S o n č n i P U M ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE SONČNI PUM Mentorica: Avtorica: Natalija Žalec Darka Bajec Maribor, marec 2010
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
S o n č n i P U M
ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE
SONČNI PUM
Mentorica: Avtorica: Natalija Žalec Darka Bajec
Maribor, marec 2010
S o n č n i P U M
Marec 2010 2
KAZALO
1. UVOD 3
2. PROJEKT »SONČNI PUM« 4
2.1. IZHODIŠČA 4 2.1.1. POSNETEK TRENUTNEGA STANJA 4 2.1.2. OPIS PRILOŽNOSTI ALI PROBLEMA 6 2.1.3. VSEBINA PROJEKTA 8
2.2. CILJI I� OBSEG PROJEKTA 15 2.2.1. IZVEDBENI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI/UČNE METODE/UČNI VIRI PROJEKTA 15 2.2.3. OBSEG PROJEKTA IN OMEJITVE PROJEKTA 19
2.2.3.1. Potreben čas 19 2.2.3.2. Planirani sodelujoči 21 2.2.3.3. Planirana finančna sredstva 22
2.2.4. MERLJIVI REZULTATI PROJEKTA 22 2.2.5. PODROBEN PLAN PROJEKTA 23
3. PROMOCIJA PROJEKTA IN PUM 26
4. MOŽNOSTI RAZŠIRITVE IN NADGRADNJE PROJEKTA 26
5. EVALVACIJA 27
6. SKLEP 28
7. LITERATURA IN VIRI 29
S o n č n i P U M
Marec 2010 3
1. UVOD
PUM je ena izmed oblik izobraževanja odraslih. Od ostalih programov izobraževanja odraslih se razlikuje po tem, da je namenjen mlajšim odraslim (starosti od 15 do 25 let), ki nimajo statusa (niso učenci, dijaki, študenti ali vajenci), niso v delovnem razmerju in niso pridobili poklicne izobrazbe. Program je opredeljen kot javnoformalni program, ki poteka kot neformalno izobraževanje, to pa traja 12 mesecev. Zaradi široke opredelitve kriterijev za obiskovanje programa PUM so udeleženci zelo različni: od takšnih, ki niso zaključili niti enega letnika srednjega izobraževanja, preko tistih, ki so »obupali« nekje na sredini srednje šole ali celo tik pred koncem, do tistih, ki jih do dokončanja šole loči le kak popravni izpit na maturi. Ker so udeleženci tako različni (tako po starosti, kot tudi po predznanju), imajo zelo različne potrebe, hotenja, interese in cilje. Imajo pa nekatere specifične skupne lastnosti:
- Nerealnost percepcije dela in zaposlovanja (eni imajo izjemno visoka pričakovanja – dobro plačano in pomembno delo, drugi, ki že imajo slabe izkušnje pa imajo odklonilen odnos do dela in delodajalcev);
- Manjša motiviranost za izobraževanje (zaradi slabih izkušenj v klasičnem šolanju, konfliktov z učitelji, zavračanjem zastarelih učnih metod in memoriranja na koncu zavračajo šolanje kot tako);
- Neustrezno načrtovanje poklicne kariere (zaradi selekcijsko naravnanih možnosti šolanja se ti mladi pogosto šolajo v programih, ki so jim bili pač na voljo, potem pa jih to ne zanima in niso motivirani za dokončanje šolanja ali pa celo šolo končajo, pa ne želijo delati v svojem poklicu; nekateri pa sploh nimajo nobenih poklicnih ciljev);
- Slabi učinki družbene osamelosti (zaradi opustitve šolanja izgubijo velik del družbe, širša okolica jih okarakterizira kot nekoristne in »lenuhe«, ob tem pa zgubijo tudi interes za sodelovanje v širšem družbenem okolju);
- Pomanjkljive izkušnje funkcionalnih socialnih spretnosti (ne znajo komunicirati v novem okolju, imajo moten odnos do avtoritete, nimajo izkušenj s samopromocijo, ne znajo reševati medosebnih konfliktov, nimajo socialnih spretnosti.
Vsako izobraževanje PUM zahteva tri mentorje in vodjo mentorske skupine. Vsebinsko je za kakovost izpeljave odgovoren vodja mentorske skupine, ki usmerja izpeljavo programa strokovno in organizacijsko ter skrbi za sporazumevanje z drugimi partnerji programa (financerji, evalvatorji ali strokovni nosilci programa, izvajalska organizacija, svetovalci ustanov, ki so napotile udeležence(ke), predstavniki lokalne skupnosti, javna občila idr.). To vlogo opravlja praviloma eden izmed mentorjev. (Projektno učenje za mlajše odrasle, Ljubljana 2000; str.: 20). Vodja in mentorji v programu PUM morajo uspešno končati usposabljanje za mentorje v programu PUM. Pred vključitvijo za mentorje v programu PUM morajo uspešno opraviti izbirni intervju. (Projektno učenje za mlajše odrasle, Ljubljana 2000; str.: 21).
S o n č n i P U M
Marec 2010 4
2. PROJEKT »SONČNI PUM«
Udeleženci programa PUM doživljajo sebe kot »drugačne« - nimajo družbene pripadnosti, počutijo se odrinjeni (odhod iz šolskega sistema smatrajo kot neprostovoljen, prisiljen), nimajo več skupnih interesov z bivšimi sošolci, družinsko okolje jih ne podpira pri njihovem načinu življenja, so brez denarja, brez ciljev in brez dobrih možnosti. Sami sebe doživljajo kot »marginalce« in zanimajo jih tudi drugi »marginalci«. Zato sem ob razmišljanju o tem, kako se sami doživljajo, prišla na misel, da bi jim ponudila možnost, da spoznajo drugo skupino ljudi, ki so prav tako na nek način prikrajšani in imajo omejene možnosti v življenju. To so ljudje, ki zaradi zdravstvene prikrajšanosti ne zmorejo samostojnega življenja in so prikrajšani tudi pri kariernih možnostih. Take skupine ljudi srečamo v Zvezi Sonček, katere glavna vizija je pomoč in udejanjanje pravice svojim varovancem do izbire lastnega življenjskega stila, zasebnosti, odločanja in upravljanja z lastnim življenjem ter s tem možnost večanja vpliva na lastno življenje. Načrtovani projekt Sončni PUM bi dal eni in drugi skupini mladih možnost, da se medsebojno spoznajo in da spoznajo težave enih in drugih. Poleg tega bi se udeleženci PUM naučili premagovati komunikacijske ovire, tvorno in odkrito sodelovati s hendikepiranimi osebami ter na podlagi medsebojne pomoči, izmenjave izkušenj in sodelovanja v skupinah vzpostavljati enakopravno partnerstvo med zdravimi in bolnimi.
2.1. IZHODIŠČA
2.1.1. POSNETEK TRENUTNEGA STANJA
V program PUM prihajajo mladi brez statusa (to pomeni, da niso učenci, dijaki, vajenci ali študenti, niti niso zaposleni), v starostnem razponu od 15 do 25 let. Tisti najmlajši prihajajo praviloma naravnost iz šol (po izključitvi ali zapustitvi šolskega programa), starejši pa imajo praviloma za seboj nekaj neuspešnih začetkov šolanja na srednji šoli, potem še kakšno leto ali dve neuspešno delajo popravne ali razredne izpite), nakar se vključijo v program PUM. Pogosto so to mladi, ki sodijo v marginalne družbene skupine (strastni nogometni navijači, ki so zaradi pretepov že imeli opravka s policijo, mnogi vsaj občasno kadijo travo; ker so brez dohodkov, jih pogosto policija zaloti pri preprodaji trave, ukradenega blaga (bodisi, da so kradli drugi ali oni sami), ekscesnem vedenju pod vplivom alkohola, po kakšnih prometnih nesrečah, ki jih praviloma zakrivijo pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja). Ti so v družbenem okolju že ožigosani kot kriminalci. Tretja razmeroma homogena skupina pa so tisti, ki so kapitulirali tik pred koncem šolanja (jim je ostal kakšen popravni izpit in zaključni izpit ali matura, nekateri pa ostanejo z enim ali dvema popravnima izpitoma na maturi) in tisti, ki so bili med šolanjem hospitalizirani na pedopsihiatriji (psihoze, nevroze in depresije, motnje
S o n č n i P U M
Marec 2010 5
hranjenja, bolezni, ki jih je aktiviralo eksperimentiranje z drogami). Ta zadnja skupina pa je v družbenem okolju ožigosana kot »norci«.
