UDK 821.161.1.09 Dostojevski F. M. Aleksander Skaza Filozofska Fakulteta v Ljubljani ROMAN BRATJE KARAMAZOVI F. M. DOSTOJEVSKEGA (IDEJA IN STRUKTURA ROMANA) 1 Razprava poskua s poetolokega vidika predstaviti, kako zastavljanje in razreevanje neka- terih temeljnih filozofskih, religioznih in moralnih vpraanj vpliva v romanu Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega na oblikovanje romaneskne strukture. The article attempts to present from the poetological point of view how posing and solving some fundamental philosophical, religious, and moral questions in F. M. Dostoevskys novel The Brothers Karamazov affects the shaping of its novelistic structure. Klju~ne besede: »naklju~na dru‘ina«, »o~etomor«, kaos, kozmos, cerkev – dr‘ava, dr‘ava – Cerkev, svoboda, ljubezen (»agape«, »eros«), lepota, »pozitivno lep ~lovek«, »Bogo~lovek«, »~loveko-bog«, estetski humanizem, »ideolo{ki roman«, dekanonizirani roman, »ideja roma- na«, »realizem v vi{jem smislu«, »notranji ~lovek« / »~lovek v ~loveku«, potek dogajanja, zu- nanji si‘e, notranji si‘e, dve ravni romana, idejni konflikt, kulminacija, idejno-estetski vrhunec, govorno prostranstvo, dialog, avtorsko gledi{~e, gledi{~e literarnega junaka, »glas« literarnega junaka, beseda pripovedovalca, polifonija, reminiscenca, ‘anrska in stilisti~na romaneskna razli~nost, odprtost romaneskne strukture, tragi~no, groteskno Key words: »coincidental family«, »patricide«, chaos, cosmos, Church – State, State – Church, freedom, love (agape, eros), beauty, »positively beautiful man«, »divine man«, »man- god«, aesthetic humanism, »ideological novel«, de-canonized novel, »idea of the novel«, »reali- sm in a higher sense«, »inner man« / »man inside man«, development of action, external plot, internal plot, two levels of the novel, conflict of ideas, culmination, ideational-aesthetic climax, discursive space, dialogue, authorial viewpoint, protagonist’s viewpoint, protagonist’s »voice«, narrator’s voice, polyphony, reminiscence, novelistic differentiation in genre and style, open- ness of the novel structure, the tragic, the grotesque Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega je izjemen e zaradi zastavitve tiste- ga, kar sam avtor imenuje »ideja romana«, t.j. zasnove romana, kot tudi razsenosti, ki jo ta zasnova dobi v poteku dogajanja in kompleksnem sistemu in strukturi sieja 2 v romanu. »Ideja romana«, ki jo F. M. Dostojevski nakazuje v uvodu, ko govori o »neopre- deljenem akterju 3 , ki e ni priel do izraza«, in »èudaku Aljoi«, se navezuje na enovit teleoloki sistem vseh petih pisateljevih »velikih romanov« od romana Zloèin in ka- zen do romana Bratje Karamazovi. 4 Ta sistem se izkazuje v prizadevanjih velikega pisatelja, da bi upodobil »pozitivno lepega èloveka«, ki naj bi bil mogoè tudi v sodob- nosti, in se izrazi tako v poskusu pripeljati do konca nravstveno-religiozno »spregle- 1 Razprava dopolnjuje in deloma korigira tudijo Roman Bratje Karamazovi, objavljeno v gledalikem listu Drama 2004/05, t. 1. Ljubljana: Slovensko narodno gledalièe Drama, 2004, 104114. 2 Termin ‘sie’ rabimo v smislu, ki ga nakazuje Ju. M. Lotman, gl. poglavje Problema sjueta v: Lot- man, 1970, 280–289. 3 Dostojevski rabi besedo dejatel’, (PSS XIV, 5). 4 Prim.: Dolinin, 1928, 13.
