Sončnik Obvestila Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije k 20 12 n Ko sem lutka, sem lahko kar hočem p Prostovoljstvo v Sončku q Donatorji in sponzorji v letu 2011 r Spremembe sistemske zakonodaje Poštnina plačana pri pošti 1113 Ljubljana TISKOVINA
Obvestila Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e
k2012
n Ko sem lutka, sem lahko kar hočem
p Prostovoljstvo v Sončku
q Donatorji in sponzorji v letu 2011
r Spremembe sistemske zakonodaje
Poštnina plačana pri pošti 1113 LjubljanaTISKOVINA
Izdaja: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije,Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: [email protected], internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednik: Jože PrimožičIzid: april 2012 – 9.000 izvodovNa naslovnici: Lara Ivančić iz VDC Sonček Murska Sobota
Sončnikk2012
Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!
k Uvodnik: Po kateri poti bomo šli ... 3
l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4
m Pogovarjamo se: Zremo v prihodnost ... 8
n Sodelovanje: Ko sem lutka, sem lahko kar hočem ... 10
o To smo mi: Dogajanje v Sončku, Gorenjskem društvu za cerebralno paralizo ... 12
p Dobri zgledi vlečejo: Prostovoljstvo v Sončku ... 14
q Podpirajo nas: Donatorji in sponzorji v letu 2011 ... 15
r Zakonodaja: Spremembe sistemske zakonodaje ... 25
s Zgodilo se bo: Napovednik dogodkov ... 27
kazalo2
k
Gre sedaj zares ali pa se še vednoprepričujemo, da krize pravza-prav ni in je potrebno za invalidezahtevati še več?
Počasi se širi prepričanje, da večne bo mogoče dobiti, da pa se je
treba boriti za ohranitev obstoječega položaja.Ker je bilo že sedaj tako, da so nekateri imeli ve-liko, nekateri pa nič, je ohranjanje obstoječegapoložaja sila nepravično. Toda, če že v časih izo-bilja tisti, ki so imeli več, niso imeli nobenegarazumevanja za tiste, ki so imeli malo ali nič, alibo tega razumevanja več v časih, ko bo izobiljemalo manjše? Dvomim.
Bitke se bojujejo na vseh koncih. Na Zavodu zazdravstveno zavarovanje Slovenije, pri proraču-nu, Družinskem zakoniku, pri Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, pri sredstvih Loterije Slo-venije. Splošna obramba pravic vseh invalidovse je sedaj razbila na desetine bitk za posameznediagnoze in organizacije.
Če so bile že prej človekove pravice, vključeva-nje, deinstitucionalizacija… le mrtve črke na pa-pirju, prihajamo sedaj v čas, ko tudi to ne bodoveč. Šlo bo le še za to, kdo bo obdržal neke boni-tete, ki v večini primerov ne pripomorejo ne k»ozdravitvi«, še manj pa k človekovim pravicam.
V dimu in prahu, ki ga dvigujejo različni ukrepi,peticije, stavke, protesti itd., vsi zbegani in pre-plašeni grabimo svoje »pravice«, pa čeprav somnoge le nepotreben balast, ki nam onemogo-
čajo, da bi čim prej prišli na čistino ter poiskalipot na čisti zrak.
Nikogar ni, ki bi nam pokazal pot in mi sami nevemo kam želimo iti. Če pa ne veš kam greš, jevsaka pot prava.
Bomo šli k inkluziji ali pa bomo vtrajali pri šolahs prilagojenim programom do 26. leta in s po-sebnimi oddelki za avtiste, osebe z Downovimsindromom, cerebralno paralizo in drugimi di-agnozami?
Bomo odpirali nove stanovanjske skupine ali pabomo že obstoječe zaprli, zato, ker lahko aspirinda le diplomirana medicinska sestra?
Bomo v VDC vključili tudi tiste, ki se trajno nemorejo zaposliti, ali pa bomo začeli izključevatiže vključene, ki so preveč sposobni?
Bomo sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi in za-varovanju za dolgotrajno oskrbo za vse ali celovrsto zakonov za privilegije posameznih diag-noz?
Bomo malikovali vsakega preroka, ki nam boobljubljal ozdravitev ali pa bomo zahtevali ena-kopravnost ne glede na različnost?
Bomo svojo lastnino namenili svojim otrokomin storitvam zanje ali pa jim jo bomo odtujilizato, da ne pride v roke državi?
Pot je samo ena in vodi do človekovih pravic insolidarnosti. Vse drugo je vojna vseh proti vsemz nepredstavljivimi posledicami.
Jože Primožič
UvodnikPo kateri poti bomo šli?
3
4
Zgodilose je ...
k Premierna predstavitev igrano dokumen-tarnega filma “Nekoga moraš imeti rad”
22. decembra je bila v Centru Sonček Šiškapremierna predstavitev igrano dokumentar-nega filma Zveze Sonček in dramsko – glas-bene skupine Sonček “Nekoga moraš imetirad” ter zaključek celodnevnega projektaMladi v akciji.
Predstavitev filma je bila tudi 13. februarja vorganizaciji Društva Sožitje Ljubljana v KUDFrance Prešeren v Ljubljani, 29. februarja naTV Maribor v oddaji Dobro jutro ter 12. marcav Kinu Udarnik v Mariboru.
l Donacija Adriatic Slovenica d.d.
Ob 20-letnici Poslovne enote Kranj so pred-stavniki zavarovalnice Adriatic SlovenicaMojci Velkavrh Žižek, predsednici društvaSonček, gorenjskega društva za cerebralnoparalizo, predali donacijo v višini 2.500 evrov.Denar bodo v društvu namenili za nakuppripomočka "BISKI", ki gibalno ovirani osebiob pomoči spremljevalca omogoča izkušnjosmučanja.
Poslovna enota Kranj zavarovalnice AdriaticSlovenica je tesno vpeta v okolje, kjer deluje.Podpirajo številne projekte na področjušporta, zdravstva, izobraževanja in nudijo po-moč socialno šibkejšim.
m Prednovoletno srečanje Zveze Sonček
28. decembra je bilo v Centru Sonček Šiškatradicionalno Prednovoletno srečanje sode-lavcev Zveze Sonček. Na zabavi je nastopalaskupina Brencl banda, nato je za glasbo skr-bel Aleš Potrč (DJ Jodlek).
n Področno tekmovanje v šahu
11. februarja je bilo na Jesenicah področnotekmovanje v šahu za osebe s cerebralno pa-
lPoročila o preteklih dogodkih
5
ralizo, ki ga je organiziralo Športno društvocerebralne paralize Žarek.
