-
24.26. april aprile
2015
ww
w.a
vd
ito
rij
.si
PIRAN PIRANO
in occasione della Festa di S. Giorgio
ob prazniku sv. Jurija
Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako
gospodinjstvo
Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti
Peter
Februar, 2015t. 34
8. 3.
Mednarodni dan ena
Avditorij Portoro
11. in 12. 4.
Istrski maratonSlovenska Istra
od 24. do 26. 4.
13. Solinarski praznik
Piran
-
02SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015UVODNIK
Kazalo
Spotovane obanke, cenjeni obani.
Globoko smo zakorakali v leto 2015, ki bo za nao skupnost v
tevilnih pogledih prelomno. V zadnjih letih smo veliko e naredili
za odpravo posledic hude gospodarske krize, v katero je zabredla
Slovenija. Poveali smo prihodke Obine Piran, oklestili proraunski
primanjkljaj, zmanjali zadolevanje in prodajo premoenja ter skoraj
podvojili viino nepovratnih sredstev, ki smo jih pridobili iz
skladov Evropske unije.
Vendar pa najhuje al e vedno ni za nami. V novo kislo jabolko
smo morali ugrizniti pri pripravi letonjega prorauna, saj se je
Vlada Republike Slovenije odloila, da javnofinanni primanjkljaj
drave uravnotei tudi z znianjem sredstev obinam.
Sestaviti proraun, ki bo kljub znianju dotacij ostal razvojno
naravnan, fiskalno vzdren in ne bo posegal v socialno varstvo
materialno ogroenih, je bila zares teka naloga. Preprian pa sem, da
smo jo dobro
opravili, saj svojih nartov ne bomo uresnievali s pomojo
zadolevanja in z neselektivno prodajo premoenja. Ravno nasprotno,
letos bomo svoj dolg obutno zmanjali, nove obremenitve pa smo
enakomerno in pravino razporedili med vse proraunske uporabnike,
gospodarstvo, obanke in obane ter nae goste. Vsem proraunskim
uporabnikom smo tudi v zaostrenih razmerah omogoili nemoteno
izvajanje svojih programov, obenem pa ve kot tretjino prorauna
namenili nalobam, ki so kljune za zagon gospodarstva in
zagotavljanje konkurennosti ter razvojnih monosti obine.
V tem mesecu smo razgrnili tudi prostorski nart Termalna
riviera, ki bo omogoil investicijo, ki jo obina Piran in e zlasti
Lucija nujno potrebujeta za svoj gospodarski razvoj in reevanje
edalje bolj pereih teav z mirujoim prometom na tem obmoju. Gre za
prostorski akt, ki sproa razvojni in prostorski potencial Lucije in
bo z aktiviranjem degradiranega prostora sredi naselja obutno
izboljal kakovost bivanja krajank in krajanov.
Vsem, ki ste se ali se e boste odloili za konstruktivno
sodelovanje v postopku razgrnitve in sprejema OPPN Termalna
riviera, se vnaprej zahvaljujem. Verjamem, da bomo v aktivnem
dialogu in z izmenjavo idej uspeno uskladili vse razline poglede na
nadaljnji razvoj Lucije. Verjamem v mo nae skupnosti, ki s svojo
kulturo strpnosti in soitja vedno znova premaguje vse, ki nas
obasno poskuajo ohromiti z netenjem umetnih in nepotrebnih
sporov.
Kako duhovno bogata in ustvarjalna je naa skupnost, sem se lahko
znova preprial na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku. Oarala
sta me udovit program, ki so ga pripravili nai umetniki in
umetnice, in seveda tudi polna dvorana, ki pria o tem, da za
Pirananke in Piranane kultura ni le rubrika na predzadnji strani
asnika in zadnji prispevek pred blokom reklam, temve temelj naega
medsebojnega razumevanja in spotovanja.
Kultura ivi svoje ivljenje v skupnosti, med nami in v naih
odnosih. Mi jo ustvarjamo, sprejemamo, negujemo in tudi zavraamo,
kadar nam je tuja in nas razdvaja.
Zato sem trdno preprian, da bomo vedno nali skupni jezik, ko gre
za izzive prihodnosti. Visoke ovire so pred nami in ne bo nam vedno
lahko. Nai ambiciozni narti bodo od nas terjali veliko dela in
odrekanja. Verjamem pa, da zmoremo. Da bomo uspeni. Da bomo dosegli
vse cilje, ki smo si jih in si jih e bomo zastavili.
Verjamem v nao skupnost.
Peter Bossman
Lokalno glasilo Obine PiranSolni cvet - L'Afioreto 34
Izdajatelj:Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran
Izlo:V Piranu, februarja 2015
Odgovorna urednica:Slavica Tucakov
Vsa nepodpisana besedila:Slavica Tucakov in Nina Trampu
Lektura:Petra Jordan
Vse nepodpisane fotografije:Arhiv obine Piran
Oblikovanje in prelom:Emigma d.o.o.
Tisk:Tiskarna Vek
Naklada:8.000 izvodov
3 AKTUALNO
18 ZGODBE LJUDI
32 DRUTVA
40 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE
44 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI
47 SOLINE
49 KULTURNA DEDIINA
49 ZDRAVJE
52 UMETNOST
58 PORT
-
03AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
Piranske svetnice in svetniki v prvem branju potrdili predlog
prorauna za leto 2015
Na 4. redni seji Obinske-ga sveta Obine Piran so se svetnice in
svetniki seznanili s predlogom prorauna za le-tonje leto in ga
potrdili z 21 glasovi za in brez glasu proti.
Kot je v predstavitvi pro-rauna, tekega 24.844.933 evrov,
izpostavila vodja urada za finance Breda Klobas, so izhodia za
njegovo pripravo temeljila na pozivu k racio-nalnemu nartovanju
porabe ter njenemu nianju. Vlada RS je v letu 2015 napovedala
bistveno nianje sredstev ob-inam. Povprenino, ki vpliva na izraun
sredstev za obine, je za obdobje do 30. junija doloila v viini 525
evrov. Po uveljavitvi interventnega za-kona, ki naj bi obinam
zni-al doloene stroke, pa naj bi povprenina znaala le e 500,83
evra. Ker Obina Pi-ran ocenjuje, da interventni zakon ne bo
doprinesel k toli-knemu znianju strokov, kot predvideva vlada, so v
predlo-gu prorauna upotevali vii-no povprenine 525 evrov za celo
proraunsko leto.