Tudi v izvajalski organizaciji se najdejo ljudje, ki jih slabo sprejemajo (predvsem udeleženci, ki obiskujejo Univerzo za tretje življenjsko obdobje, pa tudi nekateri zaposleni). Prav tako pa v širšem družbenem okolju. 1
Dejavnost varstveno – delovnega centra (VDC) Sonček je namenjena odraslim osebam, ki se zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti niti na odprtem trgu delovne sile niti v podjetjih za zaposlovanje invalidov in so pridobili status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. VDC je organiziran v desetih enotah, ki so sestavni deli desetih centrov Sonček. Zveza Sonček ima koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za program varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki se ga izvaja v VDC za 139 oseb. Izvajanje programa varstva, vodenja in zaposlovanja pod posebnimi pogoji v VDC Sonček pomeni dopolnitev in širitev javne mreže ter zagotavljanje pogojev za možnost izbire. Temelji na načelih normalizacije ter zagotavljanja enakih možnosti in individualnega pristopa k posamezniku, pravice do odraslosti ter mnogokrat tudi razbremenitev družine. Pomeni zagotavljanje možnosti za uresničitev potreb po usposabljanju in zaposlovanju širšega kroga odraslih ljudi z invalidnostmi. Zveza Sonček izvaja program bivanja za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi v stanovanjskih skupinah že od leta 1991. Socialno varstveno storitev institucionalnega varstva za odrasle osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (kot del javne službe) pa izvaja od leta 1998, ko so bile podeljene prve koncesije. Ne glede na ves trud organizacij in institucij, pa širša javnost še vedno ne zazna potreb varovancev, kar se kaže na neenakopravnem odnosu okolja do njih. Bodisi, da gre za pomilovanje ali žal včasih tudi neko vrsto prezira ali odpora, enake možnosti so največkrat zgolj samo lepo zveneče besede. Posebej mladi se tako ali drugače hendikepiranim osebam raje izognejo. Vse našteto pri varovancih sproža številne travme in občutke manjvrednosti.
1 Mentorice smo želele udeležencem predstaviti (v kontekstu poučevanja o zdravi prehrani in sonaravnem bivanju človeka z naravo) trgovino z zdravo prehrano. Zato sem se šla dogovarjat za ogled in predstavitev, kjer sem želela, da bi jim čisto na kratko predstavili, kaj prodajajo. V obeh trgovinah so pokazali negativen odnos do nameravanega obiska, saj so rekli, da nimajo časa, da je trgovina premajhna za obisk skupine (tudi v dveh skupinah se ni dalo dogovoriti), da verjetno ne bodo njihove stranke, …
S o n č n i P U M
Marec 2010 6
2.1.2. OPIS PRILOŽNOSTI ALI PROBLEMA
V projektu Sončni PUM si zastavljamo visoke cilje. V sožitje bomo skušali pritegniti dve skupini ljudi, od katerih prva skupina fizično zmore a ima psihične zavore, druga skupina pa ima izjemno voljo a fizično ne zmore. Ob tem imata obe skupini podobne probleme (nesprejemanje okolja, nemožnost ali samostojno živeti ali samostojno štartati v življenje, psihološke težave z motivacijo…) a tudi podobne priložnosti (druženje, pomoč pri opravilih, zabavi, vsakodnevnem življenju, opozoriti javnost in okolje nase…). Za udeležence PUM ima posebej velik pomen spoznavanje in sprejemanje drugačnosti ter poklicev, ki tako drugačnost spremljajo ter nudenje pomoči in s tem bogatenje samega sebe. Poglavitna priložnost za obe skupini pa je: iz pozitivnega zornega kota opozoriti javnost nase, najti nove možnosti osebnega in strokovnega razvoja in napredka, razširiti socialni kapital ter naučiti se timskega dela in enakovrednega sožitja.
Projekt Sončni PUM nudi udeležencem PUM številne konkretne priložnosti:
Spoznavanje težav invalidov (nezmožnost samostojnega življenja, izjemno omejene možnosti zaposlitve, omejene možnosti skrbi zase, gibalne težave, ….). To bi dalo udeležencem spoznanje, da imajo pravzaprav veliko možnosti in da so njihove ovire premagljive;
Naučili bi se sprejemati drugačnost; velika priložnost zanje je to, da lahko v neposrednem stiku z invalidi dobijo izkušnje, kako se vesti do njih (ne s pomilovanjem, ne pokroviteljsko, temveč z nevsiljivo pomočjo, kjer je ta objektivno potrebna, sicer pa kot z enakopravnimi partnerji);
Spoznali bi življenje gibalno oviranih ljudi, njihove težave in ovire, pa tudi veselja, ki ga najdejo kljub svojim težavam;
Spoznavanje življenja v kmečkem okolju: spoznali bi tradicionalno življenje, ki žal vse bolj zgineva; spoznali bi načine predelovanja hrane, tradicionalno pridelavo in predelavo hrane, tradicionalno pripravo hrane, skrb za živali, načine sonaravne pridelave hrane, …..;
Spoznali bi veliko število poklicev, ki jih manj ali sploh ne poznajo (živinorejec, poljedelec, vrtnar, sadjar, vinogradnik, fotograf, novinar, ….);
Spoznali bi vrsto različnih ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z gibalno omejenimi ljudmi in ob tem tudi študijske programe in možnosti za študij (medicinska sestra, fizioterapevt, delovni terapevt);
Spoznali bi delovanje zdravstvenega sistema (posebej pravice invalidov);
Spoznali bi organizacijo javnih prireditev, odnosov z javnostmi, računalniško tehnične postopke za oblikovanje spletne strani in ob tem tudi študijske programe in možnosti za študij na področju managementa, novinarstva in fotografije.
S o n č n i P U M
Marec 2010 7
Ob projektu bi se seveda pojavili tudi problemi, ki pa pomenijo možnost za izboljšave: logistični problemi, ker je VDC Sonček 15 km iz Maribora; prevoze bomo
sicer realizirali s sponzorstvi, a bomo izgubljali čas z vožnjo; Razlika v starosti udeležencev: starost udeležencev je praviloma med 18 in
22 let, posamezniki pa odstopajo navzdol in navzgor; pri tem so včasih predvsem moteči mlajši udeleženci, saj so otročji in težko obvladljivi; pri tem vložimo veliko truda, da jim pomagamo najti dejavnost, ki jih res pritegne, saj je tako z njimi manj problemov, pa tudi moteči niso; pripravimo tudi delavnice o strpnosti, raznolikosti med ljudmi, o kontroliranju jeze, …
Dolgotrajnost projekta in posledično upadanje ali nihanje motivacije na ravni posameznika, skupine in mentorske skupine: v obsežnih in dolgotrajnih projektih se praviloma zgodi, da upade motivacija; ko se to zgodi posamezniku, delamo mentorji z njim individualno, ker moramo odkriti vzrok, zakaj mu je motivacija padla; motivacija lahko pade vsej skupini zaradi konstantnih naporov, ki jih udeleženci niso vajeni, praviloma pa pred zaključkom, ko se dogajanju pridruži še anksioznost pred zaključno prireditvijo; takrat si privoščimo malo počitka (kak dan), da naberejo udeleženci novih moči in da prekinemo monotonijo vsakodnevnega dela; mentorska skupina mora kot motor delovanja udeležencev in mentorske skupine skrbeti za čim boljšo motiviranost udeležencev in samih mentorjev, čeprav vnaprej predvidimo možne težave in nihanja motivacije tega ne smemo pokazati udeležencem; takrat si moramo vzeti čas za medsebojne pogovore, idealno pa je delo s supervizorjem.
mnogi naši udeleženci nočejo javno nastopati; takšne skušamo pritegniti k pripravam na kakšno javno prireditev – da uredijo prostor, sodelujejo pri načrtovanju, pomagajo pri kakšnih tehničnih nalogah; poskušamo jih prepričati, da poskusijo s kakšnim minimalnim nastopom; včasih uspemo in imajo potem eno pozitivno izkušnjo za naprej, včasih nam ne uspe; na silo jih ne poskušamo izpostaviti, ker bi bilo to travmatsko ali pa se prireditve raje sploh ne bi udeležili;
pogosto se dogaja, da kateri od udeležencev preprosto izgine: ne pojavi se na PUMu, ne odgovarja na maile in telefonske klice, včasih ignorira tudi pisne pozive, naj se oglasi; takrat preprosto pokličemo s tujega telefona, da se udeleženec oglasi; praviloma ga uspemo prepričati, da se vendar sreča z eno od mentoric in takrat poskušamo ugotoviti, kaj se je zgodilo, da ne želi več prihajati. Pogosto odkrijemo, da se neke dejavnosti boji lotiti, ker se boji neuspeha; ali pa se je nečesa lotil in ga je odbila kakšna zajedljiva pripomba kolega (za katero običajno ne vemo). Takrat se dogovorimo, da bo spet prihajal in delal na projektu kaj drugega, kar meni, da bo lažje obvladal ali kar ga bolj zanima;
pričakovati je težave pri odnosu PUMovcev do hendikepiranih; o tem se bomo morali veliko pogovarjati, saj večina odraslih ne ve, kako naj se vede do invalidov. To težavo bomo skušali premostiti tudi tako, da si bodo udeleženci diskretno izbrali nekoga, ki jim je simpatičen in bodo tako navezali prvi stik.