18
Embed
SR 4 - 2004 - srl.si · PDF filese tako navezuje na vidike, ki jih je F. M. Dostojevski zapisal ;e leta 1862 v predgovo- ... ˇ - ˛ˇ . 5ˇ˛ˆ Idiot - ˛ ;ˇ˛ˇ - ˇ2
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Key words: »coincidental family«, »patricide«, chaos, cosmos, Church – State, State –Church, freedom, love (agape, eros), beauty, »positively beautiful man«, »divine man«, »man-god«, aesthetic humanism, »ideological novel«, de-canonized novel, »idea of the novel«, »reali-sm in a higher sense«, »inner man« / »man inside man«, development of action, external plot,internal plot, two levels of the novel, conflict of ideas, culmination, ideational-aesthetic climax,discursive space, dialogue, authorial viewpoint, protagonist’s viewpoint, protagonist’s »voice«,narrator’s voice, polyphony, reminiscence, novelistic differentiation in genre and style, open-ness of the novel structure, the tragic, the grotesque
Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega je izjemen ;e zaradi zastavitve tiste-ga, kar sam avtor imenuje »ideja romana«, t.j. zasnove romana, kot tudi razse;nosti, ki jota zasnova dobi v poteku dogajanja in kompleksnem sistemu in strukturi si;eja2 v romanu.
»Ideja romana«, ki jo F. M. Dostojevski nakazuje v uvodu, ko govori o »neopre-deljenem akterju32����/�����-.�/���1����.���<2����=>�1���� ���/�<2� ���������������������������/��� � ��5�� �4�-���4�-� ��������4�=������4�.�5����<��1�.�5������������������ do romana Bratje Karamazovi.4 Ta sistem se� �����������-.���1������4�������0�-� ������2�1������-�1�����=-�����������-�0��>������<2���������������5�0�>���1���� �1��3�� ��2���� ����.�����������-� �� ��-.�-�������1�����6���.�� �����3.���0������= -.�0��3
Roman Bratje Karamazovi kot zadnji v enovitem sistemu petih »velikih romanov«se tako navezuje na vidike, ki jih je F. M. Dostojevski zapisal ;e leta 1862 v predgovo-ru k prevodu romana Notre Dame de Paris, ko ga je objavil v reviji Vremja��'���5-.�10���.����1�>�� ����.� .�5����Bratje Karamazovi ugotavlja, da je Victor Hugo,ustvarjalec romana Notre Dame de Paris, v svojem trideset let pozneje objavljenemromanu Les Misérables���.�����=�./>�� �������� ����5�.�����5� ��<���=-.�.�1��-�0��3�����0��>������2���� ��0��-���.���6�����5���������/>������.���� ���� �� �����������1.�;����4-.�1 �1���<��#��5� ������.�5���1������=-.�.�1�<�������������=��5����� ����5���� ��1������� ��0�� �������<����5�.1��-�.��2�1��= ����1��� ���������6�� �������������������������� �5����/��� ���.����<��.� ��>���� ���=��.������ �.�5������� ��� ���>���� ��� ����0�>� ��������-�-����������5�������2���� je na primer Bo�anska komedija izrazila svojoepoho srednjeveških katoliških verovanj in idealov«.5
Vidiki namenjeni Victorju Hugoju in »ideji o preporodu«, so (kot se to pogostozgodi, ko ustvarjalci govorijo o svojih vzornikih) izraz lastnih ustvarjaln�4�-.���1�3�����������0��.� ��0��.�5���-� 6���'����4� ���������������� �5��-� ����������������1����6�� .������.���� ��;�����-�1������ =-.�.�1�-�0�������0�� >������<� ���-��� ��� ;����-�5�.���� ���������������.�- �������.���.�����6���� � �5�5��������52�5�.��>� ����>.3�������1��� ��������5�.�����0���0��� ��� ��0��-.�0.�5�A�� ���.�����5������2������� ������ � �.�� ��� ��� 6���������-�1���������=-.���1������ ��� ���>���� ��� �����1���<-.� �0���1� �;����.�1�6�������0��.�5���-� ����C�������5��-�/����5��/��-� ��������.��0��1��-����.�- ��4�����.���.�42���4�����-�/�5�2�1�� ������������� ����� �������-�/��3��������6����-�1�>�� ������ �>��4���.�- ��4�.�5����2�/��-� ����� �� ��42��1.�;���4��La Comédie humane�D���.E���"����6�2����.��������>� ��� ��������������������La Di-vina Commedia in ustvaril novodobni pentatevh, v katerem dekanonizirani romandose;e svoj vrh v stvaritvi Bratje Karamazovi.
