STALIŠČA DO PRIPOMB...Stališ do pripomb ča 6 Domplan d.d. 1.1 PREGLED POSTOPKA Naziv akta Občinski podrobni prostorski načrt - OPPN Faza dopolnjeni osnutek OPPN Investitor Elektro

Stališča do pripomb

0

Domplan d.d.

STALIŠČA DO PRIPOMB

naročnik: ELEKTRO GORENJSKA d.d. izdelovalec: DOMPLAN d.d.


1

Domplan d.d.

maj 2008


Naročnik: Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.,

Ul.Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Predsednik uprave: mag. Jože Knavs

Izdelal:

Domplan d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj Direktorica: Vera Zevnik

Odgovorni vodja projekta: Tomo GLOBOČNIK, univ. dipl. inž. arh; specialist arhitekt urbanist

Predstavnik naročnika: Tomaž SITAR, univ. dipl. inž. el

Svetovalec:

Anton KOS, univ. dipl. inž. el

Številka projekta: UD/378-63/05

Datum: 22.05.2008


2

Domplan d.d.

Odgovorni vodja projekta:

Tomo GLOBOČNIK, univ. dipl. inž. arh; specialist arhitekt urbanist

Pri izdelavi OPPN so sodelovali še:

Sodelavci:

Petra KRAJNER, univ. dipl. inž. kraj. arh Valter Pivk, dipl. inž. geod.

Predstavnik naročnika: Tomaž SITAR, univ. dipl. inž. el


3

Domplan d.d.



4

Domplan d.d.

ZADEVA: STALIŠČA DO PRIPOMB NA RAZGRNJENI DOPOLNJENI OSNUTEK OPPN ZA DALJNOVOD 110 + 20 kV RTP ŽELEZNIKI – RTP BOHINJ Skladno s programom priprave OPPN (Uradni list RS 63/2005 z dne 4. 7. 2005 2801), ugotovitvenem sklepu o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gradnjo dvosistemskega daljnovoda RTP Železniki–RTP Bohinj (Uradni list RS, štev. 108/2007) z dne 27.11.2007, javnim naznanilom o javni razgrnitvi in javni obravnavi sledijo stališča do pripomb iz javne razgrnitve, ki je potekala med 30.11.2007 – 31.12. 2007 v prostorih Občine Železniki in občine Bohinj.


5

Domplan d.d.

1 UVOD


6

Domplan d.d.

1.1 PREGLED POSTOPKA

Naziv akta Občinski podrobni prostorski načrt - OPPN Faza dopolnjeni osnutek OPPN Investitor Elektro Gorenjska d.d.

Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Pripravljalec Občina Bohinj

Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica Izdelovalec idejnega projekta IBE, d.d. Načrtovalec Domplan d.d. Izdelovalec poročila o vplivih na okolje

Marbo Bled d.o.o.

PROUČITEV DOGOVORA,

PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA PRIPRAVE

ŽUPANA OBČINE ŽELEZNIKI IN OBČINE BOHINJ S SOGLASJEM MINISTRA ZA

GOSPODARSTVO IN MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR

SPREJMETA PROGRAM PRIPRAVE Uradni list RS 63/2005 z dne 4. 7. 2005 2801

PRIDOBITEV SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

(V LETU 2005)

DOGOVOR ZA PRIPRAVO PROSTORSKEGA AKTA

(št. Me/Hr27211, dne 25.11.2004)

IZDELAVA OSNUTKA OPPN (junij 2007)

1. PROSTORSKA KONFERENCA

Dne 13.04.2007 sprejem ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU

(ZPNačrt)

IZDELAVA OKOLJSKEGA POROČILA (september 2007)

SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OPPN (Uradni list RS, štev. 108/2007)


7

Domplan d.d.

IZDELAVA DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPPN (november 2007)

JAVNA RAZGRNITEV DOPOLNJENEGA OSNUTKA

OPPN IN OKOLJSKEGA POROČILA

(30.11.2007 – 31.12. 2007)

JAVNA OBRAVNA

VA

IZDELAVA PREDLOGA OPPN

PRIDOBITEV MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ODLOČITEV O SPREJEMLJIVOSTI

VPLIVOV IZVEDBE OPPN

IZDELAVA USKLAJENEGA PREDLOGA OPPN

SPREJEM ODLOKA O OPPN NA OBČINSKEM SVETU IN OBJAVA V URADNEM LISTU RS

PRIPRAVA IN SPREJEM STALIŠČ DO PRIPOMB


8

Domplan d.d.

1.2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO

Z izgradnjo 110+20 kV daljnovoda RTP Železniki – RTP Bohinj bo Elektro Gorenjska zaključila 110 kV Gorenjsko zanko, ki bo povezovala RTP Okroglo - RTP Moste - RTP Bohinj - RTP Železnike - RTP Škofjo Loko – RTP Okroglo. Danes je Gorenjska zanka že zgrajena do RTP Bohinja 35-20/0,4 kV, in na drugi strani do RTP Železnikov 35(20)/0,4 kV, katero bo nadomestila RTP 110/20 KV Železniki, ki je že v gradnji. Manjka vod, ki je načrtovan od Bohinjske Bistrice, mimo Nemškega Rovta preko Soriške planine in južnem vznožju Ratitovca do Prtovča, od koder se spusti v Železnike. Začetno točko voda predstavlja RTP 110/20 kV Železniki, ki je situirana ob izlivu potoka Dašnjice v reko Soro v Železnikih. Vod bo izhajal v kabelski obliki iz 110 kV in 20 kV GIS stikališča RTP Železniki križal regionalno cesto II reda Most na Soči – Škofja Loka in nato pod lokalno cesto za Prtovč do prvega stojnega mesta SM1, kjer je izveden prehod podzemnega voda v nadzemni vod. Daljnovod bo potekal po pobočju v obliki nadzemnega voda in se bo približal obstoječemu 20 kV daljnovodu. Nato naprej po pobočju Podlonka, kjer bo prečkal obstoječ vodovod in telekomunikacijski vod. Daljnovod se pri cesti za Prtovč približal obstoječemu 20 kV daljnovodu in nadaljeval južno proti območju Ratitovec – Sorica. Na odseku proti sedlu Poden bo trasa ob obstoječem 20 kV daljnovodu in nato bo trasa prešla čez varovano območje kulturne krajine Spodnje Danje v reliefne depresije. Daljnovod bo prečkal vodotok Štajnpoh, Zabrško grapo, in Danjarsko grapo. Nadaljeval med obema območjema varovanja kulturne dediščine in sicer enote Spodnje Danje in Kulturne krajine Sorica – Danje – Torka, prečkal obstoječ 20 kV daljnovod, in regionalno cesto III reda. V določenem odseku bo trasa načrtovanega daljnovoda potekala ob trasi obstoječega 20 kV daljnovoda. Daljnovod bo nato potekal po posebnem varstvenem območju Natura 2000 Jelovica in ekološko pomembnem območju Ratitovec – Jelovica kjer bo prečkal regionalno cesto III. reda. izognil se bo ekološko pomembnemu območja Julijske Alpe, od koder bo nadaljeval proti severozahodu po robu posebnega varstvenega območja Natura 2000 Ratitovec – Jelovica; izognil se bo območju kulturne krajine planine Strme. V Bližini Nemškega Rovta bo daljnovod prečkal obstoječ vodovod, po gozdu s posebnim namenom bo prešel v posebno varstveno območje Natura 2000 Nemški Rovt in ekološko pomembno območje Nemški Rovt. Nadalje bo prečkal obstoječ 20 kV daljnovod v bližini vasi Nemški Rovt na zaplati gozda s posebnim namenom in postopno bo prehajal iz zaplat gozda in zatravljenih kmetijskih površin v Bohinjsko Bistrico, kjer bo na zadnjem stebru izveden prehod v podzemni vod-kabel vse do RTP Bohinja. Od SM 119 do RTP Bohinja je predviden kabelski 110 kV in 20 kV vod. (110 kV kabel bo imel bakreni vodnik preseka 650 mm2 in 20 kV kabel bo imel aluminjasti vodnik preseka 240 (150) mm2). RTP Bohinj je locirana na severni strani firme FILBO v Bohinjski Bistrici.


9

Domplan d.d.

2 STALIŠČA DO PRIPOMB OBČINE ŽELEZNIKI


10

Domplan d.d.

2.1 SEZNAM PRIPOMB V OBČINI ŽELEZNIKI

Tolar Janez

Dražgoše 39a 4228 Železniki

KOMISIJA ZA IZGRADNJO ELEKTRODALJNOVODA

Ž1 PRITOŽBA

Spodaj podpisani Tolar Janez lastnik parcele k.o. Danje 879/1 se absolutno ne strinjam z načrtovano gradnjo elektrodaljnovoda. Načrtovana pot elektrodaljnovoda mi vzame velik del zemlje, in tako uniči trud mojih staršev in tudi mene ustvariti čim lepši gozd in s tem prispevati k neokrnjeni naravi. V letih, ki niso bila naklonjena življenju v vaseh pod Ratitovcem, sta se tudi moja starša morala odseliti iz Raven. Trudila pa sta se, da zemlja ne bi propadala zato sta jo zasadila z macesni in smrekami. Vsa leta sta se trudila in gojila gozd, prav tako pa se sedaj tudi sam že 20 let trudim ustvariti čim lepši gozd in tako prispevati k neokrnjeni naravi, ki postaja vedno bolj zanimiva tudi za turiste. Z vašo načrtovano potjo pa boste vse iznakazili. Že pomladi ko sem prvič videl načrt poteka poti elektrovoda sem izrazil svoje nestrinjanje. Obiskal se tudi gospoda Kosa že v pomladnih mesecih in mu povedal, da se absolutno ne strinjam s potekom trase. Obljubil mi je, da se bo že našla rešitev, ki bo prava za vse. Očitno ta njegova beseda ne drži nič, saj je potek trase elektrodaljnovoda ostal isti. Naj omenim še to, da moja parcela spada pod zavarovano območje kulturne dediščine in je v območju kompleksnega varstva kulturne dediščine. Tudi je ekološko pomembno območje NATURE 2000 SI 3000110 Ratitovec – Jelovica. Mislim, da sem naštel dovolj vzrokov zakaj ta načrt izdelave daljnovoda sploh ne spada v vasi pod Ratitovcem in poleg vsega še enkrat poudarjam, da se absolutno ne strinjam z načrtovanim elektrodaljnovodom.

Dražgoše, 27. 12. 2007

Tolar Janez


11

Domplan d.d.

Slika 1: Sprememba trase pri g. Tolarju

Vidik investitorja: Po preveritvi možnosti premika trase daljnovoda od SM 38 do SM 42 severno na rob parcelne meje 879/1 in 879/2 k.o. Danje predlagamo prestavitev trase od SM38 do SM42 severno na rob parcele 879/1 k.o.Danje. Tako bo posek na parceli 879/1 in 879/2 k.o. Danje manj moteč in preostali del parcele bo celota. Prostorski vidik: Gre za pripombo na območju vasi Ratitovec na lokaciji med SM 38 do SM 46. Teren je razgiban in porasel s strnjenim gozdom (smreke in macesni) ki so rezultat rednega pogozdovanja. Kljub premiku, ki ga predlaga investitor ostaja trasa znotraj navedenih območij varovanj iz česar sledi, da premik ne izboljša niti ne poslabša stanje okolja. V prostorskem smislu v vsakem primeru gozdna poseka pomeni večjo vizualno izpostavljenost. Urbanistično gledano gre za rabo z omejitvami, ki jih tovrstni infrastrukturni koridorji predvidevajo. To pomeni da so kljub nespremenjeni rabi posegi v ta prostor omejeni. Ker je tehnično gledano premik, ki ga predlaga investitor le delno sprejemljiv se pripombi ugodi kolikor je le mogoče. Gre namreč za skupino parcel istega lastnika, ki naj bodo, če je to le mogoče tangirane le na robu. Premik je na tem območju zaradi prostorskih danosti, značilnosti krajine in krajinskih vzorcev, varovanj in tehničnih zahtev sprejemljiv. Tehnični vidik: Trasa daljnovoda na omenjenem odseku poteka v razmeroma ravni liniji od sedla pod Ratitovcem v smeri vasi Sorica, preko izjemno zahtevnega terena, z velikimi prečnimi profili in vzdolžnimi globeli, prepadi itd. Posebno težavo narekuje prehod


12

Domplan d.d.

globoke težko dostopne globeli takoj pod makadamsko cesto Zali Log-Ravne, ki je izvedeno s stebri postavljenimi na rob le te in s tem vezano linijo daljnovoda, levo in desno od nje, kar je vezano tudi na pripombo. Z vstavitvijo dveh kotov v predvideno traso se pripombi delno ugodi, tako da se os premakne na sever na rob parcel 879/1 in 879/2 k.o. Danje, proti robu nekaterih parcel. Popolno vodenje trase daljnovoda po robu parcel tehnično ni možno zato poudarjamo da se pripomba delno sprejme. Okoljski vidik: Daljnovod na delu, na katerega se nanaša pripomba g. Tolarja, leži na Natura območju pSCI Ratitovec in na ekološko pomembnem območju Ratitovec-Jelovica. Daljnovod ima na tem delu tudi daljinski vpliv na Natura območje Jelovica v neposredni bližini. Parcela leži tudi na območju varstva kulturne dediščine EŠD 12620 Spodnje Danje-kulturna krajina Sorica-Danje-Torka. Glede na pripombo g. Tolarja je investitor predlagal premik stebrov 39 do 43 za največ 15 - 40 m bolj severno. Zaradi premikov stebrov trasa daljnovoda še naprej leži na Natura območju Ratitovec, poveča pa se tudi območje daljinskega vpliva na Natura območje Jelovica, saj se stebri približajo temu območju. Premik stebrov je možen ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki smo jih določili v okoljskem poročilu oz. dodatku za varovana območja pri Natura območju Ratitovec, pri Natura območju Jelovica pa v okoljskem poročilu navedeni omilitveni ukrepi zaradi navedene spremembe veljajo tudi za traso med stebroma SM 39 do SM 40 (predvsem omejitev časa gradnje in usmerjenost izolatorjev ter razmiki med žicami). Zaradi premika stebrov 39 do 43 se vpliv na območje varstva kulturne dediščine ne poveča. Premik trase bolj severno kot je navedena sprememba za 15 do 40 m ni mogoč tudi zato, ker se potem trasa (vključno z gozdnim posekom) preveč približa vodotoku Ravenska grapa. Premik stebrov 39 do 43 kot ga predlaga investitor glede na pripombo gospoda Tolarja, je sprejemljiv. PRIPOMBA SE UPOŠTEVA.


13

Domplan d.d.

