18.5.2012 1 STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI doc. dr. Mojca Kosmatin Fras, doc. dr. Dušan Petrovič, asist. dr. Dejan Grigillo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje Vsebina • NGI in topografski podatki • nastanek in razvoj • vrste in oblike podatkov • opis evidenc • mednarodna primerjava Nacionalna geoinformacijska infrastruktura Slovenije • je sklop vseh podatkov o prostoru v numerični ali grafični, analogni in digitalni obliki, ki jih za potrebe državnih organov in ostalih uporabnikov vzpostavlja, vzdržuje in vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. • Podatke vodijo (uradno, za svoje potrebe, za trg) tudi mnogi drugi.
17
Embed
STANJE IN KAKOVOST PODATKOV V SLOVENIJI · 2016-08-04 · Georeferenciranje prostorskih podatkov • Kartezične koordinate v 3D (X,Y,Z) • Elipsoidne koordinate (φ, λ, h) •
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
18.5.2012
1
STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI
doc. dr. Mojca Kosmatin Fras, doc. dr. Dušan Petrovič,
asist. dr. Dejan Grigillo
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo, Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in
daljinsko zaznavanje
Vsebina
• NGI in topografski podatki
• nastanek in razvoj
• vrste in oblike podatkov
• opis evidenc
• mednarodna primerjava
Nacionalna geoinformacijska infrastruktura Slovenije
• je sklop vseh podatkov o prostoru v numerični ali grafični, analogni in digitalni obliki, ki jih za potrebe državnih organov in ostalih uporabnikov vzpostavlja, vzdržuje in vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
• Podatke vodijo (uradno, za svoje potrebe, za trg) tudi mnogi drugi.
18.5.2012
2
Nacionalna geoinformacijska infrastruktura Slovenije
Letalski posnetki in ortofoto
Topografske baze
Državne karte
Topografski podatki
Zemljiški kataster
Kataster stavb
RPE, REN, EDM, ZVN
Nepremičninske evidence
Geodetske točke
Omrežje SIGNAL
Podatki osnovnega geodetskega sistema
Zgodovina topografskih podatkov • Pomen evidentiranja ozemlja
Zgodovina topografskih podatkov
• Vojaška pristojnost – kakovostni, nedostopni
18.5.2012
3
Zgodovina topografskih podatkov
• Temeljni topografski načrt (TTN)
• Ciklično aero snemanje (CAS)
• Topografska karta 1 : 25 000 “gospodarska” izdaja (TK 25/G)
• Topografska karta 1 : 50 000 (TK 50)
• DMR 100, ROTE, EHIŠ
1960
1990
Zgodovina topografskih podatkov
• Odprava omejitve dostopa (1993)
• Sporazum MORS – MOP (1994)
• Izdelava* DTK 25, GKB (1994-1999)
• Projekt in izdelava DTK/VTK 50 (1998-2005)
• Projekt DTK 5, geodetske podlage (2000-)
• Projekt CAS 2000
• DMR 12,5 (2005)
1991
2005
OBLIKE PROSTORSKIH PODATKOV
• Topografski podatki so vodeni v grafični ali
numerični, analogni ali digitalni obliki:
- karte, tiskane na papirju,
- karte v digitalni rastrski obliki,
- karte po slojih v digitalni rastrski obliki,
- karte v digitalni vektorski obliki,
- baze topografskih podatkov.