1�����������.����.�5����������� ����� ��0�������/�������4�.��� ����4��������.-.�3��6���4�1�;����� .����>����-.�1������2� -�0������-.�1� �5� � �6����/��3- �4���/��5�2�1����/��5�����-������/��5����1�����C��-.����5��-�/����5��/����1�������������-���3.���2� 1�� ���=�� ����� ���-.�1� �5��5������ +.� 1��-� ����0�� ��-�,2� ���-�� �������� ��-����6� �<6, potem bi dejali, da so se po znamenitih Bahtinovih razpravah7 in tudi raz-iskavah takšnih dostojevskologov, kot je Boris Engelgardt8�+���5����4���-.�1.�;�5���1��� ��� �����'��>� �����(������9,2�������������.����5�������-.�1�������=.�5������3
@�*�������5A��������� ���� ���2�F))�GG2���3���6 Bahtin, 1972, 4.7 Ob drugi varianti Bahtin, 1972, še Bahtin, 1929.8 Engelgardt, 1925.9 Ivanov, 1916.
����2�?I?B?��12 Prim. o tem: Meletinskij, 2001, 187–188.13 Henske, ki pri Dostojevskem niso nosilke idej, v romanu Bratje Karamazovi nimajo tako kompleksne
vloge, kot jo imajo »magdalenski« junakinji Sonj����.5���1�������!� �� �������-����������1�� 0�����$�-��>�3����)�������.5���1������.�5��������������������� ��.��1�� �����/���� ���2�;�������/��������/�����1����3������������+=�0�-�<,2���� ���� ���>���;.����������.-�>�� ����1�2��5����1������5���.���0�����3���>�����-�1��13������0����� �1���� ���������K�!� �� �������-�������.�5����Idiot�����-���;������-���2������ -�-�1�� � ����5��.�1���;������0��-��� �����5�.���.� ��>��������/���0��=�.� �<�+���1�� ��1����������/����,2�-�4��� �����������6����-�0������.����6�-.��� �����4� �.� ��� ���>� ����B� ��1������0��� ���1��.�0����������/������ 0����$�-��>��������� ��2������.�5����Idiot������.������������>��1�4�����.�� �;�� �����������/����2����0��-.�1 ��������=.� ��0�<�������4������������������� �5������-�1����=���0�0���iteza« A. S. Puškina.
Henske osebe v romanu Bratje Karamazovi��5����-�5�5���2���1������5������0��+��������5����*.�/������������.����(�������,2��� ���5�/>���� ��.���������>������������� �;�2�������.�5� ��-�0� �����.���;�� �.����0�- �4�>��0����� �2��5�6�������4����.��-���;��� ��4�-.��� ��������������5��-�������0�������1��.�0�������������1��������1���;�����1�0������� �� � ������1���� �1�5�/��4�� ��2� �����.�5�� �����.����>�����>����-��������
14 Dostojevski je s poime�������5� ��.6��&� �5�2���� ��������������0./����� �1���O���+;��2�;���������,2��.�-��� �5����>���-�5������� ����������-����������1����5�1������0��=;���0��;��������<�
15 Prim.: Golosovker, 1963, 83.
397
F� ��������0������5������� ��������5��-�0���.���(������5�>��������-.����5�3�����6�.�����0�� �1�/>����������5��� �������������������1.�;����� ���6�.�������1.;���2����52�1��1.;����5�.��-� �����6�.�������1�� �����>���6� �5������.�����6�.������4������� ����0�����>�����&��.���5�������(�������.�5��������� ���5���1��.�5��������6�����2���-�5����������1����� �����.���>���=����1���<����1����=��/�0�������0���� 6���.������-�.�1�� ��� ��<�(����2�1������ �����5����������/��0����.����0��������2�������=-.�-.�������1�2�1����� �������� ����-�1�����PQP�1�����>�������������>����/���<2� ���>�������.����� 5.��� �2����������������=� �����1��������<�+F))�G('2�?B@,��#��.����(�������.�35�����2�������-���5�������5�����������������5�>�����.�;ena v idejno-estetskem vrhuromana – pesnitvi Veliki inkvizitor, je tu samo nakazana in zavita v skrivnost, zatonekateri menihi sprejemajo Ivana Karamazova kot somišljenika, pronicljiv starec Zo-sima pa sumi, da je Ivan nevernik, vendar meni: »Ta ideja v v�/�5� .6��/�����.��.�/������0��5�>�<�+F))�G('2�@,��)�1���&� �5�� ��-�������-.�1.�;����1�� ���/�K������ -�.�����������5���.�>�����5�������� �1�2�����������>������ �5���.����(����2��5-���-� .�1����1��=�1����/��<�.�5���Bratje Karamzovi in, drznemo si zapisati, F. M. Dostojevskegasamega: »/…/ duša njegova je burna. Um njegov je v ujetništvu. V njem je miselvelika in nerazrešena. On je eden tistih, ki ne potrebujejo milijonov, samo misel mu jepotrebno razrešiti« (PSS XIV, 76). Rakitin, Ivanov dvojnik, zavr��� ���/�2� >�/�1�-�.��.���.�� ��.6��&� �5���������0���.����=��.����4��������<��� �1��(����������3.���2���.�1�����=��-����������.����-�1��;�<������.�>��5� ��2�1�����>����/���� �5���� �����/���5�>�����.�-� ��+��1���.�����.������ 5.��� �,�����������2��������akitin navezuje nageslo velike francoske revolucije »svoboda, enakost, bratstvo« (PSS XIV, 76).
