Št. 17 - 23.9.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011 str �

»Ker želimo, da bi bil projekt dobro sprejet in podprt tudi s strani ob~ anov, se bomo z njimi o njegovi vsebini pogovarjali tudi v prihodnje,« pravi župan Berto Menard.

petek, 23. september 2011, letnik X / št. 17 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Obnovljena kaš~ a v Zavratcu

10

Kje so mladi kroja~ i, urarji … se sprašujemo, ko je zaradi tehnološkega napredka in poceni izdelkov iz vzhodnih držav zaznati izumiranje nekdaj cenjenih obrtniških poklicev. Na Obrtni zbornici Slovenije pravijo, da tradicionalne obrti upadajo zaradi slabih finan~ nih spodbud in opozarjajo na spremembe v šolskem sistemu, ki bi te poklice postavil ob bok ostalim strokovnim poklicem. Težave obrtnikom predstavljajo previsoke dav~ ne obremenitve in nelojalna konkurenca. Naletijo na številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju dovoljenja pa so prepo~ asni. A kljub temu imamo v regiji klene obrtnike (na sliki Cveto Kova~ i~ ).

Kateri bodo preživeli?

S ste~ ajem vsaj do pla~ il Skoraj 200 delavcem, ki so delo izgubili ob za~ etku ste~ aja Javorja Pohištvo, se bo pridružilo še 97 delavcev. Zaposleni, ki so že tri mesece brez pla~ , bodo tako kon~ no dobili možnost uveljavljanja pravice do izpla~ il neizpla~ anih pla~ iz jamstvenega sklada in do izpla~ il nadomestil za brezposelnost. str. 4

Vodo iz vrtine bodo priklopili konec meseca ^rpalni preizkus iz nove vrtine pri vodnemu viru Kozariš~ e je v polnem teku. Po neuradnih rezultatih prve analize je voda neopore~ na. ê bodo negativni tudi dokon~ ni rezultati, bodo vodni vir priklopili na omrežje konec septembra, napovedujejo na ob~ ini Loška dolina. str. 6

Mladi as Jure Kova~ Tokrat predstavljamo 24-letnega Postojn~ ana, reli sovoznika, ki je minulo nedeljo slavil zmago v Buzetu skupaj z Andrejem Velkavrhom. Portretiranec je za volan prvi~ sedel pri enajstih letih, ko pedalov sploh še ni dosegel. str. 11

Logatec, 20. september – »Zaradi želje po ~ im manjšem obremenjevanju mesta Logatec s tovor-nim prometom in dejstva, da je lokacija za Klijem za tovrstno dejavnost že opredeljena v ob~ inskih ak-tih, smo se odlo~ ili za slednjo,« logaški župan Berto Menard odgovarja, kje bo stal Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK).

Cero NIK bo za Klijem

na strokovno, popolno in pravo~ asno. Gre na-mre~ za projekt, od ka-terega veliko pri~ akujejo vse ob~ ine pristopnice, v katerega je bilo vloženo veliko truda in ~ asa, zato nikakor ne razmišljamo o alternativnih scenari-jih,« pojasnjuje Menard. Dokumentacijo pripra-vlja podjetje Radix. ê jim evropskih sredstev slu~ ajno ne bi uspelo pridobiti, v kar pa dvo-mijo, bi še vedno lahko podelili koncesijo.

Cero bo v mehan-sko-biološko predelavo letno sprejel okrog 50 tiso~ ton odpadkov iz 16 ob~ in z 200 tiso~ pre-bivalci, glede na interes

Dom starejših obeležil prvo desetletje

7

Trenutno se pripravljav-cem najbolj mudi s pri-pravo vloge za kohezij-ska sredstva, s katerimi bi pokrili 70 odstotkov 42 milijon evrov vredne naložbe, preostanek bo prispevalo 16 vklju~ enih ob~ in. ê bo šlo vse po na~ rtih, bi se gradnja, ki mora biti zaklju~ ena do

leta 2015, lahko za~ ela že v za~ etku prihodnje-ga leta.

Ob~ ina za umesti-tev Cera potrebuje okrog dva hektara zemljiš~ , ki jih ima na tej lokaci-ji že v svoji lasti, kar je še ena prednost izbrane lokacije. Spomnimo, da se je – potem ko so tudi pa bi lahko sprejeli tudi

druge. Odprto pa še na-prej ostaja vprašanje, kje bodo odlagali osta-nek odpadkov.

Logaška Civil-na iniciativa Logatec Logat~ anom, ki je ostro nasprotovala gradnji Cera na Lomu, se za-dnje ~ ase ni oglasila. Je pa njen predstavnik Pri-mož Tolazzi pred ~ asom izpostavil, da je njihovo na~ elno stališ~ e, da dva Cera na Primorskem in Notranjskem (v Logat-cu in Stari Gori pri Novi Gorici) nista ekonom-sko upravi~ ena in da bi moral biti za vse sku-pen center v Stari Gori. vrž

2 3

6

Kriva ~ istilna naprava ali gnojevka?

FOTO

: B

ARB

ARA

ÊPI

RLO

na ministrstvu za okolje zaradi okoljskih razlo-gov opustili lokacijo na Lomu, ki so ji nasproto-vali tudi civilna iniciati-va, naravovarstveniki in del ob~ inskih svetnikov – kot možnost omenja-lo obe industrijski coni in odlagališ~ e na Ostrem vrhu.

»Vlogo za okoljevar-stveno dovoljenje bomo vložili v prihodnjih dneh, prav tako vlagamo vse napore v pripravo vloge za kohezijska sredstva. Celotna ekipa se trudi, da bo vloga pripravlje-

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

http://www.avtohisa-seliskar.si


Berto Menard, župan Logatca in podjetnik: »In vendar se moramo zavedati, da je podjetništvo tisto, ki polni prora~ une.«

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rVeronika Rupnik Ženko

Med cenjenim in cenenim

Denarnice ljudi so vse tanjše. Gne~ a v nizkocenovnih trgovinah, kot so H&M, Zara, Ikea in podobnih, ki jih je prinesla globalizacija, pa zato razumljivo vse ve~ ja. Merilo za mnoge

potrošnike, pa naj si to želijo ali ne, pa~ ni ve~ kakovost, temve~ cena. Blago, ki ga za multinacionalke masovno izdeluje poceni delovna sila na Kitajskem, Tajvanu, v Maroku …, je – eti~ ne dileme gor ali dol – dostopnejše in hkrati ravno dovolj trendovsko. Potem je tu še potrošniški na~ in razmišljanja v slogu, zakaj ne bi raje imeli petih poceni majic kot ene drage, pa ~ eprav se bo vseh pet uni~ ilo prej kot ena kakovostna. Pa kaj za to, saj bi se te tako ali tako naveli~ ali, ~ e ne bi ob stalno spreminjajo~ ih se modnih trendih že prej postala »izven mode«.

Upoštevajo~ našteto, ni prav ni~ nenavadno, da šivilje skoraj nimajo ve~ ~ esa šivati. Razen ~ e se vam tako kot meni ne pripeti, da kupite obleko v H&M (prvi~ in zadnji~ ) in doma ugotovite, da vam ne stoji dobro, zato prosite svojo preizkušeno šiviljo, da vam jo popravi in na koncu za popravilo pla~ ate toliko kot za obleko. Bo že držalo na~ elo, da nismo tako bogati, da bi poceni kupovali, pa naj se sliši še tako paradoksalno.

Podobno kot šivilje tarnajo tudi urarji in ~ evljarji – ker vse ve~ ljudi kupuje tako poceni izdelke, da se jim popravila razumljivo ne izpla~ ajo. Obrtniki in obrtniški mojstri tako vse težje preživijo, njihovo število se zato vztrajno zmanjšuje – ker nimajo dovolj dela. In – ko gre denimo za priznane mizarje – tudi zato, ker je strank, ki njihovo delo cenijo in so pripravljene zanj odšteti kakšen evro ve~ , vse manj.

Zlatarji, zlasti zlatarski mojstri s svojimi delavnicami, iz te zgodbe niso izvzeti, saj se v krizi ljudje najprej odpovejo luksuzu, kakršen je nakit. K njim zadnje ~ ase tako zahaja vse ve~ strank, ki želijo zlatnino prodati in ne kupiti. Razen ~ e se seveda poro~ ajo – to pa je po mnenju nekaterih v kriznih ~ asih pravzaprav še najboljša naložba.

Obrtniški poklici, kot so, denimo, urarji, usnjarji, kova~ i, šivilje in še nekateri, izginjajo, primanjkuje

pa predvsem delavcev v storitveni dejavnosti. V OZS že vrsto let opozarjajo na nujnost korenitih

sprememb slovenskega šolskega sistema.

Logatec – Slavnostne prireditve v Športni dvorani Zapolje v industrijski coni Logatec se je udeležilo kar 300

logaških obrtnikov in podjetnikov, ki so tako izpri~ ali svojo pripadnost skupni

organizaciji. Zbornica sicer združuje okoli 400 ~ lanov, število pa, kot je

povedal predsednik Bogdan Oblak, niha za pet odstotkov navzgor ali navzdol,

najbolj na ra~ un delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki se ob vrnitvi

domov izpišejo iz ~ lanstva. Oblak z veseljem ugotavlja, da se za podjetniški poklic odlo~ a vse ve~ mladih v Logatcu, ki postajajo tudi ~ lani obrtne zbornice.

Kje so kroja~ i, kova~ i, ~ evljarji …Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) opažajo upadanje tako imenovane tradicionalne obrti – Delovna zakonodaja je okostenela, dostop do finan~ nih virov slab

Najve~ povpraševanja je pred-vsem v storitveni dejavnosti, to so obrtniki v avtoremontni stroki, mizarji in frizerji, kuharji, natakar-ji in instalaterji strojnih instalacij, je povedala Elizabeta Radelj Pe-pevnik, ki na OZS skrbi za stike z javnostjo.

Med deficitarne poklice – ti-ste, po katerih delodajalci v obr-ti nenehno povprašujejo, a ka-der zelo težko dobijo, saj ga na trgu dela ni dovolj – sodijo mizarji, tesarji, zlatarji, gradbeni in gostinski poklici, avtokleparji in avtoli~ arji, kleparji-krovci, peki, mesarji, slikopleskarji, polagalci kerami~ nih oblog, razli~ ni insta-laterji, cvetli~ arji in vrtnarji.

Med obrtniške poklice, ki so v upadanju, sodijo urarji, krznar-ji, usnjarji, kova~ i, šivilje, kroja~ i, gradbeni in drugi proizvo-dni poklici, ki jih nadomeš~ ajo tehni~ ne in tehnološke izboljša-ve ali slabše pla~ ana delovna

sila v državah vzhoda. V števil-nih poklicih je zaznati težnjo po širših skupnih strokovnih zna-njih zaradi ve~ je fleksibilnosti delovne sile in prilagajanja teh-nološkim novostim. »V OZS že vrsto let opozarjamo na nujnost korenitih sprememb slovenske-ga šolskega sistema, še pose-bej poklicnega in strokovnega izobraževanja v smeri potreb na trgu delovne sile oziroma po-treb delodajalcev v obrti. OZS in delodajalci pri posodabljanju programov in izvajanju tudi so-delujejo,« pravi Radelj Pepev-nikova.

Storitvenim dejavnostim gre dobroKaterim obrtniškim poklicem gre dobro? ê sodimo po tem, da je zagotovljen vsaj stalen dotok dela potrebnega kadra, potem so to poklici v nekaterih storitve-nih dejavnostih: avtomehaniki-avtoserviserji, frizerji, kozmeti~ ni tehniki, elektroniki ... »Poudarja-mo pa, da se prav vse dejavno-sti sre~ ujejo z dejstvom, da se

mladi namesto vstopa v delo odlo~ ajo za nadaljevanje šolanja in so pozneje težje zaposljivi.«

Najve~ jo težavo obrtnikom predstavljajo dav~ ne obremeni-tve in obremenitve dela, ki so previsoke, okostenela delovna zakonodaja in nelojalna konku-renca Še vedno imamo številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju posameznih dovo-ljenj so prepo~ asni, izredno slab

je tudi dostop do finan~ nih virov za razvoj in še bi lahko našteva-li. Vse to v številnih raziskavah o konkuren~ nosti posameznih dr-žav postavlja Slovenijo na precej slaba mesta. V raziskavi Doing Business, ki jo izvaja Svetovna banka, smo pristali na neslav-nem 42. mestu, medtem ko se med državami EU uvrš~ amo v drugo polovico podjetništvu pri-jaznih držav – na 17. mesto.

Zbornica je naš sindikatObmo~ na obrtno-podjetniška zbornica Logatec je 9. septembra slovesno zaznamovala 35 let svojega obstoja in delovanja

Pripadnost podjetniškemu stanuPrireditve v Zapolju se je ude-ležil tudi logaški župan Berto Menard, tudi sam podjetnik, ki je samostojno dejavnost za~ el 1. aprila 1978 in je od takrat tudi ~ lan zbornice. »Biti ~ lan pomeni pripadnost podjetni-škemu stanu,« poudarja žu-pan, ki prednost ~ lanstva vidi v tem, da lahko posameznik tudi sam preko zbornice vpli-

va na zboljšanje podjetniškega okolja. »Ve pa se, da smo zdru-ženi mo~ nejši,« dodaja župan.

»Zbornica preko svojih organov š~ iti posameznika in njegov in-teres. Smo partnerji v držav-nih, gospodarskih in družbenih odborih in komisijah. Imamo svoje predstavnike v raznih ko-misijah, Državnem svetu RS in v Bruslju. Na kratko, OZS je naš »sindikat«.«

Z delovanjem obmo~ ne obr-tne zbornice in Obrtne zbornice Slovenije je Berto Menard zelo zadovoljen. Poudarja, da je to dinami~ na zbornica in vedno pripravljena na dialog ter pogo-vor o problemih in težavah, ki se vedno znova porajajo.

»Svoje župansko delo in delo

Blanka Markovi~ Kocen

lastnika podjetja Menard RA, d.o.o., lo~ ujem,« župan odgo-varja na vprašanje, kako uskla-juje župansko delo in podje-tništvo. »Delo za svoje podjetje opravim izven delovnega ~ asa, zgodaj zjutraj in pozno zve~ er. So pa solastniki podjetja moji trije sinovi, tako da podjetje lahko tudi brez mene uspešno posluje in tudi vodenje sem prepustil njim.« Menard obe-nem priznava, da je kot dolgo-letni funkcionar na zbornici in preko svojega podjetja spoznal zelo veliko strokovnjakov in po-membnih ljudi, kar mu pomaga pri županovanju.

Podjetniki polnijo prora~ unePodjetniško okolje v Sloveniji se po Menardovem mnenju v za-dnjem ~ asu izboljšuje, ~ eprav so podjetniki predstavljeni kot taj-kuni, torej sovražniki naše druž-be. »In vendar se moramo za-vedati, da je podjetništvo tisto, ki polni prora~ une, iz katerih fi-nanciramo kulturo, šport, družbo in druge dejavnosti,« poudarja logaški župan, ki je na priredi-tvi med drugim prejel tudi zlati klju~ , priznanje Obrtne zbornice Slovenije.

Oblak: Pla~ ilna nedisciplina pesti podjetnikePo besedah predsednika OOZ Logatec Bogdana Oblaka naj-ve~ težav podjetnikom povzro~ a pla~ ilna nedisciplina, ki je rak rana razvoja. Oblak poudarja, da je zaradi propadov velikih pod-

jetij, zlasti v gradbeništvu, prišlo do velikih težav tudi pri ~ lanih obrtne zbornice, a dodaja: »Obr-tniki se zavedamo dolžnosti do sebe, svojih družin, do kapitala in zaposlenih in to nas lo~ i od velikih sistemov.«

Tržna demokracija prinesla slabostiŽe od leta 1974 pa je ~ lan tedaj še obrtnega združenja logaški podjetnik Franc Rudolf, ki je pet mandatov tudi ob~ inski svetnik. Po njegovih besedah v logaških svetniških vrstah poleg njega sedijo še trije podjetniki. »Pred desetimi leti, torej pred demo-kracijo, so bile razmere za po-slovanje boljše, predvsem glede pla~ il,« pravi Rudolf, ki opaža, da je podjetniško okolje zdaj manj prijazno kot pred desetletjem. »Tržna demokracija je prinesla vrsto slabosti, blago pa je zaradi prezasi~ enosti trga vse težje pro-dati,« poudarja Rudolf. bmk

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VERO

NIK

A RU

PNIK

ŽEN

KO


Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 �V s r e d i š ~ u

»Zlatarstvo kot obrt po~ asi izu-mira. Mladih zlatarjev je vedno manj. Nakit, ki ga vidite v trgo-vinah, je v glavnem iz tujine. Posamezniki, ki delajo nekaj novega, so drzni, imajo svoje di-zajne, zamisli, pri nas so redki,« pravi Peter Dragoli~ , mlad zla-tarski mojster iz Cerknice. Njega bi lahko umestili med slednje. Potem ko je po kon~ ani zlatar-ski šoli enajst let delal in se iz-popolnjeval v zlatarski delavnici pri priznanem zlatarju Tomisla-vu Lobodi, se je pred štirimi leti odlo~ il za samostojno pot in po~ asi tudi sam pridobiva vse ve~ strank, ki iš~ ejo druga~ en, unikaten nakit. »Zlatarji so na ra~ un krize zabeležili od 30 do 40-odstotni padec proda-je. Mene ljudje šele spoznava-

»Urarstvo imam zdaj, ko sem v pokoju, le še za hobi, za veselje, da mi ni dolg~ as in da ohranjam tradicijo. Sicer pa bi danes s tem delom v Cerknici bolj težko pre-živel,« pravi Vladimir Urbanc, ko ga obiš~ emo v njegovi urarni na Taboru v središ~ u Cerknice, ki deluje že od leta 1918 in jo je nasledil po o~ etu.

