempo in vplivamo na same

mehanizme, ki jih zahtevajo pogoji tekme.


22

fartlek. Sam fartlek pomeni igro hitrosti. Vadba poteka le v naravi s čim bolj pestro

konfiguracijo terena. Pri tej metodi gre za povezovanje tekaške in netekaške telesne

priprave. Ob prilagojenih zahtevah je tudi zelo primerna metoda vadbe vzdržljivosti

otrok in mladine. Vsebina fartleka je sestavljena iz naslednjih elementov:

- hoja, lahkoten tek,

- gimnastične vaje,

- tempo tek,

- tek navkreber,

- tek po klancu navzdol,

- sprint,

- poskoki,

- sprostilne vaje.

Intenzivnost in obseg fartleka sta odvisna od:

- dolžine hitrosti posameznih tekov,

- konfiguracije terena,

- karakterja vmesnih odmorov.

Predstavljena metoda ima izrazit učinek na psihično sprostitev tekačev. Ob prilagojenih

zahtevah je fartlek odlična metoda za razvoj vzdržljivosti otrok in mladine (Čoh, 1992).

Aerobni trening

Pri vsaki vadbi aktiviramo določeno število mišic. Da bi mišice lahko delovale, potrebujejo

»gorivo« in kisik. To jim zagotavlja srce tako, da s krvjo dovaja potrebno količino »goriva« in

kisika. Višja je obremenitev, več kisika potrebujemo, da bi »gorivo« izgorevalo. Območje,

kjer srce vedno zagotavlja dovolj kisika za izgorevanje energije, potreben za izvajanje

določene aktivnosti, imenujemo aerobno področje oz. pravimo, da vadimo aerobno.

Organizem potrebuje za delovanje mišic energijo, ki jo lahko, če zadeve nekoliko

poenostavimo, priskrbi na dva načina: aerobno in anaerobno. Kateri način bo prevladal, je

odvisno od intenzivnosti in časa trajanja obremenitve. Da vadba postane pretežno aerobna,

mora preteči določen čas. Telo potrebuje vsaj nekaj minut zmerne vadbe, da sploh začne

aerobno porabo naših energetskih virov. Takšno izrabo energije skuša organizem obdržati tudi

pri zviševanju obremenitve, zato pospeši utrip in s tem zagotovi dodatni potrebi po kisiku.


23

Dokler telo zagotavlja dovolj kisika za »izgorevanje« energije, še vadimo aerobno (Blinc in

Bresjanc, 2005).

Ko govorimo o aerobni vadbi, gre za vadbo pri nižji ali srednji intenzivnosti, ki traja vsaj dve

minuti, po navadi pa precej več. Zakaj samo dve minuti? Toliko časa je namreč potrebno, da

kisik iz zraka, ki smo ga pravkar vdihnili, pripotuje do mesta porabe energije. Zato ker ima

vsak posameznik svojo anaerobno mejo. Mejo, pri kateri telesu med vadbo začne

primanjkovati kisika. Pri netreniranih odraslih osebah je ta meja zelo nizka in obremenitev 70

do 75 odstotkov MSU že pomeni maksimalno intenzivnost, pri kateri je takšna oseba še

sposobna vaditi aerobno. Dobro trenirane osebe imajo to mejo precej višje, med 85 do 90

odstotkov MSU. To je razlog, zakaj so omenjena območja vadbe ustrezna za osebe, ki

ustrezajo povprečju. Zares natančno lahko področja obremenitve določimo šele, ko poznamo

svoj anaerobni prag, točko obremenitve, pri kateri ne zmoremo več vaditi. Ta meja se

spreminja glede na našo kondicijsko pripravljenost, zato se spreminjajo tudi območja vadbe

za posamezno aktivnost (Blinc in Bresjanc, 2005).

Anaerobni trening

Pri anaerobnem treningu gre za anaerobni način oskrbe organizma z energijo, ne pa toliko za

sam način treninga. V nasprotju z aerobnim treningom, pri katerem imamo vedno na

razpolago toliko kisika, kolikor ga mišice potrebujejo za svojo aktivnost, nam pri anaerobnem

treningu zaradi povečane intenzivnosti vadbe srčno-žilni sistem ne zmore zagotoviti količine

kisika, ki jo mišice potrebujejo za porabo »goriva«. Telo torej potrebuje nek način oskrbe

organizma z energijo, ki za svoje izgorevanje potrebuje zelo malo ali nič kisika.

2.5.2 FIZIOLOGIJA TELESNEGA NAPORA

Vsaka mišica premika tisti sklep, prek katerega poteka z ene kosti na drugo. Mišica opravlja

delo tako, da se na živčno pobudo skrči in skrajša, pri čemer se tudi debeli in postane trša ter

bolj napeta kot v mirovanju. Ko živčna pobuda preneha, se mišica sprosti in postane

ohlapnejša. Za skrčenje potrebuje energijo, ki se sprošča zlasti pri izgorevanju ogljikovih

hidratov (glukoze) v mišici. Mišičje je glavni porabnik energije v telesu in za mišično delo

porabimo večino zaužite hrane. Pri mišičnem delu se sprošča tudi mnogo toplote, ki greje telo

in omogoča kemične procese v vseh telesnih celicah. Odvečno toploto telo oddaja v okolico

zlasti skozi kožo (Bresjanc, 2002).


24

Kaj se dogaja s pretokom, ko se mišična aktivnost poveča?

V mirovanju je torej večina kapilar skoraj popolnoma brez krvi (kapilare zožene).

Ob aktivni vadbi se vse kapilare odprejo (razširijo), kar zmanjša razdaljo, ki jo

potrebuje kisik in ostali nutrienti, da lahko difundirajo iz kapilar v mišico, ki se krči;

površina kapilar se tako poveča 2-3 krat, s tem tudi pretok. Zakaj se poveča? Na

povečanje vpliva zmanjšana količina kisika v mišici (ki se ob aktivni vadbi zelo hitro

porabi), kar deluje na arteriole tako, da povzroči njihovo razširjanje – lokalna

arterijska vasodilatacija. Zmanjšana količina kisika povzroči izločanje

vasodilatatorjev.

Ritmična (fazna) kontrakcija – v povprečju se bo pretok preko aktivne mišice povečal,

medtem ko bo znotraj posamezne kontrakcije naraščal in padal.

Trajajoča mišična kontrakcija – najprej zelo znižan pretok preko mišice, sledi aktivna

hiperemija, ko je kontrakcija končana.

Glede na to, kako se pretok razlikuje v mirujoči in aktivni skeletni mišici, imajo žile v njih

zelo veliko pretočno kapaciteto, kar nakazuje, da imajo visok žilni tonus (vascular tone – ta

izraz se nanaša na stopnjo konstrikcije žile v primerjavi z njenim najbolj razširjenim stanjem)

– žile se tako krčijo zaradi kontrakcije gladkih mišic, ki določajo njihov premer in hkrati

tonus. Žilni tonus je določen z vplivom številnih vasokonstriktorjev in vasodilatatorjev. Ti

vplivi se lahko delijo na ekstrinznične in intrinznične faktorje. Ekstrinznični izhajajo iz

zunanjosti organa ali tkiva, intrinznični pa iz same žile. Ekstrinznični urejajo arterijski krvni

tlak (s spreminjanjem sistemskega žilnega upora), intrinzični mehanizmi pa so pomembni za

lokalno regulacijo krvnega pretoka. Žilni tonus tako določa ravnovesje med vasokonstriktorji

in dilatatorji (Bresjanc, 2002).

V mirovanju prevladuje vpliv vasokonstriktorja, med aktivnim delovanjem mišice pa

vasodilataorja.

Fizični napor izvabi takojšnjo reakcijo različnih organskih sistemov, vključno z mišičnim,

kardiovaskularnim in respiratornim sistemom.

Določena izvedba lahko zahteva različne fiziološke prilagoditve posameznika, ki so odvisne

npr. od dela dneva ali temperature - to so intraindividualne razlike. Lahko pa gre tudi za

interindividualne razlike med posamezniki v neki skupini.


25

Tok krvi skozi mišice

Tok krvi skozi aktivno mišico se poveča z metabolno stopnjo za več kot faktor 20 med težkim

športnim naporom. Povečan tok se ne pojavi na začetku napora, ampak se krepi postopno vsaj

20 do 30 sekund, med lažjim dinamičnim naporom tok krvi ustreza potrebi. Med težkim

dinamičnim naporom, pa tok ni enak potrebi in metabolizem mišice mora biti prilagojen na

neustrezen tok krvi (Bresjanc, 2002).

Metabolizem mišice

Med lažjim športnim naporom pridobimo energijo anaerobno le med kratko periodo, v kateri

tok krvi naraste; zatem je metabolizem popolnoma aeroben in izkorišča glukozo, maščobne

kisline in glicerin. Med težkim naporom, pa del energije zmeraj pridobimo anaerobno.

Aanaerobni donos energije (tvorba mlečne kisline) prevladuje, ko je tok krvi nezadosten,

zasičenost krvi s kisikom reducirana, ali pa gre za zaostanke v aerobnih poteh. Ko začnemo z

naporom, je potrebnega kar nekaj časa, da se poveča aerobni energijski donos mišice; to

praznino premostimo s hitro razpoložljivimi anaerobnimi energijskimi rezervami (ATP in

kreatin fosfat ). Količina shranjenih energijsko bogatih fosfatov je majhna v primerjavi z

rezervami glikogena, a je nujno potrebna tako za to premostitev kot za podporo kratkim

ekstremom v izvrševanju dela (Bresjanc, 2002).

Srčni utrip

Med lažjim športnim naporom s konstantno izvedbo se utrip poveča in v prvih 5 – 10 minutah

in doseže plato; nato se stabilno stanje vzdržuje do konca napora, tudi nekaj ur. Večja je

obremenitev, višji je plato. Med težkim naporom s konstantno izvedbo ne dosežemo takega

stabilnega stanja; srčni utrip narašča z utrujenostjo do maksimuma, ki varira glede na

posameznika. To različno obnašanje srčnega utripa so prikazali v eksperimentih, ki so trajali

do 8 ur. Tudi po končanem športnem naporu srčni utrip variira glede na obremenitev. Po

lahkem naporu se vrne na začetni nivo v 3-5 minutah; po težkem naporu je čas, da doseže

začetni nivo, precej daljši (Bresjanc, 2002).


26

Utripni volumen

Utripni volumen srca narašča le z 20 - 30 % na začetku dela in nato ostane v veliki meri

konstanten. Le kadar je obremenitev maksimalna, rahlo pojema, ker je takrat srčni utrip tako

visok, da ni dovolj časa za popolno napolnitev srca ob vsakem utripu. Tako zdravi športniki

kot nešportniki imajo približno sorazmeren srčni utrip med športno aktivnostjo zaradi te

stalnosti v utripnem volumnu.

Čim bolj zgodaj v življenju moramo pričeti obremenjevati kosti s telesno aktivnostjo, saj se

rast kosti bolj odzove na delujoče sile kot pri zreli kosti. Gibanje v zgodnjem življenjskem

obdobju ima sistemski in lokalni učinek na kost in je odvisno od vrste aktivnosti. Vaje, pri

katerih izkoriščamo težnost, npr. pri obremenitvi s telesno težo, bolj vplivajo na mineralno

gostoto kosti kot tiste brez težnosti, kamor prištevamo plavanje. Otroci, ki odraščajo v mestih,

imajo v primerjavi z vrstniki, ki odraščajo na vasi, slabše kosti. Ko so v šolsko športno vzgojo

skupino otrok vključili v vadbo, ki je vsebovala veliko poskokov, se jim je trdnost izboljšala;

v skupini, kjer ni bilo poudarka na skokih, pa ne. Tudi prehrana odraščajoče mladine vpliva

na kakovost kosti.

2.6 POMEN OGREVANJA

Ogrevanje otrok pri gibalno–športni vzgoji je zelo pomembno in je namenjeno predvsem igri,

sprostitvi in zabavi ter dvigovanju aktivnosti srčno–žilnega in dihalnega sistema. Ogrevanje z

različnimi dinamičnimi telesnimi zaposlitvami doživljajo otroci kot razigrano, smeha polno

zabavo. Po nekajurnem bivanju v zaprti igralnici se otroci s primernim ogrevanjem odlično

sprostijo. Gibalno–športna vzgoja v vrtcu se po sami intenzivnosti gibanja močno razlikuje od

ostalih dejavnosti, ki se v precejšnji meri odvijajo sede. Takrat se otrokova telesna

obremenitev močno poveča glede na normalno dnevno obremenitev pri ostalih zaposlitvah.

Ogrevanje se običajno izvaja v skupinski obliki ali pa v nekaj manjših skupinah, kar ugodno

vpliva na socializacijske odnose. Redno in sistematično ogrevanje ni le priprava mehanizma

na poznejše obremenitve, temveč na otroke vpliva tudi vzgojno; ob spoznavanju pomena

ogrevanja si otroci privzgajajo trajno navado, da je potrebno pred večjimi napori telo tudi

zmerno ogreti.