S o n č n i P U M
Marec 2010 8
Pričakovati je tudi težave pri prvem stiku z življenjem na kmetiji; nekateri udeleženci so tako »mestni«, da na kmetiji sploh še niso bili in imajo odpor (ali strah) do domačih živali, jim smrdi hlev, se bojijo umazati, …. Takšne bomo hrabrili, da poskusijo pobožati domačo žival, za katero kmet ve, da je krotka; da poskusi s kakšnim delom, da si prinesejo oblačila, ki so primerna za delo in ni problem, če se umažejo;
Pričakovati je težave pri uživanju tradicionalne kmečke hrane; takšne poskušamo prepričati, da jo samo poskusijo in praviloma ugotovijo, da je jed okusna, samo njim neznana;
Praviloma poskušamo spremeniti ovire v priložnosti in pogosto nam to uspeva. Največ dosežemo s sprotnimi pogovori, predvsem ob evalvacijah (dnevnih in tedenskih), saj takrat praviloma udeleženci spregovorijo o svojih težavah. Po pogovoru (individualno ali skupinsko) so udeleženci potem zadovoljni.
2.1.3. VSEBINA PROJEKTA
Projekt Sončni PUM je zaradi kompleksnosti vsebine in ciljev, trajanja, lažje sistematike in sledljivosti doseganja posameznih ciljev razdeljen v več faz, kar je razločno prikazano v naslednjih poglavjih. Poteka na dveh lokacijah (Andragoški zavod Maribor in DVC Sonček v Vrtičah v Svečini), kar je dobro predvsem zaradi pestrosti samega projekta, kot tudi zaradi spoznavanja novega okolja in novih ljudi ter življenjskih okoliščin. Pri samem izvajanju projekta bodo poleg mentorjev in udeležencev PUM (ti se tekom projekta razdelijo v različne interesne skupine v katerih lahko vsak najde nekaj kar zna in kar ga veseli) sodelovali številni zunanji strokovnjaki različnih profilov ter varovanci DVC Sonček. Na začetku delovanja PUM (predvidoma od septembra do novembra) bomo formirali skupino najprej s predstavljanjem programa kot takega (bolj podrobno, predvsem s poudarkom na vseh možnostih, ki jih nudi udeležencem za zadovoljevanje najrazličnejših potreb, interesov in želja), potem pa se bomo predstavili najprej mentorji, za njimi pa še vsi udeleženci. Seveda bo povedal vsak o sebi le to, kar želi in kar mu je udobno. Skupina se bo formirala s pomočjo socialnih iger (da si čim prej vsi zapomnimo imena, da izvemo drug o drugem kaj več, da se s pomočjo skupnih interesov zbližamo in bolje spoznamo) in pogovorov o različnih temah (spodbujali bomo udeležence, da teme izbirajo sami, če pri njih ne bo iniciativnosti, pa bomo v začetku ponudili teme mentorji – seveda čim bolj v skladu s tem, kakšne interese nezavedno izražajo udeleženci). Ker je v zgodnji jeseni vreme še relativno toplo in prijazno, se bomo večkrat pogovarjali tudi na sprehodih po mestnem parku (ta na srečo nudi klopce, ki so dovolj velike in postavljene v krogu). Ob pogovorih na sprehodu se bodo udeleženci sprostili in bodo bolj razpoloženi za iskren pogovor.
S o n č n i P U M
Marec 2010 9
Kadar bo vreme neprijazno, se bomo spoznavali ob delavnicah, ki nam bodo pomagale pri spoznavanju sebe in udeležencev: npr. vaja Koga vidim v ogledalu? (pred ogledalom se udeleženci opišejo – zunanjost in tudi kakšne psihične lastnosti), vaja Podeljujem si (ti) priznanje za …. (udeleženci si dajo priznanje za nek svoj dosedanji dosežek, ko se bolje spoznajo, nagrajujejo drug drugega), vaja Tri stvari, na katere sem bil ponosen prejšnji teden (udeleženci razvijajo pozitivno samopodobo tako, da spodbujajo razmišljanje o svojih dobrih dejanjih). Te vaje spodbujajo udeležence k pozitivnemu vrednotenju sebe in drugih udeležencev, omogočajo pa tudi medsebojno spoznavanje in komuniciranje.
Učno skupino bomo predvidoma formirali prva dva tedna. Po dveh tednih bomo malo preizkusili njihovo predznanje s kvizi znanja, reševanjem križank, sestavljanjem vabila s pomočjo računalnika. Opažanja in ocene predznanja bomo vnesli v osebne liste, da bomo potem lahko ovrednotili napredek.
Ko se bomo že malo poznali, bomo spodbujali odkrivanje interesov udeležencev z vajami, ki osvežijo spomine na prijetne dejavnosti, npr.: Kdaj sem odkril nekaj novega (nekaj, česar prej nisem vedel) in kaj je to bilo?, Na katero delo (dejavnost) imam prijetne spomine?, Katero spretnost zavidam mojstru?, …. Na tak način skozi pogovor odkrivajo(mo) interese, ki so že obstajali in bi jih bilo mogoče okrepiti in interese, ki jih udeleženci še niso ozavestili ali pa jih niso upali priznati, ker se jim njihova izvedba zdi zanje pretežka. Mentorji ob tem odkrivamo skupne interese (če že ne skupne vsej skupini, pa vsaj skupne nekaj udeležencem, da potem najdemo dejavnost za manjše skupine udeležencev). Pogovarjali se bomo tudi o življenju v ožjem okolju, o tem, kaj doživljajo pozitivno, kaj negativno in kako bi mi, kot skupina PUM, lahko kaj spremenili in izboljšali. Praviloma se udeleženci prvič srečajo z idejo, da lahko vsak človek na svoj način prispeva k spreminjanju sveta na bolje. Tako bomo potem z brainstormingom iskali ideje za projekt, mentorji pa bomo te ideje poskušali ujeti v predlagane projekte. V nadaljevanju bomo skupaj izbrali nekaj možnih projektov in jih miselno obdelali. Potem bomo demokratično glasovali za projekt, ki ga bomo dejansko izvedli. Mentorice si bomo delo razdelile glede na lastno znanje, sposobnosti in interese. Veliko število zunanjih sodelavcev nam bo omogočilo pester diapazon dejavnosti in veliko novih spoznanj. Mentorice si bomo razdelile delo tako, da bo vsaka sodelovala pri eni skupini, dve skupini pa bomo pokrivale s pomočjo zunanjih strokovnjakov, ki jim bomo pomagale. Mentorice nosijo tudi odgovornost za redne evaluacije. V začetku meseca novembra bomo začeli z izvajanjem projekta Sončni PUM, kjer bodo že pri samem štartu projekta prisotni novinarji, ki bodo o poteku projekta ves čas poročali.
S o n č n i P U M
Marec 2010 10
V naše prostore bomo povabili varovance DVC Sonček2 in jim predstavili dejavnost, pomen in namen PUM. Že v tej fazi bomo sodelovali s PP Šentilj, ki bo poskrbela za varnost v prometu. Udeleženci PUM pa bodo obiskali DVC Sonček v Vrtičah, kjer jim bo predstavljena dejavnost Sončka, ogledali si bodo njihov center in se pobližje seznanili z življenjem njegovih varovancev in stkali prve kontakte. Za prevoz udeležencev PUM v Svečino bo poskrbel sponzor TA Realta. V mesecu decembru bomo pričeli z delavnicami za udeležence PUM, ki jih bodo izvajali profesorji in sodelavci Visokošolskega zavoda Evropsko središče Maribor in mentorji PUM, potekale pa bodo iz naslednjih področij:
zdravstvena nega, fizioterapija, psihologija, računalništvo, management.