Naš pogovor vsakih nekaj minut prekine kakšna stranka: treba je zamenjati baterijo, po-praviti pasek in opraviti podob-na manjša popravila. »Danes je ve~ ja gne~ a, saj delam prvi te-den po dopustu. Sicer pa nimam prav veliko prometa, odvisno od tega, kako pogosto se komu

Cveto Kova~ i~ iz Strmice pri Novi vasi je izdelovalec suhorobarske galanterije, ki svojo dejavnost opravlja z velikim srcem, ~ eprav v žep ne pride vselej toliko de-narja, kolikor vloži truda. Dela in obdeluje kuhalnice, jedilni pribor, lesene kleš~ e, škarje … – pripomo~ ke, ki jih mora imeti vsaka pridna gospodinja. »Naj-ve~ prodam kuhalnic in žlic,« nam z nasmehom pove suhoro-bar, medtem ko si ogledujemo njegovo delavnico, v kateri smo po nekaj minutah že prašni. Vendar prah obdelovalcev lesa ne sme motiti, niti jim škoditi. »To delo je pa~ tako,« vendar za Cveta dale~ najlepše in nenado-mestljivo.

Z izdelovanjem suhe robe se pri Kova~ i~ evih oziroma po

S šiviljstvom se Breda Jamnikar ukvarja pet let, v to odlo~ itev pa je bila, kot pravi, prisiljena, ko je izgubila zaposlitev v Indu-striji usnja Vrhnika. Po poklicu tekstilna tehnica in usnjarka je prepri~ ana, da je s šiviljstvom danes težko preživeti, ~ eprav še vedno velja, da povpre~ ne iz-delke kupimo v trgovini, presti-žne pa naro~ amo pri šiviljah in kroja~ ih.

Strank ji, kot pravi, ne manjka, ljudje naro~ ajo tako popravila kot povsem nova obla~ ila, za-vese in druge tekstilne izdelke. Jamnikarjeva pravi, da sprejme vsako delo, cena njenih izdel-kov pa je nižja, kot bi lahko bila,

»Pravijo mi »lokalni majster«, ker se s polaganjem parketa in vseh talnih oblog ukvarjam že 25 let,« za~ ne svojo zgodbo o obr-ti Mustafa Botonji} iz Logatca, za katero pri mladini ni velikega zanimanja. Mustafa Botonji} se je parketarstva lotil, ko je pod-jetje, v katerem je bil zaposlen, šlo v ste~ aj. »Odkupil sem stroj na tri obroke in za~ el delati. Ta-krat so mi poslovni na~ rt izdelali na Zavodu za zaposlovanje.«

»Zaradi krize nimam ni~ ve~ dela, ~ eprav bi pri~ akovali, da bodo ljudje v krizi ve~ popra-vljali stare ~ evlje, ker si ne mo-rejo privoš~ iti novih. Do tega pri nas še ni prišlo, ni tako slabo, kot govorimo,« opaža postojn-ski ~ evljar Sabahudin Hajdarpa-ši}. Dejansko ljudje danes ~ evlje popravljajo vse manj. »Stanje se slabša že ve~ let. Ko sem pred skoraj 30 leti prišel v Postoj-no, sta bili tu še dve ~ evljarski delavnici. Sam sem imel dva zaposlena. Imeli smo ogromno dela. V~ asih so ~ evlji namre~ prišli trikrat, tudi štirikrat v popra-vilo, ~ e pridejo danes pete v po-pravilo drugi~ , je to že ~ udež,« poudarja Hajdarpaši}. Posame-zni ~ evlji se nosijo kratek ~ as, saj se moda hitro spreminja in

Peter Dragoli~ , zlatarski mojster

jo, tako da mi promet po~ asi raste,« pravi Dragoli~ . Vseeno pa tudi sam ob~ uti, da je kupna mo~ ljudi manjša. »Stranke po-gosto prinesejo staro zlato, ki ga zamenjajo za novo.« Prav tako odkupuje zlato, saj na ta na~ in tudi sam surovino dobi po niž-ji ceni.

Najve~ dela ima ob treh glav-nih sezonah, za novo leto, va-lentinovo in osmi marec ter nato za poroke. »Najve~ izdelam pr-stanov in uhanov. Veliko je pri-merov, ko ženske nakit naro~ ijo same zase, ker želijo nekaj po-dariti sebi. Moški so težke stran-ke, ženske pa to~ no vejo, kaj bi rade,« pravi Dragoli~ . Izdelava poro~ nega prstana mu vzame med osem in 20 ur, zahtevnej-ši nakit pa tudi 40 ur ali ve~ .

Sicer pa Dragoli~ nakit popra-vlja in izdeluje tudi za prodajal-ne. »Prodajalna, ki ne izdeluje sama izdelkov, ne more ponuditi na primer poro~ nih prstanov po željah stranke, zato sodeluje-jo z obrtniki,« o dodatnem viru zaslužka pravi Dragoli~ . Zaveda se, da prihodnost v zlatarskem poslu ne bo lahka in da se bo delo spremenilo. Ni~ nenava-dnega na primer ne bo, pravi, ~ e bo stranka v zlatarno prišla z že ra~ unalniško izrisanim nakitom, zlatar pa ga bo nato le še odlil in vdelal drage kamne. vržVladimir Urbanc,

urarustavi ura, pa tudi pred birmami in obhajili prodam kakšno uro ve~ in pred za~ etkom šolske-ga leta budilke,« pravi urarski mojster z 62-letnim stažem. Od ~ asov, ko je kon~ al urarsko šolo v Celju in delal kot vajenec pri svojem o~ etu, se je zelo veliko spremenilo. Mehanske ure so zamenjale kvar~ ne. Kakovostne ure pa takšne s Kitajske, ki jih je mogo~ e kupiti že za nekaj evrov. »Razumljivo, da urarji nimamo veliko dela, saj se tako poce-ni ur ne spla~ a niti popravljati. Naš poklic izumira, ker ni dovolj dela,« pravi Urbanc. Starih me-hanskih ur, ki bi jih ljudje prinesli popravit za svojo zbirko, pa je

zelo malo. Kot dodaja, Švicarji sicer danes ponovno izdelujejo tudi ro~ ne mehanske ure, a si jih lahko privoš~ ijo le kupci z debe-limi denarnicami, ki nekaj dajo na prestiž. Urbanc, kot pove, v svoji urarni prodaja ure srednje-ga cenovnega razreda, ki so do-stopnejše, a še vedno kakovo-stnejše od tistih, ki jih je mogo~ e kupiti, na primer, v Hoferju, ki mu krade stranke. vrž

Cveto Kova~ i~ , izdelovalec suhorobarske galanterije

doma~ e »Froletovih«, ukvarja-jo že pet desetletij. Ljubezen do obrti in ob~ utek je na Cveta pre-nesel njegov o~ e. »Tako sem se priu~ il te dejavnosti, ki je v dru-žini, odkar sva pred nekaj leti z ženo Jožico ostala brez službe, glavni vir zaslužka.« Na vpraša-nje, ali so pri nas leseni izdelki dovolj iskani in cenjeni, kleni obrtnik odgovori, da se Sloven-ci premalo zavedamo pomena tradicionalnih lesnih obrti in se, tako kot mi, zamisli. Predvsem zato, ker so kuhalnice, škarje in žlice iz lesa, s katerimi so jedli še naši stari starši, zamenjale kovinske ali plasti~ ne s Kitajske. »Najve~ lesenih žlic izvozim v Nem~ ijo, na Dansko, tudi v Li-bijo, Kanado in Ameriko,« doda »majster«, kjer se lesenim izdel-

kom in naravnim danostim ne odre~ ejo kar tako. »Na sejmih pri nas ne prodam skoraj ni~ , iz-jema je le naš Mihaelov sejem, kjer je zaradi množi~ nega obi-ska tudi ve~ zanimanja za moje izdelke.« Najve~ dela, tako so-govornik, je imel v poletnih me-secih, ~ eprav bi zaradi po~ itnic pri~ akovali nasprotno. b~

Breda Jamnikar, šivilja

saj vanjo ni všteto »neotipljivo«, ustvarjalno delo. »Šivanka je pa~ šivanka,« dodaja.

Sogovornica je prepri~ ana, da k njej prihajajo ljudje, ki si želijo kaj posebnega, in se jim z ve-seljem posveti ter ustreže tudi najzahtevnejšim željam. »Vsak izdelek je svoj izziv,« poudarja, saj vanj vloži vse svoje znanje, ustvarjalnost in domišljijo.

V šiviljstvu dela sama, brez pomo~ nikov, sama nabavlja bla-go, stranka pa ga lahko – po želji – prinese tudi sama. Bre-da Jamnikar namerava v šivilj-stvu ostati, priložnosti za kako drugo zaposlitev ne iš~ e ve~ . Samostojno podjetništvo nima

nobenih prednosti pred redno zaposlitvijo, pravi, saj mora biti strankam vedno na voljo in jim ustre~ i. »Šiviljstvo pri nas ni do-volj cenjen poklic,« ugotavlja. »Stranke lahko pridobiš zgolj s kakovostnim delom in zane-sljivim izpolnjevanjem naro~ il.« Hude konkurence v Logatcu nima in v resnici se zdi, da je ši-viljstvo ena tistih obrti, ki izginja-jo. bmk

Mustafa Botonji}, parketar

Pred dvanajstimi leti je za parket prijel še njegov sin, s katerim najve~ delata v Ljubljani in oko-lici, tudi na Primorskem. V tem kriznem ~ asu, pravi sogovor-nik, ni dela ni~ manj, težava je le s pla~ ilno nedisciplino. »Dela je toliko, da nimam skoraj ni~ prostega ~ asa, problemi so pri pla~ ilih. Zasebniki so kolikor to-liko redni pla~ niki, podjetja pa ne,« je zaskrbljen sogovornik. Z veseljem pa pove, da bi, ~ e bi

se še enkrat odlo~ al o poklicu, delal le toliko, da bi preživel, in ni~ ve~ . »Preve~ dela lahko tudi škodi. Vsak si mora postaviti zdravo mejo,« doda mojster po-laganja parketa. b~

Sabahudin Hajdarpaši}, ~ evljar

si ljudje želijo novih. Poleg tega je zaradi uvoza z azijskih dr-žav na trgu veliko zelo poceni ~ evljev, ki se jih niti ne spla~ a popravljati.

Hajdarpaši} vseeno upa, da mu dela ne bo povsem zmanj-kalo. »Veliko starih ~ evljarjev je pomrlo, tako da smo tisti, ki smo ostali, pridobili ve~ dela.« êvlje, ki jih stranke prinesejo na popravilo, je treba najve~ krat zašiti ali kaj zalepiti, jim popra-viti peto ali podplat. Pred leti je kakšen par ~ evljev tudi ro~ no izdelal, prav tako je izdeloval usnjene torbice. Toda polizdelke za majhne serije je težko dobi-ti, kakovostni materiali so dragi, prav tako je z izdelavo zelo ve-liko dela. Stranke, ki bi to cenile in bile pripravljene pla~ ati, pa

redke. Kakovostni, ro~ no izdelani ~ evlji namre~ stanejo 300, 400 evrov. Glede tistih s Kitajske pa Hajdarpaši} pravi, da niso nujno slabi, odvisno od materiala in na~ ina izdelave. »Res pa je, da so poceni ~ evlji obi~ ajno iz sta-rih zalog. Ko jih kupite, se zato material velikokrat že razkraja,« nas podu~ i. vrž

Oddamo lokal v Cerknici. Inf. na tel.št.: 041 716 741

OLMA LIS EP-S2,univerzalna mast

5,80 €

AKUMULATOR TOPLA

12V100AH, D+

112,00 €

33,50 €10 L

Univerzalno olje OLMA TRANSHYDRO 85W

Motorno olje visoke zmogljivosti za diesel motorje

OLMA OLMALINE SHPD 15W40

28,80 €

V VSEH AGROCENTRIH KGZ KRPAN

Akcija velja od 12.09. do 12.10.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

REDNI ODKUP ŽIVINE IN ODKUP KLAVNE ŽIVINE

(meso odkupujemo na obmoèju Ilirske Bistrice, Cerknice, Blok, Loške doline, Logatca in Vrhnike z okolico)

Inf. na tel. št.: 031 333 409,

g. FRANC DOLENC

Odvoz živine v klavnico in nazaj na dom za

SAMO26 €

AKCIJA

Akcija traja od 21.09.2011 do 31.03.2012. Cene so v € vsebujejo DDV.

Strojni tehnikEkonomski tehnik

Strojni tehnik (PTI)

Vpis bo potekal do 30.9.2011.Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 081 601 657 oz. na elektronskem naslovu [email protected].

IVabljeni k vpisu v programe

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011 str 4

Pivška izpostava CSD Postojna, ki sta jo odprla direktorica Patricija Može in župan Robert Smrdelj, bo odprta vsako sredo od 14. do 17. ure, uporabnikom pa bo strokovni delavec nudil prvo socialno pomo~ , sprejemali bodo vloge za denarne socialne pomo~ i, starševsko varstvo, otroški dodatek, štipendije, oprostitve pla~ ila …

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011G o s p o d a r s t v o4

VeronikaRupnik @enko

7 nekdanjih delavcev

Javorja Pohištvo od 189, kolikor se jih je prijavilo na Zavodu RS za zaposlovanje, se je do prejšnjega tedna na novo zaposlilo.

Pivka, 1�. oktober – Skoraj 200 delavcem, ki so delo izgubili ob za~ etku ste~ aja

Javorja Pohištvo, se bo pridružilo še 97 delavcev, ki bodo dobili odpovedi po

uvedbi ste~ ajnega postopka invalidskega podjetja Javor IPP. Družba je, potem ko je

dobila soglasje vlade, vlogo za za~ etek postopka na koprskem okrožnem sodiš~ u

vložila prejšnji petek, zaposleni, ki so že tri mesece brez pla~ , pa bodo tako kon~ no

dobili možnost uveljavljanja pravice do izpla~ il neizpla~ anih pla~ iz jamstvenega

sklada in do izpla~ il nadomestil za brezposelnost. Le 26 zaposlenih Javorja IPP bo prezaposlenih na

mati~ no družbo Javor Pivka.

Blažek: Ne kupujemo obrata na BelskemV javnosti je zaokrožila govorica, da Javor iš~ e kupca za obrat v Belskem pri Postojni in da se za nakup zanima uspešno pod-jetje Profiles iz Razdrtega, ki se ukvarja s proizvodnjo lese-nih moznikov in lamel ter lesnih peletov. »Tudi sam sem slišal te govorice, a lahko zatrdim, da nikakor ne držijo, ~ eprav bi si morda kdo želel, da bi. Res pa je, da ima naše podjetje števil-ne na~ rte, a se razvija doma. Letos beležimo 25-odstotno rast,« nam je povedal Rudolf Blažek, prokurist podjetja. Informacijo, da prodajajo obrat, so zanikali tudi v Javorju: »To ne drži in ni nam znan izvor teh neresnic.« Prav tako so na Javorju zanika-li, da pla~ niso dobili zaposleni v Profitnem centu (PC) Vezana ploš~ a. Zanikajo kakršnokoli odpuš~ anje v tem programu ali celo njegovo zaprtje. »PC Vezana ploš~ a je z naro~ ili polno za-seden. Trenutno pridobivamo dodatna obratna sredstva pred nabavno sezono.«

S ste~ ajem vsaj do pla~ ilPo uvedbi ste~ aja Javorja IPP odpovedi še 97 delavcem – Laminatni program gre naprej – V Pivki izpostava CSD Postojna

Spomnimo, da gre Javor IPP v ste~ aj zaradi dolgotrajne nelikvi-dnosti, podjetje pa je prizadel zlasti ste~ aj pohištvenega pro-grama, saj je bilo poslovanje Ja-vor IPP v veliki meri vezano tudi na drugo h~ erinsko družbo, Ja-vor Pohištvo.

V solzah po pomo~ Ob~ ina Pivka se je na social-no krizo, ki je posledica obeh ste~ ajev, odzvala tudi z zagoto-vitvijo pogojev za delovanje iz-postave Centra za socialno delo (CSD) Postojna v Pivki enkrat te-densko, skupno pet tiso~ evrov pa je že nakazala Obmo~ nemu združenju Rde~ ega križa Postoj-na in pivški Karitas, vsakemu polovico. Patricija Može, direkto-rica CSD Postojna, je povedala, da so v zadnjem mesecu prejeli

posameznik, ki so bili zaposle-ni na Javorju. Razdelili smo jim za 5500 kilogramov paketov s hrano. Staršem s šoloobvezni-mi otroki pa tudi 59 bonov za šolske potrebš~ ine,« je povedala Deklevova. 2500 evrov je ob~ ina Pivka nakazala tudi Obmo~ ne-mu združenju Rde~ ega križa Po-stojna, prav toliko pa tudi ob~ ina Postojna.

v obravnavi. Prednost smo dali tistim vlogam, kjer sta bila oba zakonca zaposlena v Javorju.« Pomo~ i se gibljejo od 150 do 500 evrov, odvisno od statu-sa družine, in so namenske, kar pomeni, da morajo prejemni-ki poro~ ati, kako so jih porabi-li. Do takšnih pomo~ i so sicer upravi~ eni le dvakrat letno.