Ker je povprenina e lani znaala 536 evrov, smo morali pri
pripravi letonjega prorauna temeljito oklestiti nae izdatke, je v
nagovoru svetnikom povedal piranski upan Peter Bossman. Oce-njujemo
pa, da na predlog prorauna kljub znianju pri-hodkov iz naslova
povpreni-ne ostaja razvojno naravnan, fiskalno vzdren in ne posega
v socialno varstvo materialno ogroenih, zgolj v nadstan-darde, ki
jih zaradi pomanj-kanja sredstev v novonastalih razmerah ni ve
mogoe za-gotavljati.
V razpravi je Robert Jakin iz stranke Slovenija za vedno
Bossmanu oital, da ob vi-jih prihodkih vzamemo sred-stva otrokom in
jih investira-
portnemu in mladinskemu centru Piran dvigne postavka s 94.000 na
110.000 evrov.
Bolj kritina je bila svetni-ca DeSUS-a Milica Maslo; v imenu
piranske krajevne sku-pnosti je izpostavila, da si ve pozornosti
zasluijo Oljna pot, Regentova ulica in Ulica IX. Korpusa, ki
potrebujejo sanacijo, unieno pa je tudi Preernovo nabreje. Kritina
je bila e do postavke Lokalne turistine organizacije, ki bo v
letonjem letu dobila 23,5 odstotka ve sredstev iz pro-rauna, zato
predlaga, naj se del teh sredstev, ki jih rpajo iz turistine takse,
nameni zdravstvenemu varstvu. V Pi-ranu namre v poletnem asu
ambulanto obiskujejo tudi tu-risti, zato se ji zdi smiselno, da gre
dele sredstev iz turi-
stine takse v ta namen.Piranska obina bo sicer
letos iz dravnega prorauna prejela 2,5 milijona evrov, no-vega
zadolevanja pa ni v na-rtu. Bo pa letos poplaevala stare dolgove v
viini 1,5 mili-jona. Nekaj ve prihodkov se bo nateklo tudi iz
abonmajev za parkiranje na javnih par-kiriih, ki jih ima v najemu
Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o. Cena mesenega abo-nmaja za
parkiranje na javnih parkiriih v piranski obi-ni se bo dvignila z
10 na 13 evrov, vstopna kartica v Piran pa s 3 na 5 evrov. Na ta
nain bo javno podjetje realiziralo vije prihodke, ki jih bo
na-menilo predvsem za sofinan-ciranje nakupa novih vozil, ki vozita
med Fornaami in Tar-tinijevim trgom.
mo v krajevne skupnosti. V odgovoru je piranski upan pojasnil,
da obina krajevnim skupnostim ne more vzeti sredstev, saj so ta
namensko rezervirana. Dodal je, da pro-raun ne kri sredstev olam,
razlika v viini sredstev med lanskim in letonji letom je le v
investicijah, ki so bile opravljene lani. Proraun ni sestavljen le
iz tevilk, za tevilkami so investicije, je zatrdil. Tudi letos je
namre nartovanih kar nekaj vejih nalob. Najveja med njimi bo
ureditev ribikega prista-nia v Strunjanu; zanjo so namenili
1.108.281 evrov, slaba dva milijona cestnemu prometu in
infrastrukturi, gradnji obinskih cest pa pol milijona evrov.
V tem mandatu bo Obina Piran zgradila tudi Dom vo-dnih portov na
Bernardinu; v letonjem letu bo 210.000 evrov namenila za
dokumen-tacijo, ki je potrebna za prija-vo na razpise. Poleti bo
vrata odprl Mediadom Pyrhani, ki bo od piranske obine prejel
443.427 evrov. Svetnica So-cialnih demokratov in pod-upanja Obine
Piran Meira Hot je na seji poudarila, da je upan v prejnjem mandatu
posebno veliko skrb namenjal ranljivim skupinam. Kljub nianju
sredstev je tudi letos obdral vse socialne bonitete, njegova
primarna skrb pa so otroci. Med drugim bo obi-na v letonjem letu
namenila 471.098 evrov vrtcu La Co-ccinella v Luciji. Na vzhodni
strani stavbe vrtca namerava dozidati objekt, s katerim bi
pridobili prostore za jaslini oddelek. Hotova je med pre-dlogi
izpostavila e igrie v jedru Pirana, po katerem je med piranskimi
prebival-ci ogromno povpraevanja, predlagala pa je tudi, naj se
Brez novega zadolevanja
Spotovane obanke in obani, Socialni demokrati Piran odpiramo
svetniko pisarno, kjer lahko podate predloge, pobude in vpraanja.
Pisarna bo odprta vsak prvi in tretji etrtek v mesecu od 18. do 19.
ure na sedeu stranke v TPC Lucija (nad Rok Barom), Obala 114. Svoje
predloge, pobude in vpraanja lahko poljete tudi na naslov:
[email protected] se sreanja z vami. Svetnice in
svetniki SD v Obinskem svetu Obine Piran
-
04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
V torek, 27. januarja 2015, je Evropski svet uradno potrdil 14
lokalnih politikov iz Sloveni-je, veinoma upanov, ki bodo v
prihodnjih petih letih v Odboru regij zastopali interese
sloven-
Obina Piran je slovenski kul-turni praznik obeleila s slavnostno
prireditvijo in podelitvijo Tartinije-vega priznanja, ki je
potekala v ne-deljo, 8. februarja 2015, v Avditoriju Portoro.
Gostitelj veera, upan Obine Piran Peter Bossman, je ob tej
prilonosti podelil Tartini-jevo priznanje za izjemne doseke s
podroja kulture, ki pomembno oblikujejo kulturno ivljenje
pre-bivalcev obine Piran. Prejela ga je Ksenija Petaros Kmetec.
dat. V prvem je bil podpredse-dnik komisije za ekonomske,
socialne in teritorialne zadeve (ECOTER) in lan Evro-sredo-zemske
skupine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), letos pa bo
sodeloval v Komi-siji za ekonomsko in socialno politiko (ECOS) in
Komisiji za dravljanstvo, upravljanje ter institucionalne in
zunanje za-deve (CIVEX). Poleg tega je bil leta 2013 v Marseillu
imenovan v politini svet tako imenovane mediteranske pobude. "eprav
je odbor regij posvetovalno telo,
skih mest in regij v EU. V odbo-ru je 350 predstavnikov iz vseh
28 drav lanic, ki imajo posve-tovalno vlogo pri sprejemanju
evropskih zakonov. Delo odbo-ra poteka v estih komisijah, ki
prouujejo predloge o razlinih podrojih in pripravijo mnenja za
razpravo na plenarnih zase-danjih, odbor pa tudi sprejema
resolucije o aktualnih politinih vpraanjih.