Povečana telesna aktivnost povečuje prekrvavitev perifernih telesnih delov; mišic, vezi in

sklepov. Zato se poveča temperatura v teh delih telesa. Pri tem je povečanje ogretosti

omenjenih delov delno posledica hitrejšega pretoka krvi iz telesnega jedra proti periferiji,


27

delno pa zaradi stranskega učinka oksidacijskih procesov (izgorevanja v mišicah). Na ta način

se tudi periferni deli telesa ogrejejo na optimalno delovno temperaturo 370C – 38,5

0 C.

Pravimo, da se telo ogreje, kar pomeni, da se:

izboljša viskoznost mišic, zaradi česar se zmanjša trenje med mišičnimi vlakni;

poveča sposobnost raztegljivosti mišic in posledično se zmanjša možnost poškodb;

izboljša kompleksna gibljivost sklepov;

skrajša reakcijski čas;

izboljša koordinacija agonističnih in antagonističnih nevromišičnih sistemov – poveča

se refleksna občutljivost;

izmenjava plinov se hitreje odvija pri višji temperaturi mišic.

Zaradi vsega navedenega se poveča spretnost celotnega telesa. Ogrevanje torej pripravi

človeka na hitro in koordinirano izvajanje zahtevnejših oblik gibanja.

V praksi pri delu s predšolskimi otroki lahko zasledimo dva načina aktivnega ogrevanja:

Prvi del predstavlja splošno ogrevanje. Pri tem gre za dinamične telesne aktivnosti

(tek, poskoki, hitra hoja, lovljenje, …), ko so hkrati obremenjene vse večje skupine

mišic in sklepov. V mislih imamo od 5- do 7- minutno gibalno aktivnost celega telesa.

Drugi del pa predstavlja posebno ogrevanje. Gre za tako imenovane gimnastične vaje,

ko podrobneje vključujemo posamezne mišične skupine in sklepe. Gimnastične vaje

zajemajo raztezne, krepilne – vaje za moč in sprostilne vaje ter pri mlajših otrocih

še vaje za pravilno držo telesa. Drugi del ogrevanja traja 8 – 10 minut.

Z otroki ne bi smeli nikoli začeti gibalno–športnih dejavnosti brez predhodnega, postopnega

in organiziranega ogrevanja. Ogrevanje mora biti aerobni proces, ki naj traja od 8 do 15

minut, z obremenitvami od 130 do 160 utripov v minuti.


28

Slika 5

2.7 ODZIV DRUŽINE NA GIBALNO – ŠPORTNO AKTIVNOST

PREDŠOLSKIH OTROK

Posebej pomembno je dejstvo, da se otroci glede ukvarjanja s športom oziroma glede

življenjskega sloga zgledujejo po svojih starših. Zato skupna kolesarjenja, sprehodi, obiski

trim stez, šolanja, igranja z žogami, iskanja školjk niso le igra z otrokom, pač pa dolgoročna

naložba v otrokovo zdravje. Žal raziskave danes kažejo, da otroci pri sedmih letih praviloma

presežejo energijske zmožnosti svojih staršev. Starši so lahko partnerji svojim otrokom v

gibalnih dejavnostih, kjer je močneje izražena informacijska komponenta gibanja še nekje do

dvanajstega leta, kasneje pa žal le še izjemoma. Torej skupno športno udejstvovanje ni

pomembno le za otroke, pač pa tudi za starše.

Družina ima pomembno vlogo pri vključevanju otrok v gibalno–športne dejavnosti, saj je

spodbujevalnik otrokovega razvoja in gibanja. Prav družina lahko v začetnem obdobju najbolj

oblikuje otroka in mu pomaga pri pridobivanju potrebnih gibalnih izkušenj. Redna aktivnost


29

oziroma športno-rekreativna dejavnost v družini pomembno prispeva k postopnemu izvajanju

motoričnih vzorcev – k takemu vedenju in dejanjem, ki so povezani z zdravim načinom

življenja. To pa vodi k oblikovanju trajnih ter koristnih navad za zdravo in s športom

obogateno življenje (Berčič, 2004).

Življenjski slog vsakega posameznika se razvija skozi življenje. Na začetku se oblikuje v

ožjem družinskem krogu, kasneje predvsem v okolju, v katerem otrok odrašča. Ključno vlogo

pri tem ima dejstvo, ali gre zgolj za pasivno učenje, kjer otrok samo posluša in opazuje, ali pa

za aktivno, kjer je otrok sam tisti, ki odkriva, in ga starši zgolj usmerjajo. Po mnenju

Završnika in Pišota (2005) morajo starši otroku, če želijo, da osvoji zdrav in primeren

življenjski slog, pomagati predvsem z lastnim zgledom in primerom. Element gibalno–športne

aktivnosti je zato ključnega pomena pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga otroka in

mladostnika ter kasneje odraslega. ( Završnik in Pišot, 2005).

Slika 6


30

3 CILJI

Pred začetkom izvajanja praktičnega dela diplomske naloge smo opredelili naslednje cilje:

C1: Analizirati razlike v času teka otrok dveh različnih starostnih obdobij otrok (4 -4,5 let in 5

– 5,5 let).

C2: Analizirati frekvenco srčnega utripa pri teku na 50, 100, 200, 300 in 500 metrov v obeh

skupinah.

C3: Ugotoviti, ali imajo gibalne in aerobne sposobnosti vpliv na starše in njihova mnenja.

C4: Analizirati vprašalnik za starše o otrokovem počutju v vrtcu v mesecu izvajanja

raziskave.


31

4 DELOVNE HIPOTEZE

Postavili smo naslednje hipoteze:

H1: otroci obeh skupin so sposobni preteči razdaljo 500 metrov;

H2: med obema skupinama obstajajo statistično pomembne razlike;

H3: vrednost frekvence srčnega utripa so nižje pri starejši skupini kot pri mlajši;

H4: starši bodo na vprašanja o počutju svojega otroka v vrtcu v mesecu testiranja z oznako

''pogosto'' označevali tista vprašanja, ki opisujejo naklonjenost otroka do bivanja v vrtcu.


32

Slika 7

Slika 8


33

5 METODOLOGIJA

5.1 VZOREC OTROK

V analizo smo zajeli 24 otrok. Eno skupino je sestavljalo 12 naključno izbranih otrok iz vrtca,

starostnega obdobja od 4 do 4,5 let, drugo skupino pa 12 otrok starostnega obdobja od 5 do

5,5 let.

Pogoji, da je otrok lahko sodeloval v osnovnem vzorcu, so bili:

- otrok ima primerno obutev in obleko,

- v času testiranja je otrok popolnoma zdrav,

- pred tekom je otrok primerno ogret s tekalno igro in gimnastičnimi vajami,

- za otrokovo sodelovanje je potrebno soglasje staršev.

5.2 MERSKI INSTRUMENTI

V vzorec merskih instrumentov smo uvrstili rezultate tekov na 50, 100, 200, 300, 500 metrov

in frekvenco pulza po ogrevanju ter med posameznimi že navedenimi teki.

Testiranje je bilo izvedeno meseca novembra na športnem štadionu Podmežaklja na

Jesenicah. Teke smo merili na atletski stezi dolžine 341 metrov, na kateri smo z zastavicami

označili meritvene dolžine. Otroci so tekli 500 metrov, z vsemi merjenji smo dobili rezultate.

Start in cilj sta bila na istem mestu. Otroci so bili primerno obuti in oblečeni (športni copati,

trenirke, kape) in so tekli v parih. Temperatura zraka je bila -1 C. Vreme je bilo delno

oblačno, merjenje je bilo izvedeno v dopoldanskem času med 10 in 12 uro.

Pred tekom so otroci dobili elektronski pulzometer (Polar). Na prsni koš smo jim pritrdili

oddajnik pulzometra, na levi roki pa so imeli uro, s katere je bil na vsaki meritveni dolžini

odčitan pulz in čas, v katerem so pretekli določeno razdaljo na atletski stezi.


34

5.3 METODE OBDELAVE PODATKOV

Rezultati so zbrani v tabelah in diagramih. Na osnovi rezultatov smo izračunali osnovne

parametre za tekalne rezultate in frekvence srca:

- minimalne vrednosti

- maksimalne vrednosti

- aritmetično sredino

S T-testom smo ugotavljali statistične razlike med obema skupinama. Izračunali smo

naslednje vrednosti:

F…………. vrednost statistike

P-value…... p-vrednost

F-crit…….. kritična vrednost statistike

6 REZULTATI IN DISKUSIJA

Rezultate smo interpretirali v skladu z zahtevo po preglednosti in logiki dokazovanja

postavljenih hipotez. Pri vsaki interpretaciji rezultatov je dodana tudi tabela z rezultati.

Na začetku smo v štirih tabelah predstavili rezultate osnovnih meritev. Nato so predstavljeni

nekateri najosnovnejši statistični parametri (aritmetična sredina, najmanjši in največji časovni

rezultat oz. vrednost frekvence srca).


35

6.1 OSNOVNI REZULTATI MERITEV

V prvih štirih tabelah smo podali osnovne rezultate meritev časovnih rezultatov in vrednosti

frekvence srca.

V prvih dveh tabelah so zbrani rezultati meritev časovnih rezultatov teka otrok iz obeh

testiranih skupin.

Tabela 1: Časovni rezultati v sekundah na vseh meritvenih dolžinah za skupino otrok, starih

od 4 – 4,5 let.

mlajši spol 50 m 100 m 200 m 300 m 500 m

1 m 15,4 34,0 77,0 116,0 168,0

2 m 16,0 37,0 68,0 122,0 183,0

3 ž 16,4 37,0 88,0 125,0 180,0

4 ž 16,1 32,2 66,0 117,0 186,0

5 ž 14,1 31,3 78,0 102,0 152,0

6 ž 16,2 39,2 77,0 130,0 190,0

7 m 16,2 38,2 78,0 127,0 194,0

8 m 15,3 35,1 75,0 118,0 175,0

9 ž 20,0 46,1 99,0 178,0 250,0

10 ž 18,5 37,1 70,5 130,0 222,0

11 ž 14,2 31,0 68,0 113,0 159,0

12 m 17,8 39,3 78,0 200,0 184,0

Iz tabele 1 lahko razberemo časovne rezultate teka 12 otrok iz skupine od 4– 4,5 let na 50,

100, 200, 300 in 500 metrov. V tej skupini je teklo 5 dečkov in 7 deklic.


36

Tabela 2: Časovni rezultati v sekundah na vseh meritvenih dolžinah za skupino otrok, starih

od 5 - 5,5 let.

starejši spol 50 m 100 m 200 m 300 m 500 m

1 ž 11,6 26,5 53,4 87,0 128,0

2 ž 12,4 28,8 59,3 97,0 146,0

3 ž 18,3 41,8 80,0 130,0 127,0

4 m 17,6 35,2 56,3 131,0 181,0

5 m 16,2 34,9 70,0 116,0 168,0

6 m 17,3 37,0 67,0 120,0 175,0

7 ž 18,5 36,9 57,5 117,0 178,0

8 ž 15,9 35,1 76,0 107,0 155,0

9 m 16,2 38,2 70,0 119,0 168,0

10 m 13,8 29,6 81,0 82,0 143,0

11 m 15,6 31,1 59,5 107,0 163,0

12 ž 21,6 40,3 83,0 133,0 173,0

Tabela 2 prikazuje časovne rezultate teka 12 otrok iz skupine od 5– 5,5 let na 50, 100, 200,

300 in 500 metrov. V tej skupini je teklo 6 deklic in 6 dečkov.


37

Primerjalna analiza časovnih rezultatov obeh skupin:

Iz tabele 1 so razvidni časovni rezultati v sekundah tekov skupine mlajši na vseh meritvenih

dolžinah, iz tabele 2 pa prav tako časovni rezultati za skupino starejši.

Primerjava časovnih rezultatov posameznikov obeh skupin ne pokaže bistvenih razlik med

skupinama. Oba časovna rezultata posameznika, največji in najmanjši, na meritveni dolžini

500 m sta v skupini mlajši, in sicer 152 s, največji pa 250 s.

Razlika med minimalno in maksimalno časovno vrednostjo z dolžino teka narašča.

V skupini starejši je razlika med minimalno in maksimalno časovno vrednostjo po 100 m 15

s, po 300 m 51 s, po 500 m pa 54 s.

V skupini mlajši je razlika med minimalno in maksimalno časovno vrednostjo po 100 m 15 s,

po 300 m 98 s, po 500 m pa 98 s.

Glede na minimalne in maksimalne časovne vrednosti obeh skupin je časovno bolj usklajena

skupina mlajših otrok.

Skupina starejših otrok ima namreč najhitrejšega otroka, skupina mlajših pa najpočasnejšega

otroka.

V tabelah 3 in 4 so zbrani skupni rezultati meritev frekvenc srčnega utripa pri teku na 50, 100,

200, 300 in 500 metrov za mlajšo in starejšo vrtčevsko skupino.


38

Tabela 3: Frekvence srca na vseh meritvenih dolžinah za skupino otrok od 4 – 4,5 leta

starosti.

mlajši spol 50 m 100 m 200 m 300 m 500 m

1 m 185 200 184 189 177

2 m 159 204 208 203 203

3 ž 182 202 205 214 182

4 ž 167 202 191 208 181

5 ž 178 203 106 216 201

6 ž 152 199 183 202 196

7 m 113 113 189 198 211

8 m 183 211 199 212 205

9 ž 190 204 208 196 207

10 ž 183 133 208 199 200

11 ž 202 202 198 211 202

12 m 147 193 186 199 193

Iz tabele 3 so razvidne frekvence srčnega utripa na vseh meritvenih dolžinah za mlajšo

skupino otrok.