V oblikovanju poteka dogajanja v romanu Bratje Karamazovi��0.��������5������30�� �����.����>�����5�0�2�-.�4��������� ����15����1�0�1�������� .����>��2��>� �4�-.����-.�>��������-�.������5�1�5� ��5���������/����5�����.�.��4�� ���16 Ob pomembnihodmevih in paralelah v romanu Bratje Karamazovi, o katerih smo ;e govorili, bi tuopozorili, da prej omenjeno Rakitinovo misel o naravnih zakonih in ljubezni ponovi vdrugem, g.��� ���5���/���.�5����D�1�>��"��1����(�������.�5�����2�=��-.������1��(�������1�/�<�B�1�������4�1�>��D�1�>����-��������0.��� ����.����������������.�1���2���������������-� ��������(������0��-�5������*����/���-.��.��17�-���1�0��������>�� ����-� �5 ���0.�4���-�4���=��;�� ��2� ����� ���-��� <�>������3��0���#�� ��� ���/��-��� ��������>����/����1� �0��2����= �����PQP�1����1���0���1-���1����"�0�<2� � ������������������ �������5������-.�5�0��������.���������������.�� ����� ���������� ��21�� ���=;��������� �.������<2����� ��1���;������� ��� �.������� ���-��� ��� ��.� -������ -.������ 5.���������������������=6�.-��1��5<������������=�0����������������.������<2����������>�������.���-.�>������������./��0������-��.�>������������� ����0���.����+F))G'2��J,�
F. M. Dostojevsk�������;����� �5�5���>�����.�5����Bratje Karamazovi� �-.�13�0�1������=������>���1.�;���<���.�5�����4���F.�������0������������������������
Aleksandra Skaza, Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega ...
2 »Ideološki« oziroma svojevrstni »filozofski« roman Bratje Karamazovi F. M.Dostojevskega t������ �������.�0�� .�1������5���>���5�.����1�0������2����0��.������3���1�����5������������A��1������-����������5��.���5����1.�0����(����5���.�5���3��5��F.��� ���� �� .������� -.�1�1.�0�5�� (���� ���� ���2� ��� 0�����.�;���2� -.�6��� >� ��4.���������� �.���� ����� ��-���������-.���.�/>��/�������.��2���������5�������>�����1�.B� ����5��.��� ��.��1����>.-�����������5��.���;��-.�-.������2�1����;���������;��������2��.�����������5��.�����-.�4�1����-.������ ��4�� ���>������.��������������������������� ���� �.� ����-.�1��ost tako v odnosu do Grušenjke kot do ;ivljenja in sveta nasploh.Šele takrat se razjasni Ivanova pozicija v razdvojenosti »razuma in srca«, predstav-ljena najizraziteje v enem od vrhuncev romana – v poglavjih Punt in Veliki inkvizitorPete knjige. Pro in c����������5���������.�>�������;��0�� ���. ������������5�-�������� �1����1����=� �����1��������<��F������2���%��� �������0��� �� ���!��������2� ��1�0.�����0����1.�5�2����-� ������� ��2�1�����1���� ����.���6�����>���5�.���� �5�����1����� �� -�.���.�)5�.1������2� ����0��1�������2� ��� ���./�� �5�.��)��.��1����4�>���-.�-.������� ���5��.���2�1�� ��-���.���>����� �1���-���.�����.-��������� ���. �������.0�2 -.�5�������5���������� ��(����2�-.�1 �����������1.�0�5���/���.�5����B���-�0�����D�1�>��"��1����(��������1�.���>�����%��� �������0��� �� ���!��������"