Med 14 lokalnimi slovenski-mi politiki bo v odboru regij tudi
piranski upan Peter Bossman, za katerega bo to e drugi man-
Slavnostni govornik je bil oper-ni pevec Branko Robinak.
Na prireditvi, ki jo je reirala Mojka Mehora Lavri in
povezo-vala Nina eg Mihali, so nastopili Primo Forte, Alena Medi,
Yuyin Muraishi, Mario Petvar, Sara Paji - Osolnik, Barbara Bara,
Pevski zbor Portoro, Komorni moki zbor Ka-rol Pahor Piran,
Plesno-akrobatska in gledalika skupina Flip, Baletna skupina
Metulj, Glasbena ola Pi-ran in O Cirila Kosmaa Piran.
ima zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju vkljuenosti lokal-nih
in regionalnih skupnosti v izvajanje in upravljanje evrop-skih
politik in programov. Gre za odgovorno delo, ki pa ga sedaj e dobro
poznam in ga opravljam z velikim zadovoljstvom," je pove-dal
Bossman.
Slovenska delegacija se bo na prvem plenarnem zasedanju no-vega
mandata odbora prvi sela 11. februarja v Bruslju. Predstav-niki
regij sicer za delo v odboru ne prejemajo plae.
Evropski svet potrdil 14 lokalnih politikov iz Slovenije
Ob slovenskem kulturnem prazniku podelili priznanje za izjemne
doseke s podroja kulture Foto Ariana Buzleta
Peter Bossman ponovno imenovan za lana Odbora regij v EU
Tartinijevo priznanje prejela Ksenija Petaros Kmetec
Obrazloitev priznanjaBibliotekarska specialistka Ksenija Petaros
Kmetec je v Mestni knjinici Piran odgovorna za domoznansko zbirko,
s svojim dolgoletnim delom na podroju bibliotekarstva, domoznanstva
in kulture pa vselej prispeva k popularizaciji znanja in zvianju
zavesti o pomenu dediine ter pripadnosti piranskemu in istrskemu
specifinemu okolju.Svojo pot je zaela v Pomorskem muzeju Sergej
Maera Piran, kjer je postavila temelje pomorski strokovni knjinici,
leta 1985 pa se je zaposlila v Mestni knjinici Piran, tedaj Matini
knjinici Piran. Domoznansko dejavnost je v knjinici zaela razvijati
v devetdesetih letih 20. stoletja, eprav takrat domoznansko delo v
knjinici formalno e ni obstajalo in je bil takrat ele zametek
kasneje uspene dejavnosti.Ksenija Petaros Kmetec prebivalcem
piranske obine, pa tudi ire, predstavlja nao kulturno dediino z
organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev, literarnih veerov,
pripravljanjem razstav, s sodelovanjem pri lokalnih in nacionalnih
projektih, pisanjem strokovnih in poljudnih lankov ter prevajanjem
domoznanskih prispevkov iz italijanine v slovenino. Ob tem
neutrudno navezuje stike in izvaja razline oblike sodelovanja s
posamezniki, drutvi in ustanovami, ki si prizadevajo za irjenje
znanj o dediini in kulturi naega okolja.
-
05AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
O B V E S T I L OStare predolskih otrok obveamo, da poteka vpis
za olsko leto 2015/2016 v vrtcih na obmoju Obine Piran. Zaradi
nizkega tevila prostih mest pozivamo stare, da im prej uredijo vpis
oziroma najkasneje do 31. 3. 2015. Prijavo lahko stari oddajo le v
en vrtec.Vpis poteka na upravah vrtcev:
VRTEC MORNAREK PIRAN, Ulica IX. korpusa 40/a, Piran; VRTEC MORJE
LUCIJA, Fazanska ulica 3, Lucija; ITALIJANSKI VRTEC LA COCCINELLA
PIRAN, Fazan 3, Lucija; VRTEC PRI OSNOVNI OLI SEOVLJE, Seovlje 78,
Seovlje.
A V V I S OAvvisiamo i genitori dei bambini in et prescolare che
sono in corso le iscrizioni per lanno scolastico 2015/2016 nelle
scuole dellinfanzia nel territorio del Comune di Pirano. Visto il
basso numero dei posti liberi a disposizione invitiamo i genitori a
mettersi in regola con le iscrizioni quanto prima, ossia entro e
non oltre il 31. 3. 2015. L' iscrizione puo` essere fatta solo in
una scuola d' infanzia.Le iscrizioni si svolgono presso le
direzioni delle scuole materne:
SCUOLA DELLINFANZIA MORNAREK PIRANO, Via IX Corpo dArmata 40/a,
PiranoSCUOLA DELLINFANZIA MORJE LUCIA, Via Fasano 3, Lucia SCUOLA
DELLINFANZIA DI LINGUA ITALIANA LA COCCI- NELLA PIRANO, Via Fasano
3, LuciaSCUOLA DELLINFANZIA PRESSO LA SCUOLA ELEMENTARE DI
SICCIOLE, Sicciole 78, Sicciole.
Predmet razpisa je okvirno 6 neprofitnih stanovanj.
Razpisni postopekProsilci, ki se elijo prijaviti na razpis za
dodelitev neprofitnega sta-novanja v najem, dvignejo obrazec vloge
s prilogami v vloiu Ob-ine Piran v pritliju obinske stavbe v
Piranu, Tartinijev trg 2, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, v
sredo tudi od 14. do 17. ure.
Vloge z vso zahtevano dokumentacijo lahko prosilci oddajo na
vlo-iu Obine Piran v asu uradnih ur, oziroma poljejo priporoeno po
poti na naslov: Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran z
ozna-ko: JAVNI RAZPIS NEPROFITNA STANOVANJA. Pravoasne bodo tiste
vloge, ki bodo oddane na vloiu najkasneje do 31. 3. 2015 ali pa
bodo tega dne oddane priporoeno na poto.
tev.: 3523-3/2015Datum: 19. 2. 2015
upan Obine Piran Peter Bossman
Obina Piran
Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najemCelotno
besedilo razpisa s splonimi dolobami, natanno doloenim predmetom
razpisa, splonimi in dodatnimi razpisnimi pogoji, kriteriji in
merili za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev,
zahtevano razpisno dokumentacijo in natannim razpisnim postopkom je
objavljeno na spletni strani Obine Piran www.piran.si in na oglasni
deski Obine Piran v pritliju obinske stavbe v Piranu, Tartinijev
trg 2.