39

Tabela 4: Frekvence srca na vseh meritvenih dolžinah za skupino otrok od 5 – 5,5 leta starosti

starejši spol 50 m 100 m 200 m 300 m 500 m

1 ž 143 199 137 214 185

2 ž 158 210 136 205 178

3 ž 163 191 107 190 195

4 m 178 212 191 207 191

5 m 121 121 199 204 179

6 m 171 197 194 195 200

7 ž 120 120 187 202 215

8 ž 168 190 128 201 184

9 m 159 189 193 186 202

10 m 156 197 208 211 177

11 m 169 194 190 186 181

12 ž 173 189 196 182 196

Iz tabele 4 lahko vidimo vrednosti srčnega utripa otrok na vseh meritvenih dolžinah za

skupino starejših vrtčevskih otrok.

Primerjalna analiza srčnega utripa obeh skupin

Iz tabele 3 je razvidna frekvenca na vseh meritvenih dolžinah za skupino mlajši, iz tabele 4 pa

frekvenca srca na vseh meritvenih dolžinah za skupino starejši.

V obeh skupinah pulz hitro narašča do meritvene dolžine 300 m, potem se stabilizira.


40

6.2 PODROBNEJŠA ANALIZA ČASOVNIH REZULTATOV IN

VREDNOSTI FREKVENC SRCA OTROK OBEH SKUPIN

Testiranje štirih populacij otrok v starosti od 5 do 6,6 let je omogočilo izdelavo posebnih

norm, s pomočjo katerih lahko vrednotimo dosežke posameznika. Te norme (skupna telesna

zmogljivost, finomotorična spretnost, ravnotežje, reakcijska sposobnost, skočna moč in hitrost

ter natančnost in koordinacija) omogočajo torej diagnosticiranje trenutnega stanja razvitosti

določenih motoričnih sposobnosti otroka (Rajtmajer, 1997).

Iz rezultatov, ki so prikazani v tabelah, je razvidno, da se časovni rezultat v začetnih 50 m

med obema skupinama bistveno ne razlikuje. Glede na aritmetični sredini časovnih rezultatov

obeh skupin, je skupina starejši počasnejša za 0,4 s. Pulz je na tej razdalji v povprečju za 3,4

u/min višji pri skupini starejši.

Najboljši časovni rezultat je na dolžini 50 m znašal 11,6 s, dosegel ga je otrok iz skupine

starejši, pri frekvenci srca 143 u/min.

Pri skupini mlajši je najboljši rezultat na tej dolžini 14,1 s in sicer s frekvenco srca 178 u/min.

Iz tega je razvidno, da ima otrok iz skupine starejši boljši časovni rezultat in tudi bistveno

nižji pulz kot otrok iz skupine mlajši.

Najpočasnejši otrok skupine starejši je razdaljo pretekel v 21,6 s, s pulzom 173 u/min, iz

skupine mlajši pa 20 s, s pulzom 190 u/min.

Glede na čas, ki je bil potreben za to razdaljo, je tudi pulz relativno nizek.

Tudi na razdalji 100 m se povprečna časovna rezultata obeh skupin ne razlikujeta veliko. Pri

skupini starejši znaša 34,6 s, pri skupini mlajši pa 33,5 s, razlika je torej 1,1 s.

Povprečna frekvenca srca je za 7 u/min manjša pri skupini mlajši, kjer je 150 u/min.

Na tej razdalji je bil najboljši časovni rezultat 26,5 s, dosežen je bil v skupini starejši, s

frekvenco srca 200 u/min.

V skupini mlajši je bil najhitrejši otrok s časom 31,3 s, katerega frekvenca srca je bila 202

u/min.


41

Največji časovni rezultat na dolžini 100 m je bil v skupini mlajši, in sicer 46 s, s frekvenco

srca 204 u/min, v skupini starejši pa je najpočasnejši otrok tekel 41,8 s, s frekvenco srca 191

u/min.

Po 200 m je skupina starejši hitrejša za 9,2 s, pulz pri skupini starejši je 172 u/min, pri mlajši

skupini pa 185 u/min., kar je 13 u/min manj.

Pri otrocih skupne starejši je bil najnižji časovni rezultat 53,4 s, s frekvenco srca 137 u/min, v

skupini mlajši pa je najhitrejši otrok pretekel omenjeno razdaljo v 66 s, s frekvenco srca 198

u/min.

Najpočasnejši otrok v skupini mlajši je pretekel 200 m v 99 s,s frekvenco 208 u/min, v

skupini starejši pa v 83 s, s frekvenco srca 196 u/min.

Na razdalji 300 m je skupina starejši hitrejša za 19,4 s, pulz pri skupini starejši je 198 u/min,

pri mlajših pa 203,9 u/min, kar je 5,9 u/min man, kot skupina mlajši.

Za skupino mlajši znaša najboljši časovni rezultat 102 s, s frekvenco srca 216 u/min.

Za skupino starejši pa znaša najboljši rezultat 82 s, s frekvenco srca 211 u/min.

Pri skupini mlajši je največji časovni rezultat znašal 200 s frekvenco srca 199 u/min. Za

omenjeno razdaljo je bilo najpočasnejšemu otroku iz skupine starejši potrebno 133 s,s

frekvenco srca 182 u/min.

Na razdalji 500 m je časovna razlika 28,2 s.

Tudi razlika v frekvenci srca je 6 u/min.

Najhitrejši otrok je iz skupine starejši je 500 m pretekel v 128 s, s frekvenco srca 185 u/min,

najhitrejši otrok skupine mlajši pa v 152 s, s frekvenco srca 201 u/min.

Največ časa je na tej razdalji porabil otrok iz skupine mlajši (250 s) s frekvenco srca 207

u/min, v skupini starejši pa je največji rezultat (181 s) s frekvenco srca 191 u/min.

Na koncu ugotavljamo, da je bila malenkostna časovna razlika med skupinama ves čas

prisotna.

Najhitrejšega otroka je imela skupina starejši, najpočasnejšega otroka pa skupina mlajši.


42

Med tekom so otroci dosegali precejšnje obremenitve. Frekvenca srca je bila večinoma nižja

pri starejši skupini.

Slika 9

Slika 10


43

7 OSNOVNI STATISTIČNI PARAMETRI

Omenili smo že, da niso vsi motorični testi, za katere so v tej študiji izračunane centilne

norme, ki so posebne tabele podatkov, v katerih so točkovno in odstotkovno ovrednotene

sposobnosti otrok iste starosti in spola v posamezni gibalni nalogi, tudi dobri oziroma

enakovredni pri vrednotenju motoričnih sposobnosti otrok te starosti.(28 nalog). Njihova

prognostična moč je torej zelo različna, zaradi česar je pri praktični uporabi smiselna selekcija

med testi (Rajtmajer, 1997).

Dvorakova (95) pa je preučevala tekalne sposobnosti otrok v starosti 5,6 do 6,6 let ter dobila s

pomočjo faktorske analize štiri faktorski model tekalnih posobnosti otrok te starosti.

Rajtamjer (97), ki je preverjal rezultate Dvorakove z istimi merskimi inšttrumenti (tekalnimi

testi), ni potrdil njenega štirifaktorskega modela tekalnih sposobnosti.

Vedeti je potrebno, da je hitrost izvajanja testnih nalog otrok omejena z razvojnim faktorjem

in ne toliko z zunanjimi spodbudami. Vse to onemogoča, da bi prihajalo s pomočjo spodbud

do variacije rezultatov(Rajtmajer,1997).

V nadaljevanju bomo prikazali osnovne statistične parametre za obravnavana vzorca, in sicer

aritmetične sredine ter minimalne in maksimalne časovne rezultate oziroma vrednosti srčnega

utripa, ter standardno deviacijo.

Standardna deviacija meri povprečno odstopanje od povprečne vrednosti. Pove nam kako so

statistične enote razpršene okoli aritmetične sredine. Gre za razliko med posamezno

vrednostjo statistične spremenljivke in aritmetično sredino.

Aritmetična sredina je seštevek vseh vrednosti razdeljen na skupno število teh vrednosti.

Minimalna vrednost je najnižja vrednost v posameznem sklopu podatkov. Maksimalna

vrednost je najvišja vrednost v posameznem sklopu podatkov.

S T-testom testiramo razlike med aritmetičnimi sredinami dveh vzorcev. Ločimo dve vrsti: T-

test za neodvisne vzorce in T-test za odvisne vzorce. Uporabili smo T-test za neodvisne

vzorce, saj smo ugotavljali statistično pomembne razlike med aritmetičnimi sredinami dveh

neodvisnih skupin.


44

Tabela 5: Primerjava aritmetičnih sredin časovnih rezultatov v sekundah mlajših in starejših

vrtčevskih otrok.

dolžina

mlajši

(M)

mlajši

(SD)

starejši

(M)

starejši

(SD)

50 m 16,3 1,70 16,2 2,76

100 m 36,5 4,21 34,6 4,72

200 m 76,9 9,23 67,7 10,53

300 m 131,5 28,38 112,1 16,73

500 m 186,9 26,70 158,7 18,83

Primerjava povprečnih rezultatov pokaže, da so odstopanja med skupinama in sicer so

starejši otroci na meritvenih razdaljah 200m, 300m, in 500 m, v povprečju dosegali boljše

časovne rezultate kot skupina mlajših otrok.

Tabela 6: Primerjava aritmetičnih sredin frekvence utripa srca na minuto med obema

skupinama.

dolžina

mlajši

(M)

mlajši

(SD)

starejši

(M)

starejši

(SD)

50 m 170 24 156 19

100 m 189 31 184 31

200 m 188 28 172 35

300 m 204 8 198 11

500 m 196 11 190 12


45

Tudi primerjava povprečnih frekvenc utripa srca na minuto med obema skupinama pokaže

nekaj razlik. Otroci iz skupine od 4 – 4,5 leta starosti so v povprečju med tekom dosegali višje

število utripov srca na minuto kot njihovi starejši vrtčevski vrstniki.

Tabela 7: Najnižji časovni rezultati v sekundah na vseh meritvenih mestih za obe skupini.

dolžina mlajši starejši

50 m 14,1 11,6

100 m 31,0 26,5

200 m 66,0 53,4

300 m 102,0 82,0

500 m 152,0 127,0

Zgornja tabela prikazuje časovne rezultate najhitrejših otrok obeh skupin na posameznih

merilnih mestih. Lahko vidimo, da je bil na vseh merilnih mestih najhitrejši otrok iz skupine

starejših otrok. Najhitrejši otrok je razdaljo 500 metrov pretekel v 127-ih sekundah.

Tabela 8: Najvišji časovni rezultati v sekundah na vseh meritvenih mestih za obe skupini.


50 m 20,0 21,6

100 m 46,1 41,8

200 m 99,0 83,0

300 m 200,0 133,0

500 m 250,0 181,0

V tabeli 8 so zbrani podatki o najdaljšem času, ki ga je posameznik potreboval, da je pretekel

določeno dolžino proge. Vidimo lahko, da so starejši otroci potrebovali manj časa, da so

pretekli določeno razdaljo, kot njihovi mlajši vrstniki, razen na 50 metrov. Najpočasnejši

otrok je za opravljeno nalogo potreboval 250 sekund.


46

Tabela 9: Minimalne vrednosti srčnih frekvenc za obe skupini na vseh merilnih mestih.


50 m 113 120

100 m 113 120

200 m 106 107

300 m 189 182

500 m 177 177

Iz tabele 9 je razvidno, da so frekvence srčnih utripov med obema skupinama neenakomerne,

končni najnižji frekvenci srca po pretečenih 500-ih metrih pa sta pri skupini mlajših in

starejših otrocih izenačeni.

Tabela 10: Maksimalne vrednosti srčnih frekvenc za obe skupini na vseh merilnih mestih.


50 m 202 178

100 m 211 212

200 m 208 208

300 m 216 211

500 m 211 215

Najvišjo frekvenco srca po pretečenih 500-ih metrih je imel otrok iz skupine starejših otrok, in

sicer 215 udarcev na minuto.


47

8 ANALIZA RAZLIK MERITEV MED OBEMA SKUPINAMA

Tudi druge raziskave kažejo (Zupančič, 2002) in (Rajtmajer, 1997), da so obstajale minimalne

razlike, ki pa niso bile statistično pomembne.

Iz izračunanih F- vrednosti s pomočjo tabele 9 ugotovijo, da se časovni rezultati merjencev

kontrolne in eksperimentalne skupine statistično ne razlikujeta v nobeni spremenljivki

(Zupančič, 2002).

Iz izračunanih F- vrednosti s pomočjo tabele 12 ugotovijo, da se vrednosti frekvence srca in

atletske skupine statistično ne razlikujejo v nobeni spremenljivki (Šturm, 2003).

V raziskavi smo s t-testom ugotavljali, ali se merjena vzorca mlajših in starejših predšolskih

otrok v izbranih spremenljivkah statistično pomembno razlikujeta.

Tabela 11: T-test časovnih rezultatov skupine mlajših in starejših otrok. .

dolžina t p

50 m -0,102 0,919

100 m -1,005 0,326

200 m -2,258 0,034*

300 m -2,033 0,054

500 m -2,987 0,007*

Opomba. t – vrednost t-testa, p < 0,05 – razlika je statistično pomembna.

Rezultati kažejo, da je v časovnih rezultatih na razdaljah 200 in 500 metrov prišlo do

statistično pomembnih razlik med skupino otrok, starih 4 – 4,5 let in skupino od 5 – 5,5

let. Glede na rezultate iz tabele 5 lahko trdimo, da so mlajši otroci za isto dolžino proge

potrebovali več časa kot njihovi starejši vrstniki. Pri ostalih dolžinah teka ni statistično

pomembnih razlik med obema skupinama. Kljub temu, da je pri dveh dolžinah prišlo do

statistično pomembnih razlik, pa ob pregledu povprečij, standardnih deviacij in surovih

vrednosti lahko rečemo, da razlike, prenesene v realno situacijo, ne kažejo bistvenih

razlik med mlajšo in starejšo skupino.