»Marsikdo pride s solznimi o~ mi. Ne morejo dojeti, kam je Javor pripeljalo novo vodstvo in novi lastniki. So v zelo hudi stiski in v veliki negotovosti,« je dodala Julka Dekleva, vod-ja Karitas v Pivki. »Do zdaj se je na nas obrnila 101 družina ali

45-im delavcev pogodbe o deluDodajmo, da je v prvem tednu septembra z delom za~ ela nova proizvodnja laminatnega pro-grama, ki bo po ste~ aju Javorja Pohištvo organizirana znotraj mati~ ne družbe. Trenutno ima pogodbo o delu 45 ljudi, kar po-meni, da delajo le ob~ asno in

so hkrati prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. »Tovrstne po-godbe so za~ asna in zelo krat-kotrajna rešitev, ki jo Javor Pivka potrebuje zato, da vzpostavi proizvodno linijo laminatnega pohištva znotraj mati~ ne druž-be,« na Javorju napovedujejo, da bodo pogodbenike redno zaposlili nazaj in morda še do-datne delavce.

že 50 vlog za izredno denar-no socialno pomo~ . »Nekaj jih je že bilo izpla~ anih, ostale so

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

PLIN V VSAKI11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

080 2005

NAROČILA, 24 UR NA DAN

WW

W.B

UTA

NPL

IN.S

I

http://www.butanplin.si


Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Subvencije za lesena oknaStroški ogrevanja so vsako leto višji, zato je varčevanje z energijo odločilnega pomena. K temu veliko prispevajo energijsko varčna okna, za katere lahko pridobite tudi nepovratna sredstva Eko sklada. Podjetje OKNA in VRATA NAGODE s Tržaške ceste 64 v Logatcu je eno izmed redkih podjetij, ki vam pri tem nudi pomoč, in sicer vam pomaga pripraviti vso ustrezno dokumentacijo.

Pogovor z direktorjem Janezom Nagodetom jepotekal v njihovih prostorih, kjer imajo tudi razstavni salon, s pestro izbiro oken, rolet, polic; ogledate pa si lahko tudi najrazličnejše modele vhodnih, notranjih in dvižnih garažnih vrat.Podjetje Okna in vrata Nagode proizvaja predvsem stavbno pohištvo za slovenski trg, določen delež oken pa izvozijo tudi na zelo zahtevno ameriško tržišče.Rdeča nit našega pogovora so bila nepovratna sredstva Eko sklada, ki vam omogoča, da dobite povrnjenih kar 25 odstotkov celotne investicije. Menjava oken je namreč kar precejšen � nančni zalogaj, ki pa se nam kmalu povrne, saj z dobrimi okni lahko prihranimo zelo veliko energije za ogrevanje.

Nepovratna sredstva omogoča Eko sklad. Kakšen je njihov namen?Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, spodbuja razvoj na področju varstva okolja in tako je objavil javni poziv, katerega predmet so nepovratne � nančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stavb. Eden izmed ukrepov se nanaša tudi na menjavo lesenih oken.

Zakaj ste se odločili, da strankam pomagate pripravljati dokumentacijo za pridobitev nep-ovratnih sredstev?Dokumentacija za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada mora biti skrbno pripravljena, saj so sodelavci pri pregledovanju vlog zelo natančni. Posameznik, ki vlogo pripravlja prvič, porabi za to ve-liko časa – potrebno je pozorno prebrati razpis, izpol-

niti vlogo, fotogra� rati obstoječe stanje, predložiti ustrezen predračun. Zato smo se v podjetju Okna in vrata Nagode odločili, da strankam olajšamo delo, da jim pri tem pomagamo in dokumentacijo pravilno pripravimo, tako da pridobijo nepovratna sredstva.

Lansko leto je sklad subvencioniral tudi menjavo pvc oken, letos pa so predmet subvencije le lesena okna. Zakaj menite, da je prišlo do te odločitve?Vrsto razlogov govori v prid lesenim oknom. Les je namreč naravni material, ki domu prinaša domačnost in toplino. Eko sklad je z namenom

spodbujanjavgradnje naravnih materialov kot tudi z vidika tra-jnostne gradnje oz. obnove stavb javni poziv za do-delitev nepovrat-nih � nančnih spodbud omejil na lesena okna.Ne nazadnje se pri proizvodnji 1 m3 PVC ma-

teriala, katerega surovina je fosilnega izvora, v ozračje spusti skoraj 5 ton CO2. Nasprotno pa 1 m3 lesa med nastajanjem in fotosintezo veže 0,9 tone CO2, poleg tega so leseni izdelki tudi trajnejši, imajo namreč daljšo življenjsko dobo.

Kakšen je torej postopek za pridobitev nepovratnih sredstev?Najprej je potrebno izbrati izvajalca. Če se odločijo za naše podjetje, nas lahko pokličejo ali obiščejo v salonu, tehnolog in merilec pride brezplačno na ogled objekta in pripravi predračun, nato vam pripravimo vso potrebno dokumentacijo in jo pošljemo na Eko sklad. Ko je vloga predložena, se lahko že začne z izvajanjem investicije. Nepovratna sredstva Eko sklad vrne en mesec po končani investiciji.

Letos je sklad za vse ukrepe varčevanja z energijo namenil 10 milijonov evrov, razpis pa bo odprt do porabe sredstev.

Nekateri se še vedno raje odločijo za pvc okna, saj so se naveličali barvanja in obnavl-janja lesenih oken.Strah pred tem je popolnoma odveč, saj pri lesenih oknih dajemo zelo velik poudarek optimalni zaščiti lesa. Elemente najprej potapljamo v brezbarvni temeljni utrjevalec, nato v vodni lazurni temelj, nazadnje potapljamo v lazurni lak polnilec, ki učinkovito zapira pore in regulira vlago v lesu. Na koncu lakiramo s končno debeloslojno lazuro, ki zaščiti les pred vremenskimi vplivi in mehanskimi obremenitvami. Najbolj izpostavljene dele okna pa zaščitimo z aluminijastimi odkapniki. Poleg tega je šel razvoj barv za stavbno pohištvo velik korak naprej, saj so vse barve na vodni osnovi; barva je mehkejša, s tem bolj elastična in tako lahko z lesom diha, posledično pa barva ne poka, kot se je to dogajalo pri starem načinu nanosa.

Obprihodu v salon me je

presenetil tako pester izbor oken. So vsa okna primerna za pridobitev

subvencije?V našem podjetju izdelujemo okna različnih pro� lov (debelin), in sicer 68 mm, 78 mm, ki ju priporočamo za adaptacije; za novogradnje

oz. zgradbe z zelo dobrim toplotnim ovojem pa priporočamo nizkoenergijska okna debeline 90 mm, 102 mm ali 110 mm za pasivno gradnjo.Pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev je vgradnja energijsko učinkovitega lesenega okna, s toplotno prehodnostjo celotnega okna U ≤ 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj), skladno s standardom EN 10077-1 oziroma EN 12567-1(2). Okna, balkonska vrata in � ksne zasteklitve morajo biti vgrajene po načelu tesnjenja v treh ravninah, kar opredeljuje RAL smernica za načrtovanje in izvedbo montaže zunanjega stavbnega pohištva.Bralci morajo biti pozorni, da izberejo proizvajalca, ki ima vse potrebne certi� kate.

Pred kratkim ste pridobili certi� kat za pasivno okno.Veliko vlagamo v tehnično dovršeno proizvodnjo, ker želimo slediti trendom stavbnega pohištva, ki ga narekuje trg v prihodnjih letih. Prihodnost je de� nitivno v pasivni gradnji. Iz omenjenega razloga želimo biti pred konkurenco in tako veliko energije in lastnega znanja vlagamo v razvoj. Tako smo eni prvih slovenskih oknarjev, ki smo pridobili lastni certi� kat za pasivno okno Pasive House Institute. Gre za okno prihodnosti – okno NAGODE 110 hibridterm.

Na področju stavbnega pohištva je kar velika konkurenca, kje vi vidite svoje prednosti?Konkurenca je vedno dobra, saj te spodbudi, da iščeš vedno nove rešitve, da se zavzemaš za optimalno kakovost. Ponudba na trgu je velika, vsak se prav gotovo trudi po svojih najboljših močeh in veseli nas, da imamo tudi s konkurenčnimi podjetji dobre odnose. V podjetju Okna in vrata Nagode so prednost zaposleni, saj vsi dodajo svoj doprinos, da je končni izdelek tak, kot si ga želimo. Tehnologi in komer-

cialisti se potrudijo, da se vsaki stranki posvetijo in izberejo zanjo najboljšo rešitev; sami izdelujemo lepljence, saj je to pogoj, da vemo, da smo okna

izdelali iz dobrega materiala. Okna izdelujemo na sodobnih strojih, ki zagotavljajo natančnost in ka-kovost. Posebno pozornost namenjamo zaščiti lesa, končnemu barvanju in seveda vgradnji oken. Imamo lastno ekipo monterjev, ki zagotovijo, da so okna tudi dobro zmontirana, popolnoma usposobljeni so tudi za RAL montažo in zaključna dela, tako da z deli poponoma zaključijo.

liko časa – potrebno je pozorno prebrati razpis, izpol- končani investiciji.

Podjetju Okna in vrata Nagode so glavno vodilo zadovoljne stranke, njihovo geslo:

Vaše zadovoljstvo – naš uspeh to samo potrjuje.Obiščete jih lahko vsak dan na Tržaški 64 v Logatcu, od

ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure, v četrtek pa do 18. ure, ali pa jih pokličite na telefonsko številko 01 75 09

676. Ne spreglejte pa tudi njihove spletne strani: www. nagode.si.

tel: 01 750 9 677 tel: 01 75 09 676 fax: 01 754 14 45

Žur z dobrodelnim namenomPostojna – Leo klub Postojna - Erazem Predjamski v petek, 7. oktobra, prireja že šesti tradicio-nalni Kostanjev piknik s sre~ elovom v Miranda baru v Selcah, na katerem bo zbrane zabava-la skupina Pivo in ~ evapi, na dobrodelnem sre~ elovu pa bodo zbirali sredstva za svojo tokratno dobrodelno akcijo. Pomagati želijo sedemletnemu de~ ku iz okolice Postojne, ki ima cerebralno paralizo, natan~ neje spasti~ no diplegijo, in bi mu starši radi uredili primerne sanitarne prosto-re, a sami brez finan~ ne pomo~ i tega ne zmorejo. Za isti namen bo šel tudi izkupi~ ek od vsto-pnin za drugi dobrodelni rock koncert LeoROCKTOBER, ki ga Leo klub organizira konec oktobra. Prvi koncert bo 28. oktobra v Klubu glasbe Jazzy, drugi pa 29. oktobra v Ambasadi Jugoslavija, nastopajo~ i pa so zaenkrat še skrivnost. Leo klub Postojna, ki od leta 2006 deluje na obmo~ ju ob~ in Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica, pomaga predvsem otrokom in mladostnikom v stiski ter socialno ogroženim skupinam. Vsako leto priredi nekaj dobrodelnih akcij, njihov izkupi~ ek pa nameni za nakup ortopedskih pripomo~ kov ali druge opreme za boljšo kakovost življenja posa-meznika. vrž

Za organizacijo Logaške no~ i je poskrbela ob~ ina»Ne le 17., ves september je praznik logaške ob~ ine,« je ob otvoritvi prireditve Logaška no~ pre-teklo soboto v Centru vojnih veteranov dejal logaški župan Berto Menard. Družabni dogodek, ki ga je logaška ob~ ina organizirala že pred leti, naj bi skupaj s tekom po logaških ulicah, ki ga letos zaradi ~ asovne stiske in finan~ nega primanjkljaja niso uspeli izpeljati, vnovi~ postal tradi-cionalen v sklopu praznovanja ob~ inskega praznika.

Logaška no~ , na kateri so za zabavo skrbeli Fantje z vasi, ob~ udovanja vredne pa so bile tudi logaške mažoretke, ki so že tretje leto zapored pripeljale evropsko prvakinjo, je po župa-novih besedah namenjena predvsem druženju in veselju, tako mladih kot starejših prebivalcev Logatca in okolice.

»Celotno prireditev je organizirala Ob~ ina Logatec, za tehni~ ni del pa je poskrbelo Društvo upokojencev Logatec,« je povedal župan in dodal, da so pri pripravah zavzeto sodelovali usluž-benci ob~ ine, ki ji je ob tej priložnosti izrekel priznanje.»Na življenje je treba gledati optimisti~ no, kot bi imeli pred seboj veliko skledo rde~ ih ~ ešenj, ~ eprav je vmes kakšna gnila,« je ob otvoritvi Logaške no~ i med drugim dejal Menard. bmk

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: O

kna

in v

rata

NAG

ODE,

PE

Trža

ška

c. 6

4, 1

370

Loga

tec

http://www.nagode.si


Bogdan Nuni~ , gospodar ribiške družine Postojna, je bil ogor~ en in prizadet. To je bil že tretji pogin rib v Nanoš~ ici v zadnjih desetih letih. Obnova bo trajala ve~ let.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

Stari trg pri Ložu, 19. september – »^rpalni preizkus iz nove vrtine pri vodnemu viru Kozariš~ e je v

polnem teku. Po neuradnih rezultatih prve analize je voda neopore~ na. ê bodo negativni tudi dokon~ ni

rezultati, bomo vodni vir priklopili na omrežje konec septembra,« napoveduje župan ob~ ine Loška dolina Janez Komidar. Do takrat bo za vodooskrbo ob~ anov

poskrbela vojska. Ta vodo pre~ iš~ uje že od konca junija naprej, ko je prišlo do visokega onesnaženja glavnega vodnega vira Obrh s fekalijami in okužbe

z bakterijo E. coli, zaradi ~ esar je zdravstvena inšpekcija prekinila dobavo pitne vode iz tega

vira. Zdravstvene težave je imelo ve~ kot 200 ljudi, usodne pa naj bi bile za enoletnega otroka.

Postojna, 19. september – »îstilna naprava ni povzro~ ila onesnaženja in ni kriva za pogin rib,« trdi Edi Šibenik, direktor javnega podjetja Kovod,

ki upravlja s ~ istilno napravo v Hruševju. Sumi, da je za pogin kriv izliv gnojevke v kanalizacijo,

kar je preobremenilo ~ istilno napravo, neo~ iš~ ena voda pa je nato pred dvema tednoma v skoraj trikilometrskem toku od izliva v reko Nanoš~ ico

do prvega jezu pomorila okrog 300 kilogramov rib in povzro~ ila veliko škodo ribiški družini. Nekateri

doma~ ini ob tem menijo, da ~ istilna naprava, ki do danes še vedno nima dovoljenj za obratovanje,

vendarle ni povsem nedolžna.

»Eden zaliva, drugi ne more pod tuš«Vodo iz nove vrtine v Kozariš~ ah naj bi priklopili konec meseca, a samo ta ne bo zadoš~ ala – Bo za onesnaženje in domnevno s tem povezano smrt otroka kdo odgovarjal?

Prvi podatki kažejo, da kapaci-teta vode iz nove vrtine ne bo v celoti zadoš~ ala za potrebe ob~ ine. »Raziskave smo dela-li v sušnem ~ asu, zato upam, da bodo ob deževju kapacitete vendarle višje,« pravi župan, ki hkrati napoveduje za~ etek vrta-nja nove vrtine v oktobru. Prva vrtina bo ob~ ino stala 95 tiso~ , obe skupaj pa 195 tiso~ evrov. Sredstva bodo morali zagotoviti z rebalansom prora~ una.

Pripadniki slovenske vojske zdaj z reverzno osmozo dnevno

Župan Janez Komidar pravi, da se je že leta 1979, ko se je vzpostavil vodni vir Obrh, vedelo, da ni primeren, a zaradi pritiska industrije je bil poudarek na koli~ ini in ne na kakovosti vode. »Od takrat naprej so se pojavljale zdravstvene težave in to so vedele vse pristojne službe, a niso ukrepale.«

Preiskava slovensko-hrvaške komisijeŽupan nam je še povedal, da naj bi preiskavo izliva feka-lij prevzela tudi slovensko-hr-vaška komisija pri ministrstvu za okolje in prostor, ki razi-skuje obmejne vodonosnike in vodotoke, saj je onesna-ženje po nekaterih ocenah prišlo z obmo~ ja Prezida. Nekateri doma~ ini, ki so na problemati~ no stanje vodnega vira že dalj ~ asa brez uspe-ha opozarjali tako upravljavca, Komunalo Cerknica, kot ob~ ino Loška dolina (še pod prejšnjimi vodstvi), se bojijo, da epiloga ne bo.

»Predkazenski postopek še vedno poteka. Zaradi tajno-sti postopka vam ve~ informa-cij ne moremo posredovati. O dosedanjih ugotovitvah je že obveš~ eno tožilstvo. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obve-stil,« odgovarja Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana.

pre~ istijo 240 kubi~ nih metrov vode, ki jo je sicer za prehram-bene namene še vedno treba prekuhavati. Za zadostitev po-treb v celoti bi potrebovali 450 do 500 kubi~ nih metrov. Neka-teri kraji imajo tako vsakodnev-no moteno oskrbo, toda kot pra-vi župan, so ljudje zelo strpni. Žalosti ga le, da nekateri ob~ ani kljub opozorilom o smotrnem ravnanju s pitno vodo to še ve-dno uporabljajo za zalivanje vr-tov in celo pranje avtomobilov. »Ne razumem, kako lahko nek-do zaliva zelenico, njegov so-sed, ki je 50 metrov više, pa se more stuširati,« je kriti~ en.