Destinacija Portoro & Piran bo v zaetku letonjega leta
bogatej-a za novo pridobitev, enoten sple-tni rezervacijski sistem.
Turistino zdruenje Portoro se je po zgledu hrvake Istre, ki tak
sistem e ima, odloilo za programsko opremo Phobs. V Sloveniji
nekateri posa-mezni ponudniki oziroma hoteli ta sistem e
uporabljajo, Turistino zdruenje Portoro pa bo prvo, ki bo v
rezervacijski sistem zdruilo turistine ponudnike na celotni
de-stinaciji. Uporabniki bodo dosto-pali do vsebin preko spletne
strani www.portoroz.si, kar bo destina-cijskemu portalu dodalo e
vejo uporabno vrednost. Uporabnikom bodo tako na voljo konkretne
in-
formacije o namestitvenih objektih z opisi in fotografijami,
dostopnosti, paketih, ponudbi v sezoni in izven nje ter o first in
last minute po-nudbi. Rezervacijski sistem bo de-loval kot vedno
aktualen virtualni katalog, saj bodo ponudniki lahko sami sproti
spreminjali in dodajali svoje podatke.
Po Googlovi statistiki naj bi vsak gost pri izbiri destinacije
za dopust pregledal ve kot 14 spletnih strani. Na prvem mestu so
iskalni-ki, sledijo spletne strani agencij in destinacijski
portali. Rezervacijski sistem Phobs na portorokem por-talu bo tako
pomembno vplival na uporabnike v fazi izbire dopustni-ke
destinacije.
Rezervacijski sistem bo deloval kot vedno aktualen virtualni
katalog
Enoten spletni rezervacijski sistem
Na podlagi 87. lena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS,
t. 69/03, 18/04 ZVKSES, 47/06 ZEN, 45/08 ZVEtL, 57/08, 62/10 ZUPJS,
56/11, 87/11, 40/12 ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih
stanovanj v najem (Uradni list RS, t. 14/04 in 34/04, 62/06, 114/06
ZUE, 11/09, 81/11, 47/14), Zakona o splonem upravnem postopku
(Uradni list RS, t. 24/06 ZUP-UPB2, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08,
8/10, 82/13) in 31. lena Statuta Obine Piran (Uradni list RS, t.
5/2014- UPB2) Obina Piran objavlja
coworkingLucija
-
06AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
Obina Piran je v petek, 6. februarja, javnosti razgrnila
prostorski nart termalne riviere, ki zajema obmoje dela Marine
Por-toro, gramozno parkirie ob Marini, kanal Fazan in okolike
ceste. S projektom eli za-gotoviti nov gospodarski zagon in
raziriti turistino ponudbo obine.
V asu razgrnitve obinskega podrob-nega prostorskega narta
Termalna riviera se bo javnost lahko podrobno seznanila z
ambiciozno, celovito in strateko nartovano preobrazbo tega dela
Lucije. Termalna rivi-era prinaa spremembo znaaja obmoja in
preobrazbo danes zapostavljenih povrin v kakovostno bivalno okolje,
ob tem pa ponuja tudi prilonost za zaposlovanje obanov.
Predlog dokumenta bo do torka, 17. mar-ca 2015, javno razgrnjen
v avli Obine Piran in na KS Lucija. V tem asu bo Urad za oko-lje in
prostor Obine Piran organiziral jav-no obravnavo dokumenta, ki bo v
sredo, 4. marca 2015, ob 17. uri v prostorih KS Lucija.
Zainteresirani lahko v asu javne razgrni-tve vpiejo svoje predloge
v knjigo pripomb v avli Obine Piran ali na sedeu KS Lucija ali pa
jih pisno posredujejo Uradu za oko-lje in prostor Obine Piran
(Tartinijev trg 2, Piran). Prav tako jih lahko podajo pisno ali
ustno na zapisnik na dan javne obravnave.
Termalno kopalie je nartovano kot objekt, ki bo omogoil
podaljanje turistine sezone na vse leto, hkrati pa bo obankam in
obanom ponudil storitev termalnih toplic v lastnem kraju. Dananje
improvizirano, pra-no parkirie bo nadomestila termalna rivi-era z
veliko parkovno ureditvijo. Obstojea parkiria bodo premeena ob
cesto Obala, kjer bodo urejena kot peena povrina z drevoredom.
Krajinska ureditev bo zakrila suhe priveze in ustvarila prijetno
okolico ob srediu Lucije in parku Sonce. Poleg novega termalnega
kopalia bo ureditev ponudila e odprt dostop do morja za vse obane
Luci-je, urejen kanal Fazan, parkirno hio ter ure-ditev obmoja
suhih vezov. OPPN bo uredil status zemlji v obmoju, ki so e stavbna
in delno e pozidana. Prostorski izvedbeni akt je treba sprejeti
predvsem zato, da bo obina lahko podrobneje opredelila merila in
pogo-je za umestitev objektov v prostor ter obmo-je uredila v
smiselno funkcionalno celoto.
Rok za pripombe potee zadnji dan javne razgrnitve, 17. marca
2015.
OPPN Termalna riviera za daljo turistino sezono in kakovostno
bivalno okolje
Obina eli zagotoviti nov gospodarski zagon in raziriti turistino
ponudbo
-
07AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
24.26. april 2015, Piran Solinarski praznik, ki oi-
vlja as odhoda solinarskih druin v soline, bo ob koncu aprila
zdaj e tradicionalno za kar tri dni zdruil prebi-valce in
obiskovalce Pirana, lokalna drutva, umetnike in ponudnike
kulinarike. Vsako leto se praznik vrne s kakno novostjo. Letos bodo
vsi sode-lujoi, nastopajoi in gostin-ci, ki so se odzvali pronji za
sodelovanje, 25. in 26. aprila obleeni v belo in bodo tako tudi
nakljunim obiskovalcem pokazali, da Piran diha s svo-jim
solinarskim praznikom. Organizatorji so najbolj pono-sni na oivitev
velike tombole, ki bo sodelujoe razveselila z bogatimi nagradami
glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila renault
twingo!