48

Tabela 12: T-test vrednosti frekvence srca skupine mlajših in starejših otrok.

dolžina t p

50 m -1,515 0,144

100 m -0,376 0,711

200 m -1,296 0,208

300 m -1,376 0,183

500 m -1,346 0,192

Opomba. t – vrednost t-testa, p < 0,05 – razlika je statistično pomembna.

8.1 ANALIZA VPRAŠALNIKA »SPREMLJANJE POČUTJA VAŠEGA

OTROKA«

Rezultate smo primerjali še z raziskavo, ki jo je izvedla Veronika L. Kropej, v kateri primerja

športno aktivnost predšolskih otrok in družinsko okolje in potrjuje, da je športna aktivnost

otrok v veliki meri odvisna od staršev. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na gibalno-

športno aktivnost, je dejavnost staršev, aktivno preživljanje počitnic, navajanje otroka na

družbo in pozitivno mnenje staršev o športu. Starši vplivajo na otrokovo športno aktivnost s

svojim zgledom (Stankovič, 2007).

Po opravljenem testiranju otrok smo starše prosili, da izpolnijo vprašalnik o počutju svojega

otroka. Starši so vprašalnik izpolnili meseca novembra 2010.

Vrnjenih je bilo 22 od 24-ih vprašalnikov, v analizo pa je zajetih 21 v celoti izpolnjenih

vprašalnikov. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.


49

Tabela 13: Počutje testiranih otrok v tekočem mesecu.

Otrok … nikoli včasih pogosto

rad obiskuje vrtec 0 2 19

rad izvaja športne aktivnosti v vrtcu 0 2 19

rad izvaja športne aktivnosti na prostem 0 1 20

se v vrtcu dolgočasi 17 3 1

je nenaspan 12 9 0

rad je 0 6 15

si doma želi samostojne igre 1 16 4

iz vrtca prihaja utrujen 10 9 2

iz vrtca prihaja umirjen 1 8 12

ima bolečine v glavi 19 2 0

ima bolečine v trebuhu 15 5 1

ima bolečine v nogah 17 4 0

je strah 13 8 0

je jezen 12 9 0

je žalosten 13 8 0

je raztresen 17 4 0

je slabe volje 16 5 0

se vede agresivno 19 1 1

Za lažjo interpretacijo smo za namene diplomskega dela odgovore staršev o počutju njihovih

otrok razdelili v več kategorij:

- interes za obiskovanje vrtca in izvajanje športnih aktivnosti (rad obiskuje vrtec, izvaja

športne aktivnosti na prostem in v vrtcu)

- počutje v vrtcu in doma (se v vrtcu dolgočasi, je nenaspan, iz vrtca prihaja utrujen,

umirjen, si želi samostojne igre doma)

- fizično počutje (bolečine v glavi, trebuhu, nogah)

- doživljanje čustev (strah, jeza, žalost, slaba volja, agresivno vedenje, raztresenost)


50

V nadaljevanju bomo z grafi ponazorili počutje otrok, ki so sodelovali v testiranju za namene

diplomskega dela.

Interes za obiskovanje vrtca in izvajanje športnih aktivnosti

0

2

4

6

8

10

12

1416

18

20

Število otrok

rad obiskuje vrtec rad izvaja športne

aktivnosti v vrtcu

rad izvaja športne

aktivnosti na

prostem

Otrok ...

nikoli

včasih

pogosto

Graf 1: Interes otrok za obiskovanje vrtca in izvajanje športnih aktivnosti v vrtcu

Iz grafikona je razvidno, da večina otrok pogosto rada obiskuje vrtec in izvaja športne

aktivnosti v vrtcu ter na prostem. Nihče od staršev pri svojem otroku ne zaznava odpora do

obiskovanja vrtca in sodelovanja pri športnih aktivnostih.


51

Počutje v vrtcu in doma

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Šte

vil

o o

tro

k

se v vrtcu

dolgočasi

je nenaspansi doma želi

samostojne

igre

iz vrtca

prihaja

utrujen

iz vrtca

prihaja

umirjen

Otrok ...

nikoli

včasih

pogosto

Graf 2: Počutje otrok v vrtcu in doma.

Slika 2 prikazuje počutje testiranih otrok v vrtcu in doma. Večina staršev navaja, da se njihovi

otroci v vrtcu ne dolgočasijo, da iz vrtca ne prihajajo utrujeni in da so primerno naspani.

Večina otrok ima včasih doma interes za samostojno igro.


52

Fizično počutje otrok

Starše smo«povprašali« tudi, kako pogosto je v mesecu izvajanja testiranja njihove otroke

bolela glava, trebuh in noge. Frekvence odgovorov prikazuje slika 3.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Število otrok

ima bolečine v

glavi

ima bolečine v

trebuhu

ima bolečine v

nogah

Otrok ...

nikoli

včasih

pogosto

Graf 3: Fizično počutje otrok.

Analiza vprašalnikov je pokazala, da večina otrok v mesecu testiranja ni nikoli imela bolečin

v glavi, trebuhu in v nogah. 5 otrok je občasno bolel trebuh, 2 glava in 4 noge. En otrok je

imel pogoste bolečine v trebuhu.


53

Doživljanje čustev

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Šte

vil

o o

tro

k

je strah je jezen je

žalosten

je

raztresen

je slabe

volje

se vede

agresivno

Otrok …

nikoli

včasih

pogosto

Graf 4: Doživljanje čustev testiranih otrok.

Zgornji grafikon prikazuje doživljanje nekaterih čustev otrok, ki so sodelovali v raziskavi za namene diplomskega dela. Večina otrok izbranih negativnih čustev v izbranem času po mnenju njihovih staršev ni nikoli doživljala. 8 otrok je bilo občasno strah, slabo polovico jeznih ter žalostnih. Najredkeje se je pojavljalo agresivno vedenje, vendar pa je eden izmed staršev poročal, da se je njegov otrok pogosto vedel agresivno. Raziskave so pokazale, da se

okrog petega ali šestega leta pri otrocih začne pojavljati zanimanje za šport, ki je skupaj z željo po primerjanju telesnih in športnih sposobnosti prvi pokazatelj njihove pripravljenosti, da se vključijo v organizirano športno dejavnost. Iz povedanega sledi: če za udeležbo otrok v športu velja kriterij motivacijske pripravljenosti otroka, tedaj je primeren čas za začetek ukvarjanja s selekcijskim športom pri starosti okrog sedmega ali osmega leta. Vendar ni pomembno upoštevati le otrokove motivacijske pripravljenosti, temveč tudi njegovo čustveno in socialno pripravljenost za proces vadbe in tekmovanja, v katere je vključen.(Škof, B.2009).


54

Prehranjenost

Zaradi nezdružljivosti z ostalimi skupinami, smo analizo vprašanja »Ali otrok rad jé? uvrstili

v samostojno poglavje. Iz spodnje slike je tako razvidno, da je 15 staršev odgovorilo, da otrok

pogosto rad je, 6 pa, da včasih. Nihče od staršev ni poročal, da otrok v obdobju testiranja ne bi

imel apetita oz. želje po hrani

15

6

včasih

pogosto

Graf 5: Odgovori na vprašanje »Ali otrok rad jé?«

Starši menijo, da so njihovi otroci večinoma zadovoljni in da se radi udeležujejo športnih

aktivnosti v vrtcu, ki smo jih izvajali na prostem in v telovadnici. Analiza je bila narejena v

mesecu novemberu, v katerem smo dali še več poudarka na tekalnih sposobnostih otrok.


55

9 SKLEP

Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so aerobne sposobnosti predšolskih otrok. Pridobiti

smo želeli čim več odgovorov o splošni vzdržljivosti predšolskih otrok v našem vrtcu.

Starši in vzgojitelji imamo pri oblikovanju otrokovega odnosa do gibanja in njegovi realizaciji

zelo pomembno vlogo, ki pa se je žal ne zavedamo dovolj. Del otrokove osebnosti oziroma

njegovih sposobnosti, lastnosti in značilnosti lahko oblikujemo le s pomočjo sredstev, ki jih

nudi gibalna aktivnost. Premajhno prisotnost ali celo odsotnost tovrstnih dražljajev je po

mnenju strokovnjakov v kasnejšem obdobju zelo težko, če že ne nemogoče, nadoknaditi. Ker

se otrokov odnos do sveta začne oblikovati v družinskem okolju, bi se morali zavedati, da

smo starši otrokom v najzgodnejših letih, ko se oblikujejo vzorci vedenja in delovanja,

najpomembnejši vzor.

Pred izvedbo naloge smo pričakovali, da bodo vsi otroci zahtevano razdaljo lahko pretekli.

Nihče od otrok med tekom ni imel večjih težav, torej je prva hipoteza potrjena. Ob prihodu v

cilj so otroci sicer kazali znake utrujenosti, vendar so se kmalu vključili v nadaljnjo spontano

igro svojih vrstnikov, kar kaže na velike regeneracijske sposobnosti otrok te starosti.

Glede na vrednosti frekvence srca ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah.

Glede na časovne vrednosti pa je na dolžinah 200 m in 500 m prišlo do statistično

pomembnih razlik. Pričakovali smo, da bodo statistično pomembne razlike tudi v vrednostih

frekvence srca. V obeh spremenljivkah smo dajali prednost skupini starejši. Ker pa nekaj

statistično pomembnih razlik je, lahko drugo hipotezo delno potrdimo.

Otroci mlajše skupine so imeli po opravljeni nalogi v povprečju za 1 u/min višjo frekvenco

srca kot otroci skupine starejši, kar potrdi tretjo hipotezo.

Analiza frekvence srca je pokazala, da v začetku ta hitro narašča, po približno 200 pretečenih

metrih pa se stabilizira in po pretečenih 500 m znaša povprečno 198,3 u/min.

Hipotetično smo predvidevali, da bo skupina starejših hitrejša in z nižjo frekvenco srca kot

skupina mlajši. Podrobnejša analiza je pokazala, da je po pretečenih 500 m hitrejša skupina

starejši, kar potrdi tretjo hipotezo. Ko smo dobljene rezultate primerjali z rezultati nekaterih

predhodnih raziskav, so nas presenetile razlike tako časovnih rezultatov, kakor tudi dobljene

vrednosti frekvence srca. Zanimalo nas je, čemu gre pripisovati razlike, saj smo vsi merilci

uporabljali do potankosti isti test, le starost otrok je bila različna. Natančnega odgovora ne


56

moremo dati, vendar lahko razlike poiščemo v specifiki samih otrok in v njihovem

specifičnem načinu življenja. V prihodnje bo treba opraviti še veliko podobnih diplomskih

nalog in raziskav, da bomo s tem dobili bolj poenoteno in celostno sliko funkcionalnega

prostora predšolskih otrok.

Raziskava tekalnih sposobnosti je pokazala, da so otroci pri teku do 500 m visoko

obremenjeni. Menimo, da takšnih obremenitev v praksi ne kaže preveč pogosto izvajati.

Vsekakor se otroci sami lotevajo vzdržljivostnih tekov med igro in to jim je treba ponuditi.

Ustrezna motivacija, ki bo v otroku vzbudila željo po sodelovanju je, da ima otrok svoj cilj, ki

ga želi v igri doseči.

Po opravljeni raziskavi menimo, da so tako majhne razlike med skupinama predvsem

posledica razvoja. To pa nam je lahko tudi vodilo za večkratno vadbo. Vsekakor pa moramo

zaradi majhnega števila otrok, ki so bili zajeti v raziskavi, podatke jemati kot kazalec situacije

natančno v teh dveh skupinah otrok.

V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, kako so počutje otrok v mesecu izvajanja raziskave

občutili njihovi starši. Zato smo pripravili dodaten vprašalnik za starše, kjer so starši označili

spremljanje počutja svojega otroka. Analiza je pokazala, da so starši z oznako »pogosto«

označevali tiste odgovore na vprašanja, ki so opisovala naklonjenost otroka do bivanja v

vrtcu. Po drugi strani so z odgovorom »nikoli« odgovarjali na vprašanja o doživljanju

negativnih čustev, pojavljanju telesnih bolečin in negativnem doživljanju vrtca. Analiza

vprašalnika nakazuje na pozitiven pomen športnih aktivnosti za otroke, ki smo jim v času

testiranja namenili še več vrtčevskega časa. S tem lahko potrdimo tudi četrto hipotezo.

Menimo, da se dandanes starši vedno bolj zavedajo pravega pomena športne aktivnosti za

otroke. Otrok, ki že v vrtcu redno izvaja gibalno/športno aktivnost, bo tudi starše nagovarjal k

temu, da bo aktiven v vrtcu in tudi doma. Kar pomeni, da mora biti tudi pozitivno sodelovanje

staršev z vrtcem in obratno. Le tako lahko pozitivno vplivamo na vsakodnevno

gibalno/športno aktivnost otrok, ki je tako zelo pomembna za njihov celostni razvoj.

S celotno raziskavo želimo prispevati delček k boljšemu razumevanju funkcionalnih

sposobnosti in gibalno-športnih aktivnosti predšolskih otrok v našem vrtcu na Hrušici, ki je

dislocirana enota vrtca Jesenice. Le če bomo otroka bolje poznali, mu bomo lahko zagotovili

tisto, kar je zanj najboljše. Otrokova oziroma mladostnikova vloga v odnosu z odraslimi,

njegova neizkušenost in neznanje pogojujejo izredno dojemljivost za informacije, ki jih


57

posreduje socialno okolje. Prav zato odrasli in njegov vzorec obnašanja pomembno vplivata

na oblikovanje njegove samopodobe in vedenjskega sloga (J. Završnik, R. Pišot, 2005).