o Zimovanje za otroke in mladostnike terodrasle osebe z invalidnostjo v CentruSonček Vrtiče
Dejstvo, da sta smučanje in uživanje na sneguslovenski nacionalni šport, smo letos potrdilitudi Sončki. Zaradi velikega interesa udele-žencev smo organizirali tri petdnevne ter-mine zimovanja v času od 13. februarja do 2.marca, ki se jih je udeležilo 19 otrok ter mla-dostnikov ter 34 odraslih oseb z invalidnos-tjo. Nastanjeni smo bili v Centru Sonček Vr-tiče, v smučanju in sankanju pa smo uživalina strminah Mariborskega Pohorja. Nejc izGorenjskega društva za cerebralno paralizoje s pomočjo biskija približal smučanje tudiudeležencem na invalidskih vozičkih ter tako
poskrbel za kar nekaj vriskov (predvsemsmeha in veselja, kakšen pa je zvenel tudi boljprestrašeno). Le-teh ni manjkalo tudi na ko-panju v Termah Fontana, kjer smo slekli de-bele puloverje in spočili roke in noge od zim-ske opreme. Športne aktivnosti smo dopol-njevali z umetniškimi delavnicami izdelo-vanja Valentinovih srčkov, potopisnim pre-davanjem o ZDA, literanimi nastopi ter števil-nimi drugimi zanimivimi aktivnostmi, plesaliin zabavali pa smo se na koncertu Kingsto-nov, večernih plesih ter karaokah. Zadnji te-den naših letošnjih zimskih počitnic so son-čni žarki pregnali sneg, tako da smo s pomo-čjo pohoda na bližnji hrib Plač ter zaključ-nega piknika naredili dobrodošlico prihaja-jočim poletnim terminov počitnic.
p Občni zbori društev
Izvedeni so bili naslednji občni zbori društev,vključenih v Zvezo Sonček:
– 26. 2.: Občni zbor Športnega društva cere-bralne paralize ŽAREK
– 17. 3.: Redni letni občni zbor Sončka – No-tranjskega društva za cerebralno paralizo, vRakovem Škocjanu.
– 23. 3.: Redni letni občni zbor Sončka. Društ-va za cerebralno paralizo Ptuj – Ormož, re-stavracija Pan v Kidričevem
– 24. 3.: Redni letni občni zbor Sončka – društ-va za cerebralno paralizo Dolenjske in belekrajine, Galaksija Trebnje
q Srečanje s predstavniki MDDSZ
1. marca je v Centru Sonček Šiška potekalosrečanje s predstavniki Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve o novi socialni za-konodaji.
r Obisk ministra za delo, družino in so-cialne zadeve
8. marca je mag. Andrej Vizjak, minister zadelo družino in socialne zadeve, obiskal Cen-ter Sonček Krško.
Predstavniki Zveze Sonček ter Sončka Posav-skega društva za cerebralno paralizo so ga
seznanili z delom zveze in društva ter opozo-rili na nekatere nerešena vprašanja glede so-cialnega vključevanja oseb z invalidnostmi.
s Področno tekmovanje v dvoranskem ba-linanju
10. in 31. marca sta v Kamniku potekali po-dročni tekmovanji v dvoranskem balinanjuza posameznike, ki sta ju organizirali ZvezaSonček in Športno društvo cerebralne parali-ze Žarek.
kt Izvršni odbor o delu Zveze Sonček
Izvršni odbor Zveze Sonček je 28. marca oce-nil delo Zveze Sonček v preteklem letu ter re-alizacijo finančnega načrta, sprejel poročiloinventurne komisije ter začrtal delo za tekočeleto, vključno s planom zaposlitev, ponovnimimenovanjem vodij enot VDC in SS ter razpi-sal podelitev priznanj in zlatih znakov ZvezeSonček – v pripravah na 30-letnico organi-zacije, ki jo bomo praznovali v januarju 2013.
kk Program izobraževanja v letu 2012
V okviru načrtovanega izobraževanja za za-poslene v letu 2012 smo doslej že absolviralidve temi.
Prva je bila Ustvarjalno sodelovanje in tim-sko delo, ki jo je januarja za zaposlene v VDCin stanovanjskih skupinah, pa tudi za nekajpredstavnikov drugih VDC izvedel ViljemŠčuka in spet navdušil udeležence.
Delavnica za nove sodelavce12. marca smo pripravili prvo letošnjo delav-nico za nove sodelavce, ki je sicer redna izo-braževalna oblika Zveze Sonček – o ZveziSonček, cerebralni paralizi in epilepsiji, nor-malizaciji storitev VDC in SS, zlorabah ternegi in rokovanju. Tokrat predvsem za nove
6
7
javne delavce, pripravnike na področju so-cialnega varstva ter prostovoljce.
Storitev po meri uporabnika
27. marca smo v Centru Sonček v Šiški pri-pravili izobraževanje na temo »Storitev pomeri uporabnika« – individualizacija storitevVDC in stanovanjskih skupin, katerega ciljiin namen so bili: konkretizirati in evalviratinačelo individualizacije storitve, individual-nega pristopa k uporabniku pri izvajanju so-cialno-varstvenih storitev (VDC in inst. var-stvo – SS); preverjanje dejanske prakse ter iz-menjava prakse in izkušenj z drugimi VDC.Sodelovalo je 42 posameznikov, od tega 28 izVDC in SS Zveze Sonček ter 14 posamezni-kov iz sedmih drugih VDC. Izobraževanjebilo zasnovano kot uvodni teoretični del,predstavitev izkušenj uporabnikov ter prak-tične delavnice na različne teme.
V letu 2012 načrtujemo še naslednje vsebine:usposabljanje za izdelavo in izvajanje življenj-skih načrtov (25. 4. 2012); Vedenjske in čust-vene težave uporabnikov (Helena Kos, JelkaBratec – jeseni 2012), Epilepsija (v sodelova-nju z Ligo za boj proti epilepsiji v septembru).
Zaposleni se lahko po lastni želji udeležujejotudi drugih oblik izobraževanj Zveze Sonček(usposabljanje asistentov, šole za starše instrokovne delavce,…).
Nekaj zaposlenih nadaljuje tečaj znakovnegajezika v sodelovanju z Društvom gluhih innaglušnih Maribor.
V programu so tudi strokovni timi po posa-meznih enotah VDC in SS, supervizija za vo-dje enot, v drugi polovici leta pa začetek su-pervizije za delovne inštruktorje in negovalceter sodelovanje na izobraževanjih drugih or-ganizatorjev izobraževanj, posvetih, konfer-encah in drugih srečanjih.
Izobraževanje uporabnikov VDC in SS pa jetudi v tem letu posvečeno »Zdravemu življe-nju« – v sodelovanju z lokalnimi z zdravstve-nimi domovi, treningu socialnih veščin, večnitemi o ljubezni, ter vključevanje uporabnikovv različne projekte ter socialno vključevanjena lokalni ravni (srečanja, festivali, sejmi,predstavitve društev ipd.)