Predsednik LD Sorica

Brane Tavčar

LOVSKA DRUŽINA SORICA

Ž2 Zadeva: PRIPOMBE OZ. ZAHTEVE PRI GRADNJI DALJNOVODA ŽELEZNIKI – BOHINJ Gradnja daljnovoda bo močan poseg v okolju, kjer se nahaja tudi divjad: jelenjad, gams, divji prašič, srnjad, prav tako razne vrste ptic, ki se nahajajo v tem delu lovišča in so zakonsko zaščitene. Lovci LD Sorica smo odgovorni tako naravi, divjadi in ostalim uporabnikom tega prostora, da aktivno sodelujemo pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine. V času gradnje daljnovoda bo prišlo do emigracije parkljaste divjadi na druge lokacije, če bo populacija neke vrste divjadi na enem mestu prevelika, prihaja do nastajanja škod na kmetijskih in gozdnih površinah. Glavni problem je objedanje mladih drevesnih vrst (jelenjad). Zato lovci LD Sorica zahtevamo, da ob morebitnem prevelikem nastajanju najrazličnejših škod stroške krije investitor Elektro Gorenjska. Naše zahteve se nanašajo na čas gradnje daljnovoda, ki bo na vso divjad in ptice delovalo stresno in obremenilno. Upam da bomo s pogovori uspešno reševali konkretne primere oz. probleme, ki bodo nastajali v času gradnje. Lovski pozdrav!

Sorica, 28. 12. 2007

Brane Tavčar

Okoljski vidik: Gradnja daljnovoda dejansko pomeni motnjo za živali, predvsem zaradi hrupa in spremembe življenjskega okolja glede na obstoječe stanje (gozd se spremeni v gozdno poseko), zato se bodo živali začasno iz območja res umikale drugam in bolj obremenile območja, kamor se bodo umikale. Zaradi prisotnosti zavarovanih in ogroženih vrst ptic na območju poteka daljnovoda smo v javno razgrnjenem okoljskem poročilu za čas sečnje dreves in za čas gradnje daljnovoda že podali omilitvene ukrepe, ki obsegajo omejitev časa sečnje dreves in gradnjo daljnovoda, ki lahko poteka le izven razmnoževalnega obdobja ptic, ko so te najbolj občutljive na hrup. Sečnja dreves in gradnja daljnovoda na širšem območju Soriške planine ter povsod tam, kjer ima lahko vpliv na Natura območje Jelovica (varovanje ptičjih vrst), se ne smeta izvajati med 1. januarjem in 30. septembrom. Na teh območjih smo predvideli tudi zahtevane razmake med žicami daljnovoda ter usmerjenost izolatorjev tako, da bo njihov vpliv na ptice čim manjši. Prav tako smo v okoljskem poročilu določili tudi omilitveni ukrep, da je potrebno na gozdni poseki ohraniti podrast, grmovno vegetacijo in drevesa, zaščititi tla pred izsušitvijo, pustiti na tleh manjše veje ter vse drevesne panje in debla dreves manj


14

Domplan d.d.

uporabnih sortimentov. Ob upoštevanju tega ukrepa se bodo tla hitreje zarasla in bodo tako nastali primerni habitati za živali, med drugim tudi za divjad, ki bo tam našla ustrezna skrivališča in hrano. Ob upoštevanju navedenih omilitvenih ukrepih se bodo po končanju gradnje živali tudi vrnile nazaj v ta območja, tako da bo ta vpliv na živali začasen. PRIPOMBA SE S PREDPISANIMI OMILITVENIMI UKREPI UPOŠTEVA.


15

Domplan d.d.

Marjan Peternelj

Spodnja Sorica 10 4229 Sorica

Ž3 VPRAŠANJE V ZVEZI K PROJEKTU GRADNJE 110 KV DALJNOVODA

ŽELEZNIKI BOHINJSKA BISTRICA V zvezi z omenjenim projektom postavljam naslednje vprašanje: ALI JE PROJEKTANT IZVEDEL ANALIZE TAL ALI VSAJ PRIDOBIL STROKOVNO MNENJE O PRIMERNOSTI TERENA ZA NAČRTOVANO GRADNJO? Po mnenju nekaterih poznavalcev teren od torke do Soriške planine ni primeren in ne bi vzdržal tolikšne obremenitve. Sestavljen je iz krhkega škrila, katerega plastnice potekajo gradnji neugodno. Že sam pogled na traso nam razkriva svet, poln prepadov in strmin. Domačini so se s tem območjem v preteklosti kar se da izogibali. Tu ni bilo gradenj, se lesenih senikov in kozolcev ne. Naši predniki so vedeli, da bi prva večja vremenska ujma vse odnesla. Mnogo teh zemljišč so bili skupni, srenjski pašniki. Po vojna oblast je vso srenjo nacionalizirala in s pogozdovanjem hotela ustvariti sorazmerno velike državne gozdove, kar je razvidno v smeri iz Podrošta proti Petrovem Brdu in Spodnji Sorici. Na terenih od Torke do Spodnjih Danj teh posegov ni bilo. Vzrok? Prevladalo je prepričanje, da teren v poznejših letih tolikšne obremenitve ne bi vzdržal. Prosim za strokovno podprt odgovor in vas pozdravljam

Sorica, 31. 12. 2007

Marjan Peternelj

Tehnični vidik: Na podlagi pridobljenih geomehanskih raziskav bo daljnovod stabilnostno tako zasnovan, da bo zagotavljal varno in zanesljivo obratovanje znotraj projektno predvidenih parametrov. Investitor je namreč s postavitvijo daljnovoda v 'odročne' terene izključno zagotavljal koristi in zahteve lokalnih prebivalcev, na račun stroška gradnje. Nadalje so bile med načrtovanjem upoštevane strokovne podlage, ki so opredeljevale plazovita in erozijska področja v katere predviden daljnovod ne posega. Po potrditvi OPPN pa se bo kot rečeno pristopilo k analizi geomehanskih razmer na lokaciji stebrov in se določilo način postavitve in gradnje stebrov. PRIPOMBA SE UPOŠTEVA PRI PRIPRAVI PGD PROJEKTA.


16

Domplan d.d.

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SORICA

Sp. Sorica 16 4229 Sorica

Krajevna skupnost

Ž4 Zadeva: PRIPOMBE NA OSNUTEK PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO DALJNOVODA 110 kV ŽELEZNIKI – BOHINJ Na podlagi sklepa sveta KS Sorica z dne 15. 12. 2007 in na podlagi predstavitvi OOPN v Sorici, spodaj podpisani predsednik KS Sorice vpisujem naslednji sklep in pripombe k osnutku prostorskega načrta za gradnjo dvo-sistemskega daljnovoda Železniki – Bohinj. Sklep: Daljnovod bo zadal sicer neokrnjeni naravi »Sveta pod Ratitovcem«, Soriške planine in Sorice veliko in nedopustno rano. Kljub poskusom projektantov, da se daljnovod čim bolj izogne urbanim krajem, je na nekaterih mestih njegov videz preveč moteč, predvsem na treh mestih in sicer: na »Podnu«, na »Rotku« in na »Robu«. Prav vpliv na okolje je vzbudil med krajani KS Sorica kar nekaj pomislekov, saj daljnovod na svoji poti preko Soriške planine preči zgornji del vasi Sorica in bo viden na pogledu iz Sorice proti robu Soriške planine – Soriški peči in na »Rotku«. Daljnovod preko »Soriške peči« seka vodovarstveno območje zajetja pitne vode Sorica, ki je za vaščane Sorice ključnega pomena, zato je pri eventualni gradnji potrebno upoštevati vse preventivne ukrepe za zaščito virov pitne vode. Poleg tega bi se preko »Soriške peči« zaradi širine poseka povečala nevarnost proženja snežnih plazov, kateri že sedaj ogrožajo cesto Sorica – Soriška planina. Viden, čeprav kolikor je možno skrit pa bo tudi na področju Soriške planine. Za krajane KS Sorica je nesprejemljiv potek daljnovoda preko »Rotka«, kjer se bo sicer izognil zazidljivem zemljišču »Pri Rotkarju«, bo pa s presekom po griču bistveno spremenil izgled. Sporni del trase je med stebri številka 68 in 71, kjer bo predvsem steber št. 70 viden z vasi Sorica. Člani sveta KS Sorica se zavedamo pomembnosti projekta za razvoj industrije v Železnikih in Bohinju, zato v želji, da se projekt izpelje brez trajnih posledic za Sorico z okolico, predlagamo, da se bodisi preučijo nove možnosti za celotno traso, ki bi se bolj izognila urbanim področjem, bodisi spremembi dela trase, kjer bi se daljnovod izognil kritičnih mest. zato pred sprejetjem OPPN zahtevamo: 1. izvedbo oceno izvedljivosti za alternativno traso daljnovoda čez Jelovico, na podlagi katere bo možno pretehtati, če je eventualna rana v neokrnjeno okolje »Sveta pod Ratitovcem« ekonomsko in ekološko upravičena. 2. Sestanek s Zavodom za kulturno dediščino, na katerem bodo predstavljeni vidiki in argumenti, ki so bili upoštevani pri izdaji soglasja s strani zavoda ter pripombe k izdaji soglasja s strani krajanov. Daljnovod namreč prečka kulturno


17

Domplan d.d.

zaščitena območja vasi Sp. Danje in Sorica. 3. spremembo trase na »Rotku« predvsem pri stebru št. 70 predlagamo ponovno obdelavo poteka severno od zazidljivega zemljišča skupaj s Zavodom za kulturno dediščino. 4. Spremembo trase, ki bi potekala vzhodno od Sp. Danj čez prelaz »Perštonga« vzhodno od Eblca na Soriško planino skupaj s Zavodom za kulturno dediščino. Spremenjena trasa, bi se izognila kritičnem prehodu daljnovoda preko »Rotka« in »Soriške peči« ter hkrati tudi prehod daljnovoda preko vodovarstvenega področja. S to spremembo je rešena pripomba in zahteva pod točko 3 tega odstavka. Predlog trase je priložen na sliki spodaj

Slika 1: Predlagani spremembi trase od KS Sorica na ''Rotku'' in pri Sp. Danjah

V primeru da je predlagana izvedba daljnovoda najoptimalnejša in bo do realizacije projekta kljub pripombam prišlo, bo KS Sorica za škodo povzročeno na »javnem dobrem« zahtevala: 1. izvedbo rezervnega napajanja iz 20kV daljnovoda Železniki – Bohinj za TP Soriška planina, 2. omogočiti uporabo optične povezave. 3. izvedbo zemeljskih kablovodov za elektroenergetsko distribucijsko omrežje v vasi Sorica in Sp. Danje (nizkonapetostno in srednjenapetostno omrežje), 4. odškodnino za uporabo javnih poti in lokalnih cest, ki bodo v primeru gradnje obremenjene in so v vzdrževanju KS Sorica.


18

Domplan d.d.

Lep pozdrav,

Sorica: 27. 12. 2007

Matjaž Čemažar Predsednik KS Sorica

Jelovica: Podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100. PRIPOMBA NA OSNOVI PREDHODNIH USKLAJEVANJ RESORNIH SOGLASODAJALCEV SE NE UPOŠTEVA. Sprememba na »Rotku«: Prostorski vidik: Gre za spremembo na območju Rotka od SM 67 do SM 72. Razgrnjena trasa se zalomi tako, da se izogne območju Nature 2000, s predlagano spremembo pa posežemo na to območje. Krajina Sp. Danj je vedutno, krajinsko, prostorsko in geomorfološko pestra ter privlačna in varovana. Premik ne sme ogroziti ambientalnega varstva, zato se na mikrolokaciji v času gradnje upoštevajo vsi v odloku navedeni ukrepi, da trasa ni vizualno izpostavljena. V občinskih dokumentih raba ostane nespremenjena; upoštevajo pa se omejitve znotraj varovalnega pasu infrastrukturnih koridorjev. Sprememba je s prostorskega vidika ustrezna. Tehnični vidik: Sprememba je možna in se izvede kot je predlagana. Potek je zasnovan tako, da se trasa pomakne proti severni parcelni meji. Od parcelne meje, ki jo opredeljuje vodotok, je trasa odmaknjena ca 30 m. S tem ob upoštevanju širine gozdnega poseka, ki bo potreben zaradi graditve daljnovoda, zagotovimo še zadostno oddaljenost, da ne posegamo v vodotok s posekom. Okoljski vidik: Premik trase z odcepom stebra SM 67 in njegov potek bolj severno od javno razgrnjene trase ter njegova priključitev na steber SM 72 pomeni premik trase v Natura območje Jelovica v dolžini cca 300 m. Predlagana trasa je sprejemljiva ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za varovanje Natura območja Jelovica, ki smo jih določili za varovanje tega Natura območja v primeru, da trasa preči to območje (poleg načina gradnje daljnovoda tudi omejitev časa gradnje daljnovoda in usmerjenost izolatorjev ter razmiki med žicami). Dodatni pogoj je, da se na območje travišča na novem predlaganem delu ne postavlja stebrov. Prav tako je ta premik sprejemljiv z vidika varovanja kulturne dediščine, če se zagotovi, da


19

Domplan d.d.

stebri in žice ne bodo ovirali pogledov na cerkev sv. Marka v Sp. Danjah. Predlagana sprememba trase je sprejemljiva pod pogoji tudi s stališča ZRSVN in ZVKDS.

Slika 1: Sprememba na Roteku

PRIPOMBA SE UPOŠTEVA. Sprememba trase pri Spodnjih Danjah: Prostorski vidik: Gre za spremembo na območju Sp. Danj na lokaciji od SM 55 do SM 58. Poteka po območju Nature 2000, območje naravne vrednote in območje kulturne dediščine, zato spremembo kot nesprejemljivo označujeta oba zavoda. Predlagana sprememba ni predmet razgrnjenega dopolnjenega osnutka, ker je bila v fazi izbire optimalne trase zaradi nosilcev urejanja prostora in strokovnih podlag izključena kot neprimerna in za prostorske sestavine ranljiva. Razgrnjena trasa je bila izbrana na podlagi strokovnih podlag in smernic nosilcev urejanja prostora. Sprememba s prostorskega vidika ni ustrezna zaradi ohranjanja kulturne krajine in krajinskih vzorcev, varovanih območij, prevelike vizualne izpostavljenosti in varstva vodnih virov.


20

Domplan d.d.

Tehnični vidik: Varianta je tehnično izvedljiva. Okoljski vidik: Premik trase, ki jo predlaga KS Sorica in se odcepi od stebra SM 55 in poteka diagonalno proti SZ ter poteka nad Sp. Danjami preko kmetijskih površin in se potem spet dvigne v gozdno območje, kjer se na mestu SM 85 spet priključi osnovni trasi, je nesprejemljiv. Predlagana trasa KS Sorica poteka na tem delu v primerjavi z javno razgrnjeno traso v bistveno večji dolžini po Natura območju Jelovica (cca 1,6 km več od osnovne trase) in tako bistveno bolj vpliva na Natura območje Jelovica in na kvalifikacijske ptičje vrste na tem območju. Prav tako bi predlagana trasa daljnovoda s strani KS Sorica posegla na območje naravne vrednote s št. 7991 Dajnarska grapa, kjer pa postavitev stebrov v skladu z naravovarstvenimi smernicami ni možna. Predlagana trasa daljnovoda s strani KS Sorica bi imela tudi bistveno večji vpliv na kulturno dediščino, ker bi prečila območje kulturne dediščine EŠD 20462 Spodnje Danje – Vas, ki se mu s sedanjim potekom v grapi pod vasjo izogne. Do poteka trase, ki jo predlaga KS Sorica in je bila na začetku predlagana tudi s strani investitorja, se je Zavod za varstvo kulturne dediščine že enkrat negativno opredelil in zahteval njen umik v grapo pod vas. Glede na navedeno je tudi z vidika varovanja kulturne dediščine predlagana trasa KS Sorica nesprejemljiva. Predlagana sprememba trase tudi ni sprejemljiva s stališča ZRSVN in ZVKDS. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.