Slika 11

Slika 12


58

Slika 13

Slika 14


59

10 LITERATURA

1. Bahovec, E.(1999) .Kurikulum za vrtce : predšolska vzgoja v vrtcih

2. Blinc, A. Besjanc, A. (2005), Telesna dejavnost in zdravje, Klinični oddelek za žilne

bolezni, Klinični center Ljubljana.

3. Bravničar, M. (1985). Termoregulacija, Telesna kultura 3: 25-30, Ljubljana.

4. Bravničar-Lasan, M. (1996). Fiziologija športa: harmonija med delovanjem in

mirovanjem. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Viharnik, Ljubljana

5. Bresjanc, M. (2002). Fiziologija telesnega napora, Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, Ljubljana.

6. Cemič, A. (1997). Motorika predšolskega otroka. Dr. Mapet, Ljubljana.

7. Černuta, U. (2004). Vpliv gibalne/športne aktivnosti na prostem na zdravje in počutje

otrok. Diplomska naloga, Pedagoška fakulteta, Koper.

8. Čoh, M. (1992). Atletika. Fakulteta za šport, Ljubljana

9. Čoh, M. (2002). Atletika, vzdržljivostni tek : 140-150, Univerza v Ljubljani, Fakulteta

za šport in Inštitut za šport, Ljubljana.

10. Čoh, M.,Škof, B.(1992); Atletika v šoli in ŠŠD : seminarsko gradivo za učitelje in

profesorje športne vzgoje : Ljubljana 21.-23. september 1992

11. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana.

12. Dvorakova, H.: Fizična pripravljenost v zgodnjem otroštvu, vzdržljivost pri teku v

predšolskem obdobju in njena struktura, Educa, Nova Gorica, 3/1995.

13. Fit šole in vrtci : svet gibanja, svet veselja, svet zdravja = Fit schools and preschools :

the world of physical activity, the world of fun, the world of health, zbornik, 19.FIT

mednarodni kongres (5 ; 2010 ; Rogaška Slatina)

14. Fit šole in vrtci: Vloga gibalne, športne aktivnosti pri preprečevanju nastanka bolezni

in zdravljenju. (2003) : zbornik prispevkov ; The role of exercise in disease prevention

and management, Konferenčni zbornik, Mednarodni kongres, Ljubljana.

15. Gallahue, D.L.,Ozmun, J.C. (1998). Understandig motor development: infants,

children, adolescents, adults. Boston: WCB/Mcgraw-Hill.

16. Gallahue, David L. Ozmun, John C., (2006)-Understanding motor development :

infants, children, adolescents, adults.

17. Horvat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija, DZS, Ljubljana.

18. Horvat, L., Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija, DZS, Ljubljana.


60

19. Jan, I. (1996). Kinetika porabe kisika pri submaksimalni obremenitvi različno športno

aktivnih dvanajstletnih otrok : (magistrska naloga), Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

20. Kancler, K. (1987). Onesnaženost ozračja in pogostost obolevanja dihal. Derčevi

pediatrični dnevi- zbornik, Univerzitetna klinika v Ljubljani, Ljubljana.

21. Karpljuk, D. (1996). Aerobna vzdržljivost mlajših otrok, Šport 1: 40-41, Ljubljana

22. Karpljuk, D. (1996). Aerobne sposobnosti dijakov z vidika izbranih morfoloških in

motoričnih razsežnosti ter odnosa do športa : magistrsko delo, Pedagoška fakulteta,

Ljubljana.

23. Klobučar, L. (2008). Povezanost gibalne/športne aktivnosti staršev z nekaterimi

dejavniki gibalne/športne učinkovitosti njihovih otrok v prvem razredu devetletke.

Diplomska naloga, Pedagoška fakulteta, Koper.

24. Koren, N. (2004). Moj kraj: interdisciplinarno načrtovanje v predšolskem obdobju,

diplomska naloga, Pedagoška fakulteta,Ljubljana

25. Kosec, M., Mramor, M. (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Državna založba

Slovenije, Ljubljana.

26. Kropej, V., (2007). Povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok z izbranimi dejavniki

zdravega načina življenja : doktorska disertacija.

27. Lasan, M. (1996). Fiziologija športa - Harmonija med delovanjem in mirovanjem,

znanstvena monografija.

28. Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Fakulteta za šport, Ljubljana.

29. Pišot, R. (2000). Dejavniki celostnega razvoja otroka kot izhodišče specialnih didaktik

na razredni stopnji osnovne šole. Zbornik prispevkov z mednarodnega posveta v

Mariboru, 215-222, Pedagoška fakulteta, Maribor.

30. Pišot, R. (2000). Didaktika gibalno/športne vzgoje v funkciji celostnega razvoja

otroka. Zbornik prispevkov Otrok v gibanju, 75-85, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

31. Pišot, R. Mednarodni znanstveni in strokovni posvet Otrok v gibanju (2 ; 2002 ;

Kranjska gora, Slovenija)

32. Pišot, R. Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Motorične

sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z odraslimi dimenzijami

psihosomatičnega statusa otroka. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče Koper, Inštitut za kinezieološke raziskave, Založba Annales, Koper.

33. Pišot, R., J. Završnik (2002). Z gibanjem do zdravja- od otroka do starostnika.

Zdravstveno varstvo 1-2: 12-15, Ljubljana.


61

34. Pišot, R., M. Juriševič, J. Završnik (2002). Gibalno/športna aktivnost za zdravje ter

samopodoba otrok in mladine ter njihov vpliv na spremembo vedenjskega sloga.

Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije, 48-53, Otočec.

35. Pišot, R., Završnik, J. (2000). Gibalno/športna aktivnost v otroštvu-osnova za

oblikovanje zdravega življenjskega sloga. Zbornik slovenskega kongresa športne

rekreacije-Rogla. Prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev

2. Slovenskega kongresa športne rekreacije, 21-24, Športna unija Slovenije, Ljubljana.

36. Pišot, R., Završnik, J.(2005) ;Priporočila za vrsto, intenzivnost, pogostost in trajanje

gibalnih/športnih aktivnosti za mlade ter pristopi h gibalni/športni aktivnosti,članek.

37. Poklukar, A. (2000). Analiza tekalnih sposobnosti 5,5 let starih otrok gorenjskih

vrtcev. Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

38. Pomen gibanja za razvoj otroka.(2003), 21.FIT mednarodni kongres (4 ; 2009 ;

Rogaška Slatina ).

39. Rajtmajer, D. (1993). Komparativna analiza psihomotorične strukture dečkov in

deklic, starih 5-5,5 let, Šport 4: 36-40, Ljubljana.

40. Rajtmajer, D. (1993). Komparativna analiza rezultatov v teku na 400m med dečki in

deklicami starimi3,5 do 6,5, Educa 6: 410-418, Ljubljana.

41. Rajtmajer, D. (1993). Razvijanje splošne aerobne vzdržljivosti pri mlajših otrocih,

Pedagoška obzorja 24, Novo mesto.

42. Rajtmajer, D. (1994). Ogrevanje in gibalno-športna vzgoja otrok. Izbrana poglavja iz

pedagogike in didaktike športa, 61-66, Pedagoška fakulteta, Maribor.

43. Rajtmajer, D. (1997). Analiza tekalnih sposobnosti mlajših otrok, Šport 1: 49-52,

Ljubljana.

44. Rajtmajer, D. (2000). Funkcionalne sposobnosti mlajših otrok, didaktični in metodični

vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja. Zbornik prispevkov z mednarodnega

znanstvenega posveta v Mariboru, 186-192, Pedagoška fakulteta, Maribor.

45. Semolič, A.(1996). Zasnova športno rekreativnega treninga za skladno oblikovanje

telesa : diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

46. Sila, B. (2000). Lepota gibanja. Šport-rekreacija-osnovni pojmi, 22-27, Društvo za

zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana.

47. Stankovič, D. (2007). Vpliv vsakodnevne gibalne/športne aktivnosti na počutje

predšolskih otrok. Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Koper.

48. Stockley, C. (1994). Slikovni pojmovnik: Biologija. Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana.


62

49. Škof, B(2007). Mladim več športa.V B.Škof (Ur.), Šport po meri otrok in

maldostnikov(str.29-37).Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fkulteta za šport.

50. Šturm, K. (2003). Aerobne sposobnosti izbrane skupine predšolskih otrok. Diplomsko

delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

51. Tancig, S. (1979). Pomen in vloga gibalne aktivnosti v otrokovem vsestranskem

razvoju, Telesna kultura 4: 25-27, Ljubljana.

52. Ušaj, A. (1995). Frekvenca srca in športni napor, Šport 4: 27-32, Ljubljana.

53. Ušaj, A. (1996). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Fakulteta za šport,

Ljubljana.

54. Van Acken,E.(1974) Index bio-bibliographicus notorum hominum. Pars C, Corpus

alphabeticum. 1, Sectio generalis.

55. Van Acken,E.(1993). Das van Aken Lauflehrbuch, Mayer, Achen.

56. Videmšek, M. Pišot, R. (2007),Šport za najmlajše.

57. Videmšek, M.. Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Fakulteta za

šport, Ljubljana.

58. Vloga gibalne/športne aktivnosti pri preprečevanju nastanka bolezni in

zdravljenj(2009) : Rogaška Slatina 11.-13. maj 2009 = The role of exercise in disease

prevention and management : Rogaška Slatina May 11th-13th 2009,zbornik

59. Vute, R. (1999). Izziv drugačnosti v športu. Debora, Ljubljana.

60. Završnik, J. (2002). Zdrav otrok. Otrok v gibanju, Zbornik prispevkov, 58-63,

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

61. Završnik, J. Pišot, R.(2005) ...Ocena gibalne/športne aktivnosti ter zdravja otrok in

mladostnikov, članek.

62. Završnik, J., Pišot, R.(2005): Zdravstveno stanje in gibalna/športna aktivnost v

povezavi z zdravjem otrok in mladostnikov, članek.

63. Zupančič, B. (2004). Primerjalna analiza tekalnih sposobnosti dveh skupin

petinpolletnih otrok s podeželja in iz mestnega jedra. Diplomska naloga, Pedagoška

fakulteta, Ljubljana.


63

PRILOGA 1

Spoštovani starši!

Sem študentka Univerze na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, smer Predšolska vzgoja.

Pripravljam diplomsko nalogo na predmetnem področju« Gibalne/športne vzgoje« z

naslovom » Aerobne sposobnosti izbrane predšolske skupine, Vrtec Hrušica« pod

mentorstvom prof. Giuliane Jelovčan in dr. Rada Pišota.

Pri pridobivanju podatkov za pripravo diplomske naloge potrebujem vašo pomoč.

Na to temo sem pripravila dva vprašalnika. Eden je za vas, drugi je za vašega otroka. Obenem

vas prosim, da mi dovolite in s podpisom potrdite, da kot vzgojiteljica Vašega otroka podam

pisno oceno o njegovih aerobnih (tekalnih) sposobnostih. Ankete so anonimne in vsi podatki

bodo obdelani in uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.

Prosim, da izpolnjene ankete vrnete vzgojiteljici Vašega otroka.

V pričakovanju vašega odgovora, odgovora otroka ter posredovanju pisnih ocen vzgojitelja se

vam za sodelovanje zahvaljujem.

V želji, da skupaj prispevamo k temu, da bodo otroci aktivnejši v zdravem okolju, vas lepo

pozdravljam.

Gorica Stevanović

S podpisom dovoljujem, da vzgojiteljica mojega otroka poda pisno oceno o aerobnih

(tekalnih) sposobnostih-mojega otroka ter da se podatki uporabljajo v raziskovalne namene za

pripravo diplomske naloge Gorice Stevanović.

Ime in priimek (otroka):

Ime in priimek (starša/skrbnika):

Podpis starša/skrbnika:


64

PRILOGA 2

VPRAŠALNIK: SPREMLJANJE POČUTJA VAŠEGA OTROKA

Vprašalnik se nanaša na počutje vašega otroka, zato Vas prosim, da beležite spremembe, ki jih v tekočem mesecu pri Vašem otroku opažate. Podatki, dobljeni z vprašalnikom, bodo

uporabljeni izključno v raziskovalne namene in na Vašo željo predstavljeni Vam in Vašemu otroku. Pri obdelavi in interpretaciji podatkov bo zagotovljena popolna anonimnost. Na

vprašanja odgovorite tako, da označite z X ustrezen odgovor ( nikoli, včasih, pogosto).

Vpišite:

IME IN PRIIMEK OTROKA:

STAROST:

SPOL: Ž M

VPRAŠANJA

NIKOLI VČASIH POGOSTO

Ali otrok rad obiskuje vrtec?

Ali otrok rad izvaja športne aktivnosti v vrtcu?

Ali otrok rad izvaja športne aktivnosti na prostem?

Ali menite, da se otrok v vrtcu dolgočasi?

Ali je otrok nenaspan?

Ali vaš otrok rad je?

Ali si otrok doma želi samostojne igre?

Ali prihaja otrok iz vrtca utrujen?

Ali prihaja otrok iz vrtca umirjen?

Ali ima otrok bolečine v glavi?

Ali ima otrok bolečine v trebuhu?

Ali ima otrok bolečine v nogah?

Ali je otroka strah?

Ali je otrok jezen?

Ali je otrok žalosten?

Ali ste opazili, da je otrok raztresen?

Ali je otrok slabe volje?