Dogajanje obeh tokov spremljajo bolj ob strani dogodki, povezani z Aljošo. Aljošase pojavi kot antipod, a deloma tudi kot paralela pravega brata Ivana.21 Kot Ivanovantipod nakazuje Aljoša v podobi in B� �1�� ��.6��&� �5�� ��.��1�����;����������� ���5��� ��0�����"�;��0�����.����5�� ����1����52�>��;������ ��� ��5��.4��.�5����M� ������0������������#"�����1�����-�.�������-�.��/�����.������0���.6����1�� ���/���1�.�3����� �������-.���>�� �2���.���������.�4����� ������ ��4�� ������� �����/��0��-.���>3�����+.��������2�.� ����$��,2� �.� ���� ��;����=��� �5��>�1�;��2��5-���-.���>�� ��<2�����������������1���;���-��������B� ��.�6�&� �5�2�=���-.���>���/��5�1�-.���>����<�+F))G('2�JI,2������������1�.�������.�-��� ��.6��&� �5��.���>�.����� ����������(����������$�������-�.��/����-.�/����A�=����������1�.�F.���1�� �����-. ������L<+F))�G('2�JI,�!���1����.���>�.���2�����.��� ���/��-�� ���.��/�������������.����������� ����� ��0�1�;���2� 1�� ��=-.�1� ��5��� ��� .� ��6�� ���./�� 1���������>��� .� ��6�<��!����� ���-.�*.�/������ ���/��-.�5�0�� ��/������+-�0������C�����6�P%������,����-.�����������1�
Aleksandra Skaza, Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega ...
��4���-���.������1�� ���2�1�� ��/��.���1���� .�5����Bratje Karamazovi razdeljeni nadvanajst knjig +� ��1.�0��=�������.�5���<� ��.��1������� �5�����1����B�.� ������+,����1��5������.�5���2����� 5��;����-� ���2�-� �����-��������������0��5�1�-� �5����5�����0�5�2�-�1����������� ������2� .�5��� 6��6���!�������� ������.�6� ����������� ��1�-� �������5-���6��� romana Bratje Karamazovi2�������������6������.�5��������2�1����� ��������0��1���6�����2������4�.����-� ��>���� �5� ��������5�����2��������-.�1������� ����.������� ��������0��+Zgodba neke dru�inice, Sladostrastniki, Veliki inkvizitor,Ruski menih, Aljoša, Mitja, �����, �� ���!��������, Sodna napaka idr.). – Vtakšni kompoziciji ima posebno mesto Peta knjiga. Pro in contra in v njej še posebejpeto poglavje Veliki inkvizitor.
3 O knjigi Pro in contra�������=���5���6�� �����>��<����.�5��=���5���6�� �� knji-gi« romana Bratje Karamazovi je pisal sam F. M. Dostojevski ;e v pismih iz leta 1879– tako v pismu (30. aprila) N. A. Ljubimovu (PSS XXX, 60), uredniku revije Ruskivestnik, v kateri je v letih 1879–1880 v nadaljevanjih izhajal roman Bratje Karamazo-vi, kot v pismu (19. maja) K. P. Pobedonoscevu (PSS XXX, 66), konzervativnemupolitiku, ki je ;e pred letom 1880, ko je postal oberprokuror,25 prevzel nase vlogonekakšnega nadzornika duhovnega ;ivljenja v Rusiji in skušal z izrabljanjem ustvarjanjaF. M. Do ����� ��0����.�-����-���;��� .� ���5���.4���������-� 5������������2�1�� �-� ������ ������0������.� -��1����� ����1���� ����5��� ��������������5�>�� ���������0�,� �� ������ ���� /��-� �����-�0������'������ ���������.A��������� ����� ��� ����1���6���������5���������������0��=.���� ��>��0�<� -�.�>���26 , korespondenta bolj v strahu,kako bo pisatelj v nadaljevanju romana odgovoril na »bogokletstvo«, tako silovitoizra;eno v ������������������ . – Celovito avtorsko oceno poglavja ����������������in posredno romana zasledimo v zapisu pisateljeve Bele�nice (1880–1881), ki pravi,da je zanikanju Boga »v Inkvizitorju in predhodnem poglavju [Punt, op. A. S.] na-menjen kot odgovor ves roman« (PSS XV, 484).