Slika 2: Sprememba pri Sp. Danjah-varianta B


21

Domplan d.d.

Vidik zavoda za varstvo kulturne dediščin (ZVKD) in zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) za spremembe na Roteku in pri Spodnjih Danjah:


22

Domplan d.d.


23

Domplan d.d.


24

Domplan d.d.


25

Domplan d.d.


26

Domplan d.d.

Predsednica uprave

Jožica Rejec Domel Otoki 21 Železniki

UPRAVA

Ž5 Spoštovani, Posredujem vam Mnenje o javni razgrnitvi OPPN za gradnjo dvosistemskega daljnovoda RTP Železniki – RTP Bohinj Za industrijsko podjetje Domel je zagotovitev kvalitetnega in zanesljivega vira električne energije izjemno pomembno, saj omogoča nemoteno delo in manj izpadov zaradi kvalitete energijskega vira. Zato podpiramo gradnjo daljnovoda Bohinj – Železniki, ki bo sklenil energetsko zanko. Priporočamo županu občine Železniki, da predstavniki občine Železniki aktivno sodelujejo pri idejni trasi in vrsti izvedbe daljnovoda, ki naj bo takšna, da bo čim manj moteča za naravo, glede na izvedbene možnosti. Lep pozdrav. Predsednica uprave

28. 12. 2007

Predsednica uprave Jožica Rejec


27

Domplan d.d.

Tajnica TD

Polona Kenda

TURISTIČNO DRUŠTVO SORICA

Ž6 PRIPOMBE K PROJEKTU IZGRADNJE 110 kw DALJNOVODA ŽELEZNIKI – BOHINJSKA BISTRICA V TD Sorica se zavedamo pomembnosti zanesljive oskrbe z električno energijo in s tem sklenitve kroga med Bohinjem in Železniki. Nikakor pa ne soglašamo z načrtovano traso. Ta pomeni grob poseg v doslej neokrnjeni svet podratitovških vasi in nepozabnega razgleda z Ratitovca. Sorica , najlepša slovenska vas, ne bi bila več to kot je. Grob presek v gozdu in štrleči kovinski drogovi, bi trajno zaznamovali njen izgled. Ne pozabimo! Sorica je dala naravno koliso številnim filmskim stvaritvam. Presečnikova Meta iz Cvetja v jeseni, morda celo najbolj znan ženski lik slovenske filmske produkcije, je pokopana v Sorici. Znani so tudi drugi filmi: Lucija, Pastirci, Ljubezen nam je vsem v pogubo. Kameri je posebno drag skalni motiv Donarskogla in sveta pod njim. Najdemo ga na številnih fotografijah javnih publikacij. Kolikokrat so ga posneli amaterski fotografi od vsepovsod, lahko samo ugibamo. In prav v to področje naj bi se zajedla predvidena trasa. Lepote svoje vasi in okolice se domačini zavedamo in nanjo tudi nekaj damo. Pred skoraj dvajsetimi leti, ko smo gradili vaško telefonsko omrežje, so načrtovalci predvideli nadzemeljsko izvedbo. Kljub temu, da so bili nabavljeni drogovi in večina kablov, smo se krajani složno odločili za dražjo, podzemno varianto, ki ne kvari izgleda vasi. Naši pobudi je prisluhnilo tedanje PTT Kranj, ki je tudi medkrajevno povezavo zakopalo v zemljo. Podoben primer je Planinsko društvo Železniki, ki je izvedlo skoraj neverjetni podvig. Električni kabel od Torke do Ratitovca je zakopalo, čeprav bi bila zračna izvedba neprimerno cenejša. Turistično društvo Sorica prosi Elektro Kranj, naj načrtovano traso opusti, saj po našem mnenju obstajajo boljše, manj moteče in cenejše možnosti. Župana g. Mihaela Prevca in občinski svet občine Železniki pa pozivamo, da naš predlog podpre in prepreči grob poseg v svet, ki je v svoji lepoti edinstven in bi se zanj moral zavzemati vsak ljubitelj narave!.

SORICA, 12.12. 07

Polona Kenda


28

Domplan d.d.

Vidik investitorja: Trasa in stebri daljnovoda so načrtovani tako, da so iz vasi Sorica le minimalno vidni, kar je razvidno iz spodnjih fotografij, kjer je viden le vrh droga stebra št. 70.

Slika 2: Simulacija pogleda iz vasi Sorica – Pogled iz Groharjevega spomenika

Slika 3: Simulacija pogleda iz vasi Sorica – Pogled iz cerkve


29

Domplan d.d.

Slika 4: Simulacija pogleda iz vasi Sorica – Pogled iz krajevne skupnosti

PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


30

Domplan d.d.

Anton Frelih

Zgornja Sorica 17 4229 Sorica

Ž7 ZADEVA: Pripomba na javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN za gradnjo dvosistemskega daljnovoda RTP Železniki – RTP

Bohinj Spoštovani, V času javne razgrnitve vam kot lastnik zemljišča na Soriški planini, ki ga tangira načrtovan daljnovod, ter kot prebivalec Sorice posredujem svojo pripombo na predviden potek daljnovoda. Moja parcela št. 380/1, k.o. Sorica leži na predvideni trasi daljnovoda. S potekom se ne morem strinjati, ker mi obstoječa trasa oziroma način izgradnje daljnovoda parcelo razvrednoti in jo naredi neuporabno. Ta ista parcela mi je bila že pred leti ~ 30 leti brezplačno odvzeta za namen izgradnje športno rekreativnega centra Soriška planina. V 90 letih mi je bila vrnjena, vendar je bila ta vrnitev povezana s kar nekaj stroški na moji strani. Sedaj po 10-tih letih pa ugotavljam, da mi bo zopet na en način odvzeta. Zato predlagam: 1. da se poišče nova trasa, ki se bo izognila najbolj turistično zanimivim terenom Soriške planine in sicer potek daljnovoda ob trasi čez Jelovico – s tem ne bi posegali v neokrnjeno naravo, saj tam koridor ceste že poteka in bi se ji daljnovod samo priključil – daljnovod bi bil s tem tudi stalno dostopen – izognili bi se novim cestam skozi do sedaj skoraj nedostopne predele, lažje bi bilo tudi vzdrževanje. 2. če ta pod točko 1 predlagana trasa ne bi bila možna predlagam, da se potek prestavi vsaj na delu mimo Soriške planine in sicer na severno stran Črnega vrha, ter nato proti Spodnjim Danjam tako, da bi se priključil na predlagano traso na severovzhodni strani cerkve Sv. Marka. S tem bi ohranili Soriško planino hkrati pa bi se izognili , da bi bil daljnovod viden v najbolj značilnem pogledu Sorice – to je pogled, ki se razprostira iz dostopne ceste v vas iz Podrošta, ter nato zajame Sorico z Lajnarjem, Robom, Donarskoglom (Tanderškofel) v ozadju, 3. v primeru, da trasa ostane tam, kjer je, pa predlagam čez Soriško planino kablovod. V Železnikih in v Bohinjski Bistrici je od obstoječih RTP že planiran kablovod skozi naselje, treba se je zavedati, da je tudi Soriška planina pomembna turistična točka – zelo obljudena pozimi in poleti, hkrati ima tudi velike potenciale in zato bi jo morali obravnavati prav tako kot npr. Bohinjsko Bistrico in Železnike. Zato predlagam, da če predlagana trasa ostane, da se preko Soriške planine izvede kot kablovod torej podzemno.


31

Domplan d.d.

4. v skrajnem primeru, s katerimi pa se bi strinjal res le v skrajnem primeru, to je, da ostane čez Soriško planino daljnovod v predlagani trasi – pa želim, da se trasa na moji parceli 380/1 k.o. Sorica premakne čisto na rob ravnine – torej čisto pod vznožje Črnega vrha. Kot že zgoraj povedano, gre torej prioriteta mojih predlogov od točke 1 do točke 4, s to zadnjo točko 4 bi se strinjal res le v skrajnem primeru, če bi bili argumenti proti ostalim variantam res močni in utemeljeni. Zavedati se je potrebno, da je od Železnikov do Bohinja občutljiv in kvaliteten prostor, zato se je tudi načrtovanja potrebno lotevati ne samo iz tehnično in cenovno najbolj ugodnega vidika, temveč upoštevati tudi naravne in kulturne značilnosti ter jih v največji možni meri ohranjati za nas vse (ne samo Soričane) in naše znance. Skladno z zakonodajo želim kot lastnik zemljišča prejeti stališče do moje pripombe na moj domači naslov. Lep pozdrav

Zg. Sorica, 27. 12. 2007

Anton Frelih

Prostorski vidik: Gre za območje ob vznožju Črnega vrha na lokaciji od SM 85 do SM 89. Trasa vodi pod vznožjem, kar pomeni manjšo poseko in posledično manjšo vizualno izpostavljenost. Premik na pobočje z naklonom s prostorskega vidika ni sprejemljiv. Kot podrobneje navaja obrazložitev razgrnjenega odloka bodo v času gradnje na konkretnih mikrolokacijah izvedeni premiki v okviru dopustnih odstopanj, ki pa zaradi priporočenega merila ne morejo biti prikazani v kartografskem delu. Spremembe so na tem odseku mogoče le na mikrolokaciji. Tehnični vidik: S premaknitvijo se ne strinjam, saj s poseganjem v pobočje Črnega vrha odpiramo 'pogled' na gozdno poseko, ki je zaradi naklona terena večja na gornji strani daljnovoda. Podrobnejša utemeljitev izvedbe daljnovoda v nadzemni obliki s priključnimi kabelskimi vodi je podana v prilogi 2.2 na straneh od 101 do 105. Okoljski vidik: Predlogi g. Freliha pod točkami 1, 2 in 4 so z okoljskega vidika nesprejemljivi. Predlog pod točko 1 (potek trase čez Jelovico) je nesprejemljiv, saj bi s to traso bistveno bolj posegli v Natura območja kot z javno razgrnjeno traso (podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100). Predlog pod točko 2 je prav tako nesprejemljiv, razlaga za to pa je že navedena pod točko spremembe trase od Sp. Danij do Soriške planine KS Sorica. Predlog


32

Domplan d.d.

pod točko 3 je nesprejemljiv s tehničnega vidika. Predlog pod točko 4., da naj se nova trasa (po podatkih Elektro Gorenjske gre za stebre 85 do 89) prestavi na rob ravnine - ob vznožje Črnega vrha, je po naših podatkih (grafika in terenski ogled) že upoštevan, saj na tem območju trasa daljnovoda že poteka ob vznožju Črnega vrha, in sicer skupaj z zahtevano gozdna poseko, ki jo zahteva gradnja in obratovanje daljnovoda. V primeru, da se prestavijo stebri daljnovoda do roba ravnine pod Črnim vrhom, bi to pomenilo traso in posek gozda tudi v neravninski del, kar pa v končni fazi pomeni tudi širši pas poseka gozda kot sedaj, ko je trasa daljnovoda umaknjena v ravninski del toliko, da tudi potreben posek gozda poteka po ravninskem delu. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


33

Domplan d.d.

A.S. ZABRDO

ODBOR

Ž8 Člani Agrarne skupnosti Zabrdo se s postavitvijo določene trase ne

strinjamo. V primeru postavitve se mora Elektro Gorenjska nujno posvetovati z odborom agrarne skupnosti, zaradi posegov (vlake) na našem zemljišču. Prav tako predlagamo, da se zemljišče odmeri in odkupi, ker za nas ne bo več uporaben. Prosim da preverite možnosti trase preko Jelovice.

Predsednik A.S. Član odbora

Vidik investitorja: Z lastniki zemljišč bo investitor pred pričetkom gradnje sklenil služnostne pogodbe za širino koridorja DV (15+15) 30m nad travnatimi površinami. Za gozdne poseke bo odškodnina minimalno 100 % tržne vrednosti gozda, za travnike in ostalo zemljišče pa od 40 do 50 % tržne vrednosti zemljišča. Prav tako bo z lastniki zemljišč sklenil služnostne pogodbe za stojna mesta (ocena 40 do 60 m2 za eno stojno mesto) .Odškodnina bo minimalno 100% tržne vrednosti zemljišča. Pred pričetkom gradnje bo investitor z lastniki zemljišč sklenil dogovore in pogodbe za izgradnjo dostopnih poti kot tudi z upravljavci poti za uporabo že zgrajenih poti in kolovozov Podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100. PRIPOMBA SE UPOŠTEVA PRI PRIDOBITVI GD.


34

Domplan d.d.

Mohorič Lojze

A.S. PRTOVČ

ODBOR

Ž9 Člani A.S. Prtovč imamo nekaj pripomb glede postavitve 110 kw daljnovoda Železniki – Bohinjska Bistrica. Na parceli 484/2 skozi katero poteka trasa daljnovoda nas moti stojno mesto daljnovoda št. 33. Opozarjamo, da je potrebno zemljišče pod daljnovodom primerno urediti in zasejati s travo. Vse preureditve obstoječih poti in izgradnje nove dostopne poti morate imeti soglasje od Agrarne skupnosti Prtovč.

Predsednik A.S. ….. Lojze

Vidik investitorja: Pred pričetkom gradnje bo investitor z lastniki zemljišč sklenil pogodbe za izgradnjo potrebnih dostopnih poti kot tudi z upravljavci cest in poti za uporabo že zgrajenih cest, poti, kolovozov in vlak. Po izgradnji DV se bo investitor z lastnikom zemljišča pri drogu št. 33 dogovoril za ureditev zemljišča na tem delu trase. PRIPOMBA SE UPOŠTEVA V ČASU GRADNJE.


35

Domplan d.d.

Gaser Matevž

Komisiji za izgradnjo trase daljnovoda

Ž10 PRITOŽBA

Sem lastnik kmetije v Ravnah, ki me je že vsa prejšnja strategija do te mere diskriminirala, da sem moral zapustiti kraj in se odseliti. Sedaj ko se je pokazala možnost, da bi to našjo zaostalost in pozabljenost lahko izkoristili v turistične namene nam je ta vaš projekt spet vzel vse možnosti. Kraji pod Ratitovcem so postali zanimivi za najbolj prvinsko obliko kmetovanja in turizma. Za to obliko smo se že začeli pogovarjati in združevati. Mladi so se že začeli vračati nazaj, ker bi se z takim načinom spet dalo živeti in preživeti. Nemogoče pa je tržiti tega načina, če ti čez najbolj nezmodernizirano naravo speljejo naj nagnusnejšo konstrukcijo. Ker so vse druge inštitucije to premalo upoštevale jih bomo še enkrat pozvali. Sami smo pa tudi dolžni, da se skupaj upremo takemu posegu v naravo. Vidimo dosti drugih rešitev zato se počutimo diskriminirane. Za vso drugo infrastrukturo smo bili daleč zadnji, to ki nam prinaša samo slabe strani pa jo nam ponujate v najgrši obliki.