Bodoči delovni terapevti v Sončku
Zadnji teden marca in prvi teden aprila jedeset študentov III. letnika delovne terapijev okviru posebnega predmeta Bivalne skup-nosti opravljalo klinično prakso v dveh sta-novanjskih skupinah Zveze Sonček v Ljublja-ni. Pred tem smo zanje pripravili tudi poseb-no predstavitev naših stanovanjskih skupinter za celoten III. letnik še posebno preda-vanje na to temo, z aktivnim sodelovanjemstanovalcev samih. Študentje so bili po prvihocenah zadovoljni s pridobljenimi izkušnjami(podrobnejše poročilo in refleksijo bodo šepripravili), stanovalci pa z druženjem ter no-vimi znanci. Predvsem pa večjo možnostjosocialnega vključevanja s pomočjo študen-tov, kar je bil tudi cilj tega sodelovanja. Za pri-hodnje leto se dogovarjamo, da s tovrstnoprakso nadaljujemo tudi s študenti II. letnikaskozi vse leto.
8
Pogovarjamose
Zveza Sonček je lani sprejelaStrateški načrt za obdobje2011– 2015, s katerim si je po-stavila nove cilje ter določilastrategije in naloge za njihovo
doseganje. O tem smo se pogovarjali spredsednico Sončka – Mariborskega društ-va za cerebralno paralizo Lidijo ŠestakZorič.
Kako, kot predsednica društva Sonček inmati sina s cerebralno paralizo, ocenjujetepoložaj oseb s cerebralno paralizo danes vSloveniji?
V zadnjih nekaj letih se je položaj občutnoizboljšal. Zdi se, da družba in država bolje ra-zumeta in sprejemata osebe z invalidnostjo,kakor da se zaveda dosedanjega napačnegaravnanja. Res je, da tudi Slovenija sledi evrop-skim in svetovnim smernicam (npr. Konven-cija Združenih narodov o pravicah invalidov).Zaradi tega verjamem, da se bo kljub krizikvaliteta življenja ljudi s posebnimi potreba-mi dvigovala. Pri tem ne mislim samo v fi-nančnem smislu (višji prejemki, npr. invalid-nina), ampak tudi v kvaliteti in številu stori-tev, kar povečuje možnost izbire in bolj polnoživljenje hendikepiranih. Pa vendar položaj šeni takšen, kakršen bi lahko bil, oziroma bi mo-ral biti. Pri zgodnji obravnavi se še zmeraj za-tika. Ne samo, da ni ustreznega zakona, po-grešamo tudi ustrezen, neposreden pristop kdružinam s hendikepiranim otrokom. Še ved-no so starši v zgodnjem obdobju prepuščenisvoji iznajdljivosti in velikokrat tavajo v temi,zdi se, kot da bi jim informacije o stanju otro-
ka in možnih obravnavah bile posredovanepo naključju. Velike sanje so, da bi otroka odsamega začetka spremljala skupina, v sestavizdravnika, fizioterapevta, specialnega peda-goga, psihiatra… ki bi rasla skupaj z otrokom,ter staršem dajala dejansko, dolgoročno pod-poro. Kar zadeva odrasle, so še vedno veliko-krat obravnavani kot bolniki, daleč od očisplošne populacije. V bistvu pa jim pripadabivanje v njihovem naravnem socialnem oko-lju, tako kot imajo to pravico vsi ostali. Ten-denca in splošno mnenje je, da je čas, da seljudje s posebnimi potrebami »vrnejo nazaj«v družbo. Naj se to uresniči na zadovoljstvoobeh strani.
Zveza Sonček je lani sprejela Strateškinačrt za obdobje 2011–2015. Kateri so povašem mnenju največji problemi, s kateri-mi se moramo spoprijeti v naslednjih petihletih?
Zveza naj enako kot do sedaj zavzeto sledi de-janskim potrebam ljudi s cerebralno paralizo,da bi tisto, kar je zapisano v poslanstvu in viz-iji, dejansko zaživelo v praksi. Glede na da-našnjo krizno situacijo in nastrojenost vlade hkrčenju socialnih pravic, si želim, da bi namuspelo obdržati obseg zdajšnjih storitev, ven-dar bi istočasno naprej pritiskali na državo zaširitev obsega storitev. Predvsem zaradi veli-kega števila mladostnikov, ki pričakujejovključitev v programe Zveze in tistih odraslih,ki še vedno niso nikjer vključeni. Potrebe povključitvi v varstveno delovne centre bodovedno večje tudi zaradi višanja starostne rav-ni oseb s cerebralno paralizo in ozaveščenost,da ni nujno, da končaš v domu za ostarele ali
mZremo v prihodnost
9
v zavodu. Pomembno je, da bi se ljudje lahkosami ali preko svojih zastopnikov odločali onačinu življenja, ki si ga želijo, ali je to skupnoživljenje v manjši skupini ali samostojno živ-ljenje s pomočjo osebne asistence ali doma združinskim pomočnikom.
Državo in družbo sproti obveščati o svojemdelu in načrtih ter svojem pomenu za celotnoskupnost in sobivanje.
Za društva in Zvezo pa bi bilo dobro, da bi sedruštva več povezovala preko rednih, vnaprejletno načrtovanih srečanj, kjer bi potekal pre-gled dela po društvih, direktna izmenjavaizkušenj in dobre prakse. Sicer mariborskodruštvo odlično sodeluje in se nadopolnjuje zVarstveno delovnim centrom, kar samo potr-jujejo koristnost tovrstne usmeritve.
Kaj bi po vašem mnenju morala storiti dr-žava, kaj Zveza Sonček, društvo in kaj po-sameznik?
Država bi seveda največ lahko naredila na po-dročju zakonodaje in financiranja. Zlasti bi prisprejemanju zakonov morala biti bolj življenj-ska in z manj »napakami« (npr. absurdnostplačevanja prispevka za družinskega pomoč-nika, ki pada pod zakon o dedovanju. Moralpa bi se obravnavati enako kot nadomestilo
za izgubljeni dohodek, enako je pri financira-nju bivanja v stanovanjski skupnosti, …).
Zveza Sonček bi se morala še naprej z aktivnopolitiko pozicionirati kot zaupanja vredna in-validska organizacija, ki kreira, daje predlogein spodbude pri sprejemanju in spreminjanjuzakonov, vpliva na odločanje in katero sesprašuje za mnenje. Predvsem naj bo še ved-no odprta za nove ideje in inovativnosti, sposebnim poudarkom na kvaliteti storitev.Enako naj redno sledi pozitivnim trendom napodročju socialnega varstva v EU.
Mariborsko društvo naj sledi svojim zadanimciljem in še naprej naj skrbi predvsem zakvaliteto, kakor tudi za kvantiteto storitev. Vsidolgoročni cilji pa še niso doseženi, in je šenekaj programov, ki se lahko uresničijo intako zapolnijo celotno paleto storitev za star-še in njihove otroke ter odrasle s cerebralnoparalizo in sorodnimi invalidnostmi. Društvonaj naprej skrbi za pozitivno podobo v lokalnidružbi in s tem pripomore k finančni in mo-ralni podpori društvu.