Na pomo~ tudi gasilciê ne bi vode pre~ iš~ evala voj-ska, bi bila edina rešitev dova-žanje vode, kar pa bi bilo dražje in zahtevnejše. Zdaj ob~ ina voj-ski pla~ a zgolj stroške prehra-ne, elektrike, odvoza smeti in podobno.

Do priklopa nove vrtine bodo po potrebi pri vodooskrbi poma-gali tudi gasilci, ki bodo z vodo,

ki jo bodo vozili s cerkniškega obmo~ ja, oskrbovali tista gospo-dinjstva in gospodarstva, ki ima-

jo vodnjake in jih še uporabljajo. »Na ta na~ in bomo razbremenili javno omrežje,« je povedal Fra-

njo Bukovec, poveljnik Prosto-voljnega gasilskega društva Stari trg pri Ložu.

Veronika Rupnik @enko

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Je za pogin rib kriva gnojevka?Kovod: sumimo na izliv gnojevke – îstilna naprava nima ne uporabnega dovoljenja ne odlo~ be o poskusnem obratovanju

»Reka Nanoš~ ica ima letos izre-dno nizke pritoke. Na iztoku iz ~ istilne naprave je bilo že pred dvema mesecema stanje izre-dno slabo, voda je bila dobe-sedno mrtva, ~ udne barve, brez organizmov. Ker je struga tako reko~ stoje~ a ali zelo po~ asi teko~ a, deluje kot neke vrste retenzija pod ~ istilno napravo, slabo pre~ iš~ ene vode se nabi-rajo, prvi dež tik pred poginom rib pa je vodo odplavil naprej in pri jezu so našli poginule ribe,« razlaga doma~ in in ekolog Bran-ko Koren, ki se boji, da ~ istilna naprava ni kos vsem odpadnim vodam iz gospodinjstva.

Presežene vrednosti dušikaDirektor Kovoda odgovarja, da so rezultati analiz vzorcev, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo v Novi Gorici, pokazali na mo~ no presežene dopustne vrednosti dušika pred ~ istilno napravo. Sumijo na izliv od de-set do 15 kubi~ nih metrov gno-jevke v jašek kanalizacijskega sistema. Ta naj bi preobremenila ~ istilno napravo, ki ima sicer ka-paciteto ~ iš~ enja šest do sedem kubi~ nih metrov odpadnih vod iz gospodinjstev dnevno. Glede

na ve~ velikih okoliških kmetov, ki gnojevko v velikih koli~ inah zlivajo po poljih ter tudi tako ogrožajo Nanoš~ ico in življenje v njej, to ne bi bilo nemogo~ e.

Šibenik napoveduje, da bodo podali kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu.

Kljub temu pa senco na do-

gajanje me~ e dejstvo, da ~ istilna naprava nima ustreznih dovo-ljenj. Kot nam je pojasnil Marko Baša, na~ elnik Upravne enote Postojna, so na tehni~ nem pre-gledu ugotovili, da je treba za zagotovitev pogojev za odre-ditev poskusnega obratovanja zagotoviti izvedbo najmanj 50

kanalizacijskih priklju~ kov. Šele nato bi lahko upravna enota z odlo~ bo odredila poskusno obratovanje. Ti priklju~ i so že za-gotovljeni, toda na upravni enoti obvestila od investitorja, ob~ ine Postojna, še niso prejeli, tako da objekt nima niti odlo~ be o po-skusnem obratovanju niti upo-rabnega dovoljenja, kar pomeni, da se ne bi smel uporabljati.

Na ob~ ini Postojna odgo-vornost, kot kaže, prelagajo na upravljavca, Kovod Postojna, saj so nas z vprašanji napotili tja.

Šibenik odgovarja, da papir-jev res še niso uredili, ~ eprav je trenutno priklju~ enih že 67 go-spodinjstev, da pa te namera-vajo urediti. Zanika pa vsa na-

migovanja, da naprava tehni~ no ne deluje brezhibno. »ê bi bilo karkoli narobe, bi to že videli na podlagi analiz. îstilna naprava deluje dobro,« zatrjuje.

Dolgotrajno odpravljanje posledicSpomnimo, da primer pogi-na rib preiskuje tudi policija, ki je že na dan pogina vze-la tudi vzorce. Preiskava še ni zaklju~ ena.

^lani ribiške družine, ki se si-cer bojijo, da tako kot pri prej-šnjih pomorih tudi tokrat ne bo nih~ e odgovarjal, so škodo ocenili na ve~ kot deset tiso~ evrov, bojijo pa se tudi novih poginov v primeru ve~ jega dež-

ja, ki bi vodo spiral nižje po toku. »Odpravljanje posledic bo dolgotrajno, saj v takih primerih poginejo cele generacije avtoh-tonih rib, odmre pa tudi celotna favna,« pravi Martin Miklavec, predsednik postojnske ribiške družine in opozarja ne veliko gospodarsko škodo, ki jo je utr-pela ribiška družina.

Miklavec se še sprašuje, za-kaj je pristojnim tako težko v bližini ~ istilne naprave narediti dve manjši jezeri z vodnim ra-stlinjem in speljati vodo iz ~ is-tilne naprave vanju, kjer bi se voda dokon~ no pre~ istila. »S tem bi prepre~ ili tudi zadnje onesnaženje, saj bi gnojnica ostala v jezeru.«

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Veronika Rupnik @enko

vabi k vpisu v izredni študij

POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo)STROJNIŠTVO

GOZDARSTVO IN LOVSTVO

za študijsko leto 2011/12

Vpisovali bomo do 1. oktobra 2011 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: [email protected] Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vspo.si

vabi k vpisu v izredni študij vabi k vpisu v izredni študij

POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo)POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo)STROJNIŠTVO STROJNIŠTVO

GOZDARSTVO IN LOVSTVOGOZDARSTVO IN LOVSTVO

za študijsko letoza študijsko leto 2011/122011/12

Vpisovali bomo do 1. oktobra 2011 oziroma do zapolnitve prostih mest.Vpisovali bomo do 1. oktobra 2011 oziroma do zapolnitve prostih mest.

http://www.vspo.si


Številni obiskovalci so se udeležili praznovanja 10. obletnice Doma starejših Logatec, v programu pa so strnili mo~ i tako zaposleni kot stanovalci, pa tudi njihovi svojci.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

7 VPRAŠANJ O ZAVAROVANJIH, NA KATERA MORATE POZNATI ODGOVOR

1. Kako pogosto se Slovenci odločamo za najrazličnejša zavarovanja pred točo? Je povpraševanje po tem v zadnjih letih kaj naraslo?V ZM beležimo večje povpraševanje po tovrstnih zavarovanjih v zadnjih treh letih – od velikih ujm in toče v letu 2008; da pa bi zaznali večje povpraševanje pred posameznimi napovedmi, pa ne moremo trditi. Verjetno razlog tiči tudi v tem, da ljudje vzamejo napovedi z »rezervo« ali pa še vedno verjamejo, da ne bodo med prizadetimi. 2. Kaj najpogosteje zavarujemo pred točo?Vsekakor so najpogostejši predmet zavarovanja proti toči tiste premičnine in nepremičnine, ki so najbolj izpostavljene škodnemu dogodku, in kjer bi zavarovanci utrpeli največjo škod: zgradbe in posamezni deli le teh (strešna konstrukcija, zidovi, fasade), avtomobili, premičnine v stanovanju oziroma hiši, pomembnejši osebni dokumenti itd. V Zavarovalnici Maribor svetujemo, da se ob sklenitvi zavarovanja zavarovanci o vrsti in načinu zavarovanja resnično dobro posvetujejo z našimi strokovnjaki, ki jim bodo z veseljem pomagali.3. Kako je z zavarovanjem nadstreškov, fasad, streh - objektov? Kako je z zimskimi vrtovi, raznimi plastičnimi »dodatki« na stanovanjskih objektih?Rizik toče pri zavarovanju stanovanjske hiše krije vse škode, ki nastanejo, kadar toča z udarcem poškoduje katerikoli del stanovanjske hiše (npr.: kritina, strešna konstrukcija, zidovi, fasade, vgrajeno stavbno pohištvo, rolete, žaluzije, predmeti, ki so � ksno pritrjeni na objekt – antene, kolektorji, markize itd.) tako, da ga razbije, prebije, okruši ali pa zaradi udarca toče ta del poči.Niso pa kriti tisti deli, ki ne spadajo k stanovanjskem objektu in niso predmet zavarovanja.4. Na kaj naj bodo bralci pozorni, ko se odločajo za najrazličnejša zavarovanja v primeru toče?Zavarovancem priporočamo, da svoje premoženje zavarujejo s premoženjskim zavarovanjem z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma OPA! na novo vrednost. Zavarov-anje hiše ali stanovanja na novo vrednost zavarovancem zagotovi nadomestitev poškodovane ali uničene stvari z novo. 5. Ko pride do tega, kako naj odreagirajo? Kateri so tisti postopki, na katere kljub prizadetosti ne bi smeli pozabiti?Zavarovalnica Maribor svojim zavarovancem in vsem, ki so utrpeli škodo zaradi neurij še posebej svetuje, da v prvi vrsti najprej poskrbijo za to, da ustrezno zavarujejo sebe (torej človeško življenje) in šele nato svoje premoženje. Poskrbeli smo za hitro in enostavno prijavo škode: nastalo škodo lahko zavarovanci tako prijavijo prek e-prijave na https://www.zav-mb.si/prijava_skode ali s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 19 21, ki je na voljo 24 ur na dan. Oškodovanci lahko za pomoč pri prijavi škode pokličejo tudi svojega zastopnika, ki je sklenil zavarovanje.6. V kolikšni meri (razpon) povrnete škodo, ki nastane kot posledica toče?Višina izplačila škode je odvisna od tega, za kakšno zavarovanje se zavarovanec odloči. Lahko se odloči za zavarovanje na dejansko vrednost (morebitna odškodnina je zmanjšana za amortizacijo zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti), ali pa za zavarovanje na novo vrednost (morebitna odškodnina je enaka vrednosti nove oz. nabavne vrednosti opreme enake kvalitete in namembnosti). 7. Kakšne so vaše oblike zavarovanj za stanovanjske objekte, ki vključujejo zavarovanje pred točo? Kako je to pri avtomobilih?V Zavarovalnici Maribor smo na podlagi izkušenj, analiz in pogovorov z zavarovanci pri premoženjskih zavarovanjih oblikovali paketna zavarovanja, ki zavarovancem nudijo optimalno zaščito tako avtomobilov, kot premoženja glede na njihov stil življenja in uporabo hiše ali stanovanja.Avtomobili so pred točo zavarovani s paketi kasko zavarovanj. Prav tako je možno zavarovati tudi kmetijska gospodarska poslopja; ponujamo seveda tudi podjetniško premoženjsko zavarovanje (ki omogoča kritje posledic toče obrtnikom in manjšim samostojnim podjetnikom), pa tudi zavarovanja za večje poslovne subjekte.Tako svojim zavarovancem ponujamo paketno premoženjsko zavarovanje OPA!. OPA! je premoženjsko zavarovanje Zavarovalnice Maribor, ki ob zavarovanju hiše, stanovanja ali opreme vključuje tudi pravno in osebno asistenco ter asist-enco doma. Promocijsko sporočilo, naročnik: Zavarovalnica Maribor d.d., Predstavništvo Postojna, Novi Trg 6, 6230 Postojna.

Odgovarja Tjaša Kozjan iz Postojne

Logatec, �. september – Dom starejših Logatec je pred 10 leti na stežaj odprl vrata varovancem, pa tudi številnim zaposlenim. Skupaj, tudi s svojci varovancev, so ob tej priložnosti pripravili prijeten kulturni program, obiskovalci pa so si lahko ogledali nove pridobitve doma – tri zunanje terase in dodatne notranje prostore, nove ~ ajne kuhinje z jedilnicami za druženje. V domu pa so zelo ponosni tudi na adaptacijo oddelka za dementne osebe.

»Smo v ~ asu, ko materialisti~ ni svet propada, dvigajo pa se vre-dnote ljudi,« je v uvodu k slav-nostni seji ob prazniku Ob~ ine Logatec med drugim opomnil župan Berto Menard. V tej no-tranjski ob~ ini praznik obeležu-jejo že ves mesec, v katerem je bilo – tako župan – lepo šte-vilo pomembnih dogodkov, ki vlivajo optimizem. »Mislim, da bomo s polno energijo prema-gali vse težave, ki nas pestijo,« je poudaril Menard.

Na slavnostni seji so podelili ob~ inska priznanja, spominske plakete z znakom Ob~ ine Lo-gatec, ki so jih letos prejeli Pro-stovoljno gasilsko društvo Vrh Svetih Treh Kraljev, ki letos pra-

Praznovali prvo desetletjePridobili veliko dodatnega prostora za druženje – Dobro sodelovanje s širšo lokalno skupnostjo

Ustanova za starostnike je v 10 letih doživela kar nekaj bur-nih preobratov, prva leta so bila precej negotova, z direktorico Heleno Primc pa so se stvari po~ asi postavile na trdne te-melje. »V tem desetletju smo se uspešno umestili v okolje in postali sti~ iš~ e na podro~ ju skrbi za starostnika. Vidimo, da smo prepoznavni, da nam zaupa vse ve~ doma~ inov, ki potrebuje-jo pomo~ , v~ asih pa tudi samo nasvet,« je povedala Prim~ eva, ki je vesela, da lahko dela v ko-lektivu, ki si želi napredka in se je za to pripravljen tudi potruditi.

Pomembno se ji zdi tudi to, da so se uspeli odpreti za potrebe starostnikov, ki živijo v doma~ i negi. Za njih vse od lani izvajajo tudi dolo~ ene storitve delovne terapije in fizioterapije. Seve-da pa si želijo, da se prijetno in doma~ e po~ utijo predvsem njihovi varovanci, za katere, glede na njihove sposobnosti, redno pripravljajo raznovrstne aktivnosti, od telovadbe, skupi-ne za spomin, pa do skupin s prostovoljci, v katerih vrtnarijo, kuhajo, balin~ kajo, se ukvarja-jo s tai chijem, ~ e jih naštejemo le nekaj.

Najve~ prostovoljcev priha-ja iz vrst Društva upokojencev in invalidov Logatec, starostni-ke pa vsako soboto obiskuje-jo tudi ~ lani župnijske Karitas. Varovanci se vedno razveselijo tudi mladih iz logaških vrtcev in osnovnih šol, logaške glasbe-ne šole, prav tako jih obiskujejo skavti, za kulturni utrip pa skrbi-jo razli~ na logaška društva. Pra-znovanje 10. obletnice sta tako popestrila Twirling klub logaških mažoret in Pihalni orkester Lo-gatec, dan pred praznovanjem pa so odprli tudi slikarsko raz-stavo Jožeta in Tjaše Matjašec.

V domu je trenutno 164 sta-novalcev in 77 zaposlenih ter štirje iz javnih del, ki svoje zna-nje poglabljajo z dodatnim izo-braževanjem in usposabljanjem, prakti~ no znanje pa v Domu starejših Logatec pridobivajo tudi dijaki in študenti iz Logatca in bližje okolice.

Saša Musec

S polno paro naprej

znuje 80-letnico svojega delo-vanja, Športno kulturno društvo Vrh ob 35-letnici ustvarjanja in Kulturno društvo Pihalni orke-ster Logatec za izredne dosež-

ke godbeništva na mednarodni ravni. Logaški godbeniki so svo-jo virtuoznost pokazali tudi na slovesnosti ob ob~ inskem pra-zniku. bmk

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

FOTO

: O

BÎ

NA

LOG

ATEC

Hruševje, 9. september – U~ enci podružni~ ne osnovne šole ter krajani Hruševja in okoliških vasi so do~ akali odprtje ve~ namenske dvorane. »Pridobitev nam veliko pomeni, saj bomo lahko odslej izvajali športno vzgojo in ostale aktivnosti v zelo dobrih pogojih,« je povedala Pia de Paulis Debevec, ravnatelji-ca Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, v sklopu katere deluje tudi podružni~ na šola v Hruševju z 62 u~ enci v petih razredih. Doslej so morali u~ enci k pouku športne vzgoje v drugo stavbo, pri ~ emer so pre~ kali parkiriš~ e in bili tako izpostavljeni nevarnosti. V prizidku pa je šola pridobila tudi dodatno u~ ilnico in s tem rešila prostorsko stisko. »Podatki kažejo, da se bo število u~ encev na podružni~ ni šoli v bodo~ e še pove~ evalo, ~ esar se zelo veselimo. Upamo, da bo nova pridobitev prepri~ ala tudi tiste starše, ki so nameravali svoje otroke prepisati v šolo v Postojno, da bodo ostali na podružni~ ni šoli, saj so po našem mnenju zdaj tu zelo dobri pogoji za u~ enje in delo,« je še dodala de Paulis Debev~ eva.

Dvorana z vadbeno površino 300 kvadratnih metrov pa bo služila tudi krajanom za razli~ ne priredi-tve in rekreativno dejavnost, na katero so se morali doslej voziti bodisi v Postojno bodisi v Podnanos. »Z ve~ podizvajalci Primorja smo morali skleniti sporazume o direktnem popla~ ilu. Toda kljub težavam so bila dela zaklju~ ena v predvidenem roku,« nam je povedal Robert Ozbi~ , svetovalec župana za podro~ je okolja in prostora na ob~ ini Postojna. Dvorana, ki se bo tako kot šola ogrevala z izkoriš~ anjem zemelj-ske energije z geosondami in ima talno gretje, je opremljena s koši za košarko in opremo za odbojko, izvle~ nimi tribunami in sestavljivim odrom za razne prireditve. Zunaj so uredili tudi igriš~ e za košarko, ro-komet ali mali nogomet, naslednje leto pa na~ rtujejo še ureditev otroškega igriš~ a. Za 640 tiso~ evrov vredno investicijo je ob~ ina pridobila ve~ kot polovico nepovratnih evropskih sredstev. vrž

Nova dvorana v Hruševju

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011 str 8

P r e j e l i s m o

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011A k t u a l n o v r e g i j i8

Cerknica, 1�. september – Ribiška družina Cerknica te dni praznuje 55 let.