Železniki, 27. 12. 07

Predsednik A.S. Član odbora

Vidik investitorja: Namen izgradnje predmetne daljnovodne povezave je zagotoviti zanesljivo in kakovostno napajanje Bohinjske in Selške doline, ki sta trenutno napajani radialno. Obstoječ sistem enostranskega napajanja dolgoročno ne zagotavlja izkoriščanja razvojnih potencialov, ki jih imata obe dolini, tako na turističnem kot tudi na gospodarskem področju.

Investitor se je za prostozračno izvedbo povezave med RTP Bohinj in RTP Železniki odločil na podlagi strokovnih mnenj, strokovnih presoj ter domačih in mednarodnih izkušenj pri gradnji 110 kV povezav v zahtevnem predalpskem svetu. Na tej osnovi je pripravljen tudi osnutek OPPN, ki je bil predmet javne razgrnitve v decembru 2007. Že pred javno razgrnitvijo je investitor izvedel več javnih predstavitev projekta krajanom, ki jih trasa DV najbolj zadeva (Nemški Rovt, Sorica, Podlonk). Pripombe krajanov, podane na teh predstavitvah, je investitor že predhodno upošteval. Kot investitor se zavedamo občutljivosti okolja, v katerega posegamo s predmetnim daljnovodom. Verjamemo pa, da smo v večletnih dogovarjanjih z najbolj prizadetimi krajani dosegli kompromis in dogovor ter zaupanje, na katerem želimo graditi naše nadaljnje dobro sodelovanje. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


36

Domplan d.d.

g. Golja Marjan

Sp. Danje 6

KRAJAN

Ž11 PRITOŽBA Nasprotujem gradnji daljnovoda, ker posega v našo krajino, ki ne potrebuje takih objektov. Naj se preuči nova trasa preko Jelovice, kjer ni naselij, ki bi jih motil takšen daljnovod.

Sp. Danje, 27. 12. 2007

Golja Marjan

Vidik investitorja: Daljnovod je oddaljen od naselij in vseh bivalnih objektov več kot zahtevajo zakonski predpisi (za stalno naseljene objekte je po naših predpisih za 110 kV vode priporočen odmik 15 m) Podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


37

Domplan d.d.

Pintar Rado

Zg. Sorica 33

KRAJAN

Ž12 S potekom obstoječe trase 110 kw daljnovoda se ne strinjam. Predlagam da se preuči nova trasa čez Jelovico.

Sp. Danje, 27. 12. 2007

Pintar Rado

Vidik investitorja: Podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


38

Domplan d.d.

Leopold Taler ,

Sp. Gorje 204, Zg. Sorica 34

Lastnik parcele Zg. Sorica 34

Ž13 S potekom obstoječe trase 110 kw daljnovoda se ne strinjam. Predlagam, da se preuči nova trasa čez Jelovico.

Sp. Sorica, 27. 12. 2007

Leopold Taler in ... Ivan



39

Domplan d.d.

Jan Ivana

Sp. Gorje 204

Lastnik parcele na načrtovani trasi

Ž14 S potekom obstoječe trase 110 kw daljnovoda se ne strinjam. Predlagam, da se preuči nova trasa čez Jelovico.

Sp. Sorica, 27. 12. 2007

Jan Ivana



40

Domplan d.d.

Marijan Peternelj

Sp. Sorica Sorica

Krajan

Ž15 Predvidena trasa je nesprejemljiva, saj poseg v neokrnjen svet pod Ratitovcem in nad Sorico. Poleg tega je izredno drag. Predlagam da se oceni varianta čez Jelovico.

Marijan Peternelj



41

Domplan d.d.

Pintar Alojzij

Spodnja Sorica 13

Krajan

Ž16 Predvidena trasa daljnovoda pod Ratitovcem in skozi Sorico je nesprejemljiva, prav tako tudi skozi našo parcelo v Greblenjih po tej strani Črnega vrha. Predlagam, da se bolj prouči tudi trasa čez Jelovico, ki je očitno do sedaj niso

Pintar Alojzij

Vidik investitorja: Podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100. PRIPOMBA PO SPREMENJENI TRASI SE NE UPOŠTEVA.


42

Domplan d.d.

Gartnar Rudolf

Torka 1

Krajan

Ž17 Predvidena trasa daljnovoda mimo naših visoko ležečih turističnih krajev mi ni pri srcu. Mislim da bi bilo treba poiskati bolj primeren skriti kraj. Naša južna stran Ratitovca je zelo vidna od turizma. Te kraji ležijo od 1150 – 1300 m nad morjem. Mislim, da bi morali ostati bolj v naravi.

Gartnar Rudolf

Vidik investitorja: Razgrnjena trasa daljnovoda poteka na nadmorski višini 1300 m samo preko sedla Sorica; v dolžini cca 1,5 km. Ostali del trase poteka na nižji nadmorski višini in južni strani Ratitovca. V primeru izgradnje daljnovoda preko Jelovice pa ocenjujemo, da bi več kot 70 % trase bilo na nadmorski višini 1100 do 1300 m. Podrobnejša obrazložitev trase preko Jelovice je podana v prilogi 2.1 na straneh od 96 do 100. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


43

Domplan d.d.

2.2 SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽELEZNIKI 17.04.2008

Seja OS

Občina Železniki 17.04.2008

Ž18 Sklep sprejet na seji: 1. Občinski svet Občine Železniki se seznanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj in predlaga, da se pred pripravo predloga OPPN sestanejo investitor Elektro Gorenjska d.d., predstavniki občine Železniki in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ter se dogovorijo o predlaganih spremembah trase. 2. Občinski svet soglaša, da se kot predstavnike Občine Železniki za pripravo predloga OPPN imenuje naslednje predstavnike g. Čemažar, g. Jensterle in g. Peternelj (KS Sorica), Martin Pintar, KS Železniki, župan Mihael Prevc, svetnik Marko Gasser.

Sklep sprejel občinski svet občine Železniki; sklep bo veljal, ko zapisnik na naslednji seji OS Železniki potrdi občinski svet.

PRIPOMBA SE UPOŠTEVA


44

Domplan d.d.

3 STALIŠČA DO PRIPOMB OBČINE BOHINJ


45

Domplan d.d.

3.1 SEZNAM PRIPOMB V OBČINI BOHINJ

Rozman Jože

Krajan; NR 26

B1 Trasa daljnovoda naj bi potekala na Bohinjski strani od Soriške planine čez strme po cerkvenih parcelah v prečnih za privatnimi parcelah v gume…… po dolin ob cestah nato po…… tako bi se izognili prepira in imeli samo enega pogajalca za dovoljenje. Čez Nemški Rovt ni primerno in nevarno v večih primerih. Kdo bo plačal škodo v vseh primerih ki bodo nastale?

Rozman Jože

Vidik investitorja: Omenjen potek trase zaradi zaščitene naravne znamenitosti doline Grmečica ni sprejemljiva. Izvedba priključka od Nomenja do RTP Bohinja bi bila lahko samo v kabelski obliki, ki bi bila zaradi Save Bohinjke in ostalih komunalnih vodov in cest težko izvedljiva. Prostorski vidik: Razgrnjena trasa je bila izbrana na podlagi strokovnih podlag in smernic nosilcev urejanja prostora. Hkrati so bile upoštevane razvojne možnosti in težnje obeh občin, ki zajemajo tudi gospodarski razvoj in turistični potencial. Omenjena premik potekala od Soriške planine čez Strme do naselja Nomenj ni predmet razgrnjenega odloka. Zaradi omenjenih območij varovanj je premik s prostorskega vidika nesprejemljiv. Okoljski vidik: Predlog g. Jožeta, da bi trasa potekala od Soriške planine čez Strme do naselja Nomenj, je nesprejemljiv. Njegova predlagana trasa bi najprej prečila območje varstva kulturne dediščine EŠD 15239 Nemški Rovt – Rovt Strme, medtem ko se javno razgrnjena trasa Elektro Gorenjske temu območju popolnoma izogne. Nadaljevanje predlagane trase s strani g. Jožeta bi (v Nomenj mimo Nemškega Rovta) bi posegla tudi na ekološko pomembno območje s št. 26400 Sava Bohinjka z Mostnico in Ribnico ter na območje naravne vrednote s št. 267 Sava Bohinjka, in sicer na območju doline vodotoka Grmečice in v bližini Nomnja tudi na območje reke Save Bohinjke. Na območja naravnih vrednot pa ni dovoljeno postavljati stebrov daljnovodov.


46

Domplan d.d.

Od Nomenja do Bohinjske Bistrice bi bil možen potek daljnovoda le v podzemni izvedbi, saj na tem območji že poteka visokonapetostni daljnovod, vendar je zaradi dodatnih omejitev, tudi z vidika varstva narave, ta izvedba nemogoča, saj bi pokablitev spet potekala po že prej navedenem ekološko pomembnem območju in naravni vrednoti, dodatno pa še preko naravne vrednote s št. 5430 Pokljuka – planota in ekološko pomembnega območja Julijske Alpe. Glede na navedeno je predlagana trasa g. Jožeta s stališča varstva narave nesprejemljiva. PRIPOMBA SE NE UPOŠTEVA.


47

Domplan d.d.

g. Jaka Medja;g. Izidor Tavčar;g. Jože Rozman

Kontaktni odbor vasi Nemški Rovt

B2 Pripombe na traso od 110 do 116 droga.

Vaščani smo na predstavitvi trase predlagali, da se trasa postavi pod zajetjem vodovoda za vas Nemški Rovt. Rezultat predloga pa je:

� trasa se je postavila še bliže vasi. Sedanja trasa (predlagana) je še bolj izpostavljena in videna iz vasi Ravne in Nemškega Rovta. Ponovno predlagamo, da se ne ignorira predloga vaščanov.

21. 12. 2007

…..

Po seji OS Bohinj se investitor skladno s sprejetim sklepom sestane z odborom Občine Bohinj in Zavodom za gozdove Bled; prisotni sprejmejo nov dogovor. Sestanka glede umestitve DV Železniki-Bohinj s predstavniki odbora vasi

Nemški rovt, Zavoda za gozdove Slovenija in Elektro Gorenjska.

Prisotni:

1. Odbor vasi Nemški rovt: • g. Jaka Medja; • g. Izidor Tavčar; • g. Jože Rozman;

2. Občina Bohinj: • g. Brane Rozman;

3. ZGS OE Bled KE Bohinj: g. Gašperin Marko; 4. ZGS OE Bled: g. Andrej Gartner; 5. Elektro Gorenjska: g. Anton Kos, g. Tomaž Sitar;

Datum: 01.04.08

Zadeva: uskladitev trase DV 110+20 kV RTP Železniki-RTP Bohinj pri

vasi Nemški rovt med stebroma SM 111 do SM 117 Izveden je bil ogled trase daljnovoda (tri variante-glej prilogo), ki jih je Elektro Gorenjska pripravil glede na sklep občinskega sveta Občine Bohinj. Po ogledu smo ugotovili:


48

Domplan d.d.

1. Varianta A Z vidika poseganja v gozd s poudarjeno zaščitno funkcijo na 1. stopnji najbolj sprejemljiva, ker zahteva najmanjši poseg. Ta varianta ni sprejemljiva za krajane zaradi zaščitenih vedut (odlok občine Bohinj) in posega v vodovarstveni pas. 2. Varianta B S stališča krajanov je ta varianta sprejemljiva. ZGS ima pomisleke na to varianto zaradi posega s preseko v območje gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo na 1. stopnji (povečan površinski odtok, ter s tem povezano tveganje za erozijske procese doljvodno). 3. Varianta C S stališča krajanov je najbolj ugodna, zaradi odmika od vasi in vedutnih pogledov. Za ZGS je nesprejemljiva, ker v celoti preseka na erozijsko občutljivo območje (posebej SM 116).

Sklep:

Elektro Gorenjska bo obdelal varianto B, ki se je na današnjem sestanku pokazala za sprejemljivo.

Predlagani sta dve varianti poteka trase južno od Nemškega Rovta, ki se razlikujeta od razgrnjene trase:

� varianta 1 (modra črta), ki se odcepi od razgrnjene trase pri 111 in se ponovno priključi na razgrnjeno traso pri stebru 115,

� varianta 2 (vijolična črta), ki se odcepi od razgrnjene trase med 110 in SM 111 in poteka JZ od razgrnjene trase v oddaljenosti od nje cca 150 m in se pri stebru SM 116 spet priključi na razgrnjeno traso.


49

Domplan d.d.

Slika 5: Sprememba pri vodnem zajetju v Nemškem Rovtu

Vidik investitorja Premik za zajetje ni možen. Trasa bi potekala po varovalnem gozdu (vodno zbirno območje, plazoviti teren).. Trasa je bila na pobudo krajanov prestavljena bolj južno kot je bila projektirana pred predstavitvijo v januarju 2007. To traso je potrdila tudi odbor krajanov Nemškega Rovta, ki je bila imenovan na prestavitvi v januarju 2007. Dogovorili smo se za traso (B) modro. Zapisnik ogleda na terenu. Prostorski vidik Gre za območje ob vodnem zajetju Nemški Rov. Teren je močno razgiban, strm, na določenih odsekih erodira, pobočje je vizualno izpostavljeno. V predhodnih predstavitvah krajanom, v sklopu katerih se je formiral odbor krajanov Nemškega Rovta in predlagal razgrnjeno traso. Premik naj bi se glede na pripombo izvajal na lokacijah:

� varianta 1 od SM 111 do SM 115, � varianta 2 med SM 110 in SM 116.

V obeh variantah gre za manjše premike znotraj razgrnjene trase na lokaciji predlaganega 1. vodovarstvenega pasu. Premiki na mikrolokaciji so v odloku, ki je bil razgrnjen v decembru že predvidene oziroma glede na ugotovitve neposredno na lokaciji neizogibne.


50

Domplan d.d.