Posamezniki pa bi lahko svoja mnenja, pred-loge in povratne informacije dejansko posre-dovali naprej, kar bi pripomoglo k večjikvaliteti delovanja društva. Povezani vsi sku-paj lahko naredimo veliko več.
10
n
V Centru Sonček v Murski Soboti že precejlet uspešno sodelujemo s Ljudsko univerzo vMurski Soboti. Lansko leto je bila Ljudskauniverza uspešna pri pridobitvi projektaMinistrstva za šolstvo in šport RepublikeSlovenije v Programu usposabljanja oseb scerebralno paralizo.
Tako je projekt Moja lutka – moje zrcalo, vkaterem moja lutka govori O, ZA in NAME-STO MENE, rezultat uspešnega sodelovanjauporabnikov Centra Sonček v Murski Soboti,
Ljudske univerze ter režiserja in scenaristaMikija Roša.
Ustvarjanje dela je bilo razdeljeno na več ko-rakov. V prvem koraku so uporabniki spozna-vali igro s predmeti, v drugem so preko že os-vojene igre s predmeti prišli do zgodbe, v ka-teri se skupina vidi in prepoznava. V tretjemkoraku so iskali animacijske in glasovne mož-nosti posameznikov. Sledil pa je še četrti ko-rak, ko smo naredili prvo predstavo in jopokazali občinstvu.
Naše prvo občinstvo so bili udeleženci med-narodne konference »Odrasli s posebnimipotrebami v vseživljenjskem učenju« v Kranj-ski Gori. Ob mednarodnem dnevu invalidov,3. decembra, je sledil nastop za murskosoboš-ko občinstvo.
Svoje dosežke smo pokazali tudi članom Po-murskega društva za cerebralno paralizo naprednovoletnem srečanju članov, članomdruštva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož nanjihovem občnem zboru, Zvezi Sonček, inčlanom Lions kluba v Slovenski Bistrici.
SodelovanjeKo sem lutka, sem lahko kar hočem
11
Trenutno sodelujemo na drugem regijskemfestivalu lutkarstva v Murski Soboti, priprav-ljamo pa se že za nadaljnje aktivnosti.
Ko smo ustvarjali zgodbo z lutkami, smo sevprašali, kaj bi počeli v življenju, če ne bi imelitežav, ki jih imamo. Skozi igro smo prišli dospoznanja, da smo taki kot smo. Kot edin-stveni smo lahko prav tako ustvarjalni kot os-tali. Sami s sabo smo zadovoljni, unikatni,srečni in živimo običajno življenje.
Motivacija je upanje, ki nas žene, da vsak dannekaj naredimo. Energijo usmerjamo v pozi-tivno naravnanost. Kajti le tako lahko prema-gujemo ovire, ki jih je pred nas postavilo živ-ljenje. Ovire spreminjamo v nove priložnosti.
Rezultat našega dela je še en dokaz, da se vnas skriva veliko neizkoriščenih potencialov.
In ko jih odkrijemo, nekateri sami, nekateri vsodelovanju z drugimi, postanemo močnejši,samozavestnejši, bogatejši za nove izkušnjeter spoznanja. Imamo dobro mišljenje o sebi.Zaupamo vase. Dobro se počutimo. Želimodelati še naprej, se izpopolnjevati, potrjevati,polno živeti.
Ne ustvarjamo zato, da bi živeli, ampak živi-mo zato, da bi ustvarjali. Zato želimo naše do-sežke tudi v bodoče pokazati občinstvu, ob-čutke zadovoljstva pa deliti s širšo javno-stjo.
Janko Rešeta
12
Družinski vikend v Prestranku
Tik preden nas je vse potegnilo v novoletnivrtinec in smo preskočili v novo leto, smoGorenjci delovno proslavili 35-letnico us-tanovitve našega društva…
Tokrat smo v sodelovanju terapevtov in obehzdravnic Razvojnega tima organizirali družin-ske delavnice na temo hemipareze. Za loka-cijo smo izbrali Prestranek, kjer je del udele-žence gostil naš 'skoraj že častni' član DareSanabor, drugi del pa je bival na Gradu Pre-stranek, kjer se je izvajal program za otroke.
Namen ni bil samo omogočiti otrokom in nji-hovimi staršem malo drugačen vikend, pačpa pokazati tudi staršem, kako je v 'koži nji-hovega otroka'…
In? Tovrstna kolonija se je pokazala kot dobra»poteza« saj so starši pridobili veliko infor-macij in lahko na sebi izkusili kaj pomeni, čene občutijo ene strani. Sodelovanje z otrokise je spremenilo že tekom vikenda. Starši sose povezali med seboj. Sorojenci so bili delutripa na Prestranku in so se lepo integriraliznotraj programa. Uspeli smo ohraniti večino
oTosmo miDogajanje v Sončku, Gorenjskemdruštvu za cerebralno paralizo
13
družin skupaj, kljub temu da je bila to »šolaza starše in otroke«. Domov so vsi odhajali znovimi znanji in z zaupanjem v njihovegaotroka. Spremljevalci so lahko občutili utripznotraj družine, sodelovali s straši in od njihdobili koristne informacije, starši pa dobili za-upanje v spremljevalce.
Bilo je izjemno!
Zahvala gre vsem sodelujočim – od gonilnesile Silve, terapevtom Mariji, Darji, Marceli inPoloni, obema zdravnicama, vsem spremlje-valcev in ne nazadnje družinam, ki so se pre-pustile novi izkušnji.
Planica brez snega
Letošnji december nam jo je zagodel. Pa nepreveč, ker se ne damo!
Naše delovno leto smo nameravali zaključitiz uvodno šolo smučanja v CŠOD Planica, panam je 'vreme že vnaprej sporočalo', da se tone bo izšlo. Res snega ni bilo od nikoder, nampa volje ni zmanjkalo. Zadnji vikend predbožičem se je skupina Adrenalinčov odpra-vila do Planice, kjer so utrdili svoje plezalnoznanje. Kako lepo je bilo tako v telovadnici,kot tudi na sprehodih, pa pričajo slike.
In še ena dobra plat tega druženja: Božički indedki Mrazi so v miru opravili svoje nakupeali pa dela v prednovoletnih delavnicah.
Hvala vsem spremljevalcem in kmalu nasvi-denje na novih šolah/kolonijah in izobraže-vanjih!