Knjiga Pro in contra in še posebej poema ���������������� sta bi���1���;�������5��26����������>���-���.�� ��2���1��-.���.��6�4��������.-.���4�� ���.�������������� ����� ��30�2�/��-� �����.� ��4��#�������;������������ �����. ����.� ���5� ��6�'� ��������������=-� �� ���.���>��0����5����.��<�Legenda o Velikem Inkvizitorju F. M. Dostojevskega-.�1 ������5� ���� ��������0��.� ��0��-� ������2���4�����>����-��5��(�������.�5���3��2�����=���� �������������5����>���������1�/�<��1�����.��0��0.�4����-.��2�>��-�.��.�3��.�5��������>���5� ��>������ �1��27 Filozof Semjon Frank in litera.��� �0�1�����.)�.0��� ��.��6��� ��������� �.������5�1��� ���5� �����������������.������.��5� ����5�� �1����4���������.��5�4���>����-.�/��������� �����"�0������ �1��>����������� � ���36�������5���2�������.�5� ��-�0���.������.����(������� ���/����.�5�����+-�0������F���,
Aleksandra Skaza, Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega ...
C������ ���5���5�� �5�����������.����5�������-.�/����2���� ��-�5�5�������.���35��������������0��1����'�����5����������.����ot »ideološkega« oziroma »filozofske-ga« romana Bratje Karamazovi2�-���5���� �����-.���� ����������.��� �����>������.��3����� ���� ���!�����������. Ta naj bi bil v nasprotju tako z »oficialno doktrino Pra-voslavne Ruske Cerkve« kot z razumevanjem Kristusa v .� ��5����1 ��5���.��������.� �� �.� ��0�����6�����0��-.��� ������������1 ��0����.�����������.� �� �5�>���������3>���2���-�1����)���� ��.��� ���������� �.�02�� ��1-�/>����2���;�� ������.�����5��>������ ���� ����-�1����5���.����.����+.� �� ��������,�31 Kri �� 2����-.���� ����� ��5-���������'�����0�����������.��2�-�������������=�.� �� �B�)����><���.� �� ����5��>��������0��1��������������������������=-�/>���������-.������2�����.����>-�5�� �� ����4����-�������5�������.� ��1��-.��� ��������>��<�32
���*��A����2���2��J�29 Gl.: Frank, 1991, 243–250.30 Averincev, 2000, 320–323.31 V tem kontekstu je zanimivo dejstvo, da Ivan Karamazov omenja v uvodnih besedah k poemi ������
��������� apokrifno »samostansko poemico« Trnova pot Matere Bo�je (Ho�denie Bogorodicy po mukam)(PSS XIV, 225).
32 Averincev, 2000, 322.33 S. S. Averincev v tej zvezi piše o dogajanju, ki je spremljalo govor F. M. Dostojevskega na odkritju
Puškinovega spomenika v Moskvi 8. junija 1880, ko so »levi in desni, monarhisti in liberalci, patrioti in‘zahodnjaki’« odkrili v govoru tisto, kar so hoteli slišati, pa so potem ;e naslednje jutro mnogi med njimi�����.���>�.����+ ��.��6��2����1�,�
#����4�����"�4�����1�-�������>����>����)�.0���� ��.��6����-��������1�.�����.�0�3.������ 5� ����� �12���� ��4��������� tojevski v Bele�nici iz let 1880–1881 namenjapredstavitvi trnove poti svojih svetovnonazorskih iskanj, ko ob omembi tem otrok ininkvizitorja iz romana Bratje Karamazovi pravi:=#�1����%�.�-��������������������4����� ��>��4��������'��.� �� ����.��������.��5�5���
&������������5�.1���-.���>������4����2�1������0���5�� �5��o dvomih in nerazjas-njenih stvareh F. M. Dostojevskega (tudi to je potrebno), ampak da spoznavamo tudimo;nosti, ki jih pisatelj nakazuje za svoje literarne junake tako v odprtosti njihovihpodob (v romanu Bratje Karamazovi tudi usod – vseh osrednjih oseb)��������1-.�� �������������>��� ��� ����4�.�5�����������5���������-.��2�1�� �� -�5��5����Bele�nici ��������B������-� ����5� ����� ����� ��0�A�=!�� ����� ����>������>��������>�������>��<43
Povedano velja tudi za Ivanovo poemo ����������������2�������-�1����������� �1�3��� ���/�2�;����� ��.6��&� �5�2���1����>���2�1��������.�05�����2�������-��.4��/��=����3-� ���<�47
45 Gl. o tem: Zen’kovskij, 1958, 22–23.46 Prim.: Lotman, 1996, 335–336.47 Na vprašanje Aljoše: »Si ti napisal poemo?«, odgovarja Ivan: »O ne, nisem je napisal /…/ niti dveh
verzov nisem zlo;il v svojem ;ivljenju. Z ;arom sem si jo zamislil. Ti boš moj prvi bralec, se pravi posluša-lec« (PSS XIV, 224).