V teh delavnicah in deloma predavanjih bodo udeleženci PUM pridobili številne informacije o poklicih in možnostih nadaljnjega šolanja ozr. študija. V delavnicah računalništva pa bodo skupaj s strokovnjaki oblikovali spletno stran »SONČNI PUM«, ki bo sprotno nadgrajevana (to nalogo bo pod mentorstvom prevzela delovna skupina za PR, oblikovanje in upravljanje spletne strani), na njej pa bo tudi poseben program »moodle«, ki bo udeležencem omogočal še lažjo komunikacijo in na nek način ustvaril »notranji dnevnik« udeležencev projekta. V drugi polovici januarja bodo delavnice »preseljene« v DVC Sonček v Vrtičah in bodo potekale skupaj z varovanci Sončka. Glavne teme delavnic bodo predstavitve številnih kmečkih dejavnosti (od vinogradništva, sadjarstva, poljedelstva, živinoreje…), običajev in kuhinje. V tej fazi bodo sodelovali področni strokovnjaki iz lokalnega okolja, ki bodo vsem udeležencem predstavili različne vrste kmečkih poklice ter izobraževanja zanje. Posebej bo organizirana tudi delavnica fotografiranja, kjer se bodo udeleženci naučili osnov in tehnik fotografiranja. Vse nastale fotografije bomo objavili na spletni strani »Sončni PUM«, fotograf3 pa bo skupaj z novinarji spremljal ves potek projekta. Po zaključenih delavnicah bo sledila prva vmesna evalvacija. V prvi polovici meseca marca se bodo udeleženci PUM razdelili v interesne skupine, in sicer v: 1. skupino za PR in oblikovanje in upravljanje spletne strani (spoznavanje različnih medijev, spoznavanje uporabe interneta, spoznavanje, postavitev in upravljanje spletne strani, učenje komunikacije z mediji; spoznavanje tehnik in osnov fotografije),
2 Varovanci bodo prišli skupaj s strokovnjaki Sončka (v nadaljevanju »skrbniki«), zaradi njihove hendikepiranosti pa bomo poskrbeli za njihov lažji in nemoten prihod. 3 Fotograf bo prisoten tudi na začetnih aktivnostih v projektu.
S o n č n i P U M
Marec 2010 11
2. skupino za zdravstveno rehabilitacijo (spoznavanje omejitev, s katerimi živijo nekateri ljudje, vrste in načini rehabilitacije, s katerimi lahko olajšamo življenje invalidom, spoznavanje pripomočkov, ki invalidom olajšajo življenje, spoznavanje rehabilitacijskih centrov),
3. skupino za kmečka opravila (spoznavanje kmečkih opravil na njivi, travniku, v gozdu, v vinogradu, spoznavanje kmečkih opravil v hlevu, spoznavanje opravil v kmečki hiši),
4. skupino za kmečko kuhinjo (spoznavanje kmečkih opravil v kuhinji: peka kruha z drožmi in v krušni peči, priprava tradicionalnih kmečkih jedi, predelava mleka v kislo mleko, smetano, maslo, sir; priprava ozimnice: vkuhavanje kompotov, marmelad, sokov, kmečke koline: postopki predelave mesa v klobase, prekajeno meso, izdelava ocvirkov in zaseke, masti),
5. skupino za kulturno umetniški program (organizacija skupnih kulturnih dogodkov ob tabornem ognju, recitalov, branja zanimive literature…, priprava programa prireditve, organizacija potrebne tehnične opreme in prireditvenega prostora, organizacija pogostitve, izdelave vabil gostom in medijem, izvedba zaključne prireditve).
Do sredine aprila bo sledilo opravljanje različnih interesnih dejavnosti po skupinah, v katerih bodo poleg udeležencev in mentorjev PUM, sodelovali tudi varovanci in skrbniki Sončka, zunanji strokovnjaki in sponzorji. Ker bodo te dejavnosti potekale v Svečini, bo za prevoz skrbela TA Realta4, za varnost v cestnem prometu bodo skrbeli policisti PP Šentilj. Hrano in pijačo (za dejavnost in za »sproti«) bodo donirali: lokalni vinogradniki in sadjarji, Pizzerija Latino in aktiv kmečkih žena iz Svečine. Center Sonček Vrtiče leži v majhni dolini v neposredni bližini Zg. Kungote. Razteza se na 24 hektarjih različnih površin (travniki, njive, sadovnjak, sprehajalne poti, gozd…). Namenjen je predvsem obnovitveni rehabilitaciji, spoznavanju življenja in dela na kmetiji, izletom v bližnjo okolico in ogledom zanimivosti, sprehodom med travniškimi sadovnjaki, jahanju, umetniškim delavnicam, družabnim dogodkom ob tabornem ognju, preživljanju aktivnih počitnic in prostega časa, druženju ter opravljanju kmečkih opravil za otroke, mladostnike in odrasle osebe.
4 TA Realta bo skrbela za prevoz udeležencev PUM, DVC Sonček ima svoja prilagojena vozila
S o n č n i P U M
Marec 2010 12
Urejen je prostor za taborni ogenj
S o n č n i P U M
Marec 2010 13
Sodelujoči imajo na voljo veliko površin za sprehode med travniškimi sadovnjaki ter po gozdu, ki je bogat z gobami, lahko pa nabirajo tudi zdravilna zelišča.
Po zaključenih delavnicah bo sledilo skupno srečanje vseh udeležencev, kjer bodo poročali o svojem delu, slabostih in prednostih, po srečanju pa druga vmesna evalvacija.
S o n č n i P U M
Marec 2010 14
V sredini meseca junija je predvidena javna zaključna prireditev v novi večnamenski dvorani OŠ Kungota5, ki je posebej prijazna do invalidov. V času od druge vmesne evalvacije pa do prireditve bodo potekale aktivnosti oblikovanja načrta in protokola zaključne prireditve, razdelitev nalog in zadolžitev in konkretne priprave na prireditev. Na prireditvi bodo sodelovali udeleženci in mentorji PUM, varovanci in skrbniki DVC Sonček in učenci OŠ Kungota. Predstavljen bo projekt z vsemi dejavnostmi, njegove posamezne faze in dosežki v njih, v avli pa bo razstava fotografij, ki bodo nastajale v času projekta. Po prireditvi bo v jedilnici pogostitev z jedmi, ki jih bodo pripravili udeleženci PUM. Prireditev bodo medijsko podprli novinarji (radio Grom, radio Center, POP TV in tiskani mediji). Prireditev bo javna, nanjo pa bodo (poleg vseh sodelujočih) osebno vabljeni številni gostje, in sicer:
Profesorji in strokovnjaki ESM Vinogradniki-kmetje Aktiv kmečkih žena Svečina Fotograf Matej Lozar Novinarji radia Grom Novinarji radia Center Novinarji POP TV Učiteljice/slavistke OŠ Kungota Starši otrok OŠ Kungota Predstavniki turistične agencije Realta Predstavniki Pizzerije Latino Starši in prijatelji izvajalcev PUM in Sonček Predstavniki PP Šentilj Predstavniki podjetij s področja Maribora in Kungote Predstavniki zdravstvenih ustanov s področja Maribora in Kungote Predstavniki Andragoškega zavoda Maribor Predstavniki Andragoškega centra Slovenije Predstavniki Mestne občine Maribor Predstavniki Občine Kungota Predstavniki Ministrstva za zdravje Predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialo Predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport Predstavniki izvajalskih organizacij PUM v Sloveniji In mnogi drugi.
Po zaključni prireditvi bo izvedena končna evalvacija projekta.
5 Javno prireditev bo finančno podprla Občina Kungota, za donatorska sredstva pa bomo zaprosili tudi MO Maribor
S o n č n i P U M
2.2
. C
ILJI IN
OB
SE
G P
RO
JE
KT
A
2.2
.1. IZ
VE
DB
EN
I IN
IZ
OB
RA
ŽE
VA
LN
I C
ILJI/U
ČN
E M
ET
OD
E/U
ČN
I V
IRI P
RO
JE
KT
A
I Z
V E
D B
E N
I C
I L
J I
I Z
O B
R A
Ž E
V A
L N
I C
I L
J I
TEM
ELJN
I
PR
OJE
KTN
I
CIL
J
SKLO
PI
IZV
EDB
E
RA
ZČLE
NJE
NI
IZV
EDB
ENI
CIL
JI
CIL
JI S
PLO
ŠNE
IZO
BR
AŽE
NO
STI
CIL
JI
OB
LIK
OV
AN
JA
PO
KLI
CN
E ID
ENTI
TETE
CIL
JI
SOC
IOK
ULT
UR
NEG
A
DEL
OV
AN
JA
UČ
NE
MET
OD
E
UČ
NI
VIR
I
1.
e
na
ko
vre
dn
o
soži
tje
me
d
zdra
vim
i in
b
oln
imi
2.