Mojca Žižek
14
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, karmore, to mož je storiti dolžan!« je zapisal žeSimon Gregorčič je v svoji pesmi Življenjeni praznik. S tem je ujel bistvo prostovolj-nega dela, kjer se prepletata človeška pre-danost sebi in svojemu delu.Prostovoljstvo je eden temeljnih kamnov ci-vilne družbe, saj je njegov namen prizadeva-nje za vključenost, nediskriminacijo, enako-pravnost, enakost, opolnomočenje, pravič-nost in svobodo. Če sledimo Zakonu o pros-tovoljnem delu, se v uvodnih členih zakonadefinicija prostovoljstva glasi takole: »Prosto-voljstvo je družbeno koristna brezplačna ak-tivnost posameznikov, ki s svojim delom, zna-njem in izkušnjami prispevajo k izboljšanjukakovosti življenja posameznikov in družbe-nih skupin ter k razvoju solidarne, humane inenakopravne družbe. Prostovoljsko delo jedelo, ki ga posameznik po svoji svobodni vo-lji in brez pričakovanja plačila ali neposred-nih ali posrednih materialnih koristi zase,opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.«Posameznik, ki se ukvarja s prostovoljskimdelom daje svoj čas, svoje sposobnosti inznanje, predvsem pa izkušnje, brez material-ne koristi. Prav zato, da bi tudi drugi imeli več
možnosti, da v življenju uspejo. Prostovoljcispoznavajo potrebe drugih, ščitijo njihovepravice in nas spomnijo, da je dajanje zaresizredno pomembno, saj je tesno povezano ssprejemanjem, razvijanjem občutka za soli-darnost, odgovornost in strpnost ter krepisvojo samopodobo. Opravljanje prostovolj-skega dela poleg tega širi obstoječe socialnemreže in pomaga graditi nove. Hkrati je obli-ka neformalnega izobraževanja in pomagaposamezniku razviti in nadgraditi ključnekompetence, pridobiti nova znanja, spretno-sti in veščine ter omogoča pridobitev po-membnih življenjskih izkušenj.Zveza Sonček ima dolgoletno tradicijo na po-dročju prostovoljstva, saj se je organizacijarazvila z večletnim prostovoljnim delom usta-noviteljev. Vse od takrat so prostovoljke inprostovoljci pomemben člen naše organiza-cije in se aktivno vključujejo v vse naše de-javnosti. Prostovoljcem nudimo uvodno izo-braževanje na seminarju za nove sodelavce,druženje s telesno in duševno prizadetimiosebami, sodelovanje pri načrtovanju in izva-janju dela, strokovno podporo pri opravljanjuprostovoljnega dela, druženje z drugimi pros-tovoljci, možnost sodelovanja v skupini pros-tovoljcev, kjer lahko izmenjate izkušnje in raz-rešite dileme, ki se pojavljajo pri delu.Prostovoljci vseh starostnih skupin, vabi-mo vas, da se nam pridružite! Širite lahkosocialno mrežo naših uporabnikov, se z upo-rabniki družite, organizirate njihov prosti čas,jih spremljate na družabne prireditve, jim po-magate v Sončkovih centrih po Sloveniji, sta-novanjskih skupinah ali pa se nam pridružitena različnih delovnih akcijah.
Petra Kušar Stojakovič
Dobrizgledi vlečejopProstovoljstvo v Sončku
15
Podpirajonas
Zveza Sonček za izpeljavo naložb zbira pro-stovoljne prispevke s pomočjo posebnih po-ložnic, z odstopljeno dohodnino ter z nepo-srednim dogovarjanjem s sponzorji in do-natorji za posamezne projekte.
V letu 2011 smo s prispevki sponzorjev in do-natorjev zbrali 159.075 evrov in 60.545 evrovprek odstopljenega dela dohodnine. Ta sred-stva so bila porabljena za naslednje namene:
– Center Sonček Krško: adaptacija prosto-rov
– Center Sonček Vrtiče: izdelava prostorske-ga načrta, izvedba natečaja za urbanističnein arhitekturne rešitve za objekte, oprema
– Center Sonček Elerji: nakup zemljišča, ob-nova žlebov, oprema (postelje, video nad-zor, oprema)
– Posodobitev voznega parka
– Odplačilo bančnih kreditov za naložbe.
Vsem donatorjem in sponzorjem se iskrenozahvaljujemo, ker podpirate naše delo, namstojite ob strani in verjamete v naše poslan-stvo.
Do 9,99€
Albreht Lidija • Andlovic Tina Dominika •Anželc Branka • Balon Branka • Blekovič Ni-hada • Bobič Marijan • Bola Henrik Pavel •Breznik Elizabeta, Marija • Brlogar Stane •Burnar Franc • Čuden Mitja • Dental Labord.o.o. • Dolenšek Cirila • Dovč Gašper • FaturAnja • Golnar Martin • Gomboc Roman •Gričnik Anton • Hanželič Matjaž • Hodnik Ve-ra • Hribar Sonja • Ipavec Silvo • Jenko Stanko• Jeras Janez • Jereb Stanislav • Ješe Brigita •Klanšek Marjeta • Klaves Gregor • KocijančičSabina • Kostanjevec Mitja • Kovač Karel •Križanec Milan in Vera • Kunej Jelka • KužnikJože • Leban Borut • Licardo Antun s.p., Ke-mična čistilnica "Toni" • Lukan Franc • MačekLudvik • Mali Silva • Markovič Aleš • Marko-vič Darka • Mišič Janja • Napast Helena •Ocepek Domen • Ojsteršek Simon • PankerLarisa • Pašagić Damir • Penšek Metka • Per-šin Frančiška • Pfeifer Bruno • Pirtovšek An-ton • Pogačar Elizabeta • Pokorn Janez • PolžAlojz • Porenta Robert • Pristovnik Smiljan •Pugelj Tanja • Rajko Bojana • Rakovič Nino •Ramič Zuhdija • Ravnohrib Vida • Rojec Alojz• Roselli Zlata • Rozman Petra • Rožec Jasna •Sedej Aleš • Sefman Tadej • Semprimožnik •Stanišič • Stanonik Francka • Šepec Jože • Še-pec Silva • Šoba Anton • Štrukelj Marija • Štu-lar Jožica • Tekavec Zdravko • Terbižan Al-binca • Tičar Janez • Tišler Hilda • Tomc Kri-stina • Torkar • Tratnik Montana • Trobec Ma-rija Majda • Vetrih Jožef in Janko • Vint Anica• Vranc Jože • Vreček Marija • Vulelija Stanka• Zemljič Antonija • Zor Marta • ZupančičMartin • Železnik Terezija • Žerjal Marija