Praznik se bo e tradicio-nalno zael s petkovim okra-evanjem
Pirana, za katerega bodo v dopoldanskih urah poskrbeli Drutvo Anbot
ter uenke in uenci osnovnih ol piranske obine, pomagali jim bodo
tudi dijaki GEP. Zavod Mediteranum bo v veernih urah v Apolonijevi
palai obi-skovalce razveselil s predava-njem in projekcijo
kratkega
klornih skupin in glasbenih izvajalcev, dve solinarski pe-smi
bodo skupaj zapeli tudi vsi pevski zbori obine Piran. Najmlaji se
bodo udeleili ustvarjalnih delavnic, z gleda-liko predstavo pa jih
bo obi-skal Martin Krpan. Letos bo sobotno dogajanje obogatila
starodavna tombola z boga-timi nagradami, ob veernih urah pa bo
sledil koncert sku-pine Istranbul. V nedeljo se bo praznovanje
zaelo s proce-sijo sv. Jurija in sveto mao v upnijski cerkvi sv.
Jurija, po konanem bogosluju pa se bo solinarska druina
odpravi-
filma, Foto klub Portoro pa bo dodal piko na i z odprtjem
fotografske razstave preteklih solinarskih festivalov. Na
Tar-tinijevem trgu v Piranu bo v soboto obiskovalce priakal sejem,
posveen soli in da-rovom narave. Na razlinih lokacijah po Piranu se
bodo predstavljali lokalna drutva, gastronomski ponudniki in
najrazlineji umetniki. So-botno sejemsko dogajanje e tradicionalno
popestri bogat kulturni program, v okvi-ru katerega se bo
predstavila solinarska druina, nato pa se bodo zvrstili nastopi
fol-
la v soline. Dogajanje se bo s trnico in kulturno-zabavnim
programom, ki ga bosta pope-strila lika Bruno in Giordano,
nadaljevalo na Tartinijevem trgu.
Organizatorji so e posebej ponosni, da jim bo letos uspe-lo
oiviti starodavno tombolo. Z bogatimi dobitki bo to zago-tovo
najbolj obiskan dogodek letonjega praznika. Prav vsak obiskovalec
bo dobil prilo-nost postati tisti srene, ki bo dobil osebni
avtomobil re-nault twingo v enoletno upo-rabo.
Ves as trajanja Solinar-skega praznika bodo piranski gostinci
ponujali solinarsko malico po praznino niz-kih cenah, vse
obiskovalke in obiskovalce bodo priakali s piranskim brodetom.
Celo-dnevna ponudba rib bo tudi na glavnem piranskem po-molu, kjer
vas bodo razvajali piranski ribii. Ponudbo ob solinarskem prazniku
bodo zaokroili e javni zavodi, ga-lerije in muzeji, ki bodo 25. in
26. aprila odprli svoja vrata in vabili k brezplanemu ogledu svojih
zbirk.
Glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila
Solinarski praznik letos z veliko tombolo
-
08AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
Organizatorji bodo za varno izpeljavo teka potrebovali kar 500
prostovoljcevPie Branko Vrabec; foto Biljana Krumov
Banka Koper 2. Istrski maraton je vse blieBlia se najbolj
mnoina
portna prireditev v nai ob-ini Banka Koper 2. Istrski maraton.
Organizatorji so za njegovo prvo izvedbo na pri-reditvi portnik
obine Piran, ki je 13. februarja potekala v Avditoriju, prejeli
obinsko priznanje za mnoinost v letu 2014. Start teka na 21
kilo-metrov je bil, kot je znano, na Fornaah pred Piranom. Letos je
startno-ciljni prostor pre-seljen v Izolo, prihodnje leto pa bo
maraton gostila naa obina. 12. aprila bodo tekai ponovno zasedli
nao obalo, plae in ulice cest niti ne, saj bodo po glavnih
prome-tnicah tekli le kratek as. Na piranski konec bodo pritekli le
maratonci, tekai na 21 ki-lometrov se bodo iz Izole po-dali proti
Kopru in konali tek z vrnitvijo v Izolo. Maratonci (teh bo okrog
800) bodo torej drugo nedeljo v aprilu iz Izole pritekli v
strunjansko dolino okrog enajste ure. Pot jih bo nato vodila skozi
predor pod
Valeto, nato bodo nadaljevali levo po Parencani do Lucije. Tam
se bodo spustili na glavno cesto in med Mercatorjem in Taverno
prekali cesto, naprej pa bodo tekli ob obali ez por-toroko plao,
mimo skladi soli, Bernardina do Pirana. Na Tartinijevem trgu jih e
do-kaj utrujene priakujemo ob 11.40, takrat bo spodbuda ve kot
dobrodola. Sledil bo kla-nec in tek po slemenski potki proti Fiesi,
nato klanec ljube-zni proti Pacugu in tek skozi gozdiek na cesto do
Strunja-na, kjer se bodo ponovno vr-nili na Parencano in odli cilju
v Izoli naproti.
Naa obina bo gostila tudi rekreativne tekae. Domiselni
organizatorji so namre letos pripravili posebnost, in sicer bo
rekreativni tek na 10-kilo-metrov potekal iz Kort proti Izoli. V
Kortah bo start teka v nedeljo ob 9.40. V vasi pria-kujejo ve kot
1.200 tekaev in nekaj sto spremljevalcev.
Trase so e vrisane in si
jih lahko ogledate na spletni strani www.istrski-maraton.si,
kjer so tudi vsi ostali podatki o letonjem maratonu. Seveda so pri
njegovi varni in uspeni izpeljavi poleg organizatorjev pomembni
tudi vsi ostali, ki pri tem pomagajo, tako gasil-ci, policisti,
obinske slube kot tudi prostovoljci. Teh ni nikoli dovolj, saj bodo
orga-nizatorji potrebovali kar 500 prostovoljcev za varno
izpe-ljavo teka. Zato pozivajo vse, ki bi eleli aktivno
sodelovati
pri prireditvi, naj se prijavijo preko njihove spletne strani
ali pokliejo na tel. t. 070-720-940.
Predvsem pa vabimo vse obane, da v nedeljo, 12. apri-la, stopijo
ob traso in bodrijo maratonce, ki bodo prekali nao lepo obino. Da
si teka skozi Lucijo, Portoro, Piran in Strunjan ne bodo zapomnili
le po vloenem naporu, tem-ve tudi in predvsem po dobri volji,
gostoljubnosti in spod-bujanju domainov.