Sp
ozn
ava
nje
in
spre
jem
an
je
dru
ga
čn
ost
i
SKU
PIN
A Z
A
PR
, O
BLI
KO
VA
-N
JE I
N
UP
RA
VLJ
A -
NJE
SP
LETN
E ST
RA
NI
-sp
ozn
ava
nje
ra
zlič
nih
me
dije
v;
- sp
ozn
ava
nje
u
po
rab
e
inte
rne
ta;
-sp
ozn
ava
nje
, p
ost
avite
v in
u
pra
vlja
nje
sp
letn
e s
tra
ni;
-uč
en
je
kom
un
ika
cije
z
me
diji
;
- p
ozn
ava
nje
ra
zlič
nih
me
dije
v;
- p
ozn
ava
nje
ko
mu
nic
iran
ja z
m
ed
iji;
- p
ozn
ava
nje
u
po
rab
e
rač
un
aln
ika
, in
tern
eta
in s
ple
tnih
st
ran
i; -
izku
šnje
s
fun
kcio
na
lno
p
ism
en
ost
jo.
- ši
rjen
je p
okl
icn
e
info
rmira
no
sti;
- sp
ozn
ava
nje
p
okl
ice
v n
ovin
arja
, m
an
ag
erja
in
rač
un
aln
ika
rja;
-sp
ozn
ava
nje
ra
zlik
v d
elu
no
vin
arje
v v
ra
zlič
nih
me
diji
h.
-prid
ob
ite
v d
elo
vn
ih
na
va
d;
- p
revze
ma
nje
in
rea
liza
cija
na
log
; -
po
ve
ča
na
sa
mo
zave
st in
m
otivira
no
st z
a
vkl
juč
eva
nje
v d
elo
vn
e
pro
ce
se;
-prid
ob
iva
nje
ko
mu
nik
. ve
ščin
; -p
revze
ma
nje
o
dg
ov
orn
ost
i za
svo
ja
de
jan
ja;
-po
ve
zova
nje
z lo
kaln
im
oko
ljem
; -iz
kušn
je v
ed
en
ja v
sk
up
ini;
-prid
ob
iva
nje
so
c.s
tiko
v.
-de
lavn
ice
; -o
gle
d s
ple
tnih
st
ran
i in
te
mp
lato
v;
-ob
isk
razl
ičn
ih
me
dije
v;
- kr
ajš
a
pre
da
va
nja
in
pre
dst
avitve
.
ud
ele
žen
ci
me
nto
rji
zun
an
ji so
de
lavc
i č
aso
pis
i č
lan
ki
inte
rvju
ji kn
jige
p
riro
čn
iki
slik
e
inte
rne
t
S o n č n i P U M
Mar
ec 2
010
16
SK
UPI
NA
ZA
ZD
RA
V -
STV
ENO
R
EHA
BIL
ITA
-C
IJO
- sp
ozn
ava
nje
o
me
jite
v, s
kate
rimi ž
ivijo
n
eka
teri
ljud
je;
- vrs
te in
na
čin
i re
ha
bili
tac
ije, s
ka
terim
i la
hko
o
lajš
am
o ž
ivlje
nje
in
va
lido
m;
- sp
ozn
ava
nje
p
ripo
mo
čko
v, k
i in
va
lido
m o
lajš
ajo
ži
vlje
nje
; -
spo
zna
va
nje
re
ha
bili
tac
ijski
h
ce
ntr
ov.
- sp
ozn
ava
nje
zd
ravst
ve
ne
re
ha
bili
tac
ije in
fiz
iote
rap
ije;
- sp
ozn
ava
nje
zd
ravst
ve
ne
ga
si
ste
ma
pri
na
s in
p
ravic
inva
lido
v v
n
jem
; -
spo
zna
va
nje
si
ste
ma
po
mo
či
ljud
em
, ki n
e m
ore
jo
žive
ti s
am
i za
rad
i in
va
lidn
ost
i;
- sp
ozn
ava
nje
fiz
iolo
gije
in
an
ato
mije
č
love
ške
ga
te
lesa
; -
spo
zna
va
nje
m
ote
nj i
n b
ole
zni,
ki
om
ejij
o č
lov
eko
ve
sp
oso
bn
ost
i;
- sp
ozn
ava
nje
p
okl
ica
me
dic
insk
e
sest
re,
fizio
tera
pe
vta
in
de
lovn
eg
a
tera
pe
vta
; -
spo
zna
va
nje
d
rug
ih,
ma
nj
spe
cia
lizira
nih
de
l, ki
jih
op
ravlja
jo
ljud
je v
VD
C
Son
če
k.
- p
rido
bite
v d
elo
vn
ih
na
va
d;
-p
ove
ča
na
sa
mo
zave
st in
m
otivira
no
st z
a
vkl
juč
eva
nje
v d
elo
vn
e
pro
ce
se;
- p
revze
ma
nje
o
dg
ov
orn
ost
i;
- ko
mu
nik
ac
ija;
- p
rido
biv
an
je
sam
oza
ve
sti;
-de
lova
nje
v s
kup
ini.
-de
lavn
ice
-o
gle
d f
ilma
-s
kup
insk
i p
og
ov
or
-eks
pe
rime
n-
tira
nje
-o
pa
zova
nje
Ud
ele
žen
ci
Me
nto
rji
zun
an
ji so
de
lavc
i
3.
Sp
ozn
ava
nje
ra
zlič
nih
p
ok
lice
v
4.
Sk
ozi
nu
de
nje
p
om
oč
i b
og
atit
i sa
me
ga
se
be
5.
Ši
rite
v so
cia
lne
ga
k
ap
itala
- sp
ozn
ava
nje
km
eč
kih
op
ravil
na
njiv
i, tr
avn
iku
, v
go
zdu
, v
vin
og
rad
u
- sp
ozn
ava
nje
- p
ozn
ava
nje
km
eč
kih
po
klic
ev
- p
ozn
ava
nje
km
eč
keg
a ž
ivlje
nja
, n
jeg
ove
lep
ote
in
pro
ble
ma
tike
-širj
en
je p
okl
icn
e
info
rmira
no
sti
-izd
ela
va
na
črt
a
po
klic
ne
ka
riere
-s
po
zna
va
nje
no
vih
za
po
slitve
nih
-pre
vze
ma
nje
o
dg
ov
orn
ost
i za
svo
je
ravn
an
je
-po
ve
ča
nje
mo
žno
sti z
a
pre
ma
go
va
nje
ma
nj
ug
od
nih
sp
od
bu
d iz
-de
lavn
ice
-s
kup
insk
i p
og
ov
or
- p
om
oč
pri
de
lu
-pra
ktič
no
de
lo
Ud
ele
žen
ci
Me
nto
rji
zun
an
ji so
de
lavc
i
S o n č n i P U M
Mar
ec 2
010
17
SKU
PIN
A Z
A
KM
EČK
A
OP
RA
VIL
A
kme
čki
h o
pra
vil
v
hle
vu
-s
po
zna
va
nje
o
pra
vil
v k
me
čki
h
iši
m
ožn
ost
i- p
okl
ic
po
ljed
elc
a,
živin
ore
jca
, sa
dja
rja,
vin
og
rad
nik
a,
vrt
na
rja,
turis
tič
ne
ga
d
ela
vc
a
ožj
eg
a s
oc
ialn
eg
a
oko
lja
-sp
oso
bn
ost
sa
mo
sto
jne
ga
ra
vn
an
ja
v in
stitu
iran
ih ž
ivlje
njs
kih
p
olo
žajih
-p
ove
ča
na
sa
mo
zave
st
in m
otivira
no
st z
a
vkl
juč
eva
nje
v
dru
žbe
ne
pro
ce
se
- p
rido
bite
v d
elo
vn
ih
na
va
d
- p
ove
ča
nje
ko
mu
nik
ac
ijski
h
spre
tno
sti
na
te
ren
u
-ob
iski
6.