qDonatorji in sponzorji v letu 2011
16
Od 10,00€ do 19,99€
Adamič Andrej • Adamič Marjan • Agrež Zvo-ne • Albreht Ivan • Alidžanović Hasan • Am-brožič Stanislav • Aničič Vojislav • AntoničIvo • Areh Marija • Arko Dominika • AupičNika • Avguštin Boštjan • Barle Marjan • Bar-tol Marta • Bastil Ana • Bašič Elvir • BebarFranc • Belca Nežka • Benac Janko • BenecFranc • Benkovič Ana • Berce Nuša • BergočMitja • Bester Aljoša • Bevc Ivanka • BezjakNada • Blumauer Sonja • Bobnar Miroslav •Bogdan Andreja • Bolta Barbara • Borko An-drej • Borko Mitja • Borota Ljiljana • BoštjančičPulko Ivana • Božič Marijan • Bračko Mihael• Bratušek Vanja • Brezočnik Štefanija • BrglezSlavko • Bršec Magda • Brumec Viljem • BučičMladen • Budimir Igor • Bugarinovič Ljubin-ka • Bukovec Štefan • Burlak Doroteja • CentaMarija • Cerar Franc • Cergol Ažbeta • Cerkve-nik Ana • Cibic Boris • Cibic Tatjana • CigaleFerdo • Cimerman Ivan • Cimerman Marjeta• Colja Igor • Copek Jože • Cunder Lilijana •Cvirn Andreja • Čandek Alojz • Čas Helena •Čebul Zvone in Marija • Čeh Franci • ČernecZofija • Čibej Andrej • Čokl Bojan • ČončFranc • Čučnik Genica • Čuk Boris • DakićLana • Debelak Vanda • Debevec Marija •Delič Željko • Dernovšek Jože • Divjak Milan• Dobnikar Marija • Dolenc Janez • DolenecGojević Aleksandra • Dovjak Alojz • DrobnakIvanka • Drovenik Nežika • Đokić Saša • Eb-ner Mojca • Eržen Pavla • Est Mladen • FakIvan • Ferkulj Cvetka • Finc Jana • Flerin Raj-ko • Flis Anton • Franc Sandi • Franko Zofija •Frumen Thomas • Fuks Robert • Furlan Ma-rinka • Gartnar Zorica • Gartner Jože • Ger-hold Ludvik • Germ Nataša Saša • GlobočnikDarinka • Godnič Jelka • Golčman Metka •Golob Silva • Golob Tomaž • Gorenc Andrej •Goričar Matjaž • Goriček Marija • Gorjanc Da-nica • Gorjup Zala • Goršič Nina • Grabič Ivan
• Grabnar Tomaž • Grabovec Milan • GradišarTerezija • Grgurič Ronald • Grilc Tea • Gros-man Eča • Gulič Slavko • Guna Jože • GuštinMarija • Gutič Danijela • Herlec Ljudmila •Hofer Nevenka • Horvat Cvetka • Horvat Da-vid • Horvat Lidija • Horvat Vinko • HribarRok • Hrovat Majda • Hudolin Vera • HvalecZlatko • Ignjatič Mara • Istenič Zora • IvanovičBorislavka • Jahič Cveta • Jakeševič Marina •Jakopin Biserka • Jakše Ujčič Majda • JanEmilija • Jan Zoltan • Jankovič Tanja • Javor-nik Janez • Jedlovčnik Branka • Jeraša Liko-zar • Jerič Jože • Jeršin Jerneja • Jesenek Ana• Jordan Aleš • Jugovic Mateja • Jus Ida • Ka-lač Senada • Kalšek Herta • Kandrič Tamara •Kariž Mathias • Kavčič Majda • Kebe Anton •Kecojevič Ivan • Kejžar • Klampfer Friderik •Klampfer Zora • Klančišar Irena • KlemencMetod • Klemenčič Vida • Klemenšek Alojz •Klepec Marjan • Klobučar Milka • KmetičLjudmila • Kobal Andrej • Kobal Vasilij • KolarSergej • Komljan Milan • Kompare Miro •Koncut Vanda • Končan Olga • Korenč Raj-mond • Kos Tatjana • Košak Saša • Košir Mar-tin • Kotnik Olga • Kovač Dušan • Kovač Mil-ica • Kovač Slavka • Kozar Mitja • Krajnc Se-bastjan • Kralj Edita • Krančan Saša • KrašovecMarija • Kregar Helena • Kremesec Milena •Krivec • Krivec Karel • Krivec Nada • KrižičJožefa • Kroupa Franjo • Krumpak Ivan •
17
Kruščič Aleksander • Kržič Franc (Hrastovi-ca) • Kuhar Marjan • Kumar Zmagoslav •Lapoša Megi • Lazarevič Zoran • Lekše Alojz• Lileg Marko • Lindav Jože • Logar GrumTanja • Lorger Viličnik Ariana • Lugarič Jožef• Lugarič Vida • Lutar Tanja • Maček Janko •Mahjenič Marija • Majer Suzana • MakoterMatjaž • Marjetič Eva • Markel Marija • Mar-kež Marija • Markioli Jure • Marn, Kovaštvo •Marolt Marija in Martin • Maršnjak Irena •Matrljan Rovšnik Romana • Meglič Ljubo •Menoni Sikur Mojca • Merhar Lili • MerljakNada • Mesič Sanel • Mihelak Gregor • Mihe-lič Peter • Mihorič Cvetka • Milič Gospodin-jački Savina • Milosavljevič Goran • MlačnikZdenka • Močnik Rozika • Mohar Agata •Možina Alojz • Mrak Adolf • Mravlje Zinka •Mraz Jože • Mrdjenovič Cilka • Muhamed-agić Fikreta • Muršec Jana • Nardin Aleksan-der • Nestorovič Majda • Noč Ernest • NosanFranc • Novak Anton (Puciharjeva) • NovakAnton (Vaše) • Novak Lojzka • Novak Marica• Ocepek Janez • Ogrin Marija • Okorn Ana •Omerzu Peter • Orešnik Bogomir • OrožimKonrad • Osenar Geni • Oslak Pavlina • Os-terman Romana • Osterman Rudi • Pajer Jože• Palčič Peter • Pečnik Ivana • Pečnik Karolina• Peklaj Danica • Per Janez • Perger Rado •Pešl Meta • Petavs Nataša • Petrišič Jožef • PezKarin • Pirc Tatjana • Pirih Lučka • Pivk Jakica