Ob tej priložnosti so prejšnjo soboto organizirali dan odprtih vrat, ki se je odvijal v Cerknici pri Ribiškem domu.

Obiskovalci so se lahko od 15. ure dalje pobližje spoznali z Ribiško družino,

ribolovom, ribiško opremo in opremo za reševanje rib na Cerkniškem jezeru.

Pivka, 1�.–18. september – Peti festival vojaške zgodo-vine v PVZ-ju je bil posve~ en podmorni~ arstvu in Slovencem, ki so služili na podmornicah. Poleg razstave in okrogle mize na to temo je festival vrhunec dosegel s slovesnim odprtjem prenovljene podmornice Jugo-slovanske vojske, ki jo je Slove-nija dobila v dar od ^rne gore. »Pridobitev ene od podmornic nekdanje jugoslovanske flo-te in njena ureditev za muzej-sko predstavitev je brez dvoma velik nacionalni dosežek,« so

Starši otrok, ki obiskujejo Mi-klavžev vrtec v Logatcu, smo svoje otroke 5. septembra pri-peljali v popolnoma nove pro-store, ki so bili dograjeni v okvi-ru Medgeneracijskega doma na Gri~ u, v okviru katerega deluje tudi Dom Marije in Marte za bolne in ostarele.

Tega dogodka smo se vsi zelo razveselili, saj so otroci skupaj z vzgojiteljicami dobili nove, svetle in zelo prijetne pro-store. V prostore na Pavši~ evi, kjer je doslej deloval Miklavžev vrtec, pa so se preselili otroci iz enote vrtca Kurir~ ek.

Starši smo si lahko nov vr-

Cerkniški ribi~ i praznujejo 55 let

Poleg izobraževalnega so poskr-beli tudi za zabavni program in ribiške dobrote. Ob Srebrnem je-zeru na Cerkniš~ ici so se lahko

obiskovalci ob pomo~ i ~ lanov RD Cerknica preizkusili v ribolo-vu z umetno muho ali t. i. mu-harjenju, ~ esar pa so se najbolj razveselili otroci. Organizirane so bile tudi suhe ribiške disci-pline, kot so met obtežilnika z ribiško palico v cilj in daljavo, met umetne muhe v cilj. Od 16. ure dalje pa je bilo poskrblje-no tudi za jeda~ o, na jedilni-ku ni manjkalo razli~ nih ribiških dobrot. Ves izkupi~ ek ribolova in prostovoljnih prispevkov so

namenili za obnovo opreme za reševanje in nov agregat za ele-ktro-ribolov. Cerkniški ribi~ i ga namre~ nujno potrebujejo za intervencijske izlove rib v poto-ku Cerkniš~ ica ob vsakoletnih sušah, ko svoj ~ as posve~ ajo predvsem reševanju rib, da za-radi pomanjkanja vode ne pogi-nejo. Njihov dosedanji agregat, ki šteje že preko 40 let, je letos dokon~ no prenehal delovati, zato nujno potrebujejo nove-ga. aj

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Za podmornico veliko zanimanja

prepri~ ani v Parku vojaške zgo-dovine. Podmornico so v Pivko po ve~ let trajajo~ ih dogovorih pripeljali spomladi in jo v pole-tnih mesecih popolnoma preno-vili ter pripravili za oglede obi-skovalcev. O~ istili in prebarvali so njeno zunanjost, uredili notra-njost in namestili montažne sto-pnice s podestom, ki omogo~ ajo varen vstop vanjo. Obnova je potekala pod strokovnim vod-stvom nekdanjih podmorni~ arjev iz društva Podmorni~ ar, ki deluje znotraj Zveze slovenskih ~ astni-kov. Podmornico sta za ogled

odprla slovenska ministrica za obrambo Ljubica Jeluši~ in mini-ster za obrambo ^rne Gore Bor Vu~ ini}. Festivalsko dogajanje so ves konec tedna dopolnjevali še s predstavitvenimi vožnja-mi Slovenske vojske z oklepniki Svarun, s predstavitvijo sodobne potapljaške opreme 430. mor-nariškega diviziona Slovenske vojske, premiero kratkega filma o podmornici P-913, sejmom mili-tarij in doma~ ih izdelkov ter upri-zoritvijo igre Oklep ’91 v izvedbi kulturnozgodovinskega društva Triglav. ab

V muharjenju so se lahko

preizkusili vsi, najbolj pa so

se ga razveselili najmlajši.

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJÎ

^

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Miklavžev vrtec ima nove prostore

tec skupaj z otroki ogledali že v soboto, 3. septembra, ko sta nam direktor vrtca, župnik Ja-nez Kompare in vodja vrtca Jožica Ma~ ek, skupaj z našimi vzgojiteljicami ponosno razka-zala nove prostore.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem zaposlenim v Miklavževem vrtcu, ki so naj-bolj zaslužni za to, da so otro-ci obeh vrtcev 5. septembra prišli v ~ iste in lepe prostore, saj so jih sami uredili in pre-selili, pa tudi vsem staršem, ki so omogo~ ili, da so bili otro-ci Miklavževega vrtca 1. in 2. septembra doma, sicer takšen

podvig vsekakor ne bi bil iz-vedljiv.

Uradne slovesnosti ob otvo-ritvi novih prostorov Miklavže-vega vrtca so bile pripravljene v sklopu 20-letnice njegovega delovanja, in sicer v petek, 16. septembra, ko so otroci, vzgoji-teljice, stanovalci doma Marije in Marte ter zaposleni pripravi-li 2-urni program o delovanju obeh ustanov skozi ~ as ter v nedeljo, 18. septembra, ko je Medgeneracijski dom na Gri~ u slovesno blagoslovil še nadškof Anton Stres.Svet staršev Miklavževega vrtca

FOTO

: TO

MO

STR

LE

Krajani Hotedršice varni pred vodami

Hotedršica – Z otvoritvijo nove vodne pregrade v Žej-ni dolini so krajani Hotedr-šice praznovali svoj praznik. »Za Hotedršico je to rešitev, ki bo ljudi varovala pred vo-dnimi ujmami,« je ob slovesni otvoritvi dejal logaški župan Berto Menard. Stara pregra-da namre~ ne bi ve~ vzdržala pobesnelih voda, ki so v za-dnjih letih kar štirikrat ogrozile premoženje in življenja tukaj-šnjih krajanov. »Da je voda hujša kot ogenj, pa vedo vsi tisti, ki so jo imeli v svojih hi-šah,« se je s prispodobo izra-

zil predsednik Krajevne skupnosti Hotedršica Franc Nagode, ki je spomnil, da je pregrada preda-na namenu natanko tri dni pred katastrofalnimi poplavami, ko je voda grozila tudi Hotedršici.

Objekt, delo podjetja Hidroteh-nik, je po Nagodetovih besedah zgrajen po vseh standardih in za 30 centimetrov višji od stare-ga, kar pomeni, da lahko zadrži ve~ je koli~ ine vode. Dela so se za~ ela 1. julija, kon~ ala zadnjega avgusta letos, slovesna otvori-tev pa sodi v sklop prireditev ob logaškem ob~ inskem prazniku. Ministrstvo za okolje in prostor je

za izvedbo pregrade odobri-lo 145 tiso~ evrov, potrebno pa bo veliko ve~ denarja, saj predvideni projekt obsega tudi poglabljanje in ~ iš~ enje reke Hotenjke, ~ iš~ enje poži-ralnikov, odpraviti pa bo tre-ba tudi poplavno ogroženost v Gr~ arevcu in pod Sekirico. »Skupaj bomo zmogli,« je bil optimisti~ en župan, ki je sku-paj s predsednikom krajevne skupnosti prerezal vrv in tako simboli~ no odprl pregrado, ki jo je pred tem blagoslo-vil župnik mag. Simon Nuši~ . bmk

Nova pregrada v Žejni dolini bo zadržala ve~ je koli~ ine vode in tako obvarovala krajane


Utrinek s predstave Na kmetih, ene odmevnejših prireditev, ki jo je organiziralo KD Rak z Rakeka.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 9Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Rakek – Kulturno društvo Rak z Rakeka je bilo ustanovljeno 22. oktobra leta 2002. V teh letih se

je društvo razvilo v ve~ sekcij (trenutno jih je aktivnih sedem), pohvalijo pa se lahko z mnogimi predstavami, razstavami in nastopi. S svojo prisotnostjo so vidno posegli v kulturno in družbeno dogajanje na Rakeku in širše, v svojih vrstah pa imajo ~ lane, ki prihajajo od Primorske do Ljubljane.

Rak vstopa v deseto leto

Kulturno društvo RAK Rakek v svoje vrste vabi nove ~ lane vseh starosti. Nekatere sekcije so z delom že pri~ ele, druge bodo v kratkem. Pridružite se jim lahko vse tja do konca oktobra, za do-datne informacije pa se obrnite na kontaktne osebe.

Lanska sezona je bila za KD Rak zelo uspešna, saj so se udele-ževali prireditev tako v in izven ob~ ine, svoje znanje pa so po-kazali tudi na razli~ nih tekmo-vanjih. Folklorna skupina se je uvrstila na regijsko tekmovanje, prav tako mešani pevski zbor

Cluster, plesna skupina pa na regijsko in tudi državno tekmo-vanje. Klekljarska skupina se je udeležila državnega tekmovanja v Idriji, gledališka skupina je pri-pravila odmevno predstavo Na kmetih. Po premieri so namre~ imeli še sedem gostovanj.

Sekcija Kontakt Uvodno sre~ anje Ura in dan

Klekljanje Zmaga, 031 639 177

7. oktober 18.00, sreda

Mešani pevski zbor Cluster

Luka, 040 579 654

2. september 19.30, petek

Likovna sekcija Karmen, 051 668 628

15. september 18.30, ~ etrtek

Mešani pevski zbor Rak (starejši)

Ladica, 01 709 62 40

6. september 18.30, torek

Folklora Jur~ ek, 041 350 785

4. september 18.00, nedelja

Dramska skupina

Maja, 031 480 285

Termin znan naknadno

18.00 torek

Plesna skupina Teja, 041 580 371

Termin znan naknadno

ponedeljek, petek

Dejavni tudi v tujiniKljub temu da se je sezona šele dobro za~ ela, pa nekatere sekcije že pridno delajo naprej. Folklorna skupina 30. septem-bra odpotuje v Barcelono, pre-teklo nedeljo pa so se udeležili tudi festivala mednarodnih noš v Kamniku. V letošnjem letu na~ rtujejo še številne nastope za donatorje, nastope doma in po drugih krajih. Mentorica kle-kljarske sekcije Zmaga Raljevi~ odhaja v Francijo na mednaro-dno sre~ anje klekljaric, sicer pa bodo kot vsako leto ob koncu sezone pripravili razstavo, se

udeležili državnega tekmovanja in obiskali razstave ter sode-lovali z drugimi društvi. Plesna skupina je ena od števil~ nejših, saj imajo preko 30 ~ lanov, sta-rih od 3 do 19 let. Vsako leto se udeležijo obmo~ nega tekmova-nja v Cerknici in obmo~ ne revije, prav tako pa bodo imeli nastop ob novem letu, za 8. marec, ob koncu sezone pa prireditvi za starše, prav tako pa ne pozabijo na najstarejše in jih obiš~ ejo v Centru starejših v Cerknici. Gle-dališka skupina se že pripravlja na 8. predstavo. Aktivni so tudi na podro~ ju vodenja prireditev,

kjer povezujejo program in po potrebi napišejo scenarij. Kot pravi mentorica Maja Malc, pa se v dramski skupini poleg igral-skih veš~ in nau~ ijo tudi javnega nastopanja, ki ~ lanom pride prav v vsakodnevnem življenju. Za pridružitev dramski skupini pred-hodne igralske izkušnje pa niso potrebne. Mešani pevski zbor Cluster se pripravlja na regijsko tekmovanje, ki bo novembra v Ljubljani, v na~ rtu imajo tudi zelo veliko koncertov, med ka-terimi je vsako leto najbolj od-meven boži~ ni koncert. Mešani pevski zbor Rak bo popestril vse

prireditve v kraju, obeta pa se jim tudi gostovanje na Štajer-skem. V likovni sekciji se vsako leto lotijo te~ ajev in delavnic, v katerih spoznavajo razli~ ne teh-nike, kot so kiparstvo, mozaik, polstenje, akril, akvarel ... Vsa-ko leto pripravijo tudi dva ve~ ja projekta. Eden izmed njiju je Ex-tempore, kjer se vsako leto zberejo amaterski slikarji iz vse Slovenije in na temo lepote No-tranjske pripravijo razstavo. Vsa-ko leto organizirajo mednarodni umetniški tabor Vajkard v Rako-vem Škocjanu z delavnicami in predavanji.

Sezona v znamenju obletniceKot pove predsednica društva Danica Štefan~ i~ , je ponosna na svoje delovno vodstvo društva in zagnane mentorje, saj bi bilo brez takšnih ljudi delovanje dru-štva nemogo~ e, prav tako pa ne bi dosegali uspehov, ki so društvu prinesli širšo prepoznav-nost. V kulturnem društvu bodo celotno prihajajo~ o sezono po-svetili svoji deseti obletnici, ki jo bodo v velikem slogu prazno-vali prihodnje leto oktobra. Ob tej okrogli obletnici se bo že skozi celotno letošnjo sezono odvijalo veliko število prireditev, izšel bo tudi bilten, vse skupaj pa bo spremljala razstava, ki bo predstavljala 10-letno delovanje društva. Obeta se nam torej kul-turno izredno pisano leto, o ka-terem vas bomo obveš~ ali tudi v našem ~ asopisu. aj

FOTO

: AR

HIV

KD

RAK

MOJA SAMOPODOBAdelavnica, 3 sre~ anja po 3 ureToplo vabljeni na raziskovanje svoje samopodobe:- ozavestili boste prepri~ anja o sebi- spoznali boste njihov vpliv na vaše življenje- u~ ili se boste sprejemati negativne dele sebe in jih

preobražati- okrepili boste samospoštovanje in ob~ utek lastne vrednosti.Postojna, 3 torki: 11.10., 18.10. in 25.10.

Informacije in prijave: 031 481 537, [email protected]

Kaj si mislite o sebi?

Kako pa je z vami? Kakšno je vaše prepri~ anje o sebi, o svo-jih sposobnostih, lastnostih, ta-lentih, o tem, koliko ste vredni, kaj zmorete, kaj si zaslužite? Ali mislite zase, da ste »piš~ anec« ali »orel«? Gotovo vsi v sebi no-simo še neizražene potenciale, saj je dobro poznano dejstvo, da izkoriš~ amo le nekaj odstotkov svojih možganov. Koliko svojih notranjih potencialov bomo žive-li in jih udejanjili v življenju, je v veliki meri odvisno od tega, ka-kšne predstave imamo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, možnostih v življenju … Skratka, od tega, kakšna je naša samo-podoba.

Velik del naše samopodo-be izgradimo na osnovi odzivov drugih. Kakšni smo, kakšni naj bomo, kaj pomeni, da smo taki in taki – od drugih dobivamo nekatere bistvene informacije, ki postanejo temeljni del podobe,

Nek ~ lovek je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo navadne kokoši. Orli~ se je izlegel skupaj s piš~ anci in tudi odraš~ al je z njimi. Vse življenje je orel po~ el tisto, kar so po~ eli piš~ anci, in mislil je, da je tudi sam piš~ anec. Grebel je po zemlji za ~ rvi in žuželkami ter kokodakal. Zamahoval je s perutmi ter poletel ne-kaj metrov po zraku kakor piš~ anci. Saj se od piš~ ancev pri~ aku-je, da tako letijo, mar ne?

Leta so minevala in orel se je zelo postaral. Nekega dne je vi-soko nad seboj, na nebu brez oblaka, zapazil veli~ astnega pti~ a. Z elegantnim dostojanstvom je krožil med mo~ nimi zra~ nimi to-kovi in je komaj kdaj zamahnil s svojimi mogo~ nimi zlatimi krili.

Stari orel je spoštljivo zrl v nebo. »Kdo je to?« je vprašal so-seda. »To je orel, kralj pti~ ev,« je odgovoril sosed. »Toda ne misli ve~ nanj. Midva sva druga~ na kot on.«

In stari orel res ni nikoli ve~ pomislil nanj. Umrl je v prepri~ anju, da je navaden piš~ anec.

(Anthony de Mello: Pti~ ja pesem)

ki si jo ustvarimo o sebi. Odziv drugih na naše obnašanje je kot zrcalo, v katerem vidimo sebe. Bistvena sestavina samopodobe pa so tudi lastne informacije o sebi, ki jih pridobimo s samore-fleksijo in z zavedanjem samega sebe. To so naše intimne želje, ~ ustva, misli, samo nam lastne izkušnje. Drugim so povsem ne-dostopne, razen takrat, ko jih razkrijemo.

