sspmmeta/Diploma.doc · Web viewSlika 1: Znak za novi Word 13 Slika 2 : Primer številčenja strani 15 Slika 3 : Stari Word 16 Kazalo tabel Tabela 1 : Moja prva tabela 17 Kazalo grafov

Diplomsko delo

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA

2009/2010


Višja strokovna šola

DIPLOMSKA NALOGA

MATJAŽ METAJ

Škofja Loka 2011


Višja strokovna šola

DIPLOMSKA NALOGA

MATJAŽ METAJ

Mentor-ica – predavatelj-ica:

Roman Drole

Mentor-ica v podjetju

Roman Drole

Podjetje:

Šolski center Škofja Loka

Lektor-ica:

Matjaž Metaj

Prevod v tuji jezik:

Ime prevajalca

Zahvala

Zahvala načeloma ni obvezna, vendar se ne spomnim kdaj bi bila kakšna diploma brez zahvale. Tukaj se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali pri izdelavi diplomskega dela. Ne omejimo se samo na pisni del diplome, ampak imamo v mislih tudi izdelavo vzorcev, izvedbo poskusov, anketiranje in podobno. Spodobi se da omenimo vsaj mentorja in mentorja v industriji. Povem njihov prispevek, ime in strokovni naziv.

Povzetek

Diplomsko delo vsebuje vzorec oblike in vsebine diplomske naloge v urejevalcu besedil Word. Namen izdelave vzorca je ponuditi študentom diplomantom vzorec za izdelavo diplomske naloge, ki bi bil čim bolj podoben končnemu izdelku, kakršnega se pričakuje od njih.

V nalogi lahko vidimo vse nujne elemente, ki jih naloga mora vsebovati, vrstni red elementov in njihova oblika.

1 Kazalo

131Slogi

131.1Naslovi

131.2Podnaslovi

131.3Naslovi 3. nivoja

131.4Naslovi 4. nivoja

131.5Besedilo

131.6Ostali stili

131.6.1Stil za naslove grafov, slik in podobno

141.6.2Stil za sprotno opombo

141.6.3Stil za navajanje virov

152Številčenje strani

163Pisanje enačb

163.1Prvo podpoglavje drugega poglavja

174Tabele in slike

174.1Tabele

174.2Slike

185Navajanje virov

185.1Knjige: en avtor

185.2Knjige: dva avtorjev

185.3Knjige več avtorjev

195.4Članki

195.5Objave ob strokovnih srečanjih (zborniki itd)