N
au
čiti
se
tim
ske
ga
de
la
7.
O
po
zori
ti ja
vno
st in
o
ko
lje n
ase
SKU
PIN
A Z
A
KM
EČK
O
KU
HIN
JO
- sp
ozn
ava
nje
km
eč
kih
op
ravil
v
kuh
inji
-
prip
rava
o
zim
nic
e
- km
eč
ke k
olin
e
-Sp
ozn
ava
nje
de
la v
km
eč
kem
g
osp
od
injs
tvu
, -S
po
zna
va
nje
zd
rave
p
reh
ran
e,
-Sp
ozn
ava
nje
p
ripra
ve
tr
ad
icio
na
lnih
jed
i in
km
eč
kih
ob
iča
jev
-Sp
ozn
ava
nje
p
okl
ica
km
eč
ke
go
spo
din
je,
-Sp
ozn
ava
nje
ku
ha
rske
ga
po
klic
a
- p
revze
ma
nje
o
dg
ov
orn
ost
i za
svo
je
ravn
an
je
-po
ve
ča
nje
mo
žno
sti z
a
pre
ma
go
va
nje
ma
nj
ug
od
nih
sp
od
bu
d iz
o
žje
ga
so
cia
lne
ga
o
kolja
-p
ove
ča
na
sa
mo
zave
st
in m
otivira
no
st z
a
vkl
juč
eva
nje
v k
me
čko
d
ružb
o
- p
rido
bite
v d
elo
vn
ih
na
va
d
- p
ove
ča
nje
ko
mu
nik
ac
ijski
h
spre
tno
sti
-de
lavn
ice
-o
gle
d f
ilma
-s
kup
insk
i p
og
ov
or
-pra
ktič
no
de
lo
-op
azo
va
nje
Ud
ele
žen
ci
Me
nto
rji
zun
an
ji so
de
lavc
i
S o n č n i P U M
Mar
ec 2
010
18
8.
Pr
ed
sta
vite
v p
roje
kta
, n
jeg
ovi
h c
ilje
v
in v
red
no
t ši
rši
javn
ost
i
SKU
PIN
A Z
A
KU
LTU
RN
O –
U
MET
NIŠ
KI
PR
OG
RA
M
- d
olo
čite
v
pro
gra
ma
p
rire
ditve
-
org
an
iza
cija
p
otr
eb
ne
te
hn
ičn
e o
pre
me
-o
rga
niz
ac
ija
prir
ed
itve
ne
ga
p
rost
ora
-
org
an
iza
cija
p
og
ost
itve
-
izd
ela
ve
va
bil
go
sto
m in
m
ed
ijem
-
org
an
iza
cija
n
ovin
ars
ke
kon
fere
nc
e z
a
pre
dst
avite
v
pro
jekt
a
- iz
ve
db
a
prir
ed
itve
- sp
ozn
ava
nje
p
roc
esa
o
rga
niz
iran
ja
prir
ed
ite
v
- sp
ozn
ava
nje
u
me
tniš
keg
a
ust
va
rjan
ja
»So
nč
kov«
in
PU
Mo
vc
ev
-
sest
avlja
nje
urn
ika
p
ote
ka p
rire
ditve
-
sest
avlja
nje
je
diln
iko
v n
a
prir
ed
itvi
- te
hn
ike
in n
ač
ini
po
sta
vlja
nje
ra
zsta
ve
fo
tog
rafij
-
prip
rave
p
rire
ditve
ne
ga
p
rost
ora
(o
b
up
ošt
eva
nju
gib
aln
ih
om
ejit
ev »
Son
čko
v«)
-Sp
ozn
ava
nja
p
okl
ica
ku
ltu
rne
ga
a
nim
ato
rja
-Sp
ozn
ava
nje
p
okl
ica
fo
tog
rafa
-S
po
zna
va
nje
p
okl
ica
o
rga
niz
ato
rja
kultu
rnih
prir
ed
itev
- p
revze
ma
nje
o
dg
ov
orn
ost
i za
svo
je
ravn
an
je
-po
ve
ča
nje
mo
žno
sti z
a
pre
ma
go
va
nje
ma
nj
ug
od
nih
sp
od
bu
d iz
o
žje
ga
so
cia
lne
ga
o
kolja
-p
ove
ča
na
sa
mo
zave
st
in m
otivira
no
st z
a ja
vn
o
na
sto
pa
nje
-
prid
ob
ite
v d
elo
vn
ih
na
va
d
- p
ove
ča
nje
ko
mu
nik
ac
ijski
h
spre
tno
sti
- o
dkr
iva
nje
in r
azv
ijan
je
org
an
iza
cijs
kih
sp
oso
bn
ost
i
de
lavn
ice
-so
de
lova
nje
na
javn
i
prir
ed
itvi
-sku
pin
ski
po
go
vo
r
- n
ač
rto
va
nje
-pra
ktič
no
de
lo
Ud
ele
žen
ci
Me
nto
rji
zun
an
ji so
de
lavc
i
S o n č n i P U M
2.2
.3. O
BS
EG
PR
OJ
EK
TA
IN
OM
EJIT
VE
PR
OJE
KT
A
22.. 22
.. 33.. 11
.. PP
OOTT
RREE
BBEE
NN ČČ
AASS
Sta
rt p
roje
kta
: 2. n
ove
mb
er
Zak
ljuč
ek
pro
jek
ta: 1
5. j
un
ij
S o n č n i P U M
Mar
ec 2
010
20
S o n č n i P U M
Tabelarni prikaz sodelujočih in gostov
Data
Type Resources Actual Work
Remaining Work
Work družino in šport 0 8 Predstavniki MO Maribor 0 8 1. skupna varovancev (PR + spletna stran) 0 192 2. skupina varovancev (zdr. Rehabilitacija) 0 192 3. skupina (kmecka opravila) 0 192 4. skupina (kmecka kuhinja) 0 192 5. skupina (kult. umet. prog) 0 192 Aktiv kmeckih žena 0 456 Fotograf 0 456 Mentorji PUM 0 1296 Novinarji 0 880 Pizzeria Latino 0 8 Predstavniki AZ Maribor 0 8 Predstavniki AZ Slovenija 0 8 Predstavniki Ministrstva za delo 0 8 Predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport 0 8 Predstavniki Ministrstva za zdravje 0 8 Slavistke iz OŠ 0 200
Starši in prijatelji sodelujocih PUM in Soncka 0 8
Strokovnjaki Soncka 0 808 Turisticna agencija REALTA 0 8 Udeleženci PUM 0 1296 Unassigned 0 0 Varovanci Soncka 0 616 Vinogradniki 0 456 Zunanji strokovnjaki ESM 0 256 Vsota Work 0 7760 Skupna vsota 0 7760
22..22..33..22.. PPLLAANNIIRRAANNII SSOODDEELLUUJJOOČČII
Mentorji PUM Udeleženci PUM Varovanci DVC Sonček Skrbniki DVC Sonček Profesorji in strokovnjaki ESM Vinogradniki-kmetje Aktiv kmečkih žena Svečina Fotograf Matej Lozar Novinarji radia Grom Novinarji radia Center Novinarji POP TV Učiteljice/slavistke OŠ Kungota
S o n č n i P U M
Marec 2010 22
Turistična agencija Realta (sponzor prevozov) Pizzerija Latino (sponzor) Občina Kungota (sponzor) PP Šentilj (sponzor) Učenci OŠ Kungota
22..22..33..33.. PPLLAANNIIRRAANNAA FFIINNAANNČČNNAA SSRREEDDSSTTVVAA
Stroški vseh dejavnosti na projektu obsegajo predvsem:
Prevozi Hrana Pijača Honorarji zunanjih sodelavcev Najem dvorane za prireditev Pogostitev na prireditvi Pisarniški material Fotografski material
Z ozirom na dejstvo, da bodo vsi glavni, zgoraj našteti stroški projekta donirani s strani zunanjih sodelujočih, na projektu dodatnih sredstev izven sredstev ESS, ni potrebni planirati.
2.2.4. MERLJIVI REZULTATI PROJEKTA
Merljivi rezultati projekta so uspešni zaključki posameznih faz, kot sledi:
Uspešna predstavitev učnega projekta udeležencem PUM in varovancem DVC Sonček
Uspešno izvedene delavnice s področij zdravstvene nege, fizioterapije, psihologije, računalništva in managementa
Uspešno izvedene delavnice kmečkih dejavnosti in fotografiranja Usklajena razdelitev udeležencev po interesnih skupinah Uspešno izvedene dejavnosti po skupinah Primerno oblikovana in izvedena zaključna javna prireditev
S o n č n i P U M
Marec 2010 23
2.2.5. PODROBEN PLAN PROJEKTA
0. faza 2. 11. do 2. 12.