Varianta 1, ki vodi neposredno ob črpališču in vodnem zajetju pod Nemškim Rovtom v prostorskem smislu pomeni poseganje v območje z omejeno rabo. Zaradi težavnosti terena je pričakovati večje poseke, kar pomeni večjo vizualno izpostavljenost in poseg v drevnino vodozbirnega pasu. Ker trasa ne poteka po območju varovalnega gozda je možnost povečanja erozije zaradi poseke izključi. Varianta 2, ki se predlaganemu 1. vodovarstvenemu pasu umika na JV. Ker se trasa v drugi varianti prilagaja terenu je bolj razgibana. To v prostorskem smislu pomeni manjšo vizualno izpostavljenost, če poseka, ki sledi trasi prostor razmeji v neenakomerni liniji različnih smeri. Z umikanjem od varovalnega gozda katerega funkcija je tudi stabilnost terena se zmanjšuje možnost erodiranja in plazenja. Zaradi evidentiranih varovanih območji se poseg izvede ob upoštevanju v odloku navedenih omilitvenih ukrepov. Glede na navedeno se ocenjuje:

� Varianta 1 je s prostorskega vidika manj ustrezna � Varianta 2 je bolj sprejemljiva � Obe varianti sta vizualno izpostavljeni

Tehnični vidik Varianta 1 poteka neposredno ob črpališču in vodnem zajetju pod Nemškim Rovtom in sledi skico, želene umestitve v prostor. Varianta poteka po zahtevnejšem terenu, kot razgrnjena, saj prečka dve strmi grapi, postavitev stebrov je nekaj težja. Nadalje je postavljena v teren z večjim prečnim profilom. Ocenjena širina poseka je ca 25 m levo in desno od osti, kar pomeni da se del vegetacije, ki sega v zarisani vodo zbirni pas odstrani. Varianta 2 poteka JZ od predloga vodovarstvenega območja pod Nemškim, nekaj nižje kot predlog s skice. Glede na dane možnosti je projektansko zasnovan potek, ki se dovolj odmika od vodnega zajetja in varovanega gozda, ter sledi konfiguracijo terena na kateri bi bila postavitev daljnovoda možna. Vzdolžni potek daljnovoda je še vedno zelo razgiban, prečni profili pa so ugodnejši kot v varianti 1. Ocenjena širina poseka je ca 25 m levo in desno od osi. Glede na navedeno ocenjujemo: varianta 1 (modra črta) je s projektantkega vidika manj sprejemljiva kot varianta 2, obe pa sta manj sprejemljivi kot razgrnjena varianta Okoljski vidik: Varianta 1 poteka neposredno ob črpališču in vodnem zajetju pod Nemškim Rovtom v oddaljenosti cca 7 m od črpališča in 20 m od zajetja, ki ležita na predlogu vodovarstvenega območja (1. vodovarstveni pas) pod vasjo Nemški Rovt. Varianta 1 poteka tudi po širšem vodovarstvenem pasu okrog navedenega 1. vodovarstvenega pasu. Varianta 1 ne poteka po območju varovalnega gozda in ne poteka po območju naravnih vrednot. Varianta 1 poteka po območju varovanja kulturne dediščine in sicer po območju kompleksnega varstva Bohinj (OKV 2), po območju običajnih protierozijskih ukrepov, po celotnem ekološko pomembnem območju Nemški Rovt (ident. št. 27600) pa poteka v dolžini cca 652


51

Domplan d.d.

m in po celotnem Natura območju Nemški Rovt (pSCI SI3000019) v dolžini cca 608 m. Varianta 1 poteka po JV robu travnikov pod vasjo Nemški Rovt pred gozdnim robom in je od cerkve Sv.Mihaela v Nemškem Rovtu, v kateri je kotišče malega podkovnjaka, oddaljena cca 700 m. Varianta 2 poteka JZ od predloga vodovarstvenega območja pod Nemškim Rovtom in sicer v oddaljenosti cca 78 m od predloga 1. vodovarstvenega pasu, ne poteka pa po širšem vodovarstvenem pasu, na enem delu se ga le dotika. Varianta 2 ne poteka po območju varovalnega gozda in ne poteka po območju naravnih vrednot. Varianta 2 poteka po območju varovanja kulturne dediščine in sicer po območju kompleksnega varstva Bohinj (OKV 2), po območju običajnih protierozijskih ukrepov, po celotnem ekološko pomembnem območju Nemški Rovt (ident. št. 27600) poteka v dolžini cca 512 m in po celotnem Natura območju Nemški Rovt (pSCI SI3000019) v dolžini cca 500 m. Varianta 2 poteka pretežno po gozdnatem območju in se V Polju priključi na razgrnjeno traso pri stebru SM 116, od cerkve Sv. Ahaela v Nemškem Rovtu, v kateri je kotišče malega podkovnjaka, pa je oddaljena cca 800 m. Okoljski vidik na varianto B: Varianta B poteka neposredno ob vodnem zajetja in črpališču pri vasi Nemški Rovt. Po naši oceni je ta varianta nesprejemljiva oz. najmanj sprejemljiva od vseh možnih treh variant, za kar smo razlago navedli na str. 39 (velika verjetnost, da se onesnaži vodni vir v času gradnje). Ker varianta C ni sprejemljiva z vidika Zavoda za gozdove, varianta A pa ni sprejemljiva z vidika krajanov, ostane kot edina možna le varianta B. Za dokončno ugotovitev, ali je varianta B možna, jo je potrebno preučiti z analizo tveganja, ki bo ocenila, ali je izvedljiva ali ne in v primeru, da je, podala ukrepe za zaščito vodnega vira. Zaradi poteka trase variante B po območju gozdov, ki so občutljivi na erozijo, pa bo potrebno izvesti tudi protierozijske ukrepe, da trasa na tem delu ne bo plazila in odnašala zemlje s pobočja. PRIPOMBA GLEDE SPREMENJENE TRASE (VARIANTA B) SE UPOŠTEVA.


52

Domplan d.d.

Janez Medja

B3 Občinskemu svetu za obravnavo! Elektro trasa čez Soriško planino je iz Bohinjske strani velik poseg v naravo. 1. posekane trase, ki so predvidene bodo odprle vetrovno še več škode po gozdnih površinah 2. pogledi iz vseh strani spodnje doline Bohinja pa tudi iz hribov 3. grmenje – strele – itd. Moje mišljenje je, da pri tako hitri modernizaciji bi morala trasa iz Bohinjske strani, oziroma bi moral potekati v zemlji. Občinski svet, kot gospodar Bohinja naj razmisli o smotrnosti.

31. 12. 2007

Vidik investitorja: Trasa DV je projektirana tako, da je večkrat lomljena in s tem dosti manj opazna. Prav tako pa je zaradi lomljene trase veliko manj možnosti za vetrolome ob trasi. Podrobnejša utemeljitev izvedbe daljnovoda v nadzemni obliki s priključnimi kabelskimi vodi je podana v prilogi 2.2 na straneh od 101 do 105. TRASA DOPOLNJENEGA OSNUTKA NAVEDENO ŽE UPOŠTEVA


53

Domplan d.d.

Bertoncelj Elizabeta

B4 Pripombe na začrtano traso čez parcelo 514/1

Kot lastnica parcele 514/1 se ne strinjam z začrtano traso daljnovoda, ker mi parcelo preseka diagonalno in s tem degradira celotno parcelo. Predvideno sevanje v pasu 30 m mi onemogoča kadarkoli to parcelo uporabiti v neke druge namene. Predlagam da se daljnovod izvede v kablu in se trasa prestavi na mejo parcele, ker bom v nasprotnem zahtevala zamenjavo za parcelo ali pa po spremembi prostorskega plana – oskrbne dejavnosti, odkup. S spoštovanjem,

31. 12. 2007

Bertoncelj Elizabeta

Vidik investitorja Izvedli bomo kabelski priključek za RTP Bohinj od droga št.118. Prostorski vidik: Gre za območje Bohinjke Bistrice v neposredni bližini podjetja LIP Bled, na lokaciji od SM 118 do SM 119. Raba prostora v območju varovalnega pasu daljnovoda je omejena; prestavitev je možna z omejitvami rabe, ki so na kmetijskih zemljiščih praviloma najmanj zaznavne. Pokablitev je ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in v obrazložitvi odloka navedenih modifikacij na mikrolokaciji s prostorskega vidika sprejemljiva. Tehnični vidik: Trasa daljnovoda je zasnovana tako, da se s končnega prehodnega droga na katerem je montirana potrebna oprema za prehod kablovod-nadzemni vod v najmanjši vidnosti odmakne od Bohinske Bistrice. Postavljena je na parcelo locirano za oziroma ob industrijske obrate LIP Bled. Sevaje pa rabe parcele ne omejuje, saj se na pašniku lahko izvaja vsa kmetijska dejavnost. Kljub temu se zaradi izogibanja križanja ceste Bohinska Bistica - Soriška Planina, kablovod podaljša v bližino lokacije SM118 in od tam naprej preko posebnega stebra nadzemno proti Železnikom Okoljski vidik:


54

Domplan d.d.

Predlog go. Bertoncelj in g. Vojvode (pripomba B5) je pokablitev od stebra SM 118 do SM 119 in je sprejemljiv ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov. Na tem območju pričakujemo travniške habitatne tipe, ki se prednostno varujejo (HT 6510 – nižinski ekstenzivno gojeni travniki), na območju je tudi manjši potok. S traso kablovoda se je potrebno čim bolj izogniti traviščem na tem območju, kar pomeni, da se kablovod izvede po robnih delih teh travišč. Poleg tega je treba ohraniti vodotok v obstoječem stanju, skupaj z njegovo obrežno vegetacijo. Pred samo umestitvijo kablovoda pa je potrebno opraviti terenski ogled za določitev mikrolokacij poteka kablovoda. PRIPOMBA SE UPOŠTEVA.


55

Domplan d.d.

Lovrenc Vojvoda

Savska cesta 8 4264 Bohinjska Bistrica

B5 Pripomba na javno razgrnitev podana na formatu A4 in je priložena. S spoštovanjem,

ZADEVA: Pripombe na javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN za gradnjo dvosistemskega daljnovoda RTP Bohinj – RTP Železniki

Podpisani Lovrenc Vojvoda sem lastnik parcele 514/3 in 514/4 k.o. Bohinjska Bistrica, na kateri je iz razgrnjenega projekta gradnje OPPN predvidena gradnja daljnovoda. Do parcele 514/4 k.o. BB je načrtovan kablovod na omenjeni parceli pa preide kablovod na drog, številka 119 od tu se nadaljuje kot nadzemni vod. Zame kot lastnika omenjene parcele je steber številka 119 nesprejemljiv, zato zahtevam, da se le ta ukine. Kablovod pa naj preide v nadzemni vod pri stebru številka 118. Soglašam pa, za vklop kablovoda po moji parceli za primerno odškodnino. Za razumevanje se zahvaljujem.

Bohinjska Bistrica, 31. 12. 2007

Lovrenc Vojvoda

Vidik investitorja: Izvedli bomo kabelski priključek za RTP Bohinj od droga št.118. PRIPOMBA SE UPOŠTEVA.


56

Domplan d.d.

3.2 SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOHINJ 28.02.2008

Seja OS

Občina Bohinj 28.02.2008

B6 Sklep sprejet na seji: SKLEP:

1. Občinski svet Občine Bohinj se seznanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj in predlaga da se pred izdajo soglasja sestanejo investitor Elektro Gorenjska d.d., predstavniki Občine Bohinj in Zavoda za gozdove ter se dogovorijo o spremembi predlagane trase.

Rezultat glasovanja: 15 ZA 2. Občinski svet Občine Bohinj soglaša, da se kot predstavnike Občine

Bohinj imenuje Komisijo za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo.

Rezultat glasovanja: 15 ZA

»K točki 3: Občinski prostorski načrt za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj Obrazložitev so podali Brane Rozman, Edvard Košnjek in Petra Krajner. Gradivo je priloga zapisnika. Zadevo je obravnavala tudi Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Člani sveta so imeli v zvezi z obravnavano točko dnevnega reda sledeče predloge in pripombe: Jože Sodja:

- opozoril je, da so sporni 111-114 steber v vasi Nemški Rovt, ki je predviden neposredno ob vodovodu;

Dušan Jović:

- predlagal je, da se stebri »vkopljejo«; Janez Rozman:

- navzoče je seznanil, da kot lastnik enega izmed zemljišč, na katerem naj bi stal steber ni bil o tem obveščen;

- opozoril je, da ko je enkrat na zemljišču električni steber na tem zemljišču ne moreš ničesar več zgraditi;

- predlagal je, da se ob stebre vkoplje, čez Jelovico pa naj gre daljnovod kot je predlagano;

Dušan Vučko:


57

Domplan d.d.

- predlagal je, da se tisti ovrednoti 600 m vkopanega daljnovoda; Anton Urh:

- povedal je, da Občina Bohinj nujno potrebuje ta daljnovod in predlagal, da se Zavod za gozdove, Občina Bohinj in investitor dogovorijo o prestavitvi le-tega;

Marija Ogrin: - predlagala je, da se naredi primerjava višine investicije med

kablovodom in daljnovodom; Po razpravi sta bila sprejeta naslednja SKLEPA:

1. Občinski svet Občine Bohinj se seznanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj in predlaga da se pred izdajo soglasja sestanejo investitor Elektro Gorenjska d.d., predstavniki Občine Bohinj in Zavoda za gozdove ter se dogovorijo o spremembi predlagane trase. Rezultat glasovanja: 15 ZA

2. Občinski svet Občine Bohinj soglaša, da se kot predstavnike Občine Bohinj imenuje Komisijo za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Rezultat glasovanja: 15 ZA«

Iz zapisnika seje dne 28.02.2008. Zapisnik bo uraden ko ga potrdi občinski svet na naslednji seji OS Bohinj.

Sklep sprejel občinski svet občine Bohinj Pripomba razložena v sklopu »B2«

PRIPOMBA SE UPOŠTEVA.


58

Domplan d.d.

Pripombe so smiselno skrajšane, vsebinsko neokrnjene in urejene po občinah. Če se je pripomba vsebinsko nanašala le na določen vidik, je na ta način podano tudi stališče. Na pripombe splošnega značaja odgovarja investitor, strokovna stališča zavzamejo načrtovalec, izdelovalec okoljskega poročila in projektant glede na naravo pripombe. Besedilo pripombe ni lektorirano. pripravili: investitorjev vidik: ANTON KOS univ. dipl. inž. el. TOMAŽ SITAR univ. dipl. inž. el. Elektro Gorenjska d.d. prostorski vidik: TOMO GLOBOČNIK, univ. dipl. inž. arh. specialist arhitekt urbanist PETRA KRAJNER, univ. dipl. inž. kraj. arh Domplan d.d. tehnični vidik: BORUT ZEMLJARIČ univ. dipl. inž. el. IBE d.d. okoljski vidik: ALENKA MARKUN univ. dipl. kem MAJA ROBLEK univ.dipl.biol. mag. ŠPELA URŠEJ univ. dipl. inž. kraj. arh Marbo Bled d.o.o.


59

Domplan d.d.

4 PRILOGA - ZAPISNIKI


60

Domplan d.d.

ZAPISNIK JAVNE RAZPRAVE PREDSTAVITEV OPPN 110 + 20 KV RTP ŽELEZNIKI – RTP BOHINJ Kje: Kulturni dom Sorica Kdaj: 08.12.2007 Trajanje: Od18:07 do 20:10 Prisotni : Investitor: G. Košnjek, g. Kos, g. Sitar, g. Komuniciranje z javnostmi: Trstenjak, g. Dolinšek, Projektant: g. Zemljarič, Izdelovalec okoljskega poročila: ga. Markun, ga. Roblek, Načrtovalec OPPN: Petra KRAJNER Potek sestanka:

� G. Čemažar poda uvodno besedo, pozdravi, pove namen dogodka in predstavi govorce.

� Opraviči g. Župana,ki je bil zadržan zaradi zbiranja sredstev za odpravo škod ob poplavi.