195.6Viri na internetu

195.6.1Spletne strani

205.6.2Elektronski članki

205.7Viri brez avtorjev

205.7.1Anonimna spletna stran

205.7.2Zakoni, podzakonski akti in objave v uradnih listih

216Zaključna dela pri izdelavi diplomskega dela

216.1Izjava o avtorstvu

216.2Lektoriranje diplomske naloge

216.3Tehnični pregled diplomske naloge

216.4Vezava diplomske naloge

216.5Indeks in potrebni obrazci

227Zaključek

238Seznam literature in virov

249PRILOGE

Kazalo slik

13Slika 1: Znak za novi Word

15Slika 2 : Primer številčenja strani

16Slika 3 : Stari Word

Kazalo tabel

17Tabela 1 : Moja prva tabela

Kazalo grafov

17Graf 1: Tortni graf

Kazalo kratic in okrajšav

V- prostornina

r- radij

m- masa

F- sila

A- pospešek

T- temperatura

cp- specifična toplota pri konstantnem tlaku

W- delo

Ui- inducirana napetost

L- lastna induktivnost

di- odvod toka

dt- odvod časa

π- ludolfovo število 3,14159

Kazalo prilog

24Priloga 1 : Načrt

24Priloga 2 : Navodila za uporabo

Uvod

Pri izdelavi seminarskih nalog, predvsem pa pri izdelavi diplomske naloge imamo na Višji šoli za strojništvo v Škofji Loki, dober pravilnik. Ta natančno in jasno predpisuje obliko diplomskega dela. Kljub temu pa imajo študentje velikokrat največ težav z oblikovanjem naloge v urejevalcu besedila. Zgodi se, da kandidatu vzame oblikovanje več časa kot sama izdelava naloge. S tem vzorcem diplomske naloge smo želeli diplomantu dati v roke primer kako naj oblikuje svoje delo. Vseh vsebin in oblik za vsako diplomsko delo ne moremo predvideti, ker so diplomska dela med seboj zelo različna. Mora pa se kandidat držati vsaj vseh pravil v pravilnikih. Obenem je sam vzorec diplomskega dela tudi že oblikovan kot predloga. Tako diplomant lahko natančno pogleda kako je v programu Word potrebno neko obliko natančno izdelati, da bo ustrezala pravilniku o oblikovanju diplomskega dela.

2 Slogi

Celotna naloga mora imeti definirane sloge. Ti pomagajo, da ima naloga lično in enotno podobo. Obenem pa omogočajo slogi, če so pravilno in dosledno upoštevani izdelavo kazala vsebine.

2.1 Naslovi

Naslovi so napisani s slogom Naslov 1. Pisava ima obliko Times New Roman in ima velikost 14 , je krepka, barva pisave: je temno modra in naslov ima samo velike črke. Zamika levo ni. Razmik med vrsticami je 1,5 vrstice. Presledek pred odstavkom je 24, Pred naslovom je prelomi stran in vse vrstice naslova obdržimo skupaj. Slog oštevilčevanja: 1, 2, 3, začenši z 1. Poravnava je Levo. Slog temelji na slogu Navaden.

2.2 Podnaslovi

Podnaslovi so napisani s slogom Naslov 2. Pisava uporablja obliko črk Times New Roman, velikost je13,je krepka in ležeča, barva pisave je svetlo modra, Zamika ni, presledek prvo vrstico je 10, obdržimo skupaj z naslednjim odstavkom in vse vrstice podnaslova skupaj, Raven številčenja je 2, slog oštevilčevanja je 1, 2, 3, začenši pri: 1. Poravnava je levo. Slog temelji na slogu Navaden.

2.3 Naslovi 3. nivoja

Times New Roman Verjetno boste celotno diplomsko nalogo izdelali v dveh nivojih naslovov. Včasih pa je smiselno poglavja razdeliti na tri nivoje. V tem primeru je potrebno uporabiti tudi 3. nivo. Naslovi na tretjem nivoju imajo sledečo obliko. Pisava ima obliko črk Times New Roman, velikost pisave je 12, je krepka, barva pisave je svetlo modra. Zamika levo ni. Presledek pred prvo vrstico je 10, obdržimo skupaj z naslednjim odstavkom in vse vrstice podpodnaslova obdržimo skupaj, Raven številčenja je 3, slog oštevilčevanja je 1, 2, 3, začenši pri: 1. Poravnava je levo. Slog temelji na slogu Navaden.

2.4 Naslovi 4. nivoja

Če tudi to ni dovolj lahko izjemoma uporabimo še naslov na četrtem nivoju. Oblika uporablja slog Naslov 4 in je enak kot na 3. nivoju, črke niso poudarjene in številčenje je na 4. nivoju.

2.5 Besedilo

Besedilo pišemo v slogu DIP_besedilo. Oblika črk je Times New Roman in velikost 12. Poravnava odstavka je obojestranska.

2.6 Ostali stili

Obvezni stili so tudi pri navajanju virov, sprotnih opombah na straneh in pri naslovih slik, grafov itd.

2.6.1 Stil za naslove grafov, slik in podobno

Uporablja se stil DIP_NaslovSlikeGrafa. Pisava ima obliko Times New Roman z velikostjo 10. Poravnava je na sredino. Če imamo sliko poravnano drugače spremenimo tudi poravnavo naslova slike. Besedilo v naslovu slike je poudarjeno.