18.5.2012
4
Podatki (karta) v rastrski obliki
- slika v digitalni obliki, sestavljena iz pixlov, osnovnih slikovnih elementov
Podatki (karta) v rastrski obliki - rastrske slike slojev posameznih barv
Podatki (karta) v vektorski obliki sestavljena iz točk, linij, ploskev s koordinatami v prostoru
18.5.2012
5
baza topografskih podatkov
Georeferenciranje prostorskih podatkov
• Kartezične
koordinate v 3D
(X,Y,Z)
• Elipsoidne
koordinate
(φ, λ, h)
• Ravninske
koordinate
(y, x / H)
ESRS = ETRS89 + EVRS2000
Leta 2004 je Vlada RS sprejela Strategijo osnovnega geodetskega sistema Od 2007 zamenjava D 48 z novim, evropskim koordinatnim sistemom ESRS. - pretvorba horizontalne komponente (ETRS) - pretvorba vertikalne komponente (EVRS)
Georeferenciranje prostorskih podatkov
18.5.2012
6
ELIPSOID Bessel 1841 GRS80 WGS84
leto določitve referenčne ploskve
1841 1979 1984
velika polos rotacijskega elipsoida
a 6377397,15500 m 6378137,00000 m 6378137,00000 m
mala polos rotacijskega elipsoida
b 6356078,96325 m 6356752,31414 m 6356752,31425 m
PROJEKCIJA Gauß-
Krügerjeva Prečna
Mercatorjeva Prečna
Mercatorjeva
oznaka kartografske projekcije GK TM UTM
Vrsta kartografske projekcije konformna
prečna valjna konformna
prečna valjna konformna
prečna valjna
številka cone (angl. zone number)
5 5 33T
širina cone (angl. zone width) w 3 15’ 3 15’ 6
elipsoidna dolžina srednjega meridiana cone (angl. longitude of central meridian)
0 15 15 15
elipsoidna širina izhodiščne paralele (angl. latitude of projection origin)
0 0 0 0
linijsko merilo na srednjem meridianu (angl. scale factor at central meridian)
m0 0,9999 0,9999 0,9996
navidezni pomik proti severu (angl. false northing)
fX –5000000 m –5000000 m 0 m
navidezni pomik proti vzhodu (angl. false easting)
fY 500000 m 500000 m 500000 m
PRAVOKOTNI K. S. D48/GK D96/TM WGS84/UTM
izhodišče koordinatnega sistema
presečišče projekcije srednjega meridiana
cone in ekvatorja
presečišče projekcije srednjega meridiana
cone in ekvatorja
presečišče projekcije srednjega meridiana
cone in ekvatorja
vodoravna os projekcija ekvatorja,
usmerjena proti vzhodu
projekcija ekvatorja, usmerjena proti
vzhodu
projekcija ekvatorja, usmerjena proti
vzhodu
navpična os
projekcija srednjega meridiana cone, usmerjena proti
severu
projekcija srednjega meridiana cone, usmerjena proti
severu
projekcija srednjega meridiana cone, usmerjena proti
severu oznaka vodoravne osi y e E oznaka navpične osi x n N izhodiščna smer smer navpične osi smer navpične osi smer navpične osi izhodiščni meridian za merjenje smernih kotov
srednji meridian cone
srednji meridian cone
srednji meridian cone
enota za merjenje kotov
[ ] [ ] [ ]
enota za merjenje ravninskih razdalj
[m] [m] [m]
18.5.2012
7
Zagotavljanje kakovosti (ISO, ICA):
• poreklo podatkov (izvor, proizvodnja in tehnologija),
• položajna točnost (georeferenčna ali lokacijska) grafičnih
• logična skladnost (doslednost različnih povezav med
geometričnimi ter opisnimi podatki),
• časovna točnost (časovne značilnosti in sistem obnavljanja).
KONTROLNA DELA
• predhodna ocena kakovosti (a priori)
• spremljanje kakovosti (sam izvajalec + nadzor)
• naknadna kontrola kakovosti: vzorčna, popolna
(a posteriori)
• zapis v metapodatkih
18.5.2012
8
Državno letalsko snemanje
• 1930 VGI
• 1953 TK 25
• 1975 CAS
• 3 letni cikli
• CAS 2000
• 2006 digit.