Skupna predstavitev učnega projekta udeležencem PUM (izvedejo mentorji PUM)
Predstavitev dejavnosti PUM udeležencem s strani DVC Sonček Predstavitev DVC SONČEK (izvedejo strokovnjaki Sončka) – ta
predstavitev poteka v Svečini Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM Strokovnjaki DVC Sonček Varovanci DVC Sonček Novinarji fotograf 1. faza 2. 12. do 15. 1. Delavnice s področij:
zdravstvena nega fizioterapija psihologija računalništvo management, in predstavitve poklicnih in študijskih možnosti,
ki jih izvajajo zunanji strokovnjaki ESM in mentorji PUM. Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM zunanji strokovnjaki Novinarji fotograf 2. faza 16.1. do 1. 3.
Predstavitev dela na kmetijah (znani lokalni vinogradniki in kmetje), Predstavitev običajev in kmečke kuhinje (svečinski aktiv kmečkih žena) Predstavitev tehnik fotografije (Matej Lozar – fotograf)
Celotna druga faza poteka v Svečini. Sodelujoči: Mentorji PUM
S o n č n i P U M
Marec 2010 24
Udeleženci PUM Strokovnjaki DVC Sonček Varovanci DVC Sonček zunanji strokovnjaki: vinogradniki, aktiv kmečkih žena, fotograf, novinarji
PO ZAKLJUČENI 2. FAZI PRVA VMESNA EVALVACIJA 3. faza 2.3. do 10. 3. Razdelitev udeležencev PUM v skupine, in sicer: 1. skupina za PR,oblikovanje in upravljanje spletne strani 2. skupina za zdravstveno rehabilitacijo 3. skupina za kmečka opravila 4. skupina za kmečko kuhinjo 5. skupina za kulturno umetniški program Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM 4. faza 11. 3. do 14. 4.
Dejavnosti po posameznih skupinah Zaključni skupni sestanek, kjer predstavniki skupin opišejo svoje delo in
dosežke. Celotna četrta faza poteka v Svečini. Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM Strokovnjaki DVC Sonček Varovanci DVC Sonček zunanji strokovnjaki: vinogradniki, aktiv kmečkih žena, slavistke iz osnovne šole fotograf novinarji PO ZAKLJUČENI 4. FAZI DRUGA VMESNA EVALVACIJA 5. faza 15. 4. do 14. 5.
Oblikovanje načrta in protokola zaključne prireditve
S o n č n i P U M
Marec 2010 25
Razdelitev nalog in zadolžitev Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM Strokovnjaki DVC Sonček Varovanci DVC Sonček 6. faza 15. 5. do 14. 6. Skupne priprave na zaključno prireditev Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM Strokovnjaki DVC Sonček Varovanci DVC Sonček zunanji strokovnjaki: vinogradniki, aktiv kmečkih žena, slavistke iz osnovne šole fotograf novinarji 7. faza 15. 6. Javna zaključna prireditev Sodelujoči: Mentorji PUM Udeleženci PUM Strokovnjaki DVC Sonček Varovanci DVC Sonček zunanji strokovnjaki: vinogradniki, aktiv kmečkih žena, slavistke iz osnovne šole fotograf novinarji ter vsi vabljeni in ostali gostje PO ZAKLJUČENI 7. FAZI KONČNA EVALVACIJA
S o n č n i P U M
Marec 2010 26
3. PROMOCIJA PROJEKTA IN PUM
Za promocijo PUM in projekta SONČNI PUM je poskrbljeno že od samega začetka projekta. Ves čas trajanja na njem sodelujejo tako fotograf kot novinarji, ki bodo v medijih objavljali sprotna poročila o poteku projekta. Obširne reportaže bodo objavljene tudi v Občinskih glasilih občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Maribor. Oblikovana in sprotno ažurirana bo spletna stran projekta, kjer bodo objavljene tudi fotografije in poročila o poteku posameznih dejavnosti. Same dejavnosti projekta so povezane s številnimi zunanjimi partnerji, potencialnimi študijskimi ustanovami, delodajalci, sponzorji in simpatizerji. Posebej odmevna bo javna zaključna prireditev, s številnimi sodelujočimi in gosti ter fotogalerijo poteka projekta. S tako intenzivnim načinom promocije bo tako PUM kot tak, kakor tudi projekt SONČNI PUM v javnosti močno odmeval kot pozitivna dejavnost z delovnimi in prizadevnimi udeleženci. Sami udeleženci pa bodo s tem kvalitetno razširili svoj socialni kapital in si tako povečali možnosti za uspešno nadaljevanje osebnostne kot tudi karierne poti.
4. MOŽNOSTI RAZŠIRITVE IN NADGRADNJE PROJEKTA
Projekt Sončni PUM ponuja številne objektivne možnosti, ki kar kličejo k nadgradnji in nadaljevanju. Nekatere od njih so:
Lahko bi se povezali s podobnimi centri na avstrijski strani državne meje; tudi tam imajo takšne DVCje, s katerimi bi lahko sodelovali pri podobnem projektu, ob tem pa bi izboljšali še znanje tujih jezikov in primerjali kmetije pri nas in pri njih. Te možnosti so tudi osnovni razlog, zakaj smo izbrali prav DVC v Svečini, saj je sta tako zavod kot občina Kungota tudi sicer povezana s takimi zavodi onstran meje in zato nudi sam po sebi nudi veliko priložnosti za sodelovanje z ljudmi onstran meje. Ob tem pa se ponujajo številne možnosti sodelovanja v interreg in cross border projektih.
K sodelovanju bi lahko pritegnili kakšno izvajalsko organizacijo PUM v Sloveniji,
ki ima v bližini kak DVC; lahko bi se družili, naredili primerjavo med DVC, poskušali razviti še kakšno novo dejavnost, ki je morda do sedaj še niso imeli; ob tem bi se spoznavali med seboj udeleženci in varovanci; lahko bi skupaj proučevali različna dialekta in sestavili mali priročni slovarček posebnih narečnih besed obeh dialektov.
Projekt bi lahko razširili z DVC še na kakšen dom starostnikov in tako spletali vezi
med generacijami; ob druženju bi lahko raziskovali, kako premagujejo probleme prikrajšanosti mladi in stari; lahko bi organizirali ustvarjalne delavnice enkrat v DVC za obe generaciji, drugič v domu starostnikov; med posamezniki
S o n č n i P U M
Marec 2010 27
bi se gotovo spletle tople človeške vezi in udeleženci bi lahko nadaljevali druženje v eni od oblik prostovoljstva.
Projekt bi lahko v nadaljevanju usmerili na sodelovanje z mariborsko OŠ
Gustava Šiliha, ki šola učence s posebnimi potrebami; tudi tam bi lahko naši udeleženci sodelovali s prikrajšanimi otroki (pri športnih dejavnostih: lahko bi priredili športne igre v kakšnih disciplinah, ki jih taki otroci zmorejo); lahko bi imeli tudi ustvarjalne delavnice in piknik za otroke, učitelje in starše te šole; ob tem bi se naučili promocije, organizacije, sodelovanja, odgovornosti, ….
Spekter najrazličnejših možnosti nadgradnje ali nadaljevanja projekta je zelo širok in odvisen ne samo od idej in domišljije snovalcev, temveč tudi od poznavanja projektov in programov Evropske unije, ki bi projektno delo lahko tudi financirali.