Slika 1: Znak za novi Word

2.6.2 Stil za sprotno opombo

Sprotna opomba ima pisavo oblike Times New Roman z velikostjo 10. Poravnava je na levo. Uporabimo slog DIP_Opomba.

2.6.3 Stil za navajanje virov

Vire navajamo s stilom DIP_Viri.

3 Številčenje strani

Številčenje strani začnemo na tisti strani, na kateri se začne samo besedilo diplomske naloge. Strani pred tem ne številčimo. To rešimo z uvedbo dveh odsekov. Prvi nima številčenja, drugi pa ga ima in se številčenje začne s številko stranjo, kjer upoštevamo tudi neoštevilčene strani. Primer vidimo na sliki 2.

Številke strani so arabske številke in so vedno na desni strani spodaj. Diplomsko delo je tiskano enostransko.

SHAPE \* MERGEFORMAT

Slika 2 : Primer številčenja strani

4 Pisanje enačb

Obvezna je uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in simbolov (znakov) kot to določa ISO 31:1992. ( http://en.wikipedia.org/wiki/ISO_31 )

Vse veličine v enačbah pišemo ležeče (kurzivno), številke in enote pa navpično. Primer takega pisanja je

3

2

2

m

31

,

1

4

3

,

0

=

×

×

=

=

p

p

h

r

V

(1.1).

Vektorske veličine pišemo poudarjeno

F = ma

ali z znakom za vektor nad simbolom

.

a

m

F

v

v

=

Kadar za različne veličine uporabimo enak simbol ali če želimo poudariti različne vrednosti istih veličin, to označimo z indeksi. Indeksi, ki pomenijo simbole fizikalnih veličin (npr. indeks p pri veličini cp pomeni tlak in pove, da gre za specifično toploto plina pri konstantnem tlaku), so poševni

)

(

2

1

T

T

mc

W

p

-

=

,

dt

di

L

U

i

-

=

dt

di

LU

i

Ui – inducirana napetost (V)

vsi ostali indeksi so pokončni.

Med posameznimi veličinami, ki so med seboj pomnožene, v enačbi ni potrebno delati presledkov niti ni potrebno pisati znakov za množenje, čeprav je oboje dovoljeno, kadar bi bil zapis jasnejši.

Enačbe, ki so vključene v besedilo, so sestavni del povedi, zato moramo za njimi postavljati ločila. To velja tudi v primerih, ko so enačbe zaradi preglednosti v novi vrstici. Pogosto enačbe oštevilčimo, da se pozneje v tekstu nanje sklicujemo (glej enačbo 1.1). Oštevilčenje enačbe postavimo v oklepaj na koncu vrste, v kateri je enačba. V tem primeru ločilo postavimo takoj za zaklepajem. Oštevilčenje (5.3) bi pomenilo tretjo oštevilčeno enačbo v petem poglavju.

Enačbo običajno zapišemo z zamikom petih znakov; če je enačba daljša, jo začnemo zapisovati na levi rob. Od zgornjega in spodnjega teksta jo ločita dva razmika.

Priporočeno je, da enačbe pišemo s pomočjo enega od urejevalnikov enačb.

4.1 Prvo podpoglavje drugega poglavja

To je druga slika.

Slika 3 : Stari Word

5 Tabele in slike

5.1 Tabele

Tabele oblikujete primerno vsebini. Imeti morajo naslovno vrstico, ki je ločena s poudarjenim besedilom, debelejšo obrobo med naslovno vrstico in prvo navadno vrstico in temnejšim ozadjem celic naslovne vrstice.

Če v tabeli uporabljamo kratice, jih moramo pojasniti takoj pod tabelo v slogu DIP_besedilo.

Glava tabele - celica1



vrstica 1 – celica 1

Vrstica 1 – celica 2

Vrstica 1 – celica 3




Tabela 1 : Moja prva tabela

5.2 Slike

Slike poravnavamo običajno na sredino, izjemoma levo.