405
4��-�1��������.�0�1������ .�>��0���5��Ivana Karamazova, opazovana z omenjene-ga vidika ����-�������������5�������1����3.���0���������������� ���.�������������5����� �6�����3- �4���/���.������'�F��������0���,�����������-���1��������.�0�1��������.� ��� 6���2���� �� -.��.;������1���>��0�� .�>����� ���/�� �/����.�/����������������������>3�� �������4�5� ��������>������F.�-.������� �����42�1���� ��� ��-��� �.���������� .�>�����1�2�-.��1����1���������4� ��.�>����1����������"�;�� ���4�.5���������6������ �1� ��>3���;����2�1����� .����������� �����5-����� ��� ���� ����������-�0��1������.�;���0�1�>��48 s presekanimi prsti, in v priznanje Aljoše o trenutnih religioznih dvomih: »/…/Karamazov sem /…/ A v Boga pa, morda, niti ne verjamem« (PSS XIV, 199, 201). Tenapovedi nekaterih pogledov Ivana Karamazov��1�-���������� ��-�)5�1������2���31�>�0���>���5�.��6�2�.��������.���(��������1����=� �����1��������<2����0���������������1�������� ���5249 priznanje, da sovra;i Rusijo, in »razumski« prezir do verzov (tj.umetnosti) (PSS XIV, 204).
Ta uvod, izpeljan predvsem na socialno-psihološki ravni z neprizanesljivo podobokaosa, preide s tematiko trpljenja otrok, ki jo Ivan v pogovoru neobzirno posredujeAljoši, v emocionalno situacijo, ki je napeta do te mere, da povsem pretrese Aljošo inse tudi on preda zemeljski s�5��5���� ����.������ �1��2�1�����������.����0���.���2��������/>�����- �2�1�� ��.���.0������.���2�=� �.�����<�+F))�G('2����,�� ���/�� ���������3��.���-.����;��(����2����������5��1� ��������� ������;��������2�=�.�>��� ��-��6��"�0�<+F))�G('2���J,2���.���� -.���5�������>��0�������-.���>��0��"�;��0�� �����������0���4�.5�����2� �� ���������� �.-�������� (�� ��� �� ������������6� (������.�5����� ����1���� �5�����-�1�����0��>�����������-�.�� �����0���.6��-�1������������ ��P���� �����50
���.���0������-�1.�>���Poema ������� ��������� postavi nasproti podobi Kristusa predstavnika katoliške
hierarhije španskega Inkvizitorja iz 16. stoletja. Kristusa naka;e kot poni;anega Kri-stusa51� ;�������1����-� �����2�������������.������1�.���#���>���� ���-� 5��Te bednevasice / E
,ti bednye selenja52 in v njih parafrazirane besede apostola Pavla o Kristusovi
51 Rus. ���������-�.�����"52 Dostojevski navaja naslednje verze s k�����>���-�1�����.� �� ��+F))�G('2���,A������������� ������
��������������������
����������� ������� � ���� +-�1>.���� ��)�,��������������������53 Kristusova prostovoljna kenoza (gr. kénosis – izpraznitev, izni>enje, poni;anje) je v razlagi ruskega
teologa Georgija Fedotova uni~i`enie/prostovoljno poni;anje Kristusa (odtod uni~i`ennyj Hristos – poni;aniKristus). Ta bogoslovski termin ozna>uje samoomejitev Bo;anstva, ki prepu/>a zemeljskemu svetu svobo-do in samostojnost. Pri tem se nujno dopu/>a obstoj zla kot posledice samovolje ustvarjenih bitij, ker brezsamovolje ni mogo>e uresni>iti svobode – najvišjega Bo;jega daru. Jezus Kristus, ko se je utelesil, je po