Ali se otrok obnaša agresivno?

Ali ste mogoče opazili še kašne dodatne spremembe na Vašem otroku v minulem mesecu?

Za vaše sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem.

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

65

N

IGR

A –

4/5

O

PIS

IG

RE

G

V

DO

DA

TN

A I

GR

A

22

.11

LO

VL

JEN

JE V

PA

RU

Z O

BR

OČ

I

Otr

oke

razd

elim

o v

pare

. Ede

n iz

med

otr

ok v

par

u do

bi o

broč

in

lovi

dru

gega

tako

, da

ga m

ora

z ob

roče

m o

bjet

i. K

o je

ta u

lovl

jen

dobi

dru

gi o

trok

obr

oč in

ga

lovi

nap

rej.

Pro

sto

r la

hk

o o

mej

imo

.

K5

ČA

RO

VN

IK: o

trok

a po

imen

ujem

o ča

rovn

ik in

ga

ozna

čim

o z

obro

čem

. Čar

ovni

k te

če p

o pr

osto

ru in

se

skuš

a s

pred

met

om(

obro

č) d

otak

niti

čim

več

otr

ok.

Vsa

k, k

i se

ga č

arov

nik

dota

kne,

mor

a po

čepn

iti i

n se

lahk

o gi

blje

le v

poč

epu -

spr

emen

i se

v pa

lčka

. Ta

se

gibl

je ta

ko, d

okle

r ga

ne

reši

kdo

od

otro

k z

dotik

om.

23

.11

LO

VL

JEN

JEV

TR

OJI

CA

H Z

OB

RO

ČI

Otr

oke

razd

elim

o v

troj

ice.

Ede

n v

troj

ki d

obi o

broč

in lo

vi o

stal

a

dva

otro

ka..

Tis

ti, k

i je

ulov

ljen,

poč

epne

na

tla. R

eši g

a la

hko

sam

o o

trok, k

i je

z n

jim

a v

tro

jki.

Lo

vi

nap

rej

tist

i, k

i je

bil

zad

nji

ulo

vlj

en v

tro

jki.

K5

PR

OS

TO

LO

VL

JEN

JE

24

.11

FA

RT

LE

K

Ko

mb

inaci

ja h

oje

in

tek

a-

na ig

rišč

u de

lam

o kr

oge

v

nas

lednje

m v

rstn

em r

edu

: n

orm

aln

a h

oja

, h

oja

po p

rsti

h,

pet

ah,

hitr

a ho

ja, p

očas

en te

k, h

itra

hoj

a, p

očas

na h

oja,

um

irite

v in

izve

dba

gim

nast

ični

h va

j.

K5

Po

gim

nast

ični

h va

jah

lahk

o po

skus

imo

hitr

ejše

men

jave

hoj

e in

teka

ter

vklju

čim

o m

ed iz

vaja

nje

še

žogo

. Vsa

k ot

rok

dobi

svo

jo ž

ogo

in p

osku

ša, d

a m

u le

-

ta n

e p

ade

iz r

ok

.

25

.11

ČA

RO

VN

IK

Otr

oka

poim

enuj

emo

čaro

vnik

in g

a oz

nači

mo

z ob

roče

m.

Čar

ovni

k te

če p

o pr

osto

ru in

se

skuš

a s

pred

met

om(

obro

č)

dota

kniti

čim

več

otr

ok. V

sak,

ki s

e ga

čar

ovni

k do

takn

e, m

ora

poče

pniti

in s

e la

hko

gibl

je le

v p

očep

u- s

prem

eni s

e v

palč

ka.

Tis

ti o

trok,

ki j

e bi

l zad

nji u

lovl

jen

post

ane

čaro

vnik

.

K5

PT

IČK

I V

GN

EZ

DA

: otr

oci p

rost

o te

kajo

in z

rok

ami

gib

ljej

o g

or

in d

ol,

kak

or

bi

bil

i p

rav

e p

tice

. N

a tl

a ji

m

razp

ored

imo

obro

če. K

o vz

goji

telj

ica

zakl

iče>

>pt

ički

v

gn

ezd

a<<

, si

mo

ra v

sak o

tro

k p

ois

kat

i sv

oje

gn

ezdo

.

Kdo

r os

tane

bre

z, te

ka n

apre

j. V

saki

č en

obr

oč

um

akn

emo

. Z

mag

ov

alec

je

tist

i, k

i o

stan

e v

zad

nje

m

obro

ču.

25

.11

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m te

mpu

do

avto

busn

e po

staj

e

Jese

nice

. Na

cilj

u na

redi

mo

gim

nast

ične

vaj

e in

se

odpe

ljem

o

naza

j v v

rtec

na

Hru

šico

.

K5

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

66

N

IG

RA

4/5

O

PIS

IG

RE

G

V

D

OD

AT

NA

IG

RA

19

.11

KO

TA

LJE

NJE

V

sak

otro

k do

bi s

vojo

žog

o. K

o vz

goji

telj

ica

enkr

at z

aplo

skne

jo

ko

tali

z r

okam

i, k

o d

vak

rat

zapo

skn

e, j

o k

ota

li z

no

gam

i in

ko

trik

rat

pa

z gla

vo

.

K8

Ten

is ž

ogic

a

BR

CA

NJE

ŽO

GE

: otr

oci d

obijo

eno

žog

o in

teka

jo p

o

igri

šču.

Žog

o la

hko

sam

o br

cajo

z n

ogam

i. V

sak,

ki ž

ogo

do

bi

jo m

ora

tak

oj

po

dat

i sv

oje

mu

pri

jate

lju

.

18

.11

KO

TA

LJE

NJE

V

sak

izm

ed o

trok

dob

i svo

jo ž

ogo,

ki j

o m

ora

kota

liti z

rok

ami.

Ob p

losk

u v

zgo

jite

ljic

e p

a jo

mo

ra v

zeti

in

jo

met

ati

v z

rak

, p

ri

tem

hod

i. O

b p

on

ov

nem

plo

sku j

o k

ota

li.

K8

Ten

is ž

ogic

a

OD

BO

JKA

Z B

AL

ON

I

17

.11

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a h

oje

in

tek

a- n

a ig

rišč

u de

lam

o kr

oge

v na

sled

njem

vrs

tnem

red

u:

no

rmal

na

ho

ja, ho

ja p

o p

rsti

h,

pet

ah,

hit

ra h

oja

,

poča

sen

tek,

hitr

a ho

ja, p

očas

na h

oja,

um

irit

ev in

izve

dba

gim

nast

ični

h va

j.

K8

Ten

is ž

ogic

a

ZB

IJA

NJE

BO

LH

( m

ed d

vem

a o

gn

jem

a)

16

.11

LO

VE

C Z

ŽO

GO

E

den

od o

trok

ima

žogo

in lo

vi o

stal

e ot

roke

. Otr

oka

pa

ulov

i

tako

, d

a g

a m

ora

z ž

ogo

dota

knit

i, ne

pa

vreč

i žog

o va

nj. K

o ga

ulo

vi

se m

enja

lo

vec

.

K8

Ten

is ž

ogic

a

ZB

IJA

NJE

BO

LH

15

.11

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

do

gasi

lske

ga d

oma

na H

ruši

ci. S

seb

oj n

osij

o

rutk

o, k

i jo

kasn

eje

upor

abij

o pr

i gim

nast

ični

h va

jah.

Na

cilj

u n

ared

ijo

gim

nast

ične

vaj

e in

naz

aj s

preh

od d

o vr

tca.

K8

Ten

is ž

ogic

a

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

67

N

IGR

A 4

/5

OP

IS I

GR

E

G

V

DO

DA

TN

A I

GR

A

12

.11

LO

VE

C Z

RU

TK

O

En o

trok i

ma

v r

ok

i ru

tko

s k

ater

o l

ov

i o

stal

e o

tro

ke.

Ko

ulo

vi

prv

ega,

si

izm

enja

ta r

utk

o i

n l

ov

i ti

sti,

ki

ima

v r

ok

ah r

utk

o.

K6

Ru

tka

LO

VE

C Z

RU

TK

O-

lov

ec,

ki

lov

i, i

ma

v r

okah

ru

tko

.

Ko

se

do

tak

ne

dru

geg

a o

tro

ka

mo

ra l

e-ta

poč

epni

ti.

Osv

obod

i ga

lahk

o dr

ugi o

trok

tako

, da

ga p

resk

oči.

Čez

neka

j čas

a m

enja

mo

lovc

e.

11

.11

ZG

RA

BI

ZA

RE

P

Vsa

k o

trok i

ma

ko

lebn

ico

zad

aj z

atak

nje

no

za

hlač

e ta

ko, d

a je

vid

eti

kot r

ep. O

troc

i tek

ajo

po ig

rišč

u al

i tel

ovad

nici

in s

kuša

jo u

kras

ti re

p,

tako

da

pohodij

o k

ole

bn

ico

dru

geg

a, m

edte

m p

a p

azij

o,

da

ga

kd

o n

e

ukra

de n

jim

. Kdo

r do

bi r

ep, g

a do

da s

voje

mu

zada

j na

hlač

e. I

gra

je

konč

ana,

ko

je v

eči n

a o

tro

k i

zgu

bil

a sv

oj

rep

.

K5

Ko

leb

nic

a

ZG

RA

BI

ZA

RE

P 3

Otr

oci

se

po

stav

ijo

v t

roji

ce.

Vsa

k o

tro

k i

ma

zad

aj z

a

hlač

ami p

rive

zano

kol

ebni

co. I

gra

pote

ka ta

ko, d

a en

otr

ok

v t

rojk

i lo

vi

dru

ga

dv

a za

rep

.

10

.11

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a hoje

in

tek

a- n

a ig

rišč

u de

lam

o k

rog

e v

nas

ledn

jem

vrs

tnem

red

u:

norm

aln

a h

oja

, h

oja

po

prs

tih

, p

etah

, h

itra

ho

ja,

poča

sen

tek,

hitr

a ho

ja, p

očas

na h

oja,

um

irit

ev in

izve

dba

gim

nast

ični

h va

j.

K6

Ru

tka

Po

gim

nast

ični

h va

jah

lahk

o po

skus

imo

hitr

ejše

men

jave

hoje

in te

ka te

r vk

ljuči

mo

med

izva

janj

e še

rut

ko a

li

kole

bnic

o. V

sak

otro

k do

bi s

vojo

in p

osku

ša iz

vaja

ti v

aje

s po

moč

jo r

utke

ali

kole

bnic

e.

09

.11

ZG

RA

BI

ZA

RE

P

ZG

RA

BI

ZA

RE

P 3

Otr

oci s

e po

stav

ijo

v tr

ojic

e. V

sak

otro

k im

a za

daj z

a hl

ačam

i

pri

vez

ano r

utk

o. Ig

ra p

ote

ka

tak

o, da

en o

tro

k v

tro

jki

lov

i d

rug

a d

va

za r

ep-

rutk

o.

K6

Ru

tka

LO

VE

C Z

RU

TK

O-

lov

ec,

ki

lov

i, i

ma

v r

okah

ru

tko

.

Ko

se

do

tak

ne

dru

geg

a o

tro

ka

mo

ra l

e-ta

poč

epni

ti.

Osv

obod

i ga

lahk

o d

rugi

otr

ok ta

ko, d

a ga

pre

skoč

i. Č

ez

neka

j čas

a m

enja

mo

lovc

a.

08

.11

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m te

mpu

do

poto

ka D

obrš

nik.

S s

eboj

nosi

jo r

utko

, ki j

o ka

snej

e up

orab

ijo p

ri g

imna

stič

nih

vaja

h.

Na

cilju

nar

edijo

gim

nast

ične

vaj

e in

naz

aj s

preh

od d

o vr

tca.

K6

Ru

tka

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

68

N

IG

RA

4/5

OP

IS I

GR

E

GV

D

OD

AT

NA

IG

RA

05

.11

LO

VL

JEN

JE Z

ŽO

GO

Otr

oci s

e lo

vijo

s s

pužv

asto

žog

o. N

ajpr

ej lo

vi s

amo

en o

trok

. V

roki

ima

žogo

s k

ater

o sk

uša

zade

ti os

tale

otr

oke.

Ko

zada

ne e

nega

,

se lo

vca

zam

enja

ta. I

gro

lahk

o ot

ežim

o ta

ko, d

a v

igro

pos

tavi

mo

dva

lovc

a z

žogo

, nat

o tr

i…..

K8

Ten

is ž

ogic

a

PR

EV

AR

A S

LE

PE

GA

:

Otr

oci

se

po

stav

ijo

v k

rog.

Ene

mu

zave

žem

o oč

i in

stop

i

v sr

edin

o kr

oga.

Otr

oci v

kro

gu s

e dr

žijo

za

roke

ter

se

spre

haj

ajo

ok

rog

otr

ok

a v s

red

ini.

Ko

sle

pi

trik

rat

zap

losk

a, s

e m

ora

jo o

tro

ci u

stav

iti.

Nat

o s

lepi

s p

rsto

m

poka

že n

a en

ega

od ig

ralc

ev v

kro

gu, k

i sto

pi d

o sl

epeg

a

ter

se p

red

njim

ust

avi.

Sle

pi g

a sk

uša

prep

ozna

ti, t

ako

da

se d

otak

ne o

braz

a, la

s in

obl

eke.

Če

ga p

repo

zna,

gre

v

kro

g, o

tro

k p

a, k

ater

ega

je p

rep

ozn

al, p

ost

ane

no

vi

slep

i.