Graf 1: Tortni graf

Pri slikah je pogosto, včasih tudi pri tabelah, da smo jih pridobili iz drugih virov. Ne glede na to, da so avtorsko javne, je nujno da pod sliko oziroma tabelo navesti vir. To ni potrebno samo zaradi moralnih (nematerialnih avtorskih pravic), ampak s tem omogočimo bralcu, da poišče dodatne vsebine in vira za obravnavano temo.

6 Navajanje virov

Navajanje virov je pomembno iz dveh razlogov. Najvažnejši je, da z navajanji virov omogočamo bralcu dodatni študij tematike z branjem knjig in člankov, ki jih mi omenjamo samo v delčkih. Pri diplomski nalogi bomo uporabljali Harvardski pristop. Vire, na katere se sklicujete, navedite v samem besedilu in potem še po abecednem vrstnem redu na koncu diplomske naloge. Za pisavo uporabimo stil DIP_viri.

6.1 Knjige: en avtor

Vire lahko kratko citiramo že med besedilo, vsekakor pa na konci diplomskega dela v svojem poglavju.

· Med besedilom:

Morgan (2004, str. 162) govori o iskanju sredstev za nadzor informacij v organizacijah.

· Na koncu v seznamu literature in virov:

Morgan, G. (2004) Podobe organizacij, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

Osnovna pravila/zaporedje za navajanje knjig:

1. Priimek avtorja, urednika s prvo črko imena ali ime institucije.

2. Leto izdaje (v oklepaju).

3. Naslov publikacije in podnaslov (vsi naslovi morajo biti pisani ležeče).

4. Naslov zbirke in zaporedna številka, če so knjige oštevilčene (npr. 1. del).

5. Številka izdaje (če ne gre za prvo izdajo).

6. Kraj.

7. Založnik.

6.2 Knjige: dva avtorjev

Pri dveh avtorjih je navajanje vira podobno.

· Med besedilom:

Vodopivec in Vodopivec (2004, str. 12) opozarjata na pomen načrta, preden se lotimo pisanja. Dober načrt prispeva k jasni sporočilni tehniki (ibidem, str. 14).


Vodopivec, M. in Vodopivec, M. (2004) Kako pišem, raziskujem, nastopam – Sporočilna tehnika pisanja, Ljubljana, Cankarjeva založba.

6.3 Knjige več avtorjev

Tudi pri delih s tremi ali več avtorji postopamo podobno.

· Med besedilom:

Taktično planiranje je za razliko od strateškega planiranja veliko podrobnejše in pomeni opredelitev konkretnih načrtov za poslovno leto (Bohinc et al., 2005).


Bohinc, F., Cetinski, U., Harlander, D., Ilijaš, T., Krapše, Š., Krapše, T., Lipičnik, B.,Ograjenšek, I., Pučko,D.,Zajc, N. (2005) Planiranje v neprofitnem javnem sektorju, Nova Gorica, Educa.

6.4 Članki

Tudi pri delih s tremi ali več avtorji postopamo podobno.

· Med besedilom:

V prispevku o konkurenčni klavzuli (Mežnar, 2005) lahko razberem, da ….


Mežnar, D. (2005) ’Konkurenčna klavzula’, Podjetje in delo, let. XXXI, št. 199, str. 844-849.

Naslov članka je v enojnih oklepajih, naslov časopisa napišemo ležeče, dodamo letnik, leto in številko časopisa ali revije. Številko strani označimo na koncu. Če je članek na več kot eni strani označimo prvo in zadnjo številko strani npr. 388-392.

Osnovna pravila/zaporedje za navajanje člankov:

1. Priimek avtorja s prvo črko imena.

2. Leto izdaje (v oklepaju).

3. Naslov članka v enojnem oklepaju.

4. Naslov časopisa oziroma revije (ležeča pisava).

5. Letnik.

6. Številka.

7. Številke strani na katerih se nahaja članek.

6.5 Objave ob strokovnih srečanjih (zborniki itd)

Velikokrat najdemo vire za našo temo tudi v nastopih strokovnjakov na raznih simpozijih in podobnih srečanjih strokovnjakov. Običajno se izda zbornik, v katerem so vsi prispevki govornikov zbrani v pisni obliki. Citiramo jih kot sledi.