Vedeti pa moramo, da

prepri~ anjem, ki jih imamo o sebi, nismo prepuš~ eni na mi-lost in nemilost. Vedno imamo možnost, da jih spremenimo. Pri tem nam zelo pomaga meditaci-ja, s pomo~ jo katere v sebi pre-bujamo pravo samospoštovanje in ob~ utek lastne vrednosti ter lažje ozaveš~ amo in preraš~ amo popa~ ene predstave o same-mu sebi. Pomembno je tudi, da si pridobimo pozitivne izkušnje v konkretnem življenju. Da se, na primer, lotimo tudi tistih dejavno-sti, za katere menimo, da zanje nismo talentirani ali nas je strah. ê se nanje dobro pripravimo in nismo preve~ naravnani na re-zultat, temve~ na proces, in ima-mo še iskrene prijatelje, ki nas pri tem spodbujajo, tudi uspeh ne more izostati. Vsaka pozitivna izkušnja pa je zelo dragocena pri spreminjanju svoje samopodobe.

Po~ utimo se bolj svobodno in bliže samemu sebi, svojim no-tranjim potencialom in hrepene-njem. Ne gre od danes na jutri, a se velja potruditi! Vredno je, da svoje življenje zaživimo kot zlati orel! Boštjan Trtnik,Šola ~ ustvene inteligence

http://www.oknasemrl.eu

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011 str �0

Pod kaš~ o je li~ na sušilnica ali »pajšt«, pred njo pa lesen vozi~ ek, s katerim prevažajo tudi poljš~ ine.

Tako zgleda Možinatova kaš~ a z druge strani.Sadje v »pajštu« sušijo na poseben na~ in, v tem ~ asu se sušijo slive in jabolka.

V Zavratcu so vaš~ ani obnovili tudi kapelico na vasi.

Možinatova kaš~ a spomladi.

Sušilnica sadja – pajšt.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

Zavratec, idili~ na vasica na sti~ iš~ u treh ve~ jih pokrajin – Notranjske, Gorenjske in Primorske ima bogato zgodovino na podro~ ju stavbne arhitekture in prav tako starodavnih opravil in navad. Vaš~ ani se zavzemajo za ohranjanje obi~ ajev, zna~ ilnih za te kraje. Posamezniki še vedno znajo pripraviti kopo in kuhati oglje, sušiti sadje v starih sušilnicah – »pajštih«, pe~ i kruh v krušnih pe~ eh, plesti pletene košare …

Kaš~ a »Pr Možinat’« v Zavratcu

V vasi skrbijo tudi za ohranjanje stavb ~ astitljivih starosti. Najsta-rejši objekt z znano letnico je vaška cerkev iz sredine 17. sto-letja. Zavrat~ ani pa so pono-sni tudi na objekta, zaš~ itena s

spomeniškim varstvom, to sta Rupnikov svinjak ter Možinato-va kaš~ a.

Kaš~ a iz konca 17. stoletja na doma~ iji pri Možinatu je ma-siven, iz kamna zidan objekt.

Kaš~ o oblikujejo dvokapna streha na ~ op, kamniti okenski in vratni okvirji in dekorativna poslikava na vseh štirih fasa-dah. Portal z letnico 1678 stoji v nadstropju zatrepnega pro~ elja kaš~ e in predstavlja vhod v nekdaj bajtarsko stanovanje. To je v osnovi troceli~ ni prostor z izbo, kamrco, ~ rno kuhinjo in naknadno predeljeno vežo. V pritli~ ju kaš~ e je obokana klet, ki še vedno služi svojemu na-menu.

Ideja o obnovi se je pojavi-la, ko si je pred približno 20. leti skupina študentov in pro-fesorjev iz Ljubljane prišla v vas ogledovat starejše stavbe in vse, kar sodi h arhitekturni dediš~ ini. Predvsem so jih zani-male freske; kako so narejene, koliko so stare … Nekaj let ka-sneje so si kaš~ o ogledali stro-kovnjaki iz Zavoda za kulturno dediš~ ino Nova Gorica. Ugoto-vili so, da vrata, portal in barve fresk izhajajo iz istega ~ asa.

Celovita obnova Možinato-ve kaš~ e je potekala leta 2004.

S slamo so ponovno prekrili streho, obnovili dotrajani fasa-dni omet, gank in opaž, odprli pa zazidani okni na severnem pro~ elju. Iz avtohtonega kamna so pozidali nove stopnice, ker je bil dostop v nadstropje ne-primeren. Nazadnje je bila re-stavrirana dekorativna poslikava (šivani rob, cofi) in vrata s pro-stim geometrijskim vzorcem.

Objekt spada v sklop gospo-darskih poslopij na kmetiji, med katerimi so še hlev, kozolec in pajšt. Uporabljali so ga za shranjevanje kmetijskih pridel-

kov, hkrati pa je služil tudi kot stanovanje za kajžarje, oz. kot pravijo v Zavratcu, za bajtar-je. Zadnji stanovalci pa so se iz kaš~ e izselili v letih med obema vojnama.

Poleg Možinatove kaš~ e pa se je v Zavratcu obnovilo še kar nekaj objektov, med drugim freske na Rupnikovem svinja-ku, sušilnica sadja oz. »pajšt«, kapelice po vasi in še marsi-kaj, kar kaže na to, da v vasi vse bolj ohranjajo in plemenitijo zapuš~ ine naših prednikov. Primož Leskovec

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011 str ��

Jure Kova~ v svojem yugu, v katerem je nazadnje zmagal minuli vikend v Buzetu.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 11Š p o r t

Bloke, 11. september – Bloke so bile prizoriš~ e šeste tekme EL-GONova Notranjskega tekaškega pokala 2011. Tekme na Blokah, ki je bila uvod v jesenski del po-kala, se je udeležilo skupaj 145 teka~ ev. V absolutni moški kon-kurenci je med 56 teka~ i 6,7 ki-lometra dolgo progo najhitreje pretekel Toni Habjan, ki je za 49 sekund prehitel Denisa Guze-lja, minuto in 24 sekund pa je za zmagovalcem zaostal tretje uvrš~ eni Sebastjan Puš. Bolj te-sen je bil razplet v ženski kate-goriji, med 17 teka~ icami je bila najhitrejša Kristina Bele, le sedem sekund pa je za njo zaostala Va-lentina Rebec. Tretja je bila Jerne-ja Mihevc z zaostankom 1:24.

Z Juretom od Ilirske Bistrice do ŠembijSovozniki imajo nalogo, da, v žargonu re~ eno, berejo ovinke. Tako nekako bi v Juretovem jeziku izgledala pot med Ilirsko Bi-strico in Šembijami, ki jo je na tekmovanju najhitreje prevozil v treh minutah.

Start, 150 ravnine, desno 1 v levo 1, desno 1, 50 ravnine, ši-kana vhod z leve, levo 1 v desno 1, levo 2, potem dolga rav-nina, popisali bi jo 300 metrov, ~ eprav je bila daljša, desno 2 v desno 4, potem je bilo 70 ravnine, levo 1, 50 ravnine levo 2 v desno 1 v desno 3, 100, minus minus levo 5, 100 ravnine, mi-nus minus desno 5, 100 ravnine, minus minus levo 5, 100 rav-nine v desno 4, 50 ravnine v levo 1, 50 ravnine v levo 3 plus, desno 1, levo 1, šikana vhod z leve, 150 ravnina, levo 1, 50 de-sno 1 v desno 3 ~ ez cilj.

Lani ni~ , letos dobro, drugo leto na vrhJure Kova~ se spominja, da je že pri enajstih letih prvi~ sedel v avtomobil. »Sklanjati sem se moral, da sem dosegel pedale,« pravi 24-letni voznik, ki zaklju~ uje drugo sezono dirkanja. V Yugo pokalu se mu v paru z Andrejem Velkavrhom nasmiha prvo mesto, naslednjo sezono pa so cilji še višji, saj namerava presedlati v polota.

dileme. »Cincal sem med mo-torji in avtomobili. Govorili so mi, da so motorji prenevarni,« pravi Jure, ki pa se zaveda, da se tudi v avtomobilu lahko pri-peti nesre~ a. Sicer so vozila, ki jih ima na razpolago, bistveno

bolj varna od osebnih. »Latvala se je velikokrat prevrnil. Stopil je z avta in ga za~ el brcati,« je povedal o nesre~ ah v rallyju. Tudi sam je bil že deležen tr-kov, precej hecen je bil zadnji v Ilirski Bistrici. »Malo sem bil zamišljen, kar se mi ne doga-ja. Spregledal sem tablo 50 metrov pred šikano in zape-ljal ~ eznjo. Zvil sem nekaj ple-ha, vendar sem imel sekundo prednosti, tako da sem ubranil svoje mesto.«

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV

Pri yugu nikoli ne vešZ letošnjo sezono je Jure kar za-dovoljen. Do konca je še nekaj nastopov. »V italijanskem êda-du bo zadnja gorsko-hitrostna preizkušnja. ê bo šlo vse po na~ rtih, bom v tem tekmovanju zasedel drugo mesto. Upam, da bom rally sezono v vlogi sovo-

znika kon~ al v Pore~ u, druga~ e pa bo zadnji nastop v Idriji sre-di oktobra.« Kot vse kaže, se bo Jure v naslednji sezoni poslovil od yuga. »Avto je vreden tam nekje med 3000 in 4000 evrov, a ni ravno zanesljiv. Petintrideset to~ k prednosti je lahko v~ asih veliko, lahko pa malo,« doda-ja voznik, ki bo drugo leto, ~ e

bo šlo vse po na~ rtih, prese-dlal v pola. »Lagal bi, ~ e bi dejal, da nisem še pomislil o dirkah v tujini. Tudi na najmo~ nejše se lahko prijavi vsak, ampak je precejšnji strošek. Najprej se je treba dokazati v Sloveniji. Že pri nas je ogromno dobrih voznikov, nih~ e ti ne bo ni~ podaril,« je še zaklju~ il tokratni gost Jure Kova~ .

Marko Premrl

Nov tekaški rekordZmagovalci po kategorijah:Punce 1: Klara Jernej~ i~ (OŠ Rakek); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 2: Maja Mla-kar (OŠ Stari trg); Fantje 2: Nejc Šraj (OŠ Nova vas); Punce 3: Teja Jenko (OŠ Ilirska Bistrica); Fantje 3: Jaka Marolt (OŠ Nova vas); Moški do 29 let: Martin Vadnu; Moški 30 do 39 let: Toni Habjan; Moški 40 do 49 let: Metod Bregar (KGT Papež); Mo-ški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Stari trg); Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Valentina Rebec (ŠD Polž); Ženske 30 do 39 let: Kri-stina Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Vesna Šega Novak; Ženske nad 50 let: Sonja Knap

(PD Kolesar); Naslednji tek EL-GONova NTP 2011 bo v sobo-to 24. septembra, v Kozariš~ ah v Loški dolini, in sicer 8. tek po polhovih stopinjah. Zbor nastopajo~ ih bo med 13:30 in 14:30 v bližini gradu Snežnik v vasi Kozariš~ e.

Spored tekmovanja:ob 14:45 kategoriji P1/F1, dolži-na teka 600 m, ob 14:45 kate-goriji P2/F2, dolžina teka 600 m, ob 14:45 kategoriji P3/F3, dolži-na teka 1500 m, ob 15:15 ~ lani in ~ lanice, dolžina teka 14,6 kmPrireditev bo potekala v vsakem primeru, prijavnina za ~ lane in ~ lanice znaša 10 evrov, za otro-ke pa prijavnine ni. el

P r e j e l i s m o

16 in 17. septembra je v sose-dnji Italiji, v pristaniškem me-stu Genova, potekalo evrop-sko ~ lansko prvenstvo v savatu (francoski boks). Tekmovanja se je udeležil tudi slovenski fa-vorit Jan Hribar iz Žerovnice pri Cerknici ter v mo~ ni konkurenci osvojil odli~ no tretje mesto.

Jan je v svojih borbah poka-zal izjemen talent in znanje, še posebej v borbi s Francozom, s katerim sta se pomerila v zelo enakovredni in kakovostni borbi, a so ob koncu sodniki zmago vseeno prisodili Franciji, saj velja za najboljšo v tem športu.

Jan Hribar se kot aktiven tek-movalec v slovenski savate re-prezentanci redno udeležuje doma~ ih in mednarodnih tekem v savatu, kjer dosega vrhun-ske rezultate, v doma~ i ob~ ini Cerknica, od koder prihaja, pa je bil tudi izbran za najboljše-ga športnika 2010. Držimo pesti za naslednje leto, ko bo zopet poskušal pose~ i po najvišjih uvrstitvah.

Dež mu ni ustrezal

Dve doma~ i zmagi

Odli~ no tretje mesto

Siena, 18. september – V Sieni (Italija) se je nadaljevalo tekmovanje karting Championkart, v katerem letos nastopa Matevž ûden. Tokratna dirka je potekala v deževnem vremenu, kar Matevžu ni najbolj ustrezalo. Med 22 vozniki je kvalifikacije zaklju~ il na 16. mestu in s te pozicije tudi za~ el prvo vožnjo. Z umirjeno in pazljivo vožnjo je

že po dveh krogih napredoval do sedmega mesta, nato pa je sledila usoda, ki je že pred tem doletela številne njegove tekmece – zapeljal je s proge. Dirko je tako kon~ al pred~ asno, hkrati pa je to pomenilo tudi zadnje štartno mesto v drugi vožnji. Tudi to vožnjo je pri~ el pazljivo in v tem ritmu odpeljal vse do cilja. Osvojil je 15. mesto. el

Logatec, 18. september – V industrijski coni Zapolje je teka-ško smu~ arski klub Logatec or-ganiziral ~ etrto tekmo poletnega pokala Geoplin 2011 v teku na tekaških rolkah, najmlajši pa so namesto rolk uporabili rolerje. Skupaj je nastopilo 137 tekmo-valcev, dve zmagi pa sta ostali

doma. Za prvo je v kategori-ji mlajših de~ kov poskrbel Žiga Igli~ ar, za dvojno zmago pa sta v moški kategoriji na 10,5 kilo-metra dolgi progi poskrbela Ma-tej Šimenc in Matjaž Gorjanc. Po ostalih kategorijah so zmagali še Nika Vindišar (mlajše deklice), Luka Plahuta (st. de~ ki), Polona

Klemen~ i~ (st. deklice), Gaber Arh (ml. mladinci), Anamarija Lampi~ (ml. mladinke) in Eva Se-ver Rus med ženskami. Na roler-jih je bil med cicibani najhitrejši Anže Gros, med cicibankami pa Zala Vuga. Jan Rupnik je slavil med ml. de~ ki, Petra Peterka pa med ml. deklicami.el

»Škoda, v Ajdovš~ ini bi lahko že osvojila naslov najboljše-ga, a sva odstopila. Na sre~ o je enaka usoda doletela tudi naša konkurenta, tako da se bo vse odlo~ ilo v Idriji, kjer morava zasesti vsaj šesto mesto,« pra-vi Jure, ki je v vlogi sovoznika skupaj z Andrejem Velkavrhom letos pokazal, da znata iz yuga iztisniti prav vse konje. êprav v gorsko-hitrostnih preizkušnjah tudi sam sede za volan, je Jure povedal, da je naloga sovoznika še kako pomembna. »Urejene moraš imeti vse ~ ase, na ~ asov-nih to~ kah ne smeš zamujati, saj v nasprotnem primeru pride do pribitka. Vozniku moram bra-ti ovinke, skratka biti zavoj pred njim.«

Okleval med motorji in avtomobili^lana Autosporta Jazon je že-lja po adrenalinu pripeljala do

24-letni Jure Kova~ iz Postojne se je za volan prvi~ usedel pri enajstih letih – Reli sovoznik razmišlja tudi o dirkanju v tujini, še prej pa o zamenjavi avtomobila


Boštjan Zrimšek si želi, da bi že v osnovni šoli za~ eli razmišljati o osebnostih, ljudeh, ~ ustvih in da bi bilo tudi šolstvo bolj naklonjeno razvoju kreativnih potencialov, emocionalno socialnih veš~ in in kompetenc.

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011Z e l e n i r a z g l e d i1�

Boštjan Zrimšek, direktor podjetja Dima center, odkrito priznava, da je v 10 letih delovanja podjetja doživel že vzpone in padce, predvsem pa, da vedno

znova priplava na površje. Morda bo kdo prav iz njegove podjetniške zgodbe dobil navdih za svojo.

Za uspeh je klju~ na tudi sre~ a

Kakšni so bili za~ etki vaše po-slovne poti?V ~ asu študija nekaj ~ asa ni-sem imel niti za vozno karto do doma, zato sem se takrat odlo~ il, da si s pomo~ jo štu-dentskega servisa, ki je takrat pla~ eval na roko, poiš~ em kakr-šnokoli delo. Uslužbenka na ura-du mi je ponudila slabo pla~ ano kuvertiranje (400 tolarjev na uro, normalne tarife so bile med 500 in 700 tolarji/uro), ki sem ga za-radi finan~ ne stiske sprejel. Šel sem torej do ponudnika dela, ki pa me je najprej vprašal, ~ e znam delati z ra~ unalnikom. Dali so me na preizkus sortira-nja podatkov, kar sem uspešno opravil, in me sprejeli za drugo delo, pla~ ano 700 tolarjev. S ti-stim dnem sem pri~ el delati na personaliziranih pismih, name-njenih celi Sloveniji. Pokrivala so podro~ je izobraževanja in vseh 15.000 pisem je bilo ro~ no pod-pisanih! Takrat sem spoznal, kaj pomeni direktni marketing, da je to nekaj dobrega, dober na~ in komunikacije ter zanimiv projekt. Direktni marketing mi je kasneje uresni~ il željo postati specia-list, saj sem iz prvotne ideje po kon~ anem študiju in nekaj zapo-slitvah leta 2001 ustanovil svoje podjetje.