� Opozori na napako. Obvestilo o javni razgrnitvi po njegovih besedah ni bilo objavljeno v Gorenjskem glasu. Krajani imeli možnost vpogleda le na spletnih straneh.

� G. Košnjek predstavi zakaj daljnovod, kje poteka, kakšne spremembe so bile izvedene. Pove, da bodo krajani imeli besedo in omeni možnost vpisa v knjigo pripomb.

� Petra Krajner predstavi prostorski vidik. � Ga. Markun predstavi okoljski vidik. � G. Kos predstavi način izdelave vizualizacije poteka trase in komentira

traso. � Krajani takoj po končani vizualizaciji zastavljajo vprašanja po čigavih

navodilih se je Elektro ravnal, po navodilih občinarjev ali krajanov. G. iz publike pove, da če bi se vprašalo krajane, daljnovoda nebi bilo.

� G. Košnjek pozove krajane, naj podajo vprašanja.

Vprašanja prisotnih krajanov: 1. Marko Gasser – občinski svetnik Projekt ne bo uspel, kot je zdaj zastavljen. Rešitev bi bil kablovod, zato sprašuje ali se je investitor pripravljen pogovarjati o tej varianti. Če ne, se bo Marko Gaser potegoval za to, da bo projekt zavrnjen na občinskem svetu. Očita, da je projekt zavajanje ljudi, češ da gospodarstvo ta daljnovod potrebuje. Osebno je mnenja, da ne in da je za gospodarstvo poskrbljeno. 2. Marjan Peternelj-predsednik TD Sorica S stališča turističnega društva je daljnovod po teh lepih krajih nedopusten in treba je najti drugo rešitev.


61

Domplan d.d.

3. Matevž Gaser Zakaj daljnovod ne poteka po trasi, ki je bila ob trasi 20 kV daljnovoda Železniki-Podlonk-Torka-Zg.Danje-Sorica? 4. Jani Tolar Zakaj so lastniki zadnji vključeni, kako se lahko dela projekt brez da se vpraša lastnike in kako se boste pogovarjali z lastniki, ki niso bili obveščeni. 5. Leopold Taler Zanima ga, zakaj ni investitor ljudi vprašal, ali dovolijo, da se gre preko njihove zemlje in je mnenja, da je ta varianta težja za izgradnjo, saj je 1300 m višinske razlike. 6. Matjaž Čemažar, predsednik KS Sorica Zanima ga, kaj se je upoštevalo in kaj ne pri izogibanju varovanim območjem. Zanima ga tudi višina odkupa in služnosti. 7. Primož Tolar Kako boste dostopali do daljnovoda pozimi, kako je z rastišči za divjad? 8. Mitja Grohar Izpostavlja problem 110 kV daljnovoda, zanima ga optični kabel v strelovodni vrvi in razvojne možnosti za uporabo optičnih vlaken za vasi ob trasi DV. 9. Ali bo Sorica dobila optiko ali ne sprašuje g. Grohar.

Vprašanja prisotnih krajanov, ter kratki odgovori pripravljavcev OPPN DV:

� G. Gasser – svetnik Občine Železniki predlaga po celotni trasi nadomestilo daljnovoda z kablom. Pove, da je svetnik in da Svet občine Železniki daljnovoda ne bo potrdil in tudi sam bo glasoval proti OPPN.

� G. Peternelj, predsednik TD Sorica. Po njegovem mnenju je vas Sorica najlepša slovenska vas. Za turizem se zanimajo že tudi mladi. Turistično društvo ne bo podprlo projekta in bo naredilo vse, da ne bo sprejet. Predlaga pokablitev.

� G. Leopold Taler: pohvali pripravljalce trase daljnovoda in delne spremembe na Rotku, pove pa, da bi morali lastnike vprašati predno so začrtali traso daljnovoda.

� G. Tolar: kako se lahko dela projekt brez vprašanja lastnikov zemljišč in zakaj so lastniki vedno zadnji vprašani. Interes lastnikov zemljišč na trasi DV je bil v ozadju, omeni, da ga projekt ni prepričal.

� G. Čemažar iz krajevne skupnosti vpraša, zakaj naj bi imel določen soglasodajalec prednost. Ga. Krajner pojasnjuje, da je šlo le za način prikaza; poudari, da so bili upoštevani vsi soglasodajalci.

� G. Kos pojasnjuje kako je prišlo do izbora trase. � G. Košnjek pojasnjuje zakaj ne kablovod. � G. Zemljarič razloži zakaj s tehničnega vidika kabel ni najustreznejši. � G. Tolar Primož: V dveh dneh bi lahko dobil podpise prebivalcev iz vasi

ob daljnovodu proti gradnji in jih poslal županu. Dobi lahko tudi pobudo


62

Domplan d.d.

lovcev proti gradnji DV. Sprašuje po dostopnosti do daljnovoda. Zanima ga kako bo s turizmom na Sorici po izgradnji DV. Poudari, da so današnje dobrine drugačne in sicer mir in lepo okolje.

� G. Taler kaj bo če reče: »po moji parceli ne« � G. Grohar pove, da so že z 20 kV daljnovodom problemi. kar zadeva

koriščenje zemljišča pod dalnovodom. G.kos pojasni, da lastniki zemljišč pod DV lahko uveljavijo oprostitev plačila davka od katastrskega dohodka.

� G. Košnjek pove, kako se bo pristopilo k lastnikom zemljišč pod daljnovodom v skladu z zakonodajo.

� G. Kos razloži kako je s služnostmi in odkupi. Zapisala: Petra KRAJNER Vprašanja zapisovala g. Trstenjak in g. Dolinšek Dostaviti:

� arhiv Domplan d.d. � Elektro Gorenjska d.d. � Informa Echo d.o.o. � IBE, � Marbo Bled, � Občina Železniki, Občina Bohinj


63

Domplan d.d.

ZAPISNIK JAVNE RAZPRAVE PREDSTAVITEV OPPN 110 + 20 KV RTP ŽELEZNIKI – RTP BOHINJ Kje: Gasilski dom Nemški Rovt Kdaj: 21.12.2007 Trajanje: Od 17:04 do 19:00. Prisotni: Investitor: G. Košnjek, g. Kos, g. Sitar, g. Komuniciranje z javnostmi: Trstenjak, g. Dolinšek, Projektant: g. Zemljarič, Izdelovalec okoljskega poročila: ga. Roblek, Načrtovalec OPPN: Petra KRAJNER Potek sestanka:

� G. Medja najprej vse pozdravi in opraviči g. župana in g. Rozmana. Nato pove, da bodo prisotni predstavili projekt in predlaga, naj se čim več vpraša, da se rešijo nejasnosti in preda besedo g. Košnjeku.

� G. Košnjek predstavi izdelovalce in predstavi projekt: zakaj povezava, čemu daljnovod,...

� Petra Krajner predstavi okoljski vidik. � Maja Roblek predstavi okoljski vidik. � G. Kos predstavi traso daljnovoda ob vizualizaciji. � G. Košnjek opozori, da je vizualizacija narejena tako, kot bi z

helikopterjem leteli nad traso in zato daljnovod ne bo tako opazen, če ga bomo gledali iz tal.

� G. Rozman pove, da se iz Nemškega Rovta vidi 6 stebrov. � G. Tavčar pove, da je daljnovod zelo vizualno izpostavljen na območju

Nemškega rovta. � G. Kos razloži, kako je prišlo do spremembe trase in tudi pokaže, kako naj

bi se videl daljnovod iz vasi Nemški rovt, če bi stali pri transformatorski postaji Nemški rovt.

� G. Čufar pove, da je včasih voda iz zajetja Nemški rovt kalna. � G. Medja kot predstavnik krajanov pove, zakaj so želeli spremembo trase

daljnovoda, ki je bila predlagana v mesecu januarju.2007. � G. Košnjek želi, da se v sodelovanju in soglasju krajanov pride do

sprejemljive rešitve. Vprašanja in opombe krajanov:

� G. Rozman pove, da je bil z gozdarji na terenu in da varovanih gozdov ni na območju, kjer so predlagali krajani torej pod vodozbirnim območjem.

� G. Zemljarič pojasni tehnični vidik umika trase iz vasi. � G. Čufar omeni kalnost vode ob izvajanju gradbenih del. � G. Tavčar vpraša, kakšne so možnosti za izgradnjo kablovoda namesto

daljnovoda.


64

Domplan d.d.

� G. Košnjek in g. Zemljarič razložita problematiko nadomestila 110 kV daljnovoda z 110 kV kablom.

� G. Košnjek pozove krajane, naj povedo, če imajo še kakšno pripombo. � G. Košnjek pove, da bo za pristop k lastnikom izdelan elaborat. � G. Kos pove kako je z odkupi, plačevanjem služnosti in pristopom do

lastnikov. � G. Bučar vpraša, če bi lahko podaljšali kabel iz RTP Bohinj do droga 118.

Vprašanja na kratko: 1. Bučar SM prehoda iz podzemnega v nadzemni vod. Kakšen steber je in kako viden je. Zapisala: Petra KRAJNER Dostaviti:

� arhiv Domplan d.d. � Elektro Gorenjska d.d. � Informa Echo d.o.o. � IBE, � Marbo Bled, � Občina Železniki, Občina Bohinj


65

Domplan d.d.


66

Domplan d.d.


67

Domplan d.d.


68

Domplan d.d.


69

Domplan d.d.


70

Domplan d.d.


71

Domplan d.d.


72

Domplan d.d.


73

Domplan d.d.


74

Domplan d.d.


75

Domplan d.d.


76

Domplan d.d.


77

Domplan d.d.


78

Domplan d.d.


79

Domplan d.d.


80

Domplan d.d.


81

Domplan d.d.


82

Domplan d.d.

ZAPISNIK 15. redne seje Občinskega sveta Občine Bohinj, ki je bila

28.02.2008 ob 17.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj

NAVZOČI: Anton Urh, Darja Lazar, Alojz Koblar, Matilda Arh, Dušan Vučko, Marija Ogrin, Jože Cvetek, Milena Cesar, Zdravko Cesar, Jože Sodja, Jože Žvan, Milan Arh, Janez Smukavec, Dušan Jović, Janez Rozman, Zvone Šolar OSTALI NAVZOČI:

- Franc Kramar, župan Občine Bohinj - Urška Smukavec, svetovalka II za varstvo okolja in urejanje

prostora - Brane Rozman, višji svetovalec II za urejanje prostora, varstvo

okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo - Iva Lapajne, višja svetovalka I za družbene dejavnosti in

gospodarstvo - Petra Krajner, Domplan d.d. - Edvard Kosnjek, Elektro Gorenjska d.d. - Boštjan Čokl, MPM Engineering d.o.o. - Alojz Burja, LIP Bled - Jože Cerkovnik, LIP Bled - Petra Lotrič, Bohinjske novice - Katarina Košnik, Radio Triglav

Na seji je bilo razdeljeno naslednje dodatno gradivo:

- soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, - amandma Statutarne komisije pri Občinskem svetu Občine

Jesenice v zvezi z Odlokom o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe,

- amandma Občinskega sveta Občine Žirovnica v zvezi z Odlokom o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe,

- zapisnik 11. seje Komisije za negospodarske dejavnosti, - zapisnik 10. seje Komisije za urejanje prostora, varstvo okolja,

komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo, - zapisnik 13. seje Statutarno-pravne komisije, - prošnja za denarno pomoč Lovske družine Stara Fužina, Nomenj

Gorjuše in Bohinjska Bistrica.

I. Pregled in potrditev zapisnika 14. redne seje Marija Ogrin je opozorila, da je pri obravnavi četrte točke dnevnega reda »predstavitev idejne zasnove mrliških vežic v Srednji vasi z ureditvijo površin ob šoli« potrebno napisati, da bo zagotovo prišlo do arheološkega pregleda in ne arheološkega izkopavanja, kot je bilo navedeno.


83

Domplan d.d.

Janez Rozman je opozoril, da je bil pot deveto točko dnevnega reda v sklepu naveden napačen znesek in je bil zaradi tega tudi napačno sprejet sklep. Predlagal je, da se preveri višina sredstev drobnega inventarja v Zdravstvenem domu, ki so bila predlagana za odpis. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme zapisnik 14. redne seje v predloženem besedilu s podanima pripombama. Rezultat glasovanja: 13 ZA

II. Pregled in potrditev zapisnika 3. izredne seje Marija Ogrin je povedala, da je v zapisnik potrebno vpisati, da je stališča v zvezi s predlogom Zakona o Triglavskem narodnem parku predstavila tudi Slovenska demokratska stranka. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme zapisnik 3. izredne seje v predloženem besedilu s podano pripombo. Rezultat glasovanja: 15 ZA Za sejo je bil predlagan naslednji DNEVNI RED:

1. Predlog Odloka o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park v Občini Bohinj, druga obravnava

2. Predlog Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, druga obravnava

3. Občinski podrobni prostorski načrt za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj

4. Razvoj industrije v Občini Bohinj – Lip Bled 5. Informacija o gradnji Park hotela Bohinj 6. Prodaja dela nepremičnine parc. št. 77/11, k.o. Bohinjska

Bistrica 7. Mnenje Občinskega sveta o prodaji nepremičnine parc. št.

258/16, k.o. Bohinjska Bistrica 8. Predlog za povečanje cen programov v zavodu OŠ dr.

Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica za organizacijsko enoto vrtec Bohinj

9. Prošnja za spremembo sistemizacije 10.Vprašanja, pobude in informacije


84

Domplan d.d.

Ker ni bilo predlogov za razširitev predlaganega dnevnega reda niti za umik katere izmed točk dnevnega reda, je bil sprejet naslednji

D N E V N I R E D:

1. Predlog Odloka o (10) spremembah in dopolnitvah

prostorsko ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park v Občini Bohinj, druga obravnava

2. Predlog Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, druga obravnava

3. Občinski podrobni prostorski načrt za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj

4. Razvoj industrije v Občini Bohinj – Lip Bled 5. Informacija o gradnji Park hotela Bohinj 6. Prodaja dela nepremičnine parc. št. 77/11, k.o.

Bohinjska Bistrica 7. Mnenje Občinskega sveta o prodaji nepremičnine parc.

št. 258/16, k.o. Bohinjska Bistrica 8. Predlog za povečanje cen programov v zavodu OŠ dr.

Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica za organizacijsko enoto vrtec Bohinj

9. Prošnja za spremembo sistemizacije 10. Vprašanja, pobude in informacije

Rezultat glasovanja: 15 ZA K točki 1: Predlog Odloka o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park v Občini Bohinj, druga obravnava Obrazložitev je podala Urška Smukavec. Gradivo je priloga zapisnika. Odlok sta obravnavali Statutarno-pravna komisija in Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Stališče posamezne komisije je razvidno iz zapisnikov komisij. Dušan Jović je v razpravi povedal, da ga čudi negativno mnenje, ki ga je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine, saj gre v tem primeru za čuvanje dediščine. Dušan Vučko je predlagal, da se odlok kljub temu, da še ni pridobljenih vseh potrebnih soglasij objavi. Po razpravi je bil sprejet naslednji


85

Domplan d.d.

SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park v Občini Bohinj. Rezultat glasovanja: 15 ZA K točki 2: Predlog Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, druga obravnava Obrazložitev je podal župan. Gradivo je priloga zapisnika. Odlok je obravnavala tudi Statutarno-pravna komisija. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Člani sveta v nadaljevanju najprej glasovali o amandmaju Občine Žirovnica, in sicer: »V primeru izstopa občine ustanoviteljica, mora ta svojo namero o izstopu podati pisno vsem ostalim županom občin ustanoviteljic. Podlaga za izstop posamezne občine ustanoviteljice mora biti sklep Občinskega sveta. Občina ustanoviteljica lahko izstopi, ko poravna vse obveznosti do skupne občinske uprave na podlagi tega odloka in dogovora iz 12. člena tega odloka. V tem primeru je občina, ki odstopi od dogovora, dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu do poteka odpovednega roka in pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev.« Rezultat glasovanja: 15 ZA Nato so člani sveta glasovali še o amandmaju Statutarne komisije pri Občinskem svetu Občine Jesenice, in sicer: »V 13. členu Odloka o ustanovitvi skupne notranje revizijski službe se črtata besedi »mora biti« in se nadomestita z besedo »je««. Rezultat glasovanja: 15 ZA Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme Odlok o ustanovitvi skupne notranje revizijske službe Občin Jesenice, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica s sprejetima amandmajema. Rezultat glasovanja: 15 ZA K točki 3: Občinski prostorski načrt za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj


86

Domplan d.d.

Obrazložitev so podali Brane Rozman, Edvard Kosnjek in Petra Krajner. Gradivo je priloga zapisnika. Zadevo je obravnavala tudi Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Člani sveta so imeli v zvezi z obravnavano točko dnevnega reda sledeče predloge in pripombe: Jože Sodja:

- opozoril je, da so sporni 111-114 steber v vasi Nemški Rovt, ki je predviden neposredno ob vodovodu;

Dušan Jović:

- predlagal je, da se stebri »vkopljejo«; Janez Rozman:

- navzoče je seznanil, da kot lastnik enega izmed zemljišč, na katerem naj bi stal steber ni bil o tem obveščen;

- opozoril je, da ko je enkrat na zemljišču električni steber na tem zemljišču ne moreš ničesar več zgraditi;

- predlagal je, da se ob stebre vkoplje, čez Jelovico pa naj gre daljnovod kot je predlagano;

Dušan Vučko:

- predlagal je, da se tisti ovrednoti 600 m vkopanega daljnovoda; Anton Urh:

- povedal je, da Občina Bohinj nujno potrebuje ta daljnovod in predlagal, da se Zavod za gozdove, Občina Bohinj in investitor dogovorijo o prestavitvi le-tega;

Marija Ogrin: - predlagala je, da se naredi primerjava višine investicije med

kablovodom in daljnovodom; Po razpravi sta bila sprejeta naslednja SKLEPA:

3. Občinski svet Občine Bohinj se seznanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj in predlaga da se pred izdajo soglasja sestanejo investitor Elektro Gorenjska d.d., predstavniki Občine Bohinj in Zavoda za gozdove ter se dogovorijo o spremembi predlagane trase. Rezultat glasovanja: 15 ZA

4. Občinski svet Občine Bohinj soglaša, da se kot predstavnike Občine Bohinj imenuje Komisijo za urejanje


87

Domplan d.d.

prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Rezultat glasovanja: 15 ZA

K točki 4: Razvoj industrije v Občini Bohinj – Lip Bled Obrazložitev sta podala Alojz Burja in Jože Cerkovnik. Gradivo je priloga zapisnika. Člani Občinskega sveta so imeli v zvezi z obravnavano točko dnevnega reda sledeče predloge, vprašanja in pripombe: Dušan Vučko:

- zadeve glede izgradnje obvoznice je potrebno zastaviti ambiciozno vendar je pri tem potrebno vedeti, da je veliko dejavnikov odvisno od drugih in ne od Občine Bohinj;

- opozoril je, da mora biti obvoznica državna cesta in da jo je potrebno uvrstiti v načrt razvojnih programov, ter povedal, da te investicije v proračunu države za leti 2008 in 2009 ni – apeliral na Marijo Ogrin in Jožeta Cvetka, kot predstavnika vladajoče koalicije, da dosežeta, da bo ta projekt v rebalansu državnega proračuna;

- predlagal je, da občina takoj pristopi k prostorskemu načrtu; Zdravko Cesar:

- postavil je vprašanje od kje so bodo zagotavljale surovine in kaj se bo zgodilo s pohištvom – ali bo ta dejavnost v celoti ukinjena; (Alojz Burja je glede dejavnosti pohištva povedal, da je od sredine 90-ih let s pohištvom izguba, da je tu ogromno ročnega dela in da dolgoročno ta proizvodnja ni donosna in da se bodo poizkušali, kar zadeva izdelavo pohištva usmeriti v delo po meri. Zvone Šolar je glede zagotavljanja surovin povedal, da le-te na domačem območju ni dovolj, da se je vzpostavljena mreža po celotni Sloveniji in da se pridobiva surovine iz območja celotne Slovenije);

- postavil je vprašanje, kako bodo uredili neskladje cen lesa med Slovenijo in Avstrijo – v primeru pomanjkanja le-tega bo Avstrija zagotovo ponudila višjo ceno; (Zvone Šolar je povedal, da bodo to poizkušali urediti z izdelavo proizvodov z dodano vrednostjo ter povedal, da so tudi stroški prevoza pri nas manjši.)

- postavil je vprašanje, ali razmišljajo o imenu »pokljuškega ali jelovškega lesa«; (Zvone Šolar je povedal, da se trenutno dela na tem, da se začne promocija Slovenskega lesa.)

Jože Sodja:

- postavil je vprašanje, kako bodo poskrbeli za hrup, ki bo prav gotovo, zaradi povečanja proizvodnje, nastal; (Alojz Burja je


88

Domplan d.d.

povedal, da je nova tehnologija glede hrupa bistveno boljša in da bodo uporabili izolacije, ki so potrebne.)

Jože Žvan:

- postavil je vprašanje, kakšno je sodelovanje podjetij LIP in Gozdno gospodarstvo; (Alojz Burja je povedal, da je sodelovanje dobro in zato tudi potekajo pogovori o združenju moči.)

Janez Rozman:

- opozoril je, da bo povečanje proizvodnje povzročilo tudi logistične probleme in predlagal, da se maksimalno izkoristi železnica in bodoča nova obvoznica;

Jože Cvetek:

- predlagal je, da se išče možnosti polproizvodov, saj bi s tem največ ostalo Bohinju;

Matilda Arh:

- povedala je, da se strinja s posodobitvijo proizvodnje in nakupom nove žage, ter da verjame v to, da, glede na to, da so zlati časi LIP-a že bili, da bodo tudi v prihodnosti;

Po razpravi sta bila sprejeta naslednji SKLEPI:

1. Občinski svet Občine Bohinj se seznanja in podpira z razvojem industrije podjetja LIP Bled v Občini Bohinj.

2. Podjetje LIP Bled se obvezuje, da financira idejni projekt obvoznice v Bohinjski Bistrici.

3. Občina Bohinj pripravi idejno zasnovo daljinskega ogrevanja Bohinjske Bistrice. Rezultat glasovanja: 16 ZA

K točki 5: Informacija o gradnji Park hotela Bohinj Obrazložitev je podal Boštjan Čokl. Gradivo je priloga zapisnika. Zadevo je obravnavala tudi Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Člani sveta so imeli v zvezi z gradnjo Park hotela Bohinj sledeče predloge, vprašanja in pripombe: Dušan Jović:

- opozoril je, da se del hotela, kjer bo »bowling« zida na zemljišču, ki je še vedno v lasti Občine Bohinj;


89

Domplan d.d.

- postavil je vprašanje, kako lahko inšpektorji zatrjujejo, da je vse v najlepšem redu, če pa ni bilo s strani Občine Bohinj podanega nobenega soglasja glede zemljišča, ki je last Občine Bohinj; (Župan Franc Kramar je povedal, da je Občinski svet v prejšnji sestavi na 7. izredni seji sklepal o odprodaji omenjenega zemljišča, da pa takrat ni stekel postopek prodaje, ki pa je bil zaključen pred kratkim. Boštjan Čokl je povedal, da če takšna investicija ne bi bila zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenem, bi zagotovo dobil odločbo o ustavitvi gradnje.)

Dušan Vučko:

- opozoril je, da izgradnja hotela takšne visoke kakovosti nujno zahteva tudi ureditev celotnega kraja – Bohinjske Bistrice;

Marija Ogrin:

- povedala je, da pozdravlja namero investitorja glede možnosti kongresnega turizma;

- povedala je, da jo moti izgradnja plezalne stene ob kulturnem domu Joža Ažmana; (Boštjan Čokl je povedal, da bo pred izgradnjo le-te zadeva računalniško prikazana, da pa bo tako ali tako na koncu potrebno dobiti soglasje avtorja zgradbe.)

Jože Cvetek:

- opozoril je na to, da je bila ob Belci predvidena 3m široka pešpot; Milan Arh:

- predlagal je, da začne investitor razmišljati tudi o štipendiranju poklicev s področja gostinstva in turizma;

Zvone Šolar:

- postavil je vprašanje, kaj bo z »domom upokojencev« ki v projektu ni več vrisan; (Župan Franc Kramar je povedal, da je predvidena lokacija za novi »dom upokojencev« v stavbo sedanjega LTO, kjer bi prostore dobila tudi ostala društva za opravljanje svoje dejavnosti.)

Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj sprejme informacijo o gradnji Park hotela Bohinj in podpira nadaljnji razvoj Vodnega parka Bohinj. Rezultat glasovanja: 15 ZA K točki 6: Prodaja dela nepremičnine parc. št. 77/11, k.o. Bohinjska Bistrica Obrazložitev je podal župan. Gradivo je priloga zapisnika.


90

Domplan d.d.

Zadevo je obravnavala tudi Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Člani Občinskega sveta so imeli v zvezi z obravnavano točko sledeče predloge, vprašanja in mnenja: Dušan Vučko:

- menil je, da mora občinska uprava nujno pristopiti k izdelavi temeljnih kriterijev za določanje cen nepremičnin, ki bodo preprečili arbitrarno odločanje; to naj po njegovem mnenju uredi pravilnik, kateremu pa naj bo osnova seveda cenitev;

- predlagal je, da se predlagan del zemljišča proda po nižji ceni kot je predlagana – vsaj za 75 € če ne nižje;

Dušan Jović:

- predlaga, da se del zemljišča proda po ceni 63 €; Jože Sodja:

- navzoče je opozoril, da gre za prodajo 13,5 m2 zemljišča, da gre za trikotnik in ne kvadrat, kot je navedeno v predlogu občinske uprave in da je zaradi tega razloga tudi bila komisija, ki je obravnavala to prodajo proti njej;

Marija Ogrin:

- po njenem mnenju takšna zemljišča nečemu služijo, to so funkcionalna zemljišča, ki se uporabljajo za poti, pločnike…; Slovenska demokratska stranka nasprotuje prodaji takšnih zemljišč in predlaga najem le-teh;

Dušan Vučko je predlog, da se zemljišče proda vsaj za 75 € če ne nižje umaknil. Po razpravi so bili sprejeti naslednji SKLEPI:

1. Občinski svet občine Bohinj sprejme dopolnitev Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Bohinj za leto 2008. Rezultat glasovanja: 15 ZA

2. Občinska uprava pristopi k izdelavi pravilnika, s katerim se bodo določili kriteriji za določitev cene zemljišč, ki bodo predmet prodaje. Rezultat glasovanja: 15 ZA

3. Občinski svet soglaša s prodajo dela zemljišča s parc.št. 77/11 k.o. Bohinjska Bistrica v izmeri cca. 13,5 m2 po 60,00 EUR za m2. Prodaja zemljišča se izvrši z neposredno


91

Domplan d.d.

pogodbo. Dokončna izmera površine bo določena po opravljeni parcelaciji. Rezultat glasovanja: 15 ZA

4. Stroške notarske overitve podpisa in vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ter davek na promet nepremičnin nosi kupec. Rezultat glasovanja: 15 ZA

K točki 7: Mnenje Občinskega sveta o prodaji nepremičnine parc. št. 258/16, k.o. Bohinjska Bistrica Obrazložitev je podal župan Franc Kramar. Gradivo je priloga zapisnika. Zadevo je obravnavala tudi Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. V tem delu je za 15 minut sejo, zaradi odsotnosti župana, vodil podžupan Anton Urh. V razpravi so člani sveta imeli sledeča vprašanja, predloge in pripombe: Janez Rozman:

- postavil je vprašanje, kakšna je povezava med klančino in uporabo terase; (Dušan Jović je povedal, da je bil dostop do banke prej tam, kjer je sedaj terasa lokala in je bila zato potrebna izgradnja klančine, ker sedaj preko terase dostop do banke ni mogoč.)

Dušan Vučko:

- predlagal je, da se lastniku lokala za uporabo terase zaračunava komunalna taksa, ki jo je mogoče zaračunati po odloku;

Po razpravi so člani sveta sprejeli naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj ne soglaša s prodajo nepremičnine parc. št. 258/16, k.o. Bohinjska Bistrica. Rezultat glasovanja: 16 ZA K točki 8: Predlog za povečanje cen programov v zavodu OŠ dr. Janeza


92

Domplan d.d.

Mencingerja Bohinjska Bistrica za organizacijsko enoto vrtec Bohinj Obrazložitev je podala Iva Lapajne. Gradivo je priloga zapisnika. Predlog je obravnavala tudi Komisija za negospodarske dejavnosti. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Sprejet je bil SKLEP: Cene za programe v zavodu Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica za organizacijsko enoto Vrtec Bohinj znašajo od 1.3.2008 dalje: - za starostno obdobje od 1 do 3 let: dnevni program 417,09 EUR 5-urni program 354,53 EUR 4-urni program 271,11 EUR - za starostno obdobje od 4 do 6 let: dnevni program 328,89 EUR 5-urni program 279,56 EUR 4-urni program 213,78 EUR Rezultat glasovanja: 16 ZA K točki 10: Prošnja za spremembo sistemizacije Obrazložitev je podal Jože Cvetek. Gradivo je priloga zapisnika. Predlog je obravnavala tudi Komisija za negospodarske dejavnosti. Stališče komisije je razvidno iz zapisnika komisije. Člani sveta so imeli v zvezi z obravnavano prošnjo sledeče predloge, pripombe in vprašanja: Dušan Vučko:

- postavil je vprašanje, koliko časa traja »začasnost«; - predlagal je, da zadeve v zvezi s to problematiko pregleda

Nadzorni odbor; - postavil je vprašanje, kdo je odgovoren za nastalo situacijo;

Janez Rozman:


93

Domplan d.d.