5. EVALVACIJA
Evalvacija je strokoven postopek, s pomočjo katerega organizacija načrtno in sistematično pridobi podatke o svojem delu. (Radovan, M., različni vidiki in ravni vrednotenja učnega procesa, Interno gradivo TUM PUM; ACS; Ljubljana, 2009). Je eden izmed najpomembnejših dejavnikov izvedbe projekta. Če želimo, da je projekt dobro in kvalitetno izveden in da je vzdušje med udeleženci in mentorji v času dela pozitivno, je evalvacija nujna. Izvajale jo bomo mentorice v programu PUM. Delo na projektu bomo spremljale z dnevnimi evalvacijami (ob koncu vsakega dneva se malo pogovorimo o vzdušju in počutju), tedenskimi evalvacijami (vsak petek se bomo pogovorili o delu na projektu, pa tudi napredku in težavah pri individualnih učnih projektih), štiri velike evalvacije pa bomo imeli med potekom projekta in ob koncu (za njih bomo sestavili vprašalnik, ki ga bodo udeleženci in mentorice izpolnili in ga bomo potem mentorice obdelale in poročale skupini udeležencev o ugotovitvah. Na osnovi ugotovitev bomo poskušali stvari izboljšati, z individualnimi pogovori pa tudi odkrivale razloge za težave, ki jih imajo posamezniki s projektom. Te evalvacije so nujno potrebne, saj se kljub natančnemu in preudarnemu načrtovanju vedno zgodi, da se časovno dejavnosti malo zamaknejo (zaradi odsotnosti udeležencev ali mentorjev, zaradi udeležbe na kakšni prireditvi, ki je za udeležence zelo pomembna, pa je ni bilo mogoče načrtovati tako daleč vnaprej, …) in moramo terminske načrte malo prilagoditi. Pri vmesnih evalvacijah se bomo pogovarjali o napredku projekta, se obveščali o dejavnosti in napredku posameznih skupin (ki ne bodo vedno vse lokacijsko skupaj), o zastojih pri delu in vzrokih zanje, o vmesnem prilagajanju obstoječi situaciji. Posebej se bomo posvetili počutju pri delu, počutju ob invalidih, s katerimi bomo sodelovali. Udeležencem bomo poskušali odgovarjati na vprašanja o posameznih invalidih, o njihovem zdravstvenem stanju in o vzrokih, ki so botrovali temu, da so gibalno ovirani. Namen vsake evalvacije je zbiranje povratnih informacij od udeležencev. Te informacije nam bodo povedale, kaj lahko med izvajanja projekta spreminjamo in izboljšujemo. Ko bomo ob koncu projekta imeli zbrane vse informacije, bomo
S o n č n i P U M
Marec 2010 28
natančno vedeli, kakšne so bile pomanjkljivosti tega projekta, kje smo naredili napačne načrte (časovno, finančno), kaj bi morali drugače načrtovati, da bi bili rezultati projekta boljši. Dobili bomo informacije, na osnovi katerih bomo naslednji projekt načrtovali in organizirali bolje. Iz evalvacije bomo izvedeli, kaj je bilo dobro pripravljeno in kaj je dobro teklo. Tudi to je povratna informacija, ki jo bomo lahko v prihodnje uporabili pri izdelavi novega projekta. Po končanem projektu bomo zbrali analize vseh vprašalnikov in pripravili rezime. Na osnovi tega rezimeja bomo lahko ugotovili, kje je delo teklo dobro in kje slabše, kakšno je bilo počutje med delom na projektu in kje smo imeli težave z motivacijo. Iz rezimeja bo mogoče razbrati, kako je potekalo delo, kakšni so bili interesi udeležencev, koliko so bile posamezne skupine motivirane v posameznih fazah dela in kdaj je prihajalo do zastojev. V kombinaciji z listami prisotnosti lahko ugotavljamo tudi, kdaj so imeli posamezni udeležence probleme. Primer evalvacijskega vprašalnika za udeležence je PRILOGA 1.
6. SKLEP
Vsak projekt ima svoje majhno življenje: nastaja, dobiva obliko in vsebino, neko obdobje živi in se razvija skupaj z udeleženci in mentorji, doživi svoj vrh in potem na »vrhuncu slave« izzveni. Ob tem se počasi približuje svojemu zaključku tudi vsakoletna skupina udeležencev PUM. Težko se razidemo, a se še občasno srečujemo. Projekt Sončni PUM je zelo obsežen projekt, ki je izvedljiv le ob sodelovanju mnogih zunanjih sodelavcev in sponzorjev. Je aktualen projekt, saj je spleten na zelo aktualnem področju dveh skupin zelo različnih posameznikov s skupnimi točkami (marginalnost na družbenem obrobju in otežen vstop v samostojno življenje). Udeležencem lahko prinese veliko novih pozitivnih izkušenj, pa tudi ogromno raznovrstnega novega znanja. Predvsem pa bi udeležencem pomagal pri razvoju dobrega občutka lastne vrednosti, ki se ob pomoči soljudem vedno razcveti. Prepričana sem, da bi se veliko naučile tudi mentorice in zunanji sodelavci, saj so področja invalidnosti tista, ki tudi nam niso dobro znana. Prav vsi, razen tistih, ki vsakodnevno delajo s prikrajšanimi ljudmi, imamo težave v kontaktu z njimi. Ne vemo, kako se vesti, kdaj priskočiti na pomoč, da ne bi bili pokroviteljski ali ignorantski. Prav tako pa se vsak človek počuti dobro, ko lahko nekomu pomaga. In v tem smislu bi ta projekt vsekakor veliko dal prav po človeški plati.
S o n č n i P U M
Marec 2010 29
7. LITERATURA IN VIRI
Covey, Sean: Sedem navad zelo uspešnih najstnikov, Ljubljana, MK 2000 Interno gradivo Temeljnega usposabljanja za mentorje PUM, ACS, Ljubljana,
2009 Marentič Požarnik, B., Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana, 2003 Učenje na odru življenja (zbornik): projektno delo z ranljivimi skupinami mladih,
Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2008 Projektno učenje za mlajše odrasle, Ljubljana 2000 Radovan, M., različni vidiki in ravni vrednotenja učnega procesa, Interno
gradivo TUM PUM; ACS; Ljubljana, 2009 Žagar, D., Psihologija za učitelje, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2009
S o n č n i P U M
Marec 2010 30
PRILOGA 1
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK S skupnimi močmi delamo na projektu Sončni PUM, ki smo ga skupaj zasnovali, domislili in načrtovali. Ker želimo naše sodelovanje sproti izboljševati, smo sestavili naslednji evalvacijski vprašalnik, s katerim vas sprašujemo po delu in počutju. Prosimo vas, da odgovarjate iskreno, saj bomo na podlagi analize vprašalnikov ugotovili, kako ste zadovoljni z delom in počutjem. To bo tudi podlaga za eventuelne spremembe, ki jih bomo naredili skupaj, da izboljšamo projekt, delo in počutje.
1. Ali so se ti izpolnila pričakovanja do PUMa? a) nad pričakovanji
b) v skladu s pričakovanji c) pod pričakovanji
d) sem razočaran(a)
2. Ali se odvija projekt Sončni PUM v skladu s tvojimi pričakovanji?
a) nad pričakovanji
b) v skladu s pričakovanji c) pod pričakovanji
d) sem razočaran(a)
3. Ali se ti zdi delo v skupini, ki si jo izbral (prosim, navedi, katera skupina je to) zanimivo?
a) zelo zanimivo b) včasih zanimivo c) pretežno nezanimivo d) delo na projektu me dolgočasi
S o n č n i P U M
Marec 2010 31
4. Ali ti nudijo mentorice in zunanji sodelavci dovolj podpore pri tvojem delu na projektu?
a) da, več kot sem pričakoval(a)
b) da, kolikor potrebujem c) pomoč dobim, če jo poiščem d) potreboval bi več pomoči, a je ne dobim
5. Ob delu na projektu sem odkril nove poklicne možnosti. Če odgovoriš z da, navedi prosim, katere.
a) da
_________________________________________________________________________________________________________________________________________
b) ne
6. Ob delu na projektu sem se naučil(a): a) _____________________________________ b) _____________________________________ c) _____________________________________ d) ______________________________________
7. Sodelovanje in druženje z invalidi je zanimivo in prijetno.
a) da
b) ne
c) včasih
d) z nekaterimi, z drugimi pa ne
8. Preživljanje časa izven mesta me veseli in navdušuje.
S o n č n i P U M
Marec 2010 32
a) da
b) ne
c) včasih bolj, včasih manj
9. Ali se ti zdi, da smo stvarno načrtovali delo na projektu?
a) da
b) ne
c) deloma
10. Prosim, napiši, kaj bi želel spremeniti pri projekti Sončni PUM.
a) _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________
b) ničesar
11. Prosim, oceni delo mentoric. a) je zelo dobro
b) je dobro
c) je povprečno
d) je slabo
12. Prosim, oceni delo zunanjih sodelavcev. a) je zelo dobro
b) je dobro c) je povprečno d) je slabo
S o n č n i P U M
Marec 2010 33
13. Prosim, napiši svoje pripombe in predloge, če jih imaš.
Za sodelovanje se ti lepo zahvaljujemo. Vprašalnike bomo obdelale in se o rezultatih pogovorile skupaj z vami.
Related Documents