!�����-�1����0�� ��-.�>���� ��1��M� �������0������������#��#���������������1��-�4������.-������2� �����.�5��������>�������1 ��;��� .�>��+���5� ��4� ��.6��&� �5����� �1����������� ���/�,2����0�1��5�����;���������&� �5�2����0���0�� ��.��/�0���.���2��������������-�1����� ���/�2����= �.���� ���0��0� ��<�&� �5��-���1������>������10���.���.����(�������.�5���������-� .�1������������5�;�� ������0������1�������� �1���&�����������5�;������� ��4�5�;�� ��2�������������4��5���(������.�5����� ����������-.�-���1� ��.6��&� �5�����-�.��5�$���2��.-���������� .�>�����/��-� ������0odba, ki stemo o skesanem morilcu (Skrivnostni gost) obuja spomin na nerealizirano zasnovoromana /itje velikega grešnika (1869–1870). V tem kontekstu misel Zosimovega sta-rejšega brata, ki nasprotuje Ivanovi teoriji »vse je dovoljeno« s paradoksom »vsak j�-.�1�� �5�� ���� �� ��� ��� ��4�.��0���.��<� +F))�G('2���,2� ��.6��&� �5�����-�>��-�1����=.���������5���<2�>�������>���������1�/��-����2�������0�����.�1����������������25����������/��-� �����>�������� ��������>��;����"� �1���������&����2��.� �� ����%���gelija presegajo meje Ivana Karamazova in njegove pesnitve.C��(�������=�� ���������0����<�+F��������0���Pro in contra) in odgovor Aljoše
(Šesta knjiga. Ruski menih) obravnavamo s širšega vidika in se ustavimo samo prinajpomembnejših problemih, potem bi opozorili na dihotomijo med avtoritarno mo-narhijo in svobodo, ta je Dostojevskega vznemirjala vse ;ivljenje. F. M. Dostojevski jebil v podobnem polo;aju kot njegov veliki ideal »pesnik imperija in svobode« A. S.Puškin. Puškin je dihotomijo »imperija in sv���1�<� .��.�/��������� ����1�5� ��62�����������.�� ������� ���5� ������� �������2�����1��� �����1.;���� ��� �������6���������1���5��� 5� ��� .� ��0�� �5-�.����=������4��5� ��� ��;����5�-.�5�0���������� �� ���>����.���5����� ����1�<�57 F. M. Dostojevski je šel�-��1.�0��-���2���1�4��-�>����3/���2������������������ ��������� ���2�������.�>������./���������.5������1�������� �������.���� �� >�1�;3 �.���� �3����.�������'����.�>����� .�6�������5�� ����������� ����� ����1��� ��������� ������� ����������-�>�������������� ideala poni;anega Kristusa in njegovedejavne ljubezni (»agape«) v duhovnem »raju« na zemlji in v kulturi. To je nakazaltudi v protislovju dveh odnosov do kulture starca Zosime na eni strani in meniha Fera-ponta na drugi (Šesta knjiga. Ruski menih in poglavje #���$���� � iz Sedme knjige.Aljoša,������4����.�-�������-�������4������2�1������1 �.����� � ������ �2���.�-�����0���������>��� �1������.��1� �0��!���/��0��R� �. �����)��.�6�&� �5��0.�1�� �����1�� �1� ��������� ���1-�/>���>�����.���5�����>�����������-���;���0���.� �� �2����0���1�.������ �.�0�5��������� ��5�F�����.���.��52� ��� -.���5��� �2���.� �5��;������� ��� ��� /�-� ��������>����.�1�� ����� ��������$������-���� ������.-��������� .�>����>���6� ��.6�&� �5�� ���/�2��������� ���-.�4�1�� ��2�1�-������� menihovo utopijo.
Aleksandra Skaza, Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega ...
DOSTOJEVSKI, 1989: F. M. Dostojevski, Nova beseda. Ljubljana: Cankarjeva zalo;ba.E’NGEL’GARDT�GHPQ26�R����0����������������� ������3������� ���. C������� ����%
TOROP, GHH>27�\���=���;������0������0�����������;�\�� �3������� ����7_\���=���;������ ����4������������� �������Tartu: Tartu Ülikooli Kirjastus.
VAN DER ENG, 1971:Jan van der Eng, ‘Suspense’ � 6���0�� 1����������. Jan van der Eng. JanM. Meijer, The Brothers Karamazov by F. M. Dostoevskij. Paris: Mouton. The Hague.
ZEN’KOVSKIJ, 1958: V. Zen’kovskij, F. M. Dostoevskij, v: V. Zen’kovskij, Aus der Geschichteder Ästhetischen Ideen in Rusland. ‘S-Gravenhage & Co.