04

.11

ZB

IRA

NJE

BO

LH

K

8

Ten

is ž

ogic

a

03

.11

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a ho

je i

n t

eka-

na

igri

šču

dela

mo

krog

e v

nasl

ednj

em

vrs

tnem

red

u:

no

rmal

na

ho

ja, h

oja

po

prs

tih

, p

etah

, h

itra

ho

ja,

poča

sen

tek,

hitr

a ho

ja, p

očas

na h

oja,

um

irit

ev in

izve

dba

gim

nast

ični

h va

j.

K8

Ten

is ž

ogic

a

Po

gim

nast

ični

h va

jah

lahk

o po

skus

imo

hitr

ejše

men

jave

hoje

in te

ka te

r vk

ljuči

mo

med

izva

janj

e še

žog

o. V

sak

otro

k do

bi s

vojo

žog

o in

pos

kuša

, da

mu

le-t

a n

e p

ade

iz

rok

.

02

.11

DO

L,

DO

L

Otr

oci p

osam

ično

meč

ejo

žogo

v z

rak

in jo

sku

šajo

ulo

viti.

Med

lovl

jenj

em n

aj s

e ot

roci

pom

ikaj

o po

dvo

rišč

u al

i po

telo

vadn

ici.

Žog

o na

j otr

oci

vodi

jo, k

otal

ijo…

.

K8

Ten

is ž

ogic

a

OD

BO

JKA

Z B

AL

ON

OM

Otr

oci s

i v p

arih

ali

troj

kah

poda

jajo

bal

on in

a s

kuša

jo

obdr

žati

čim

dlj

e v

zrak

u.

01

.11

PR

AZ

NIK

-

DA

N M

RT

VIH

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

69

O

I

GR

A 4

/5

O

PIS

IG

RE

G

V

D

OD

AT

NA

IG

RA

29

.10

PR

ES

KA

KO

VA

NE

OP

EK

Ope

ke (

poln

jene

vre

čke

blag

a s

poln

ilom

-riž

) po

stav

imo

v

vrs

to, 5

0 c

m n

araz

en,

otr

oci

ed

en z

a d

rug

im i

zvaj

ajo

:

sono

žne

posk

oke,

sko

ke p

o en

i nog

i, ho

jo p

o vs

eh š

tirih

okro

g o

pek

, h

ojo

naz

aj,..(

vsa

ko

nal

og

o p

on

ov

ijo

2X

).

K2

PO

AN

GL

EŠK

O L

OV

ITI

Izbe

rem

o ot

roka

, ki z

ačne

lovi

ti. P

rep

ust

imo

mu

izb

iro

,

da d

rži r

oke

kako

r že

li. T

iste

ga, k

i ga

udar

i, lo

vi d

alje

,

vend

ar p

a se

mor

a dr

žati

za

tisti

del t

eles

a, k

amor

ga

je

prv

i u

dar

il,

in s

icer

tak

o d

olg

o d

ok

ler

sam

nek

og

a n

e

ud

ari.

Otr

oci n

aj im

ajo

na v

oljo

le m

anjš

i pro

stor

.

28

.10

PR

ES

KA

KO

VA

NJE

OP

EK

Enak

o k

ot

zgo

raj.

K

2

En

ako

ko

t zg

ora

j.

27

.10

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a h

oje

in

tek

a- n

a ig

rišč

u de

lam

o kr

oge

v

nas

ledn

jem

vrs

tnem

red

u:

no

rmal

na

ho

ja, h

oja

po

prs

tih

,

peta

h, h

itra

hoja

, poč

asen

tek,

hit

ra h

oja,

poč

asna

hoj

a,

umir

itev

in iz

vedb

a gi

mna

stič

nih

vaj.

K1

Po

gim

nast

ični

h va

jah

lahk

o po

skus

imo

hitr

ejše

men

jave

ho

je i

n t

eka.

26

.10

KO

LE

SA

RJE

NJE

Iz

vaja

nje

zače

tnih

obl

ik k

oles

arje

nja

K1

25

.10

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m k

rogu

do

spom

enik

a

NO

B. N

a ci

lju n

ared

ijo

gim

nast

ične

vaj

e in

naz

aj s

preh

od

do v

rtca

.

K1

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

70

O

IG

RA

4/5

O

PIS

IG

RE

G

V

D

OD

AT

NA

IG

RA

22

.10

LO

VL

JEN

JE V

PA

RIH

Otr

oci

se

pri

mej

o v

par

e. P

ar l

ov

i o

stal

e p

are,

ko

gar

uja

me

lov

i nap

rej.

K9

Par

u n

otra

nji n

ogi z

avež

emo

skup

aj z

rut

ko.

21

.10

PE

TE

LIN

ČE

K

Otr

oci s

o po

par

ih, v

si s

kače

jo p

o en

i nog

i, ro

ke im

ajo

prek

riža

ne n

a pr

sih.

Dru

g dr

ugeg

a zb

ijajo

. Šte

jem

o pi

ke. P

iko

dobi

kdor

da

no

go

na

tla.

K9

20

.10

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a h

oje

in

tek

a- n

a ig

rišč

u de

lam

o kr

oge

v

nas

lednje

m v

rstn

em r

edu

: no

rmal

na

ho

ja,

ho

ja p

o p

rsti

h,

peta

h, h

itra

hoja

, poč

asen

tek,

hit

ra h

oja,

poč

asna

hoj

a,

umir

itev

in iz

vedb

a gi

mna

stič

nih

vaj.

K9

Men

jav

e h

itre

ho

je i

n t

eka.

Men

java

špr

inta

in p

očas

nega

teka

.

19

.10

KO

LE

SA

RJE

NJE

Iz

vaja

nje

zače

tnih

obl

ik k

oles

arje

nja.

K

9

18

.10

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m te

mpu

do

Tri

m s

teze

nad

Hru

šico

.

K9

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

71

O

IGR

A 4

/5

OP

IS I

GR

E

GV

DO

DA

TN

A I

GR

A

15

.10

ŽIV

AL

I N

a tla

nar

išem

o 6

več

jih

krog

ov in

jih

ozna

čim

o z

živa

lmi.

Otr

oci t

ekaj

o po

pro

stor

u, k

o za

klič

emo

zaje

c se

mor

ajo

vsi

otro

ci s

krit

znot

raj k

rogo

v o

znač

enih

z z

ajce

m.

K4

Ko

leb

nic

a

Nam

esto

teka

nja

lahk

o sk

ačej

o, h

itro

hodi

jo, s

kače

jo p

o

eni n

ogi…

.

14

.10

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a h

oje

in

tek

a- n

a ig

rišč

u de

lam

o kr

oge

v

nas

lednje

m v

rstn

em r

edu

: no

rmal

na

ho

ja,

ho

ja p

o p

rsti

h,

peta

h, h

itra

hoja

, poč

asen

tek,

hit

ra h

oja,

poč

asna

hoj

a,

umir

itev

in iz

vedb

a gi

mna

stič

nih

vaj.

K4

Ko

leb

nic

a

Men

jav

e h

itre

ho

je i

n t

eka.

Men

java

špr

inta

in p

očas

nega

teka

.

13

.10

KO

LE

SA

RJE

NJE

Iz

vaja

nje

zače

tnih

obl

ik k

oles

arje

nja.

K

4

Ko

leb

nic

a

Gim

nast

ične

vaj

e se

izva

jajo

pre

d ko

lesa

rjen

jem

.

12

.10

AV

ION

I,

PO

PL

AV

A,

PO

TR

ES

Otr

oci

tek

ajo

po

pro

storu

. N

a vz

goji

telj

ičin

zna

k>>

avi

oni<

<

leže

jo n

a tla

. Ko

je >

>po

plav

a<<

sto

jijo

na

klop

i. K

o pa

zakl

iče>

>po

tres

<<

se

vsi p

osta

vijo

ob

sten

o

K8

11

.10

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m te

mpu

do

mos

tu č

ez S

avo.

S

seboj

nosi

jo k

ole

bn

ice,

ki

jih k

asn

eje

upo

rab

ijo

pri

gim

nast

ični

h va

jah.

Na

cilju

nar

edijo

gim

nast

ične

vaj

e in

naz

aj s

pre

ho

d d

o v

rtca

.

K4

Ko

leb

nic

a

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

72

O

IG

RA

4/5

O

PIS

IG

RE

G

V

D

OD

AT

NA

IG

RA

08

.10

OD

BIJ

AN

JE

BA

LO

NA

Med

otr

oke

vrže

mo

dolo

čeno

šte

vilo

bal

onov

, ki

jih n

ato

od

bij

ajo

z

roka

mi n

a po

ljub

en n

ačin

. Bal

on, k

i se

je d

otak

nil s

tene

ali

tal,

izlo

čim

o. I

gro

konč

amo,

ko

je z

adnj

i bal

on iz

loče

n al

i pa

po

dolo

čene

m č

asu.

K8

Otr

oci p

osku

šajo

tako

odb

ijati

bal

one,

da

se le

-ti v

ečkr

at

do

tak

nej

o m

ed s

ebo

j. V

zgo

jite

ljic

a št

eje

dotik

e.

07

.10

PO

PL

AV

A

Otr

oci k

otal

ijo

žogo

. Na

klic

<<

pop

lava

<<

, sto

pijo

na

višj

i

pred

met

. Na

klic

<<

reše

ni<

< s

e sp

ustij

o na

tla

in k

otal

ijo n

apre

j.

Zm

aga

tist

i, ki

je n

ajm

anjk

rat i

zgub

il k

ontr

olo

nad

žogo

.

K1

Var

iant

a 1:

otr

oci n

a do

loče

n na

čin

nosi

jo ž

ogo.

Var

iant

a 2:

otr

oci n

a do

loče

n na

čin

vodi

jo ž

ogo

06

.10

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a ho

je i

n t

eka-

na

igri

šču

dela

mo

krog

e v

nasl

ednj

em

vrs

tnem

red

u:

no

rmal

na

ho

ja, h

oja

po

prs

tih

, p

etah

, h

itra

ho

ja,

poča

sen

tek,

hitr

a ho

ja, p

očas

na h

oja,

um

irit

ev in

izv

edb

a

gim

nast

ični

h va

j.

K1

Po

gim

nast

ični

h va

jah

lahk

o po

skus

imo

hitr

ejše

men

jave

ho

je i

n t

eka.

05

.10

ME

D D

VE

MA

OG

NJE

MA

K

1

04

.10

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m te

mpu

oko

li st

areg

a de

la H

ruši

ce.

Na

cilju

nar

edijo

gim

nast

ične

vaj

e in

naz

aj s

pre

ho

d d

o v

rtca

.

K1

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

73

S

IG

RA

4/5

O

PIS

IG

RE

G

V

DO

DA

TN

A I

GR

A

01

.10

KD

O B

O P

RE

J O

trok

e ra

zdel

imo

v p

are.

Ed

en v

par

u s

toji

na

eni

stra

ni,

dru

gi

pa

na d

rugi

. Ko

si s

teče

ta n

aspr

oti s

i mor

ata

izm

enja

ti vr

ečko

, ede

n da

vreč

ko d

ruge

mu.

K2

TE

K O

KO

LI

GO

LA

: O

tro

ci t

ekaj

o o

ko

li g

ola

in

v r

ok

ah

imaj

o vs

ak s

vojo

vre

čko.

V t

eku

mo

rajo

zad

eti

go

l, b

rez

da

bi

se u

stav

ljal

i in

van

j m

eril

i. K

o z

aden

ejo v

ajo

nad

alju

jejo

.

30

.09

KD

O B

O P

RE

J O

trok

e ra

zdel

imo

v p

are.

Ed

en v

par

u s

toji

na

eni

stra

ni,

dru

gi

pa

na

dru

gi.

Ko

si s

teče

ta n

aspr

oti s

i mor

ata

izm

enja

ti vr

ečko

, ede

n da

vreč

ko d

ruge

mu.

K2

TE

K O

KO

LI

GO

LA

: O

tro

ci t

ekaj

o o

ko

li g

ola

in

v r

ok

ah

imaj

o vs

ak s

vojo

vre

čko.

V t

eku

mo

rajo

zad

eti

go

l, b

rez

da

bi

se u

stav

ljal

i in

van

j m

eril

i. K

o z

aden

ejo v

ajo

nad

alju

jejo

.

29

.09

FA

RT

LE

K

Ko

mbin

acij

a ho

je i

n t

eka-

na

igri

šču

dela

mo

krog

e v

nasl

ednj

em

vrs

tnem

red

u:

no

rmal

na

ho

ja, h

oja

po

prs

tih

, p

etah

, h

itra

ho

ja,

poča

sen

tek,

hitr

a ho

ja, p

očas

na h

oja,

um

irit

ev in

izve

dba

gim

nast

ični

h va

j.

K2

Men

jav

anje

hit

re

ho

je i

n t

eka.

Men

java

špr

inta

in p

očas

nega

teka

.

28

.09

AK

TIV

EN

SP

RE

HO

D

Akt

iven

spr

ehod

v d

inam

ične

m te

mpu

do

konc

a na

selj

a. S

seb

oj

nosi

jo v

rečk

o, k

i jo

kasn

eje

upor

abij

o pr

i gim

nast

ični

h va

jah.

Na

cilj

u na

redi

jo g

imna

stič

ne v

aje

in n

azaj

spr

ehod

do

vrtc

a.

K2

27

.09

DR

UŽ

AB

NE

IGR

E

Raz

lične

dru

žabn

e ig

re, t

eki,

lovl

jenj

a…

K2

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

74

KO

MP

LE

KS

I G

IMN

AS

TIČ

NIH

VA

J

K1

V

raz

kora

čeni

sto

ji gi

banj

e gl

ave

gor,

dol

, lev

o, d

esno

.