To vrsto morskega psa so pri nas nazadnje videli leta 2001Pie in
foto Janez Mui
Konec decembra se je kakih 50 metrov od plae na Bernar-dinu v
mreo piranskega ribi-a Roka Domnika ujel dobra dva metra velik in
priblino 40 kilogramov teak mladi mor-skega psa orjaka (Cetorhinus
maximus). Gre za dokaj redek oziroma neobiajen ulov, saj so to
vrsto morskega psa pri nas nazadnje videli leta 2001. Je najveja
vrsta morskega psa v Sredozemlju, ki lahko zraste do 15 metrov in
dosee teo tirih ton. Njegova posebnost je, da ima slonu podoben
rilec, sicer
pa se prehranjuje s planktonom, nima zob in je loveku povsem
nenevaren. Spada med najbolj ogroene vrste morskih psov v
Sredozemlju in je zaiten.
Predvidevajo, da se je mla-di znael v naem morju zara-di
temperature vode, ki je bila takrat s 14 stopinjami Celzija
neobiajno visoka. Odpeljali so ga v naravoslovni muzej v
Lju-bljano, kjer ga je po napovedih oskrbnika Akvarija Valterja ie
z namenom razstavljanja akal postopek prepariranja.
Neobiajen ulov morskega psa orjaka
-
09AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
Dvajset peniarjev je na ocenjevanje poslalo 26 vzorcev
V dneh, ko se je tempera-tura ozraja konno spustila na zimske 3
C, Slovenijo pa je po-belil prvi sneg v letonji zimi, je Portoro
dobil penino 2014. Na 3. Festivalu penin, ki je potekal v soboto,
27. decembra, v parku hotela Kempinski Palace Porto-ro, je slavil
Miran Sirk s penino Bjana Cuvee Prestige 2008.
Obiskovalci so od 13. ure da-lje lahko okuali penine dvajsetih
peniarjev, za pravo vzduje so poskrbeli Pevski zbor Portoro, Alan
Hasanagi in Slavko Ivan-i. Ponudbo so zaokroili lokal-ni ponudniki,
ki so ves december
na stojnicah v sklopu boino--novoletne trnice pred hotelom
Kempinski Palace Portoro po-nujali domae dobrote.
Dvajset peniarjev je na oce-njevanje poslalo 26 vzorcev,
ko-misija, ki so jo sestavljali predse-dnik dr. Mojmir Wondra,
Alojz Filipi, Zdravko Mastnak, Janez Isteni in Majda Brdnik, pa je
osmim peninam Bjana Cuve Prestige, Bjana Brut, Vinakoper Capris
classic, Vinarstvo Rebula Br'stovska penina, Isteni Presti-ge,
Isteni Gourmet, Vipava 1894 Zelen, Bjana Ros podelila zlato
medaljo.
Penina Portoroa 2014 je Bjana Cuvee Prestige 2008
December prinesel kar 17 % ve noitev
Zakljuil se je e en ivahen december, ki je v Portoro in Pi-ran
privabil tevilne obiskovalce. Kot obiajno jih je akala odlina
ponudba naih hotelov in wellness centrov, preizkuen magnet za
obi-skovalce pa je tudi velik nabor ka-kovostnih prireditev, ki jih
v obini Piran med prazniki ni manjkalo.
Med boino-novoletnimi pra-zniki so v hotelih v piranski
obini
zabeleili 27.636 noitev, kar je 7 % ve kot v enakem obdobju
lani. Prevladovali so tuji gostje (71 %), med njimi je bilo najve
Italijanov. V celotnem decembru so v hotelih obine Piran zabeleili
54.194 no-itev, kar je kar 17 % ve kot de-cembra lani. Od tega je
bilo 39 % noitev domaih in 61 % noitev tujih gostov, med njimi dale
naj-ve Italijanov. tevilo se je povealo
predvsem na raun tujih gostov, ki so ustvarili za skoraj etrtino
ve noitev.
Skupaj je bilo v letu 2014 rea-liziranih 1.101.921 hotelskih
no-itev, kar je le 10.000 noitev (oz. 1 %) manj kot lani, vendar
4.500 noitev ve kot leta 2012. K temu je treba priteti e priblino
250.000 noitev iz drugih namestitvenih kapacitet. V Turistinem
zdruenju
Portoro ocenjujejo, da bo skupna tevilka tudi letos presegla 1,3
mi-lijona noitev.
Razmerje med domaimi in tujimi gosti ostaja skorajda
nespre-menjeno, kar pomeni, da je doma-ih noitev 31 %, tujih pa 69
%. V primerjavi z lani je bilo domaih noitev za 3 % ve, tujih pa za
3 % manj.
V Portorou in Piranu presegli 1,1 milijona noitev
Ve kot 70 potapljaev z vseh koncev Slovenije se je druilo na
sobotnem boinem potopu v Piranskem zalivu. Potapljaki centri iz
Pirana so namre organizirali e zadnji potop v letu 2014, s
potaplja-
pa je udeleence boinega po-topa pozdravil kip Istrske
Ma-done.
Potapljaki dan so v veer-nih urah zakljuili piranski gasilci, ki
so v morje pred Ho-telom Piran e tradicionalno
i pa je na dno piranske Punte odel tudi Boiek z jelenkom
Rudolfom. e tradicionalno so si potapljai lahko ogledali podvodne
jaslice, v morje so se vrnile podvodne fotografije avtorja Boruta
Furlana, prvi
potopili boino jelko. Zbrane, predvsem otroke, je nagovoril
Boiek, najmlaji so mu lahko zaepetali na uho svoje elje in se
fotografirali z njim, za stare pa so piranski gasilci pripravili
nekaj toplih napitkov.
S potapljai je na dno piranske Punte odel tudi Boiek z jelenkom
Rudolfom
Predboina sobota namenjena potapljaem
-
10AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
V praznini december smo v piranski ob-ini vstopili s priigom
praznine osvetlitve in odprtjem boino-novoletne trnice v parku
hotela Kempinski Palace Portoro. Ves mesec so se nato vrstile
prireditve, v Piranu so poto-pili novoletno jelko, v Portorou
izbrali peni-no Portoroa 2014, to je postala Bjana Cuvee Prestige
2008, na Tartinijevem trgu v Piranu pa smo se lahko sprehodili med
stojnicami z domaimi pridelki.