• Plajnšek Nejc • Planinšec Peter • Podboj To-maž • Pokorn Bogomila • Polutnik Friderik •Potokar Anica • Povž Alojz • Prelog Klemen •Pretnar Metka • Pretner Alojz • Prevc Cilka •Prhne Ljubo • Primožič Mojca • Pristavec Ma-rija • Prosen Helena • Puc Katarina • PuceljHelena • Purkart Marija • Pustoslemšek Bran-ko • Radulovič Danica • Rančigaj Roman •Rasteiger Mija • Ratajec Janez s.p. • RatnikLeopold • Ravničan Tatjana • Ravnikar Anton• Rebeušek Vida • Rebolj Andrej s.p., Ščetinar-stvo • Rebov Roman • Recek Jernej • ReflakDe Sousa Monika • Reich Breda s.p., GostiščeRajh • Rekelj Magdalena • Remic Špela • RepVerica • Resman Liza • Ribič Marija • RihterMilica • Rihter Tone • Ringbauer Rudi • Rito-nja Dora • Rizman Rudolf • RN Terapija d.o.o.• Ročnik Zoran • Rode Jožica • Rot Marko •Rotar Magdalena • Rozman Drago • RozmanRok • Rubin Anton, Mira • Schweiger Ivana •Senčar Marinka • Sešek Dragica • Sever An-dreja • Simšič Jože • Sirk Nada • Siuka Emica• Skalar Sonja • Skubec Katarina • Skubic Mit-ja • Skušek Katja • Sladič Janez • SladoljevJožica • Slavkovič Nataša • Smolej Miroslav •Sobočan Matjaž • Socan Gregor • Sodja Olga• Softic Ednan • Soklič Aljoša • Sovinc Franc •Stanisavljenič Nikolas • Stavrov Jordan • Str-mšnik Igor • Strnad Antonija • Sušnik Marija• Šamperl Ksenija • Šebenik Marjan • ŠešekTinka • Šibila Bernarda • Šiftar Alen • ŠirecSilvo • Škulj Boštjan • Šraj - Kristan Olga •Štempihar Alenka • Štirn Mira • Štok Drago •Štrucelj Marija • Štumberger Blanka • ŠtuparBojan • Šubic-Bulič Tatjana • Šulc Saša • ŠulerDaniel • Švigelj Damjan • Tanjšek Urška • Te-ment Jakob • Tičar Marija • Tisnikar Gregor •Tišler Aleš • Tomažič Stane • Tomažin Janez• Tomprom d.o.o. - v stečaju • Tomšič Jana s.p.,TRM filtri • Tomšič Marjan • Tovornik Zorka• Trobec Slavka • Trojar Anči • Tuš Marko •
18
Udovič Ciril • Ulmansky Maja • UmbrehtPavla • Uršič Robert • Valentan Terezija •Vaupotič Marko • Vavken Blaž • Veselič Alojz• Vičič Silva • Videmšak Ivica • Videtič Renata• Vidrih Terezija • Vintar Mirko • Vipavc Alba• Vlašič Duška • Volčič Kristina • VrbaničMarija • Vremšak Rozalija • Vrh Eda • VrtačnikIvan • Vugrinec Mitja • Vuk Rezika • ZabavnikMitja • Zabukovšek Tjaša • Zadravec Ana •Zafošnik Joži • Zagožen Peter • Zajc Danica •Zavašnik Marija • Zidanšek Živa • ZorecMateja • Zorman Janez • Zotlar Nada • ZupanŠtefan • Zupančič Flisek Branka • Žagar Irena• Žerjal Silvano • Žgajner Marjeta • ŽinkoFranc • Žitnik Tamara • Žitnik Tomaž • Žup-nija Svetega Vida pri Ptuju
Aleš Sabina • Alufinal Peterkovič Duško s.p. •Arh Emil s.p., Zidarstvo in keramičarstvo • Fi-nali obala d.o.o. • Klaro d.o.o. • Megel inženi-ring d.o.o. • UPS Adria (S) Ekspres d.o.o. •Viler Tomaž • Zavarovalnica Tilia d.d. • Zava-rovalnica Triglav d.d.
Od 2.000,00€ do 4.999,99€
Colarič Jože • Gambit trade d.o.o. • Gen en-ergija d.o.o. • Kostak d.d. • Lions klub Krško •Nuklearna elektrarna Krško d.o.o. • Numipd.o.o. • Resistec UPR d.o.o. & Co k.d.
Nad 5.000€
Bitea d.o.o. • Krka Tovarna zdravil d.d.
Pomagali so nam tudi:
GV Geneks d.o.o. • SDS Štore - ženski odbor •Žgank Matjaž s.p., Mizarstvo
25
Zakonodaja
Od veliko obetanih sprememb sistemske za-konodaje – od pokojninske in zdravstvenereforme, dolgotrajne oskrbe, do celovite re-forme socialne zakonodaje, smo letos, vsajza enkrat, pristali le pri uveljavljanju prve-ga dela nove socialne zakonodaje. In napo-vedanih varčevalnih ukrepih seveda, ki so vteh dneh deležni največ razprav.
Nova socialna zakonodaja (uveljavljanje pra-vic iz javnih sredstev ter socialno varstvenihprejemkov) se z veliko operativnimi težavamiizvaja od 1. januarja 2012. Ureja vrsto pravicdo različnih denarnih prejemkov, združenihna enem mestu, z enotno vstopno točko (enovlogo na CSD) in uvaja t.i. »e-socialo«.
Vloge za uveljavljanje pravic so bolj komplek-sne in zato tudi bolj zahtevne za izpolnjeva-nje. A zato lahko posameznik z eno vlogouveljavlja kar 11 različnih denarnih pravic alisubvencij, glede na svoje socialno stanje inpotrebe.
Za osebe z invalidnostjo (ki niso pridobitnosposobne), v največji meri tudi uporabnikovVDC in institucionalnega varstva, se ne spre-
minja zelo veliko. Dosedanje nadomestilo zainvalidnost ter dodatek za pomoč in postrež-bo ostajata zaenkrat nespremenjena.
K temu lahko upravičenci zaprosijo še za var-stveni dodatek, oprostitev socialnovarstvenihstoritev (npr. pri storitvi institucionalnegavarstva) in prispevek k plačilu pravic družin-skega pomočnika. Denarna socialna pomoč,varstveni dodatek ter subvencije pa so tudipo novem vračljiv dohodek – do višine do-deljene pomoči. Pri uporabnikih VDC oz. in-stitucionalnega varstva gre v največji meri zamorebitno vračanje subvencioniranega (do-plačevanje) plačevanja oskrbnine v stanovan-jskih skupinah. A to pomeni, da upravičencuv času življenja ni treba ničesar vračati. Vračase le, če je upravičenec lastnik nepremičnine(tudi ko gre le za nujni delež!), torej le v pri-meru, če obstaja zapuščina. To pomeni, da sepri premoženju naredi zaznamek o prepovediodtujitve (prodaje, podaritve… ) ali obremeni-tve. Vračajo torej njegovi dediči, vendar le, čene bodo socialno ogroženi. Vrednotenje danepomoči se bo računalo le v osnovnih zneskih,pomnoženih z leti dodeljevanja, brez obresti.
Dodatek za pomoč in postrežbo kot funkcio-nalni dodatek se ne vrača. Prav tako se nevrača nadomestilo za izgubljeni dohodek (zastarše otrok s posebnimi potrebami do 18.leta).
Denarna socialna pomoč in varstveni doda-tek se nekoliko zvišujeta. Res pa se bo pri od-ločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalopremoženje. Ravno to vprašanje pa najboljburi duhove.
rSpremembe sistemske zakonodaje
26
Konkretno, tisti, ki je doslej prejemal nado-mestilo za invalidnost – kot samska osebalahko uveljavlja še varstveni dodatek doskupne višine 450 eur; če še živi v družini pado 360 eur.