- postavil je vprašanje, kaj pomeni 0,3 delovnega mesta; Dušan Jović:

- postavil je vprašanje, ali je bil sprejet kakšen sklep o razporeditvi delavke iz vrtca v šolo;

Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj se strinja s povečanim obsegom dela v osnovni šoli, ki je nastala zaradi odprave posledic poplav in predlaga ravnatelju, da povečan obseg dela uredi z ustrezno pogodbo. Za refundacijo sredstev, ki so potrebna za pokrivanje nastalih stroškov za 0,3 delovnega mesta računovodsko administrativne delavke, mora ravnatelj zaprositi Ministrstvo za šolstvo in šport. Do pridobitve teh sredstev se stroški lahko pokrivajo iz pridobljenih sredstev od najemnin šolskih prostorov, in sicer do meseca junija 2008. Rezultat glasovanja: 14 ZA K točki 10: Vprašanja, pobude in informacije 10.1. Župan Franc Kramar je navzoče obvestil o dopisu glede problematike vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki nam ga je posredovalo državno pravobranilstvo iz Ljubljane. 10.2. Podžupan Anton Urh je predstavil prošnjo za denarno pomoč Lovske družine Stara Fužina, Nomenj Gorjuše in Bohinjska Bistrica. V zvezi s tem je Občinski svet sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Bohinj soglaša, da se za nakup hladilnice v prostorih bivše trgovine v Jereki odobri pomoč v višini 8.000 €. Rezultat glasovanja: 16 ZA 10.3. Župan Franc Kramar je povedal, daje s strani OO SDS dobil povabilo na okroglo mizo v Češnjico na temo novelacija Zakona o Triglavskem narodnem parku. Povedal je, da se okrogle mize ne bo udeležil, ker so stališča Občinskega sveta in župana v zvezi s to temo jasna. 10.4. Darja Lazar je postavila vprašanje, ali v Občini Bohinj obstaja odlok, ki dovoljuje, da se na Ravnah pobira parkirnina.


94

Domplan d.d.

Župan Franc Kramar je povedal, da ne, da to opravlja lastnik zemljišča brez kakršnih koli dovoljenj. 10.5. Dušan Jović je postavil vprašanje, kaj bo z izkopanim gradbenim materialom, ki se nahaja na kmetijskih zemljiščih na območju celotne občine. Župan Franc Kramar je povedal, da bo s tem materialom zasut obod hotela ob vodnem parku. 10.6. Dušan Vučko je postavil vprašanje, kaj je bilo storjenega v zvezi z njegovo pobudo, dano na prejšnji seji glede podatkov o tem, kakšne so zahteve RKC glede starega dela pokopališča v Srednji vasi za plačevanje grobov. Podžupan Anton Urh je povedal, da predsednik KS Srednja vas pripravlja pogodbo. 10.7. Matilda Arh je navzoče seznanila, da je zaradi razhajanj glede občinske politike izstopila iz stranke SDS. 10.8. Župan Franc Kramar je navzoče obvestil, da je Mencinger Branko za stavbo, ki je na Ravnah zgrajena brez gradbenega dovoljenja, pridobil sredstva iz Evropske unije. Seja je bila zaključena ob 23.00 uri. ZAPISALA: Jožica Hribar, dipl.upr.org. svetovalka III za upravne zadeve ŽUPAN Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.


95

Domplan d.d.

5 PRILOGA 2 – UTEMELJITEV TRASE PREKO JELOVICE IN UTEMELJITEV IZVEDBE V NADZEMNI OBLIKI


96

Domplan d.d.

PRILOGA 2.1 – Elaborat variantne rešitve DV 110 +20 kV RTP Železniki-RTP Bohinj-trasa preko Jelovice (izdelovalci elaborata: Elektro Gorenjska d.d., Marbo Bled d.o.o. in IBE d.d.)


97

Domplan d.d.

Variantna rešitev DV 110+20 kV Železniki-Bohinj

Trasa preko Jelovice

1. Kratek opis trase preko Jelovice Vod preko Jelovice bi potekal iz RTP Železniki kot kablovod pod cesto Škofja Loka-Železniki-Zali log in naprej ob cesti Železniki-Dražgoše mimo naselja Češnjica do Rudna. Pred vasjo Rudno bi trasa kablovoda zavila proti Jelovici in sledila makadamski cesti od vasi Rudno proti koči Rovtarica v dolžini približno 500 m, kjer bi bil izveden prehod iz kablovoda v daljnovod na ustrezno vizuelno zakriti lokaciji. Nato bi trasa daljnovoda sledila povezovalni makadamski cesti do Rovtarice in naprej mimo Bitenjske planine do križišča povezovalne ceste med Soriško planino in Bohinjsko Bistrico, kjer bi se daljnovod priključil na daljnovodno traso pod Ratitovcem in preko sedla Sorica.

Slika: potek trase preko Jelovice

2. Slabosti predlagane trase Namen izgradnje daljnovodne povezave med RTP Železniki in RTP Bohinj je zagotovitev zanesljive in kakovostne oskrbe selške in bohinjske doline z električno energijo. Povezava bo dosegla svoj namen le v primeru, da s stališča obratovanja zagotavljala primerno zanesljivost in razpoložljivost. Zato mora biti povezava v prostor umeščena tako, da je ranljivost povezave čim manjša in dostopnost v primeru okvare čim lažja. Trasa preko Jelovice ima z vidika ranljivosti in dostopnosti več pomanjkljivosti, ki so navedene v nadaljevanju.

•••• Trasa daljnovoda preko Jelovice je izjemno izpostavljena žledenju, ki ima v ekstremnih razmerah po naših izkušnjah lahko za posledico porušenje preobremenjenega daljnovoda. Pogoji za nastanek žledu so večinoma omejeni od 700-1100 nadmorske višine, kar se je posebej pokazalo tudi leta 1996, ko je zaradi žledu nastalega na območju Železnikov nastala zelo velika škoda na


98

Domplan d.d.

srednje napetostnem kot tudi nizkonapetostnem omrežju. (Več o statistiki dogodkov na EE napravah na na širšem območju Železnikov v poglavju 3).

•••• Večji del trase preko Jelovice poteka na takšni višini, kjer je velika možnost pojava žleda oz. kombinacije žleda in snega. Za primerjavo; na predlagani trasi preko Sorice bo samo cca. deset stebrov preko sedla Sorice bolj izpostavljenih posledicam žledenja.

•••• Večji del ceste (cca. 12 km trase) med Rudnim in Rovtarico do križišča s cesto na Soriško planino v zimskem času ni vzdrževana. Na ta način bi bila odprava defektov na tem delu daljnovoda v zimskem času dolgotrajna in ne bi dosegli bistvenega cilja za bolj sigurno napajanje odjemalcev na področju Selške in Bohinjske doline.

•••• Večji obseg posega v področje Natura 2000. Postavlja se vprašanje ali bi bilo traso preko Jelovice zaradi posega v zaščiteno področje sploh mogoče umestiti v prostor.

•••• Daljša trasa po urbanem delu v primerjavi z razgrnjeno traso preko Soriške planine. Po naši oceni bi bil kablovod od RTP Železniki do vasi Rudno težko izvedljiv zaradi že vzpostavljene infrastrukture in strnjenega naselja.

•••• Trasa preko Jelovice ne zagotavlja vzpostavitve dvostranskega napajanja smučišča na Soriški planini, kar je ključno za nadaljnji razvoj smučišča in z njim povezane turistične dejavnosti na širšem območju.

•••• Odmik trase od vasi pod Ratitovcem preprečuje potencialno uporabo prostih optičnih vlaken v strelovodni vrvi za izgradnjo široko pasovnega telekomunikacijskega omrežja v Sorici in vaseh pod Ratitovcem.

•••• Daljša trasa od predlagane preko Sorice, s čemer so povezani bistveno višji stroški izgradnje.

•••• Več kot 90 % trase bi potekalo po gozdnatih površinah, kar bi pomenilo dražjo izvedbo kot tudi povečanje stroškov vzdrževanja v času obratovanja–večji obseg čiščenja oz. posekov na trasi.

3. Statistični podatki o motnjah dobave električne energije na območju

Železnikov Največ dogodkov na širšem območju Železnikov se je zgodilo v letu 1996. Okvare in defekti so nastajali zaradi snega in ledu v začetku leta, ko je bilo področje Železnikov dlje časa zaradi pretrganja vodnika na 35 kV povezovalnem vodu med RTP Škofja Loka- RTP Železniki brez napajanja. Škoda je bila ocenjena na cca. 800 tisoč EUR. Prav tako se je od 23. do 28. decembra 2006 na širšem območju Železnikov ob padanju dežja tvoril žled na napravah in drevju. Posledice so bile katastrofalne za naprave Elektro Gorenjske na tem področju. S skrajnimi napori in velikem tveganju so vzdrževalci uspeli zagotoviti dobavo električne energije do 31. 12. 1996 vsem odjemalcem. Nastala je velika škoda na napravah, ki je bila ocenjena na cca. 400 tisoč EUR. Nadaljnja prioriteta Elektro Gorenjske v istem letu je bila sanacija škode zaradi žleda in snega. Še nekateri večji dogodki na področju Železnikov:

• 16. novembra 1987 je zaradi snega (36 cm snežna obloga na žici) na sedlu Sorica prišlo do večjega obsega defektov na 20 kV napajalnem vodu za smučišče Soriška planina, tako da je bilo dlje časa moteno napajanje smučišča.

• 30. decembra 1990 je v okolici vasi Sorica zaradi velike količine snega prišlo do lomljenja drevja, ki je padlo na 20 kV daljnovoda in ga na več mestih poškodovalo.


99

Domplan d.d.

• Od 4. do 6. januarja 1997 je bila prekinjena dobava električne energije v okolici Podrošta zaradi snega in žledu.

• 19. januarja 2004 je prišlo zaradi snega in žledu v okolici vasi Torka do poškodb daljnovoda.

4. Mnenja pripravljalca okoljskega poročila

Predlagana trasa preko Jelovice poteka v večjem delu po Natura območju Jelovica v dolžini cca. 12 km. Javno razgrnjena trasa preko sedla Sorice poteka po Natura območju Jelovica le v dolžini cca 1,4 km in 5,4 km po Natura območju Ratitovec, medtem ko predlagana trasa ne poteka po Natura območju Ratitovec. Glede na navedeno bi predlagana trasa preko Jelovice potekala po Natura območju v skupni dolžini 12 km, trasa preko sedla Sorice pa poteka po Natura območju le v skupni dolžini 6,8 km. Dodatno trasa preko Jelovice poteka po ekološko pomembnem območju Ratitovec – Jelovica v dolžini cca 12 km, javno razgrnjena trasa preko sedla Sorica pa le cca 6,8 km. Na Natura območju Jelovica se varuje kvalifikacijske vrste ptic (sovo kozačo, koconogega čuka, malega skovika, divjega petelina, gozdnega jereba, črno žolno, triprstega detla ter planinskega orla in sokola selca). Na te vrste pa ima daljnovod bistven vpliv (spreminjanje njihovega habitata, ki je pomemben za prehranjevanje in razmnoževanje ter obstoj vrst, neposredni vpliv z žicami in izolatorji daljnovoda, ki povečujejo smrtnost teh vrst ter vpliv stebrov in žic na preletne koridorje za planinskega orla in sokola selca). Po našem mnenju je bistvena razlika med razgrnjeno traso preko sedla Sorica in traso preko Jelovice je v dolžini poteka preko zaščitenih področij, saj prva poteka 6.8 km medtem ko druga 12 km po zaščitenih področjih, kar preprosto pomeni toliko večji vpliv.

5. Mnenje investitorja

• Traso preko Jelovice bi morali obravnavati kot nov občinski podrobni prostorski načrt, kar pomeni časovni zamik za minimalno štiri leta. Posledično ne vidimo možnosti, da bi industriji v Železnikih in Bohinju zagotovili kvalitetno in sigurno napajanje pred letom 2020.

• Investitor nima nobenega zagotovila, da bi bilo možno za traso preko Jelovice pridobiti ustrezna soglasja. Ob umeščanju trase v prostor bi se zagotovo soočili s primerljivimi pripombami lastnikov in druge zainteresirane javnosti. To pa bi pomenilo, da v doglednem času ne bi zaključili 110 kV zanke RTP Okroglo - RTP Moste – RTP Bohinj – RTP Železniki – RTP Škofja loka – RTP Okroglo, ki je osnova za kakovostno in sigurno napajanje obeh dolin in tudi Škofje Loke.

• Investitor je v pripravo in usklajevanje predlaganega OPPN vložil nemalo časa in finančnih sredstev, zato bi bil prisiljen v primeru zavrnitve predlagane trase daljnovoda od izgradnje dokončno odstopiti.

6. Zaključek

Investitor se je za predlagano traso preko sedla Sorica odločil na podlagi strokovnih mnenj, strokovnih presoj, specifičnih izpostavljenosti posameznih potencialnih tras vplivom okolja ter domačih in mednarodnih izkušenj pri gradnji 110 kV povezav v zahtevnem predalpskem svetu. Na tej osnovi je pripravljen tudi osnutek OPPN, ki je bil predmet javne razgrnitve v decembru


100

Domplan d.d.

2007. Že pred javno razgrnitvijo je investitor izvedel več javnih predstavitev projekta krajanom, ki jih trasa DV najbolj zadeva (Nemški Rovt, Sorica, Podlonk). Pripombe krajanov, podane na teh predstavitvah, je investitor že predhodno upošteval.

Kot investitor se zavedamo občutljivosti okolja, v katerega posegamo s predmetnim daljnovodom. Verjamemo pa, da smo v večletnih dogovarjanjih z najbolj prizadetimi krajani dosegli kompromis in dogovor ter zaupanje, na katerem želimo graditi naše nadaljnje dobro sodelovanje.

V pripravo potrebne dokumentacije in izvedbo postopka priprave OPPN smo v zadnjih petih letih vložili nemalo napora in finančnih sredstev.

Sprememba predlagane trase daljnovoda bi pomenila pripravo novega OPPN. Postopek umeščanja daljnovoda v prostor bi morali vrniti na začetek, kar bi izgradnjo za nadaljnji razvoj bohinjske in selške doline prepotrebne povezave premaknilo vsaj za nadaljnjih 5 let. Daljnovodna povezava preko Jelovice bi bila z vidika obratovanja premalo zanesljiva in razpoložljiva, da bi opravičila svoj namen.

Stališče investitorja je, da bi bil v primeru zavrnitve predlagane izvedbe povezave med RTP Železniki in RTP Bohinj preko sedla Sorice, od načrtovane gradnje prisiljen odstopiti.


101

Domplan d.d.

PRILOGA 2.2 – UTEMELJITEV IZVEDBE DV 110 + 20 kV RTP BOHINJ – RTP ŽELEZNIKI V OBLIKI NADZEMNEGA PROSTOZRAČNEGA DALNOVODA S PRIKLJUČNIMI KABELSKIMI VODI


102

Domplan d.d.


103

Domplan d.d.


104

Domplan d.d.


105

Domplan d.d.

STALIŠČA DO PRIPOMB...Stališ do pripomb ča 6 Domplan d.d. 1.1 PREGLED POSTOPKA Naziv akta Občinski podrobni prostorski načrt - OPPN Faza dopolnjeni osnutek OPPN Investitor Elektro

Documents