V

rten

je r

ok n

apre

j in

naz

aj.

Č

isti

mo

si č

evlj

e (n

aspr

otna

rok

a, n

aspr

otna

nog

a).

V

sto

ji r

azko

rače

no d

elam

o pre

dklo

n i

n z

aklo

n

H

oja

po p

rsti

h, r

oki s

ta v

vzr

očen

ju.

Z

eno r

oko p

rim

emo b

ok, dru

ga

roka

je n

ad g

lavo, del

amo o

dklo

ne

v l

evo i

n d

esno s

tran

.

Z

ibam

o de

sno

in n

ato

še le

vo n

ogo

napr

ej in

naz

aj.

H

oja

po v

seh

štir

ih.

L

ežim

o na

hrb

tu in

dvi

gam

o iz

tegn

jeno

eno i

n d

rugo n

ogo.

V

leg

i na

hrb

tu v

ozi

mo k

olo

.

V

leg

i na

treb

uhu dvig

amo r

oki

in n

ogi.

P

osk

akuje

mo i

z en

e na

dru

go n

ogo.

S

tres

emo r

oki

in n

ogi

kot,

da

bi

nas

str

esla

ele

ktr

ika

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

75

K2-

KA

RT

ON

AS

TA

OP

EK

A

P

rena

šati

ope

ko (

vreč

ko iz

bla

ga)

z ro

kam

i okoli

svoje

ga

tele

sa (

opek

o p

repri

mem

o s

pre

daj

in z

adaj

).

P

rena

šati

ope

ko n

ad g

lavo

(opek

o p

repri

mem

o v

dru

go r

oko n

ad g

lavo).

V

sto

ji r

azko

rače

no p

rene

sem

o op

eko

v pr

edkl

onu

k le

vi, k

des

ni n

ogi i

n sp

et v

sto

jo r

azko

rače

no n

ad g

lavo

z iz

tegn

jeni

mi

rokam

i.

S

toji

mo v

rah

li s

toji

, raz

kora

čeno

, rok

i im

amo

v pr

edro

čenj

u, o

peko

pre

naša

mo

v le

vo in

des

no s

tran

. Sto

pal n

e dv

iguj

emo.

O

peko

drž

imo

v pr

edro

čenj

u in

se

jo p

osku

šam

o do

takn

iti z

nog

o.

S

tres

emo r

oki

in n

ogi.

O

peko

pre

naša

mo

na tr

ebuh

u v

opor

i na

roka

h in

nog

ah.

S

edim

o na

tleh

, ope

ko p

osta

vim

o po

d m

ečne

miš

ice,

opr

emo

se n

a ro

ki in

pre

naša

mo

obe

nogi

na

levo

in d

esno

str

an o

peke

.

S

onož

no p

resk

akuj

emo

opek

o na

prej

in b

očno

.

S

tres

emo r

oki

in n

ogi

kot,

da

bi

nas

str

esla

ele

ktr

ika.

K4-

KO

LE

BN

ICA

S

edim

o v

turš

kem

sed

u, p

azim

o na

vzr

avna

n hr

bet,

kole

bnic

o dr

žim

o z

obem

a ro

kam

a na

ram

enih

, gla

vo u

pogi

bam

o na

prej

, naz

aj, v

levo

in v

des

no s

tran

(gi

be d

elam

o po

časi

)

K

leči

mo,

kol

ebni

co d

ržim

o v

eni r

oki,

drug

o ro

ko o

prem

o v

bok,

s k

oleb

nico

kro

žim

o na

prej

naz

aj. I

sto

pono

vim

o z

dru

go r

oko.

V

kle

čeče

m p

olož

aju

se z

ibam

o na

prej

in n

azaj

. Kol

ebni

co d

ržim

o z

obem

a ro

kam

a sp

reda

j.

K

oleb

nico

pol

ožim

o na

tla,

kle

čim

o in

se

opre

mo

na c

ele

dlan

i, dv

igam

o in

spu

ščam

o hr

bet (

mač

ka).

S

edim

o in

izm

enič

no k

roži

mo

z de

sno

in le

vo n

ogo,

kol

ebni

co i

mam

o n

a tr

ebuhu.

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

76

V

sed

ečem

pol

ožaj

u si

zat

akne

mo

kole

bnic

o za

sto

pala

in d

viga

mo

nogi

(sp

rem

enim

o se

v d

viga

lo).

V

sed

ečem

pol

ožaj

u v

opor

i na

roka

h za

daj i

zmen

ično

dvi

gam

o de

sno

in le

vo n

ogo.

V

sto

ji r

azko

rače

no d

elam

o pr

edkl

one,

kol

ebni

co d

ržim

o z

obem

a ro

kam

a iz

tegn

jeno

pod

gla

vo. D

viga

mo

in s

pušč

amo

se p

očas

i.

P

rost

o p

resk

akuje

mo k

ole

bnic

o.

S

tres

emo r

oki

in n

ogi.

K5-

OB

RO

Č

R

zkor

ačen

a st

oja,

v r

okah

za

hrbt

om d

ržim

o ob

roč,

kro

žim

o z

glav

o v

levo

in d

esno

str

an.

O

broč

drž

imo

z ob

ema

roka

ma

v pr

edro

čenj

u in

obr

ačam

o vo

lan.

V

raz

kora

čeni

sto

ji dr

žim

o ob

roč

in k

roži

mo

z ra

men

i.

O

broč

drž

imo

nad

glav

o, d

elam

o od

klon

e v

levo

in d

esno

str

an.

O

broč

pol

ožim

o na

tla,

z e

no n

ogo

dela

mo

kro

ge n

ad o

broč

em. I

sto

pono

vim

o tu

di z

dru

go n

ogo.

O

broč

pol

ožim

o na

tla,

po

vseh

šti

rih

hodi

mo

okol

i obr

oča.

P

oska

kuje

mo

iz o

broč

a v

obro

č, s

onož

no in

eno

nožn

o.

O

bleč

emo

si o

broč

od

nog

prot

i gla

vi in

obr

atno

.

S

edim

o z

izte

gnje

nim

i nog

ami.

Obr

oč d

ržim

o na

d gl

avo,

rok

i sta

izte

gnje

ni, n

ared

imo

pred

klon

, nat

o se

zop

et z

ravn

amo.

L

ežim

o na

hrb

tu, n

ad g

lavo

drž

imo

obro

č in

se

dvig

ujem

o v

sede

nje.

V

leg

i na

hrb

tu s

tres

amo r

oki

in n

ogi.

V

legi

na

treb

uhu

dvig

ujem

o ob

roč,

kat

ereg

a dr

žim

o z

izte

gnje

nim

i rok

ami p

red

glav

o.

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

77

K6-

RU

TK

A

R

utko

drž

imo

v en

i rok

i, ro

ko p

osta

vim

o v

bok,

ram

ena

poti

snem

o n

azaj

in v

rtim

o z

gla

vo.

V

sto

ji r

azko

rače

no d

ržim

o ru

tko,

s k

ater

o m

aham

o kr

ožno

gor

in d

ol, l

evo,

des

no. I

sto

pono

vim

o tu

di z

dru

go r

oko.

V

sto

ji r

azko

rače

no k

roži

mo

z bo

ki v

levo

in d

esno

str

an in

pre

daja

mo

rutk

o iz

rok

e v

roko

.

R

utko

drž

imo

z ob

ema

roka

ma

v pr

edro

čenj

u, z

des

no n

ogo

nare

dim

o iz

kora

k na

prej

in z

ibam

o. I

sto

pono

vim

o tu

di z

dru

go n

ogo.

V

sto

ji r

azko

rače

ni z

amah

ujem

o z

zgor

njim

del

om te

lesa

in r

okam

i v le

vo in

des

no s

tran

. Sto

pali

ne

dvig

ujem

o.

R

utk

o s

i dam

o n

a tr

ebuh, dvig

uje

mo

trup

nav

zgor

v o

pori

na

roka

h in

nog

ah (

na

celi

h dl

aneh

in s

topa

lih)

. Ne

dela

mo

gim

nast

ične

ga

most

a.

L

ežim

o na

hrb

tu, n

ogi i

mam

o po

krče

ni, v

eni

rok

i im

amo

ruti

co. H

krat

i dvi

gnem

o tr

up in

des

no n

ogo

ter

prep

rim

emo

rutk

o iz

ene

roke

v

dru

go r

oko. Is

to n

ared

imo t

udi

z dru

go n

ogo.

L

ežim

o na

treb

uhu,

rut

ko d

amo

med

gle

žnje

, dvi

gnem

o tr

up, n

ogi i

n št

ejem

o do

10.

H

odim

o z

rutk

o n

a gla

vi.

P

oska

kuje

mo

tako

, da

imam

o no

gi v

sto

ji r

azko

rače

no, r

oki v

vzr

očen

ju s

kupa

j (pl

oskn

emo)

in o

brat

no, n

ogi v

sto

ji s

petn

o, r

oki

ob t

eles

u

( dota

knem

o s

ste

gen

). T

o d

elam

o v

rit

mu.

S

tres

amo r

oki

in n

ogi.

K8-

TE

NIS

ŽO

GIC

A

V

rah

lo r

azko

rače

ni s

toji

drž

imo

žogi

co z

obe

ma

roka

ma

za h

rbto

m in

del

amo

odkl

one

v le

vo in

des

no s

tran

.

Ž

ogic

o dr

žim

o z

desn

o ro

ko in

kro

žim

o z

njo

napr

ej in

naz

aj. Is

to n

ared

imo t

udi

z dru

go n

ogo.

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

78

V

sto

ji r

azko

rače

no d

ržim

o žo

gico

z o

bem

a ro

kam

a v

vzro

čenj

u. Z

gorn

ji d

el tr

upa

obrn

emo

v d

esno

str

an in

se

vzra

vnam

o. I

sto

nar

edim

o

tudi

v d

rugo s

tran

.

V

sto

ji r

azko

rače

no d

ržim

o žo

gico

z o

bem

a ro

kam

a v

vzro

čenj

u, p

očas

i se

pred

klon

imo

tako

, da

sta

roki

z ž

ogic

o pr

ed g

lavo

. V

poča

snem

gib

anju

se

dvig

nem

o v

vzro

čenj

e.

S

edim

o v

opor

i na

roka

h za

daj,

žogi

co p

osta

vim

o na

gle

žnja

in o

be n

ogi h

krat

i dvi

gnem

o, ta

ko d

a se

nam

žog

ica

zako

tali

na

treb

uh.

H

odim

o po

vse

h št

irih

oko

li ž

ogic

e, k

i jo

post

avim

o na

tla.

Ž

ogic

o pr

osto

meč

emo

v zr

ak.

K9-

PA

RI

O

trok

a se

drž

ita

z ro

kam

i za

ram

ena

in g

ibat

a z

glav

o na

prej

in n

azaj

P

olož

aj je

isti

kot

pri

pre

dhod

ni v

aji,

ziba

ta s

e v

pred

klon

u.

D

ržit

a se

za

roki

in v

ozit

a ko

lo z

rok

ama.

D

ržit

a se

za

roki

in vozi

ta k

olo

z r

okam

a.

D

ržit

a se

za

roki

in d

elat

a gi

banj

e, k

ot b

i žag

ala

drva

.

D

ržit

a se

za

roki

in z

amah

ujet

a z

roka

ma

v le

vo in

des

no s

tran

. Pos

kuša

ta s

e ob

rniti

tako

, da

se d

ržit

a za

rok

i.

S

topi

ta b

očno

dru

g po

leg

drug

ega,

pri

met

a se

z r

okam

a za

ram

eni

in z

amah

uje

ta z

zunan

jo n

ogo. Is

to n

ared

ita

z dru

go n

ogo.

S

toji

ta v

sto

ji r

azko

rače

no in

izm

enič

no d

elat

a po

čepe

(te

htni

ca).

S

toji

ta v

sto

ji r

azko

rače

no, o

brnj

ena

sta

s hr

bti.

Nar

edit

a pr

edkl

on in

zak

lon,

tako

da

se d

otak

neta

z o

bem

a ro

kam

a nad

gla

vo i

n p

od

nogam

i.

L

ežit

a na

treb

uhu,

tako

da

se g

leda

ta in

dvi

guje

ta z

gorn

ji de

l tru

pa v

opo

ri n

a ro

kah.

L

ežit

a na

treb

uhu,

drž

ita

se z

a ro

ki. N

a zn

ak d

vign

eta

roki

in iz

tegn

jeni

nog

i.

Ste

vano

vić,

Gor

ica

(201

1). A

erob

ne s

poso

bnos

ti iz

bran

e sk

upin

e pr

edšo

lski

h ot

rok

vrtc

a H

ruši

ca. D

iplo

msk

a na

loga

. Kop

er: U

P P

EF

79

L

ežit

a na

hrb

tu s

kupa

j z g

lava

ma,

isto

časn

o dv

iguj

eta

nogi

in s

e na

d gl

avo

posk

ušat

a do

takn

iti p

artn

erje

vih

nog.

L

ežit

a na

hrb

tu, o

prta

sta

na

kom

olce

in v

ozit

a ko

lo v

eno

in d

rugo

str

an.

STEVANOVIĆ NEPOPRAVLJENA ZADNJA DIPLOMA ZA REFERAT · 2018-05-18 · 1 1. UVOD Otrok se rodi z določeno dovzetnostjo, sprejemljivostjo, ki mu je prirojena v okolju, ki mu je, vsaj

Documents