SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz letopisa WEF, globalnega poročila za

2012-2013

22.04.23 2

Globalno poročilo konkurenčnosti

Svetovni ekonomski forum (WEF), Ženeva

GCR od leta 1979

Slovenija vključena od leta 2001

V letu 2012 vključenih 144 držav

Globalni indeks konkurenčnosti

1. Institucije2. Infrastruktura 3. Makroekonomsko okolje4. Zdravje in primarno izobraževanje

5. Visokošolsko izobr. in usposabljanje6. Učinkovitost trgov končnih dobrin7. Učinkovitost trga dela 8. Učinkovitost finančnega trga 9. Tehnološka pripravljenost 10. Velikost trga

11. Podjetniške strategije12. Inovacije

Podindeks“basic requirements”

Podindeks“efficiency-enhancers”

Podindeks“innovation and

sophistication factors”

SlovenijaSlovenija

20%20%

50%50%

30%30%

Vir: Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.

Viri podatkov

statistični in anketni podatki

anketa med slovenskimi menedžerji: marec - april 2012

525 podjetij → 115 respondentov (velika podjetja ≈ 50%, MSP ≈ 50%)

Lestvica GCI – najboljših 10


Primerjava WEF in IMD, 2012 – najboljših 10


Lestvica GCI – ostale države članice EU-27


Ostale države članice EU-27 GCI 2012-2013 GCI 2011-2012 Sprememba na lestvici

Danska 12 8 -4

Avstrija 16 19 3

Belgija 17 15 -2

Francija 21 18 -3

Luksemburg 22 23 1

Irska 27 29 2

Estonija 34 33 -1

Španija 36 36 0

Češka 39 38 -1

Poljska 41 41 0

Italija 42 43 1

Litva 45 44 -1

Malta 47 51 4

Portugalska 49 45 -4

Latvija 55 64 9

Slovenija 56 57 1

Ciper 58 47 -11

Madžarska 60 48 -12

Bolgarija 62 74 12

Slovaška 71 69 -2

Romunija 78 77 -1

Grčija 96 90 -6

Uvrstitev Slovenije in izbranih držav na lestvici GCI: 2001-2012

Pregled po stebrih konkurenčnosti

22.04.23 10

Najslabše ocenjena (144 držav)

Steber 7: učinkovitost trga dela (91 mesto)– Kazalca, ki sta dobro uvrščena: razmerje žensk v delovni sili (r. 29) ter stroški

odpravnin (r. 47). – Kazalca, ki so ključne slabosti: prakse zaposlovanja in odpuščanja (r.142),

fleksibilnost določanja plač (r. 124); sodelovanje med zaposlenimi in delodajalci (r. 114).

Steber 8: učinkovitost finančnega trga (128 mesto)– Trdnost oz. zdravje bank (r. 137. mestu); dostopnost do posojil,

razpoložljivost tveganega kapitala, financiranje preko lokalnega trga kapitala (borza) (r. 118., 113. in 112)

22.04.23 11

Najboljše ocenjeni (od 144 držav)

Stebri:– Zdravja in primarnega izobraževanja; – Visokošolskega izobraževanja in usposabljanja;

– Infrastrukture– Inovacij– Tehnološke pripravljenosti

Indikatorji (r.1-3)– Stroški poslovanja zaradi terorizma (instituc. okolje)– Inflacija - % letne spremembe (makroek. okolje)– Poslovni stroški zaradi malarije (zdravje)– Št. Procedur za ustanovitev podjetja (uč. končnih dobrin)

22.04.23 12

Pregled po podindeksih

Poddindeks osnovnih dejavnikov razvoja– Institucije– Makroekonomsko okolje– Infrastruktura– Zdravje in primarno izobraževanje

Podindeks dejavnikov pospeševanja učinkovitosti– Visokošolsko izobraževanje– Učinkovitost trga končnih dobrin– Učinkovitost trga dela– Učinkovitost finančnega trga dela– Tehnološka pripravljenost– Velikost trga