· Med besedilom:

Ko zaposleni vedo, v katero smer teži organizacija, poznajo njene cilje in poti do njih, postanejo motivirani, saj delovanje v organizaciji ali skupini prav s tem dobi svoj pomen (Vukovič, 1997).


Vukovič, G. (1997) ’Vodite, drugače boste vodeni’, XVI. Posvetovanje organizatorjev dela, Quo vadis management, Kranj, Moderna organizacija, str. 191-196.

6.6 Viri na internetu

6.6.1 Spletne strani

Spletne strani so problematične, ker so žive. Čez čas, ko bo nekdo prebiral naše delo bo spletna stran spremenjena, lahko bo na drugi lokaciji z drugim naslovom (sicer praviloma lastnik strani poskrbi za preusmerjanje) ali pa spletne strani sploh ne bo več. Zato je smiselno k naslovu spletne strani dodati še vsaj letnico pristopa. Lahko samo omenimo kdo na svoji spletni strani kaj objavlja, bolje pa je če dodamo povezavo.

· Med besedilom:

Na svoji spletni strani, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) podatke o sejmih in razstavah v Sloveniji.


Gospodarska zbornica Slovenije (2005) Elektronski vir, http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=9, [dostop 26. junija 2005].

Navedemo datum ali vsaj letnico, ko smo dostopali do vira na internetu.

6.6.2 Elektronski članki

To so članki ki obstajajo samo v elektronski obliki. Večinoma gre za objave na svetovnem spletu, velikokrat pa tudi na CD oziroma DVD nosilcih. Navajamo jih podobno kot spletne strani.

· Med besedilom:

V članku Marketing z dogodki – dobra naložba (Pahor, 2005) prepoznamo novost na področju …


Pahor, N. (2005) ’Marketing z dogodki – dobra naložba’, Podjetnik [online], let. XIV, št. 9. Dostopno na: http://www.podjetnik.com/default.asp?KatID=269&ClanekID=2540 [dostop 8. oktobra 2005].

6.7 Viri brez avtorjev

Viri pri katerih ne poznamo avtorjev ali jih sploh ni so anonimne objave (sem uvrstimo tudi spletne strani, ki nimajo jasnega avtorja oziroma lastnika), zakoni in uradni razglasi.

6.7.1 Anonimna spletna stran

o Geabios. Servis: Naslovi hitro in... [online]. [uporabljeno 2002-02-20]. Dostopno na URL: http://www.geabios.com.

6.7.2 Zakoni, podzakonski akti in objave v uradnih listih

Poleg polnega naziva akta je potrebno navesti tudi številko uradnega lista oziroma, kje je bil zakon objavljen z datumom izdaje. Zavedati se moramo, da bo morda kasneje zakon spremenjen ali dopolnjen in mora biti točno jasno na kateri in kakšen zakon se sklicujemo.

Kot izhaja iz zakona: Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 43-2300/90.

Kučan, Milan. Ukaz o razglasitvi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, št. 012-01/95-33. 7. aprila 1995. Http://zakonodaja.gov.si (pridobljeno 16. oktobra 2006).

Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V: Uradni list RS, št. 117/2006. 1. 1. 2007. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4697.html (pridobljeno 12. 3. 2007).

7 Zaključna dela pri izdelavi diplomskega dela

7.1 Izjava o avtorstvu

Na koncu diplomske naloge je potrebno priložiti še izjavo o avtorstvu diplomske naloge. Z njo potrjujete, da ste avtor besedila in, da ste v citiranju in navajanju vsebine drugih avtorjev upoštevali osnove avtorskega prava. Izjava ima približno sledečo obliko:

Podpisani »Ime in Priimek« študent/ka programa »strojništvo« izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom »Naslov diplomske naloge« moje avtorsko delo.