Najbolj veselo je bilo na zadnji dan starega leta, ko so e v
popoldanskih urah Tartinijev trg zavzeli otroci. Otrokega
silvestrovanja se je udeleila tudi nona Zima s snegom (sicer
umetnim), burja pa je nekoliko pomeala trene organizatorjem
tradicionalnega silve-strovanja. Kljub mrazu in burji smo v novo
leto vstopili na Tartinijevem trgu, kjer je nav-duena in razigrana
mnoica obiskovalcev na vse grlo prepevala s skupino Mambo Kings in
Natalijo Verboten. Vse prisotne sta opolnoi na odru pozdravila upan
Obine Piran Peter Bossman in podupanja Meira Hot.
Na novega leta dan je 330 junakov e tradicionalno skoilo v
morje, v popoldan-skih urah pa je nebo nad Portoroem raz-svetlil
ognjemet. Obiskovalci in prebivalci
Portoroa so si bili tokrat enotni ognje-met je bil navduujo! Naj
bo tako tudi leto, v katerega smo zakorakali.
Silvestrovanje v Piranu, ognjemet v Portorou
Pestro dogajanje v prazninem decembru
Na praznini petek, 26. decembra, je v cerkvi sv. Jerneja v Sei
potekala maa za prijatelje. V polni cerkvi so se prijatelji zdruili
za dober namen, z dobrodelnimi prispevki so zbrali 1200 evrov za
nakup posebne opreme za senzomotorno sobo oziroma sobo za umirjanje
v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan.
Sveta maa z dobrodelno noto je po-tekala v ast svetemu tefanu,
diakonu in prvemu muencu, ki goduje 26. decem-bra. Ob koncu
bogosluja je upnik Ma-tja Kravos blagoslovil vodo, sol, vino in
olje tistim, ki so ga prinesli s seboj. Sledil je kratek boini
koncert vokalne skupi-ne entviki slavki in Slavka Ivania, skupaj z
upanom Obine Piran Petrom Bossmanom pa so zbrani zapeli e rnsko
duhovno pesem Oh Happy Day.
Trenutno je v strunjanskem centru est uencev s spektroavtistino
motnjo in 11 uencev, ki imajo hude teave s koncentra-cijo. Zaradi
takih posebnosti je zelo mote-no delo v skupini. Uenci celo sami
opo-zarjajo na to, da ne zmorejo in da elijo
biti sami. Problem je reljiv z usposobitvijo senzomotorne sobe
oziroma sobe za umir-janje. Obina Piran je v letonjem letu e
zagotovila del sredstev za nakup posebne
opreme za senzomotorno sobo, del sredstev pa so na pobudo Egona
tibilja in Obine Piran zbrali tudi pri sveti mai.
Dobrodelni prispevki za pomo Centru za usposabljanje Elvira
Vatovec Strunjan
Z mao za prijatelje zbrali 1200 evrov
-
11AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
Navdueni nad Piranom
V Republiki Sloveniji je bila v asu od 19. do 23. 1. 2015 na
obisku delegacija Republike Estonije, in sicer vodja enote za
protibombno zaito in ne-eksplodirana ubojna sredstva s svojim
namestnikom in vodjo oddelka za nartovanje. Obisk je plod dobrega
sodelovanja med Upravo RS za zaito in reevanje ter Upravo za zaito
in reevanje republike Estoni-je ter izmenjave znanja in iz-kuenj
ekspertov na podroju protibombne zaite in neek-
splodiranih ubojnih sredstev, ki ga financira Evropska
ko-misija. Tretji dan obiska, 21. 1. 2015, si je estonska
delegacija v spremstvu predstavnika Upra-ve RS za zaito in reevanje
po zakljuku z nartom obiska opredeljenih obveznosti ogle-dala tudi
biser slovenske obale, mesto Piran. Sprejel jih je u-pan obine
Piran dr. Peter Bos-sman, ki jim je predstavil zgo-dovino mesta,
kar je gostom iz Estonije e polepalo njihove vtise o Sloveniji.
Obisk delegacije iz Estonije
Nov komandir piranske poli-cijske postaje je Ale Kordi. Sre-al
se je e z upanom obine Pi-ran Petrom Bossmanom in oba se nadejata
dobrega sodelovanja.
Na fotografiji z leve proti desni: Ale Kordi, komandir PP Piran,
Danimir
Rebec, Direktor PU Koper, Rade Vilimanovi, bivi komandir PP
Piran
in upan obine Piran Peter Bossman.
Predvidoma bo vozni park Okolja Piran aprila bogateji za e en
taken avtobus
Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., je prebivalce in
obiskovalce Pirana med prazniki razveselilo z novim avtobusom, ki
brezplano vozi med Tartinijevim trgom in Fornaami. Novi avtobus ne
bo edi-na pridobitev v letu 2015, predvido-ma bo vozni park Okolja
v aprilu bogateji e za en taken avtobus.
Okolje Piran se je za nakup dveh novih vozil odloilo zara-di
dotrajanosti avtobusov, ki sta doslej vozila na relaciji parkirie
FornaeTartinijev trgparkiri-e Fornae. Novi avtobus ustreza
evropskim standardom Euro 6, za udoben prevoz potnikov pa so
po-skrbeli z vejo kapaciteto. Avtobus
je namenjen 42 potnikom, od tega je 20 sedi, kar je 35 odstotkov
ve, kot je bilo prostora na voljo doslej. Konec leta je bil pravi
as za vpe-ljavo nove pridobitve, saj je v asu boino-novoletnih
praznikov me-sto Piran obiskalo veje tevilo tu-ristov in dnevnih
obiskovalcev. V poletnih mesecih, ko je potreba e veja, se bosta
novima avtobusoma znova pridruila tudi elektrina mi-nibusa, ki ju
je Obina Piran kupila maja lani.
Obina Piran je za novi avtobus odtela 81.950,00 evrov + DDV,
le-tni stroek lizinga znaa priblino 15 tiso evrov.
Novi avtobus med Tartinijevim trgom in Fornaami
Za dobro sodelovanje
Ale Kordi nov komandir PP Piran
-
12AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
13. Tradicionalni gala pustni ples v gledaliu TartiniPie Janez
Mui
Tudi letos so se pustne maske na te-vilnih prireditvah po obini
potrudile, da preenejo zimo, pa naj je lo za tradici-onalno pustno
rajanje najmlajih v Av-ditoriju Portoro, 5. Portoroko pustno
povorko ali pa za e 54. simbolini pokop pusta na Belem Kriu. Med
vsemi pestro etnoloko obarvanimi tradicionalnimi povorkami,
prevzemi oblasti, rajanji in drugimi pustnimi norijami pa tudi ire
v Sloveniji mono izstopa Veliki pustni ples v Gledaliu Tartini.