22.04.23 13

Podindeks osnovnih dejavnikov razvoja

22.04.23 14

Podindeks dejavnikov pospeševanja učinkovitosti

22.04.23 15

Podindeks inovacijskih dejavnikov in podjetniških strategij

22.04.23 16

Trajnostna konkurenčnost

Cilji merjenja trajnostne konkurenčnosti:– Poglobiti in kvantificirati razumevanje trajnostne konkurenčnosti– Kot nosilca napredka in determinant dolgoročne ekonomske rasti– Zagotoviti mednarodni benchmarking med posameznimi državami– Opozoriti na pomanjkanje kvalitetnih podatkov o trajnostnem razvoju

Opredelitev trajnostne konkurenčnosti:– Razvojni model, ki bi uravnotežil ekonomsko blaginjo in napredek z okoljsko

in družbeno trajnostjo– Razmerja med konkurenčnostjo in okoljsko trajnostjo– Analiza razmerij med okoljsko in družbeno trajnostjo

22.04.23 17

Povzetek indikatorjev družbene trajnosti

Dostop do osnovnih potreb

Občutljivost na šoke Socialna kohezija

• dostop do storitev javne higiene

• prekarna zaposlenost (za določen čas)

• Ginijev indeks dohodkovne neenakosti

• dostop do kvalitetne vode

• obseg neformalne ekonomije

• socialna mobilnost

• dostop do zdravst. varstva

• mreža socialnega varstva

• brezposelnost mladih


22.04.23 18

Povzetek indikatorjev okoljske trajnosti

Okoljska politika Uporaba obnovljivih virov

Degradacija okolja

• strogost in uveljavljanje okoljske regulative

• učinkovitost porabe vode v kmetijstvu

• stopnja koncentracije trdnih delcev

• število ratificiranih medn. sporazumov

• gospodarjenje z gozdovi

• CO2 intenzivnost

• ohranjanje kopenskih habitatnih tipov

• racionalno izkoriščanje ribolovnih zalog

• kvaliteta naravnega okolja


22.04.23 19

Sklep in priporočila

Uvrstitev na eno mesto višje kot v lanskem letu glede na globalni indeks konkurenčnosti

Največji problemi na področju delovanja finančnega trga, bančnega sistema in trga dela

PRIPOROČILA:1. Glede na največje nazadovanje na področju učinkovitosti finančnega

trga ter padanje bonitetnih ocen Slovenije je nujna čim hitrejša sanacija bančnega sistema. 1. Dva konceptualna predloga: sanacija z neposredno dokapitalizacijo bank v

državnem lastništvu ali pa z ustanovitvijo »slabe banke«. 2. Sanacija z neposredno dokapitalizacijo državnih bank je boljša od ustanovitve

»slabe banke« (nižji stroški ter participacija domačega in tujega zasebnega kapitala).

22.04.23 20


PRIPOROČILA (nadaljevanje):2. Plačilna nedisciplina je povezana z veliko zadolženostjo slovenskih

podjetij in s splošno ravnijo nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu. Izboljšanje plačilne discipline bi vsaj deloma lahko razrešili s hitrejšimi stečajnimi postopki, z institutom izvršnice, s (pod)zakonskimi predpisi urejanja plačil podizvajalcem pri javnih naročilih ter z ustrezno specializacijo sodnikov za vodenje postopkov.

3. Nova zakonodaja, ki obravnava trg dela - znižanje stroškov dela: odprave plačila odmora med delovnim časom, ukinitve instituta minulega dela, poenostavitve postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, skrajšanje odpovednega roka in znižanje odpravnin. Z uvedbo socialne kapice bi omogočili tudi konkurenčnost visoko izobraženih strokovnjakov.

22.04.23 21


PRIPOROČILA (nadaljevanje):4. Nacionalna inovacijska politika mora biti usmerjena v učinkovitejšo

uporabo strukturnih skladov za dolgoročno izboljšanje inovacijskih sposobnosti, za doseganje tehnoloških prebojev na izbranih področjih, za zmanjšanje preobsežne birokratizacije pri javnih naročilih, pri večji uporabi povratnih finančnih instrumentov (lastniški kapital, mezzanine kapital, garancije, mehka posojila itd.) v primerjavi z dosedanjimi nepovratnimi spodbudami (subvencije).

22.04.23 22

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

Documents