Katera poslovna podro~ ja pa so (in ga še) zaznamovala vaše podjetje?Podjetje bi delil na dva dela: eno je priprava in izvedba akcij direk-tnega komuniciranja za znane-ga naro~ nika, torej za zvestega naro~ nika, s katerim sodelujemo tudi že desetletje, in so ve~ ino-ma slovenska ali pa kar svetov-na podjetja, z mo~ nimi blagov-nimi znamkami, drugi del pa je tista moja žilica, ki me vle~ e k poskušanju novega, kamor sodi-jo projekti od naše manjše trgo-vine, ki smo jo imeli, do pisarne z investicijskimi skladi, ki je za-radi recesije propadla, še preden je zagnala. Do organizacije in iz-vedbe ve~ jega dogodka, kot sta

sejem in kongres prodaje, mar-ketinga in oglaševanja, Promar-ket in do, recimo, projektov, tudi za znanega naro~ nika, organiza-cija svetovnih festivalov pražene-ga krompirja, kjer je tudi 15.000 ljudi uživalo v degustaciji krom-pirja. Delamo na tistih projektih, ki jih lahko meriš in kjer lahko ti-sto, kar obljubiš, tudi narediš.

Omenili ste Promarket. Kako zadostite potrebam po kadru in kaj vam projekt pomeni?Ob novem projektu se poveže-mo z ljudmi, ki nam ga pomaga-jo soustvarjati, kar je še posebej pomembno pri ve~ jih, tudi ka-drovsko zahtevnejših projektih. Projekt Promarket zaradi recesi-je žal ni bil najboljša poslovna odlo~ itev in je najdražje šolanje, ki smo ga imeli doslej. Danes se podjetja namesto oglaševanja, promocije in izobraževanj, ki jih zaradi recesije dajejo na stranski tir, raje poslužujejo specializira-nih akcij, s ~ imer se je mo~ no izboljšal del našega osnovnega posla. Promarket pa ~ aka svojo priložnost.

V ~ em je bistvena razlika Dima centra sedaj v primerjavi z ob-dobjem pred desetimi leti?Danes je Dima center specialna agencija za direktno komuni-ciranje (prepoznana tudi izven slovenskih meja), ki poslovno sodeluje ne samo s slovenskimi podjetji, temve~ tudi z avstrijski-mi, nemškimi, francoskimi. Skozi Združenje za direktni marketing, katerega pisarno tudi vodimo, pa nam je v Portorožu, kjer se doga-jajo naši kongresi, uspelo zbrati skupaj vse ve~ je vidnejše sekre-tarje evropskih združenj direk-tnega marketinga, kar je izreden uspeh. Tako spoznavamo prave ljudi, jih med seboj povezujemo, pri tem pa se najdejo projekti tudi za nas.

Ali je združenje obstajalo že pred vami?Pravzaprav smo inicialni ustano-vitelji trije: Milan Matos, direktor Mladinske knjige, Stane Menard, direktor Nove Kuverte, in jaz. Ide-ja je bila, da naredimo slovensko združenje za direktni marketing, ki bo združevalo ponudnike, ka-

nale in agencije, ki delujejo na tem podro~ ju. Pravno formalna oblika te ideje živi že 9 let.

V teh letih vam je uspelo ustva-riti res mnogo. Mogo~ e še ka-kšna beseda o Društvu za pri-znanje praženega krompirja kot samostojne jedi?Društvo smo prevzeli skupaj s Stanetom Menardom, ki je takrat prevzel predsedovanje. Delova-nje društva zaznamuje vsakoletni festival praženega krompirja, ki bo letos prvi~ mednarodni in se bo dogajal v Avstriji ter zanimi-vi projekti, kot je bila postavitev spomenika krompirju v Šen~ urju. Naša aktivnost je prvi~ zabele-žena v letnem povzetku aktiv-nosti, ki so se dogajale v okviru Združenih narodov v letu 2008, ki je bilo sicer proglašeno za leto krompirja s strani Združenih narodov, kar so pomembni mej-niki v zgodovini, ne le Društva ljubiteljev praženega krompirja, temve~ tudi Slovencev. Lahko to-rej re~ emo, da smo s promocijo praženega krompirja uspeli tudi izven meja naše domovine, kar

je uspeh tudi za naše podjetje.

Ali obravnavate vaše podje-tje Dima center kot blagovno znamko?V bistvu je Dima center sesta-vljen iz štirih blagovnih znamk, in sicer iz nas ljudi, ki smo v njem zaposleni, ki se trudimo, da ne kreativimo v prazno. Menim, da je najve~ ji uspeh, ko nekdo re~ e: »Dima center pa zna«. To se po-trjuje tudi skozi to, da delamo ve~ inoma za znane kupce, ki nam že ve~ let zaupajo in to~ no vedo, kaj od nas dobijo.

ê bi se danes odlo~ ili za pod-jetništvo, ali bi izbrali isto pot?Za podjetje sem se odlo~ il kljub takratnim izjemnim okoliš~ inam, ko se je v enem letu zgodilo neverjetno stvari: z ženo sva se poro~ ila, se preselila iz Ljubljane v Cerknico, žena je zanosila, pu-stil sem službo, se zadolžil in šel na svoje ter hkrati vrnil za milijon in pol tolarjev štipendije, ki sem jo prejemal od Ministrstva za obrambo. Norec, kajne? Za pre-hojeno pot mi ni žal.

Morda še nekaj besed o viziji pred desetimi leti in viziji danes.Na za~ etku smo bili v glavah morda malo bolj »vsemogo~ ni«, danes pa morda malo ve~ uživa-mo v tem, kar delamo. Mi proda-jamo ~ ustva in ~ e se v tem, kar delaš, ne po~ utiš dobro, je vse zgrešeno in posla ne moreš de-lati. Pomembno je, da v tistem, kar delaš, tudi uživaš. In jaz uži-vam. Ker me to veseli, bom to delal še naprej in dajal od sebe najve~ , dokler me bo veselilo.

Kaj bi priporo~ ili vsem tistim, ki bi se za lastno pot sicer odlo~ ili, a pri tem oklevajo?Mogo~ e bi vse skupaj strnil v tri to~ ke; prva je »vztrajaj«, dru-ga »bodi trden, tudi ~ e te karkoli spreminja« in tretja »vprašaj se, koliko si za to pripravljen pla~ ati oziroma investirati«. êprav smo podjetniki bolj ali manj prepuš~ eni samemu sebi, nas upoštevanje prvih treh na~ el ter zavedanje, da obi~ ajno ~ lovek, ki ve~ dela, ve~ ima, nekako pripe-ljejo do želenega cilja. Sicer pa je v~ asih za uspeh potrebno imeti tudi sre~ o, ki ji jaz pravim poslov-ni angel.

Misel za konec.Želim si, da bi že v osnovni šoli za~ eli razmišljati o osebnostih, ljudeh, ~ ustvih, ki jih imamo; da bi bilo torej tudi šolstvo bolj na-klonjeno razvoju kreativnih po-tencialov, emocionalno socialnih veš~ in in kompetenc. Odgovor-nost, poštenost, pridnost bi mo-rali razvijati že pri otrocih. Se je pa z otroci težko ukvarjati, ~ e iz meseca v mesec »flikaš« za pre-živetje.

Pri tem se ne bojim, da bi imeli zaradi razvoja osebno-sti ve~ konkurence, saj je lahko Slovenija v svetovnem vrhu bu-tik, ki sta mu lahko majhnost in fleksibilnost v veliko prednost pri uvajanju in izvajanju raznih sto-ritev, razvoju izdelkov ipd. Naj se razvoj dela v Sloveniji, kon~ ni izdelki pa drugod. Dejstvo je, da lahko napredek naredimo le sami, pri ~ emer naj nam bo cilj: Slovenija – lepa, majhna, razvoj-no naravnana, svetovni biser, ki nam bo v ponos, drugim pa v partnerstvo. dš

FOTO

: D

AMIJA

NA

ŠKRL

J

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_08_28_VW_GV_Crafter.pdf 1 3.8.11 8:12

http://www.span.si

http://www.rra-nkr.si


Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 1�I z o b ~ i n s k i h h i {Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

program prireditev

oktober

SAŠO HRIBAR SHOWHumorističen show z glasbenimi vložki je avtorski projekt Saša HribarjaSe sprašujete kaj počne Hribar v teatru? Ne pričakujte remaka ukinjenega televizijskega Hri-bara, niti ne odrske različice Radia Ga-ga! Sašo Hribar, za nekatere živa legenda, za druge trn v peti, na odru preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenjske zgodbe. Vsebino svoje duše izlije s pomočjo akustične kitare in ob podpori “legendarnih glasbenih gostov” dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, ampak tudi glas ob poslušanju katerega se mar-sikomu naježi koža.

PAJEK KVEKU ANANSI (afriška pravljica)Lutkovno-pripovedna predstavaIdeja, zasnova in izvedba: Katja Povše, Zvok: Gregor Zemljič, Katja Povše, Likovna zasnova scene: Tina Judnič, Izdelava scene: Žiga Lebar, Kostum: Iztok Hrga; Primerno za otroke: 3+; Čas trajanja: 30 minutV Afriki ljudje radi poslušajo zgodbe. Včasih se, zvečer, ko mesec sveti visoko na nebu, vaščani zberejo na odprtem, sredi vasi in se pogovarjajo. Ognjišča, kjer so čez dan kuhali hran,o so že pogasila, vrči z vodo so naponjeni in čas je za počitek in druženje. Mesec tako svetlo sveti, da ljudje lahko vidijo obraze drugih. Gozd za vasjo je visok in teman in poln nočnih zvokov. Črički se oglašajo, žabe kvakajo. Lepoardi in sloni mehko hodijo. Sredi vasi gori visok ogenj in ljudje so srečni. Sedejo okoli ognja in nekdo zavpije: »Pokličimo pripovedovalca.« Kmalu pride. Usede se blizu ognja, pretegne noge, pogleda v mesec na nebu in začne: »Dam vam zgodbo, zgodbo o slavnem prebrisanem afriškem ... pajku. Ime mu je Kveku Anansi.«

Sobota, 1. oktober ob, 11.00za otroke

Organizator: Občina Cerknica; Informacije Kulturni dom Cerknica, tel. (01)7092 209;

Predprodaja vstopnic: Tur servis Cerknica ; Predprodaja na spletu: http://www.mojekarte.siVeč o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

Petek, 30. September, ob 20.00 VSTOPNINA: 2 €AVSTRALIJA MALO DRUGAČEPredavata: Brigita Zobec in Andraž CasermanPredavatelja sta kar 11 mesecev sta potovala in večji del svojega potovanja preživela v Avstraliji v okviru organizacije WWOOF (World Wide Opportunities on Organic Farms oz. Svetovne priložnosti na ekoloških kmetijah). WWOOF prostovoljci v zameno za pomoč pri delu na ekoloških kmetijah

predavanje

Sobota, 15. oktober, Ob 20.00 VSTOPNINA: 13 -15 €

VSTOPNINA: 5 - 6 €

komedija

DRAGO MISLEJ MEF IN NOBKoncert popularne glasbe Mef je na slovenski glasbeni sceni prisoten že dolgo. Je avtor številnih uspešnic, njegovi koncerti pa so prepleteni s pripovedmi, šalami in seveda z veliko dobre glasbe, ki jo vsi poznamo.

Sobota, 22. oktober, ob 20.00 VSTOPNINA: 7 - 8 €koncert

BUENA ONDADokumentarno popotniški film (popotovanje po Čilu in Boliviji )Avtorji: Damijan Cavazza, Jure Kobe, Miha Dovžan in Primož Ponikvar

Sobota, 8. oktober, ob 20.00 VSTOP PROST!film

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

Termin prireditve z za~ etkom ob Kraj prireditve Prireditev

Petek, ��. 9. �011

18.00 Dvorana v osnovni šoli OSREDNJA OBÎNSKA PROSLAVA - kulturni program s podelitvijo ob~ inskih

priznanj in podelitev priznanj in nagrad za najlepše urejen balkon, vrt in kmetijo

- koncert glasbene skupine- KONTRABANT

20.00 Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi

Za~ etek »BLOŠKE NOÎ«�0.00 KROKAR�1.00 TAMARA��.00 POP DESIGN

Sobota, �4. 9. �011

15.00 Metulje POHOD NA BLOŠÊK z družabnim sre~ anjem

20.00 Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi

�0.00 BAND �01�1.�0 ROK FERENGJA »n« band

Nedelja, ��. 9. �011

8.00 Bloško jezero –Vol~ je VODEN POHOD PO KRPANOVI POTI

10.00 Na rondoju pred Osnovno šolo v Novi vasi

MIHAELOV SEJEM- sprevod konjenikov in starosvetnih

smu~ arjev z startom pri Fari - otvoritev sejma s kulturnim programom - razstava kruhov »od pšenice do kruha« v

telovadnici Osnovne šole

13.00 Na parkiriš~ u pred ob~ ino Bloke v Novi vasi

VESELICA z ansamblom KOLOVRAT

14.00 Maneža Ran~ Bloke v Novi vasi

14.00 Tekmovanje s konji »spretnost je umetnost«

16.00 Tekmovanje Save a Horse, ride a Cowboy

17.00 Tombola »zadeni Quarter konja«18.00 nastop glasbene skupine

PLAVA TRAVA ZABORAVA

4. Mihaelov sejem in prireditve v ob~ ini Bloke

Z razpršeno lastniško strukturo, ki je v stoodstotni slovenski lasti, hranilnica posluje v skladu z lastno strategijo, zaradi katere se ni izpostavljala tveganjem, ki izhajajo iz zadolževanja v tujini, hipotekarnih kreditov ali menedžerskih odkupov. Zato je kljub krizi in oteženim razmeram preteklo poslovno leto zaklju~ ila uspešno, saj je uspela pove~ ati dobi~ ek za 17 odstotkov glede na preteklo leto. Zaposleni najve~ ji trud vlagajo v pove~ evanje kreditne aktivnosti in obvladovanje stroškov, medtem ko je zbiranje sredstev še vedno njihovo tradicionalno uspešno podro~ je. Poslovna enota v Postojni je ena izmed najstarejših enot in v teh dneh praznuje že petnajsto obletnico delovanja. Vodi jo Maja Kapš, kateri smo zastavili nekaj vprašanj.

Na Ljubezniv Oseben Na~ in – V Postojni že 15 letHranilnica LON, d. d., Kranj se je v devetnajstih letih poslovanja razvila v vseslovensko hranilnico z enajstimi poslovnimi enotami

Katerih storitev se v najve~ ji meri poslužujejo vaše stranke?V zadnjem ~ asu opažamo po-rast kreditnih poslov, tako pri poslovanju z ob~ ani, kot tudi s

pravnimi osebami. Med ob~ ani se je pove~ alo povpraševanje po hipotekarnih kreditih, katere smo pri~ eli tržiti z lanskim letom. Opažamo pa tudi trend poviša-nja pla~ ilnega prometa, pred-vsem pla~ evanja položnic. Ima-mo namre~ eno najnižjih provizij za pla~ ilo položnic v Postojni.

Zelo pa me veseli tudi dej-stvo, da nam v zadnjem ~ asu svoje presežke zaupa vse ve~ podjetij in javnih ustanov.

Kaj ste ob tej priložnosti, ko praznujete petnajsto obletnico delovanja, pripravili za stranke?Petnajsta obletnica je že kar lepa številka, zato bi najprej iz-koristila to priložnost in se za-hvalila vsem za izkazano za-upanje. Ker želimo hvaležnost

tudi pokazati, smo pripravili tudi nekaj ugodnosti. Pove~ ali smo obrestne mere za depo-zite, hkrati jih znižali za kredite in pripravili pakete dobrodošli-ce za nove komitente, tako za prebivalstvo kot za podjetja in podjetnike.

Kaj iz var~ evalne ponudbe v tem trenutku prav posebej priporo~ ate?Že tradicionalno smo zavezani svojemu osnovnemu poslanstvu, ki je zbiranje vlog ob~ anov, zato so naši pogoji in obrestne mere na tem podro~ ju navadno boljši kot pri ostalih bankah. V tem tre-nutku bi izpostavila našo depo-zitno ponudbo, kjer vam nudimo visoke obrestne mere (tudi do 5 odstotkov ter Var~ evanje Plus, pri katerem lahko že z minimal-nimi mese~ nimi pologi (najmanj 20 €) privar~ ujete sredstva za daljši dopust, nakupe oz. za na-mene po vaših željah.

Kakšne so vaše prednosti na podro~ ju kreditiranja?Izpostavila bi stanovanjske kre-dite – poleg ugodne obrestne mere jih odlikujejo tudi nizki stroški odobritve, prilagodljiva in daljša doba vra~ anja ter indivi-

dualna obravnava vsakega po-sameznega primera. Ko prisluh-neš svojemu komitentu, skoraj gotovo najdeš rešitev, saj je le zadovoljna stranka zagotovilo za dobro poslovanje hranilnice.

ê pa se za trenutek usme-rim še na kreditiranje podjetij, imamo tudi za njih pripravljeno pestro ponudbo kreditov, tako za redno poslovanje kot za inve-sticije. S sloganom na Ljubezniv Osebni Na~ in pristopamo tudi k vsaki posamezni stranki in sku-paj poizkušamo najti najprimer-nejšo rešitev za vsako situacijo.