• 2009-11
• primarni vir za zajem podatkov
Državni ortofoto
90-a leta
DOF5 2002
DOF050
DOF100IR
sekundarni vir
za zajem podatkov
odvisen od DMR
sloj za prikaz
Državni ortofoto (DOF 5), 3258 listov pokriva celotno območje Slovenije, vzpostavitev zaključena v 2001 (ČB), ločljivost 0,5 m 2006 nov barvni za celo SLO (DOF050), 15% ozemlja 0,25 m (DOF025), IR 1 m (DOF100 IR)
2009 - 2011 prenova, (MKP, MP, MOP,MO),
nove oznake, novo območje digitalna rastrska slika (20 – 310 MB / list)
18.5.2012
9
http://e-prostor.gov.si/
Načelo izdelave ortofota
X, Y
Z
PC
DMR
Orientiran posnetek
Centralna projekcija
Ortogonalna projekcija Ortofoto
18.5.2012
10
mcZ
ZZ
Z
cR
00
Vpliv DMR na natančnost ortofota
Popolni ortofoto
• Za izdelavo popolnega ortofota potrebujemo digitalni model
površja (vključuje objekte nad terenom, mostove, …)
Digitalni model reliefa Naziv, ločljivost [m] Obdobje
izdelave Metoda izdelave Točnost, RMSE [m]
(ravnina, gričevje, hribovje, gorovje)
DMR 100 (prvi zasnovan za celotno
Slovenijo)
1972–1984 TTN 5/10, TK 25, ročna digitalizacija na mrežo na
prozornem papirju
11 (3,8, 6,7, 10,8, 52)
DMR 500 (prvi izdelan za celotno
Slovenijo)
1973–1975 TTN 5/10, TK 25, ročna digitalizacija na mrežo na
vir zajema: obstoječe karte TTN 5/10, DTK 25, PK 250 toponomastičen pregled Geografski inštitut ZRC SAZU povezava vseh treh nivojev standardizacija imenika na nivoju 1 : 1 000 000 in 1 : 250 000
18.5.2012
16
• uporaba zastarelih podatkov (do kdaj?)
• lokalno dopolnjevanje
ustvarjanje lastne topografske baze (karte)
• ni kontrole kakovosti zajema (DOF, satelitski posnetki na
www, GNSS zajem)
• redundanca zajema
• Izguba pristojnosti geodezije nad vodenjem, vzdrževanjem in
posredovanjem topografskih podatkov
Izzivi za uporabnike
Primerjava s tujino Država Podrobnost topografske baze
Karte za uporabnike
Cikel vzdrževanja
Vir vzdrževanja
DMR, ločljivost
Hrvaška 1 : 10 000 1 : 25 000, 1 : 50 000
ravno vzpostavljeno
AS 1 : 20 000 25 m
Madžarska 1 : 50 000 1 : 10 000 3 leta AS 1 : 30 000 5 m
Švica 1,5–3 m 1 : 25 000, 1 : 50 000
na 6 let, meje, zgradbe in ceste letno
AS, DOF 2 m 2 m
Nemčija 1 – 3 m 1 : 10 000 redno, vsaj enkrat letno
AS, DOF 0,2–0,4 m
2 m
Španija 1 : 25 000 1 : 25 000 2 leti AS 0,5 m 5 m
Slovenija 1 : 5000* 1 : 50 000 ? CAS 0,5 m 5 m
Mednarodna primerjava
Vodenje prostorskih podatkov v Evropi Eurogeographics – združenje nacionalnih agencij www.eurogeographics.org Cilj: izgradnja European Spatial Data Infrastructure (ESDI) Izdelki: EuroDEM EuroRegionalMap EuroGlobalMap EuroBoundaryMap EuroGeoNames State Boundaries of Europe
INSPIRE (Infrastructure for Spatial Information in Europe)
18.5.2012
17
Zaključki
• Urejena geoinformacijska infrastruktura je ključ za uspešno izvajanje vseh aktivnosti, vezanih na prostor.
• Država Slovenija se tega dejstva zaveda in zato že od osamosvojitve podpira celovito vodenje geoinformacijske
infrastrukture pod strokovnim nadzorom geodetske stroke.
• Obseg geopodatkov v Sloveniji je na visoki stopnji.
• V teku prilagajanje in povezovanje z globalnimi geoinformacijskimi strukturami.