V lanski septembrski številki Sončnika smože predstavili novi Zakon o usmerjanju otroks posebnimi potrebami (veljati bo začel sep-tembra 2012). V februarju pa je minister zašolstvo in šport izdal še Pravilnik o osnov-nošolskem izobraževanju učencev s poseb-nimi potrebami na domu (Ur. l. RS, št. 58/11).Pravilnik določa podrobnejše pogoje za to-vrstno izobraževanje na domu za učence sposebnimi potrebami ter kriterije za njegovofinanciranje. Pravico do tega izobraževanjaimajo tisti učenci s posebnimi potrebami, kijih komisije za usmerjanje usmerijo v izobra-ževalne programe s prilagojenim izvajanjem,prilagojen izobraževalni program ali posebniprogram vzgoje in izobraževanja. Gre zaučence, ki zaradi primanjkljajev, ovir ali mo-tenj ne morejo prisostvovati pouku ali zaradiindividualiziranega pristopa lažje dosegajocilje oz. standarde po učnem načrtu. Staršimorajo seveda zagotavljati določene pogojeiz odločbe o usmeritvi (zagotovljen izvajalec,oprema oz. didaktični pripomočki). Vlogo zaizobraževanje na domu vložijo starši pri pris-tojni območni enoti Zavoda RS za šolstvo na-jmanj pol leta pred začetkom šolskega leta.Pravilnik podrobno ureja vsebino vloge,mnenje komisije in odločbe o usmeritvi, rokeza začetek in prenehanje, potrebno doku-
mentacijo, preverjanje in ocenjevanje znanjapo posameznih programih ter financiranje.Podobno kot zakon se začne pravilnik upo-rabljati 1. septembra 2012, nekatere določbeglede ocenjevanja pa še leto kasneje.
Kaj si torej lahko obetamo od nove sistem-ske zakonodaje, oz. kdaj lahko pričakujemo,da bo do nje prišlo?
Tudi v Sončniku smo že nekajkrat napovedalisprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in zava-rovanju za dolgotrajno oskrbo, pa Zakon oosebni asistenci, Zakon o socialno varstvenidejavnosti in Zakon o socialnem vključe-vanju. Vsi ti zakoni (podobno pa tudi zdrav-stvena in pokojninska reforma) so bili že pri-pravljeni v mandatu prejšnje vlade, a do nji-hove obravnave v Državnem zboru še ni pri-šlo. Pravzaprav se je vsa razprava ustavila inzakoni čakajo.
Zdaj nekateri predstavniki pristojnega mini-strstva spet napovedujejo spremembe zako-nodaje – npr. dolgotrajne oskrbe in osebneasistence.
Ali pa bodo zares ugledali luč sveta še nevemo. Kdaj in kaj lahko pričakujemo od na-povedanih sprememb tudi ne. Razlogi za ča-kanje so različni. Stanje na teh področjih inpotrebe ljudi narekujejo čimprejšnji sprejemomenjenih zakonov. Čemu pa bo sedanja vla-da dala prioriteto bomo kmalu videli.
Da o družinskem zakoniku niti ne govorimo.
Jelka Bratec
Zgodilose bo
27
Napoved bodočih dogodkovs
k Dogodki v Šiški
V okviru številnih vsakomesečnih dogodkovv Centru Sonček v Šiški (sobotna Sončkovatržnica, otvoritve slikarskih ali fotografskihrazstav, Sončkov ples, potopisna predavanja,pogovorni večeri in različni kulturni dogod-ki) se bosta v aprilu predstavila dva avtorja zdvema novima knjigama:– 19. april: Luka Prosnik s predstavitvijo poe-zije in svoje zadnje pesniške zbirke »Ogenjsrca«– 29. april: Nada Polajžer s predstavitev knjige»Najtišje ure«, ki bo hkrati priložnost za po-govor s starši otrok s posebnimi potrebami.
l Ostali dogodki
16.–18. 4.: 13. festival INKAZ v Gradskomkazalištu Trešnja, v organizaciji Centra zaodgoj i obrazovanje Dubrava18. 4.: Posvet skupnosti VDC Slovenije o dile-mah izvajanja storitve vodenja, varstva in za-poslitve pod posebnimi pogoji, Center Son-ček Šiška21. 4.: Področno tekmovanje v namiznem teni-su, Športno društvo cerebralne paralize Ža-rek, Kamnik21. 4.: Delovna akcija Elerji25. 4.: Vedenjske in čustvene težave uporab-nikov, Zveza Sonček, Center Sonček Šiška,Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana4. 5.: sodelovanje na okrogli mizi Društvadječje i cerebralne paralize Zagreb10. 5.: v okviru EPK ter Tedna mladih – tudipredstavitev projekta Nekoga moraš imetirad
10.–11. 5.: Priprave na poletne programe, Cen-ter Sonček Elerji
13. 5. ob 10.00: Skupščina Zveze Sonček v Cen-tru Sonček Elerji
19. 5.: Področno tekmovanje v dvoranskembalinanju za posameznike, Zveza Sonček inŠportno društvo cerebralne paralize Žarek,Kamnik
22.–24. 5.: Festival jednakih mogučnosti v Za-grebu, v organizaciji Društva tjelesnih inval-ida Zagreb
24.–25. 5.: Konferenca EASPD: Jaz in Jaz: Dvo-jne diagnoze, Osebe s posebnimi potrebamiin mentalno zdravje, SOUS, Ljubljana, AustriaTrend Hotel
26. 5.: Letno srečanje Zveze Sonček, CentruSonček Vrtiče
29. 5.: Delavnica za nove sodelavce
2. 6.: Državno prvenstvo v namiznem tenisuza osebe s cerebralno paralizo, Športno dru-štvo cerebralne paralize Žarek in ZŠIS-POK,Kamnik
4.–10. 6.: Počitnice za odrasle v Centru SončekElerji
4.–10. 6.: Obnovitvena rehabilitacija v CentruSonček Elerji
9. 6.: Področno tekmovanje v pikadu za posa-meznike, Športno društvo cerebralne paralizeŽarek, Maribor
Zbiranje predlogov zapodelitev priznanj in zlatih znakov
Zveze Sonček
Društva, včlanjena v Zvezo Sonček, posameznike ali skupine posameznikov terorganizacije pozivam, da predlagajo posameznike, skupine ali društva za pri-znanja in zlate znake Zveze Sonček:
Priznanja in zlati znaki bodo podeljeni na svečani seji ob 30-letnici Zveze Sonček,predvidoma januarja 2013.
Priznanja lahko prejmejo posamezniki, organizacije, ustanove in drugi za posebneprispevke, dosežke in uspehe pri uresničevanju poslanstva Zveze Sonček.
Zlate znake lahko prejmejo posamezniki, skupine ali organizacije za izjemno, desetali več letno aktivno delo pri uresničevanju poslanstva Zveze Sonček.
Predloge z utemeljitvami je treba poslati na naslov Zveza Sonček, Rožanska 2, 1000Ljubljana, najkasneje do 5. 5. 2012.
O priznanjih bo sklepala skupščina Zveze Sonček predvidoma na seji dne 13. 5.2012.