Na~ rti in vizija Hranilnice LON v prihodnje, kljub krizi …Kriza vsekakor vpliva na uresni~ evanje na~ rtov. Na~ rto-vanje je zdaj ve~ ji izziv, saj se je treba neprestano prilagajati razmeram na trgu, ki se spre-minjajo skoraj dnevno. Vsako odlo~ itev je treba zaradi tega še bolj temeljito pretehtati. Kljub temu na~ rtujemo nove produkte, nekaj smo jih že realizirali, ne-kaj jih še bomo. Poskrbeli bomo, da bomo še naprej konkuren~ ni ter tako zanimivi za nove in obstoje~ e komitente. Vse bralce bi za konec še povabila, da se oglasijo v naši poslovni enoti na Titovem trgu 3 in se pozanimajo

www.lon.si

Poslovna enota Postojna, Titov trg 3, T. 05 62 05 560

Za več informacij se lahko oglasite v naši poslovnienoti ali nas pokličete po telefonu.

Akcija potrošniških kreditov

Plačilo položnic

Pripravili smo odlično ponudbo potrošniških kreditov.

Znižali smo jim obrestne mere ter dodatno razpolovili stroške odobritve.

TUDI ZA NEKOMITENTE

Provizija za plačilo položnice

le 0,79 EUR

n kraske_sept_11_Layout 1 21.9.2011 15:47 Page 1

o naši ponudbi. Lahko nas tudi pokli~ ejo na 0�/�� 0� ��0 ali

obiš~ ejo www.lon.si, kjer si lah-ko ogledajo celotno ponudbo.

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: H

rani

lnic

a LO

N d

.d.,

Kran

j, PE

Pos

tojn

a, T

itov

trg 3

, 623

0 Po

stoj

na

http://www.mojekarte.si

http://www.lon.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 17 23. september 2011 str �4

Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p14

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: [email protected]. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: [email protected]. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamPribližno 1 m3 hrastovih desk. Cena: po dogovoru. Tel.: 05 753 03 87.APN 6S, l. 90 in APN 6, l. 96, s š~ itnikom, v voznem stanju. Cena za APN 6S: 300 eur. Cena za APN 6: 330 eur. Tel.: 031 568 673.Leseno okno, 100 x 125 x 20 cm, dvodelno, 2 kosa. Cena: 360 eur/kos. Tel.: 031 568 673.Štedilnik z elektri~ no pe~ ico, 2 plin in 2 elektrika. Cena: 30 eur. Tel.: 041 947 803 (popoldne).Ciprese smaragd, kakovostne, z dostavo. Cena za 50 cm visoke: 3,5 eur. Cena za 80 cm visoke: 6 eur.

KupimAlbum Smrkci. Tel.: 031 321 619.

Nepremi~ nine

Prodam ali oddamGaražo v Postojni na Jenkovi 20. Cena: ugodno. Tel.: 05 726 26 58 ali 041 544 555.

ProdamSuha bukova drva. Cena in dostava: po dogovoru. Tel.: 041 337 652.Dvoj~ ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, IV. gradbena faza. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 LjubljanaDve stanovanji z atrijem v Postojni, III. gradbena faza. Cena za 85 m2: 87.000 eur. Cena za 110 m2 (prva etaža): 83.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 LjubljanaStaro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.Hišo z dvema stanovanjema v novem naselju na Rakeku, 5 min od vstopne postaje na AC Unec, primerna za razširjeno družino z dvema gospodinjstvoma, l. 87. Cena: 210.000 eur. Tel.: 031 841 147.

DrugoIš~ em prijazno gospo za ob~ asno varstvo eno leto in štiri leta starega otroka. Pla~ ilo po dogovoru. Tel.: 040 464 355 ali 041 778 186.

Urniki knjižnicLogatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Ivana âmpa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 îtalnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara êpirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .âsopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.âsopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

A n i n e z v e z d e

OVEN V prvi polovici oktobra se bodo razplam-teli ljubezenski spori in nenadoma se boste znašli na prelomnici, kaj in kako narediti. Veliki stroški in manjši dohodki pa bodo povzro~ ili pravi kaos. Planeti ne bodo ve~ dovoljevali popuš~ anja, temeljito boste razmislili, ali se spla~ a vztrajati ali ne. ê boste spore prenesli in se pomirili, bo vaša zveza trajala še dolgo, v nasprotnem primeru se za vedno poslovite.

BIK V prvem delu meseca popazite na svoje zdravje, saj je bolje prpre~ iti bolezen, kot jo kasneje zdraviti. Obiš~ ite zdravnika! Kasneje se boste veliko ukvarjali s partnerjem, zelo posestniški in ljubosumni boste. Pogosto boste zaradi tega zanetili intenzivne spore, ki pa lahko pustijo globoke rane. Tudi v domu vas ~ akajo neka popravila ali nakupi in spori v go-spodinjstvu.

DVOJ^KA Pretekle družinske, poslovne in ljube-zenske težave bodo za vami, pred vami je dobra per-spektiva, le cilje morate za~ rtati. V oktobru bo ugoden ~ as za fitnes, za hujšanje in druge športe. Skladno lju-bezensko življenje vas bo pomirjalo, šarmantni boste tudi za okolico. Pred vami je zelo delaven, a tudi zelo uspešen mesec.

RAK V prvih dveh tednih boste zaman poskuša-li umiriti strasti v osebnem življenju in težko se boste prilagajali poslovnim spremembam. Po 14. oktobru boste z malo truda uspeli reševati vse. Hvalili vas bodo, dobili boste nekaj daril, skratka okolica vam bo naklonjena. Tudi kakšen kilogram boste izgubili. Spo-znali boste ljudi, ki bi vas lahko usmerili v druga~ ne posle. Ne spreglejte ljubezenskih signalov neke ose-be, saj vas ~ aka velika sre~ a.

LEV Imeli boste ogromno energije, da rešujete težave in naloge, ki se do zdaj niso nikamor prema-knile. Ne bodite prehitri, lahko bi se poškodovali in ne pritiskajte preve~ na druge. Nekatere od vas bo v oktobru mu~ il glavobol in slabo po~ utje. Zmanjšaj-te svoja pri~ akovanja, drugi ne razmišljajo tako kot vi. V drugi polovici oktobra sledijo prepiri v družini in s partnerjem.

DEVICA Imeli boste ob~ utek, da ste preobreme-njeni in da imate preve~ obveznosti. Optimizem iz prejšnjega meseca bo splahnel, okoliš~ ine na delov-nem mestu pa bodo zahtevale vso vašo pozornost in koncentracijo. Spoznali boste, da vam nekaj oseb ni naklonjenih, a naj vas to ne razo~ ara preve~ . Še pri-jatelji pogosto ne bodo imeli ~ asa za vas. V takšnih okoliš~ inah ne spreglejte osebe, ki bo vedno imela ~ as za vas!

TEHTNICA V vas se bo prebudila želja po doka-zovanju, ambiciozni boste in tekmovalno razpoloženi. Sebi in drugim boste želeli dokazati, da zmorete ve~ in bolje. V drugi polovici oktobra bi se lahko dogovori-li za važen poslovni projekt, kar bi vam kasneje lahko prineslo ve~ denarja. ê želite izkoristiti ugodne zvez-dne vplive, usmerite energijo na u~ enje, delo in kon-takte s tistimi, od katerih se lahko kaj nau~ ite.

ŠKORPIJON Oktober bo precej naporen predvsem v poslovnem smislu. Nadrejeni vam ne bodo naklo-njeni, pripravite se, da vas bodo kritizirali! Ne vznemir-jajte se preve~ , kritike pa prenesite z dvignjeno glavo. V osebnem življenju vam bo šlo mnogo bolje, ~ eprav ne bo manjkalo ne strasti in tudi ne ljubosumja. ê ste samski, nikar ne letajte s cveta na cvet, saj se bodo o vas širile zlobne govorice.

STRELEC Prihaja ~ as, ko boste imeli vse ve~ pro-stega ~ asa, tudi poslovno boste vzdrževali odli~ no ravnotežje. V prvi polovici oktobra boste pogosto šli v družbo s prijatelji, se zabavali in spoznavali nove lju-di. Do partnerja boste pogosto pretirano samozave-stni, to pa naznanja napete trenutke predvsem konec meseca. Spori bodo povzro~ ili, da se boste ~ ustveno distancirali in se spet zaprli vase.

KOZOROG V prvi polovici oktobra se vam bo ne-prestano mudilo, povsod boste zamujali, kasneje pa vam bo uspevalo delati ve~ stvari hkrati. Prišlo bo do ob~ utnega izboljšanja razmer v osebnem in po-slovnem življenju, slabe izkušnje bodo samo še spo-min. Tudi odnosi s prijatelji bodo boljši, zato si boste po~ asi oddahnili od celoletnih naporov.

VODNAR Planeti bodo poskrbeli, da se boste v oktobru usmerili predvsem na posel. Kljub vašim na-porom se bodo odnosi z nadrejenimi zelo poslabšali, kar vas bo prisililo, da ne boste govorili preve~ . Po 13. oktobru bo postalo napeto še v osebnem življenju in zadnji ~ as bo, da se vzamete v roke. Zaradi težav boste napeti, a pazite, da vam ne po~ i film na nepra-vem mestu – obžalovali boste.

RIBI Za~ etek oktobra prinaša nekaj težav in opozorilo, da imate prevelike finan~ ne na~ rte. ê ste se pri poslih v preteklosti posluževali nekorek-tnih na~ inov poslovanja, se vam bo to zdaj vrnilo kot bumerang. Posvetite se delu in pozabite na velike uspehe. Študentom bo za razliko od ostalih šlo zelo dobro, pa tudi v ljubezenskem življenju bo vse teklo, kot je treba.

MIZARSTVO IVAN REPENŠEK s.p.,

Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izde-lujem zelo kakovostno in

cenovno ugodno. Prevoz in montaža.

Info.: 041 227 624.

Bi se preizkusil kot tržnik?Bi se rad preizkusil v kreativnem delu? Imaš delovne izkušnje in pravo motivacijo?Pridruži se ekipi Notranjsko-kraških novic, ki iš~ e zanesljive in odgovorne osebe za delo v ekipi, kjer prevladujejo izkušnje, kreativnost in prilagodljivost.Piši nam na e-naslova: [email protected] ali [email protected].

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti:

[email protected].

http://www.nagode-nagode.com


Notranjsko-kraške novice petek, 23. september 2011 1�N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev,

ki bodo od 7. do 20. oktobra. ê želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije

pošljite do petka, 30. septembra, na e-naslov [email protected]. Za

spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

17 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Urška, ve~ kot plesna šola. 1. nagrada: ple-sni te~ aj ene stopnje za eno osebo: Mateja Možina Margon, Trnje 62, Pivka; �. nagrada: usnjena denarnica: Marija Mez-gec, Trnje 1, Pivka; �. nagrada: paket Si.mobil SIMPL CD: Rok Grulja, Tovarniška 12h, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih po-darjata Papirnici Kocka in Scrip-ta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podar-ja: ûk d.o.o., Postojna, Pot k Pivki 4, ��0 Postojna. 1. nagrada: jedi iz krušne pe~ i po izbiri za dve osebi; �. na-grada: nedeljsko kosilo za dve osebi; �. nagrada: pizza ûk. Pri žrebanju bomo upošteva-li kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Re-šitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec pri-speli do petka, �0. septem-bra �011.

Prireditve, predavanja

23. 9. Vabimo vas na koncert pesmi sveta BOGDANE HERMAN IN JURETA TORIJA: âs je. Dolgoletni raziskoval-ki in pevki ljudskih pesmi, Bogdani Herman, skupaj s harmonikarjem in ~ lanom skupine Orlek, Juretom To-rijem, lahko prisluhnete v poro~ ni dvorani gradu Snežnik v Loški dolini v petek, ob 19. uri. Vstopnine ni.23. 9. Koncertni ve~ er ansamblov Biseri, Petra Finka, Primorski fantje, Narcis, Kvintet Son~ ek, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.24. 9. 13. Mednarodni glasbeni fe-stival mladih Postojna 2011, pevsko gledališka predstava, potpuri opere-tnih melodij, pevci GŠ Vinka Vodo-pivca Ajdovš~ ina, ob 19. uri v Jam-skem dvorcu v Postojni.24. 9. Polharska no~ , na gradu Sne-žnik v Kozariš~ u. Ure organizatorji niso sporo~ ili.24. 9. Dnevi odprtih vrat Šob~ eve doma~ ije, Teden kulturne dediš~ ine,

Društvo za zdravje in oseb-ni razvoj Vita Pivka vabi na delavnice v sklopu projekta Pomagajmo (sebi in drugim). Delavnice bodo potekale po sklopih, vsak sklop obsega 10 šolskih ur. Za dijake, študen-te, brezposelne in upokojen-ce je cena 20 evrov, za osta-le pa 25 evrov. Informacije in prijave na tel.: 041 675 521 ali 041 337 727, e-naslov: [email protected]. Vse o društvu na spletni strani www.drustvo-vita-pivka.com.

odprtje fotografske razstave Simona Kaluže, Korenine našega ~ asa, od 17. ure dalje na Kalu pri Pivki.25. 9. Mihaelov sejem, Nova vas na Blokah.1. 10. Blagoslavljanje znamenj v Šmihelu pod Nanosom, ob 10. uri.6. 10. Vabimo vas na brezpla~ no predstavitev metode FELDENKRAIS – Ozaveš~ anje skozi gib, za vse generacije, ob 18. uri v dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Tržaška 36, Postojna (Oble~ eni v udobna športna obla~ ila. S seboj prinesite ležalko).

Za otroke in mladino

23. 9. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta da-lje, od 17. do 18. ure v knjižnici v Cerknici.28. 9. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi.

Šport24. 9. 11. pohod in sre~ anje na sti~ iš~ u štirih ob~ in v Vrbici v Iški te-sni. Zbor pohodnikov je ob 7.30 na avtobusni postaji Cerknica. V primeru dežja pohod odpade. Prijava poho-dnikov na tel. št. 01 7093 636 ali 040 562 648.25. 9. Pohod, Cerkniško jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Grahovo, T`Dolenj, ob 10. uri.Košarkarski klub Cerknica vabi otro-ke, stare od 8 do 12 let, k vpisu v košarkarsko šolo. Vpis in informacije pri strokovnemu vodji šole Gregorju Pokleki, tel. 041 523 750, ali Branetu Udovi~ u, tel. 040 828 995. Vpis po-teka do konca meseca oktobra!

Regijska izjava: »Biti ~ lan Obrtne zbornice pomeni pripadnost

podjetniškemu stanu. Zbornica preko svojih organov š~ iti posameznika in njegov interes. Smo partnerji v državnih, gospodarskih in družbenih odborih in komisijah. OZS je naš »sindikat«.« Berto Menard, župan Ob~ ine Logatec

14:0014:00 I. SEJEM PROSTOVOLJSTVA I. SEJEM PROSTOVOLJSTVA 14:4514:45 TEK PO POLHOVIH STOPINJAHTEK PO POLHOVIH STOPINJAH

kuhala se bo dobrodelna kuhala se bo dobrodelna kaurakaura15:3015:30 PROGRAM ZA OTROKE S PROGRAM ZA OTROKE S ČČAROVNIKOMAROVNIKOM16:0016:00 PROMENADNI KONERT PIHALNEGA ORKESTRAPROMENADNI KONERT PIHALNEGA ORKESTRA

KOVINOPLASTIKA LOKOVINOPLASTIKA LOŽŽ18:00 18:00 Zabava z ansamblom OGNJENI MUZIKANTIZabava z ansamblom OGNJENI MUZIKANTI

gostja vegostja veččera: Lucija era: Lucija ĆĆiroviirovićć -- FATAFATA

Prireditev v okviru projekta

Prostovoljstvo – izraz aktivnega državljanstva

sofinancira Evropska komisija Generalni

direktorat za komuniciranje (GD COMM).

http://www.pizza-cuk.si


TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščen posrednikTelekom Slovenije d.d.

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Sony EricssonCedar5€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyACE1€*z izbiro NAJNAJ

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

NokiaC2-011€*

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanjeobstoječih za Telekom Slovenije d.d.

SamsungGalaxyMini1€** Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Nokia

Jesen je tukaj...

Sony EricssonCedarSony EricssonCedarSony Ericsson

Ujemite neponovljivi SONY 3D svetJasne in čiste vrhunske slike 3D in 2DGlejte internetne videoposnetke in opravljajte brezplačne klice Skype™S pametnimi funkcijami prihranite pri času in energiji

Predvajalnik 3D Blu-ray Disc™/DVDInternetne vsebine pretakajte v televizorGlejte filme v izjemni visoki ločljivosti 3DPredvajajte filme, glasbo in fotografije iz naprave USB ali računalnika

Kupone lahko koristite ali posamezno (vsak kupon ima zgoraj napisan znesek nakupa pri katerem ga lahko koristite) ali kot seštevek njihovih vrednosti ( v tem primeru se seštevajo tudi zgornje vrednosti nakupa. Primer, če želite vnovčiti kupona za 100 EUR in 50 EUR, mora znesek

vašega nakupa znašati 1500 EUR itd.). Akcija velja do 20.10. 2011 ali do razprodaje zalog.

Obiščite nas v Cityparku v Ljubljani ali na naši novi spletni strani!Ob nakupu zgornjih modelov se za možnosti brezplačne podaljšane garancije pozanimajte pri prodajalcu. Vse cene so v € in že vsebujejo DDV.

Slike so lahko simbolične. Za kakršnekoli tiskarske napake ne odgovarjamo.

05920-9409 [email protected] www.sonycenter.si

http://www.sonycenter.si

http://www.pvcnagode.si

http://www.mobitel.si

Št. 17 - 23.9.2011 - Notranjsko kraške novice

Documents