Podpis:

7.2 Lektoriranje diplomske naloge

Pred oddajo je potrebno besedilo diplomske naloge lektorirati. Nalogo oddate v lektoriranje ustrezno izobraženi osebi – lektorju (uradni lektor ali profesor slovenskega jezika).

7.3 Tehnični pregled diplomske naloge

Po lektoriranju in pred vezavo je potrebno diplomsko nalogo oddati v študentski referat na tehnični prevzem diplomske naloge. Na referatu potem potrdijo da diplomska naloga ustreza vsem pravilom za izdelavo. Postopek mora biti opravljen vsaj 5 dni pred rokom za oddajo diplomske naloge, da ostane čas, za morebitne popravke.

7.4 Vezava diplomske naloge

Po ustreznem lektoriranju in opravljenem tehničnem pregledu v referatu šole lahko diplomsko nalogo oddate v vezavo. Platnice morajo biti modre barve s srebrnim napisom in narejene v treh izvodih.

7.5 Indeks in potrebni obrazci

Do roka za oddajo dilpomske naloge mora imeti študent v e-indeksu vpisane vse ocene. V regeratu mora kandidat oddati v celoti izpolnjen indeks, ki mora vsebovati podpise profesorjev in izpolnjene obrazce: DS-3, DS-4, DS-5 in DS-6, ki jih dobite na spletni strani Šolskega centra Škofja Loka.

8 Zaključek

V zaključku kratko povzamemo kaj obravnava diplomsko delo. Povzamemo ugotovitve, do katerih smo prišli pri delu na diplomi. Opozorimo na rezultate preizkusov in anket. Povemo ali so rezultati raziskav pričakovani, ali pa smo prišli do kakšnih nepričakovanih odkritij. Na koncu lahko predlagamo področja in načine nadaljevanja raziskovanja teme

9 Seznam literature in virov

1. Uradni list RS (Št. 75/2008) Pravilnik o varnosti strojev

2. Dulc Janez: Osnove trženja. Elektronska izdaja 2003. Novo mesto : Višja šola za strojništvo

3. Srna, M. (2009) Varnost strojev: nova evropska direktiva – Varnost strojev: primerjava stara – nova direktiva, novi pravilnik o varnosti strojev, ocenjevanje tveganja za stroje, novi standardi za stroje, delno dokončani stroji : priročnik/ Milan Srna – Križe, Global Tim

4. Ogrevanje s toplotno črpalko, Elektronski vir, dosegljivo na http://www.gradimo.com/gradnja/4390/o-no (Dostop: januar 2010)

10 PRILOGE

V tem delu priložimo vse priloge, ki dopolnjujejo diplomsko nalogo. Priloge niso obvezne. Če je vsebina naloge taka, danima prilog, jih pač ne moremo priložiti. Če pa priloge (risbe, navodila za uporabo in podobni dokumenti) imamo jih v smiselnem vrstnem redu dodamo tukaj.

Priloga 1 : Načrt

Priložimo na primer risbe načrta naprave, ki jo sestavljamo, ali pa jo uporabljamo pri eksperimentalnem delu.

Priloga 2 : Navodila za uporabo

Priložimo navodila za uporabo itd.

� EMBED Equation.3 ��

NASLOVNICA

7

ZAČETEK

BESEDILA

ZAHVALA

POVZETEK

KAZALO

VSEBINE

KAZALO SLIK

KAZALO

PRILOG

� Ibidem pomeni prav tam, kadar navajamo isti vir večkrat na isti strani

� Et al pomeni in drugi. Oznako uporabljamo pri navajanju vira več avtorjev, ko navedemo le prvega

15

dt

di

L

U

i

-

=

_1345016672.unknown

_1345016673.unknown

_1345016674.unknown

_1345016671.unknown

sspmmeta/Diploma.doc · Web viewSlika 1: Znak za novi Word 13 Slika 2 : Primer številčenja strani 15 Slika 3 : Stari Word 16 Kazalo tabel Tabela 1 : Moja prva tabela 17 Kazalo grafov

Documents