Tudi letos je na pustno soboto med drugim presenetil s kar nekaj
benekimi maskami. e kje pri nas, so te doma v Piranu, kar je seveda
posledica vestoletne zgodovinske po-vezanosti Pirana z Benetkami.
Ples je v sodelovanju z Avditorijem Portoro, Ob-ino Piran in ob
sponzorstvu LifeClassa tradicionalno pripravila Skupnost
Italija-nov Piran.
Kot je povedala Fulvia Zudi iz Sku-pnosti Italijanov Giuseppe
Tartini Piran, ima piranski meanski pustni ples nad-vse spotovanja
vredno tradicijo, ki sega dale nazaj v predvojne ase. Ker Piran-ani
radi rajajo, so ga pred trinajstimi leti obudili. e zlasti mnoge
Pirananke se nanj vsako leto prav srno pripravijo in poskrbijo za
ustrezne kostume, poslikave obraza ter seveda najrazlineje maske.
Te ne skrivajo umetnikega navdiha in avtentinosti tradicije
mesta.
eprav se je letos morda po plesi-u ob glasbi The Swingtonesov in
DJ-ja Adriana Roja vrtelo malo manj mask, ve-selja in rajanja,
kakrno se za turistini Piran spodobi, ni manjkalo, in kdor kaj
velja v Piranu, je bil tam v bolj ali manj prepoznavni pustni
preobleki.
Letonja tema je bila glasba in irija, ki so jo sestavljali Irena
Dolinek, Mauri-zio Tremul in Ubald Trnkozy, je tradici-onalno
nagradila najlepe maske. Najve njihovih simpatij je sicer pobrala
skupina Glasba je tudi karton, ki pa je ob polno-ni razglasitvi ni
bilo ve tam. Tako je med samostojnimi maskami zmagala Sreva dama
pred masko Radio in Lizo Minelli. V skupini parov sta bili najbolje
ocenjeni Hipijevki, nato pa Mali Princeski in Le-onard Cohen s
soprogo. V konkurenci skupin, kjer je bilo najve mask, je bila
najbolje ocenjena skupina Dan ljubezni,
nato pa Ansambel I Cugini di Campa-gna in Eko vrtec. Skupina Dan
ljubezni je prejela zlato masko, ki je najveja na-grada piranskega
Velikega pustnega ple-sa.
Ob vsekakor uspelem plesu velja ome-niti, da so organizatorji
glede na njegovo odmevnost, saj pritegne nemalo turisti-nih
obiskovalcev Obale, e zlasti letos pri njegovi izvedbi pogreali
vejo podporo lokalnega turistinega gospodarstva. Pri-hodnje leto bo
tema plesa verjetno pove-zana s kulturo, saj pustna sobota pade na
7. februar.
Pust s pridihom Benetk
Zlato masko je letos prejela skupina Dan Ljubezni.
Beneki, a tudi piranski pust.
Tema pustnega plesa je bila letos glasba.
-
13AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
Predstavilo se je sedem vozov in tri pustne skupine
Sonce obsijalo 5. Portoroko pustno povorko
V nedeljo so piransko ob-ino preplavile makare in se v pustni
povorki sprehodile od Lucije do Portoroa. Na 5. Portoroki pustni
povorki se je predstavilo sedem vozov in tri pustne skupine.
Na priblino 500 udele-encev so akale tiri nagrade; strokovna
komisija je za naj-lepi voz izbrala Markov tunel drugi (KTD Pod
steno rnotie), za najboljo pustno skupino pa Coccinelle ecolo-giche
(Scuola dell'infanzia La coccinella Pirano). Najlepi
voz in skupino je izbrala tudi ocenjevalna komisija med vozovi
je lane komisije naj-bolj preprial Ankaranfest (PGD Hrvatini
Skupine ki-cet), med skupinami pa Bilo je neko na vzhodu (Art dance
studio Portoro).
Pustno rajanje se je s po-delitvijo nagrad in koncertom skupine
NiPanike nadaljevalo na Trgu prekomorskih bri-gad, kjer je navzoe
pozdra-vila tudi podupanja Obine Piran Meira Hot. Vsako leto se v
pustnem asu e posebej z
veseljem sprehodim po Luciji, Portorou in Piranu in obu-dujem
domiljijo vseh, ki pust izkoristite, da vsaj za nekaj dni postanete
nekdo drug. e pa se malo poglobimo v pustne maske, ki nas obdajajo,
vidi-mo, da so makare tudi ogle-dalo drube in odraz asa, v katerem
ivimo. V teh dneh lahko na ves glas in s kriki opozarjamo na
dogajanje okoli sebe pozitivno in negativno. Vsak posameznik dobi
prilo-nost, da s svojim kostumom izrazi poutje in elje ter s
tem
tistim, ki so nad njim, vre kost za glodanje. Zato sem ve-dno
srena, ko se mimo mene sprehodijo pridne ebelice, vsemogoni
Batmani, mo-ne Pike Nogavike, razigrani Indijanci, uglajene
princeske in arovnice z napoji. Naj a-robni napoji to razigranost
podaljajo do poletja, je na-govor zakljuila podupanja.
Nagrade so prispevali Ber-nardin Group, Gasspar, d.o.o., Agraria
Koper, Soline pride-lava soli, d.o.o.
-
14AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
Na plao v Portorou prili iz vseh krajev SlovenijePie in foto
Janez Mui
Tudi ob letonjem e 11. tradicionalnem zimskem mno-inem skoku v
morje na prvi dan novega leta ni manjkalo dobre volje in humorja.
Na portoroko plao je prilo do-brih 300 pogumneev, ki jih je
spodbujalo kakih 3000 rado-vedneev. Med njimi ni manj-kalo
prazninih obiskovalcev Portoroa, tako da je dogaja-nje izzvenelo
kot svojevrstna atrakcija. Tudi ti gledalci so se hudomuno zabavali
in mnogi med njimi so nato poakali e do veera, ko se je portoroko
silvestrsko dogajanje zakljuilo z veliastnim tradicionalnim
ognjemetom.
Kot je povedal organizator Nino Cokan iz celjskega por-tnega
drutva Slovnc, interes za dogodek raste. Udeleence spodbujajo z
idejo, da takoj
velja za vzpon na Triglav. Da je tako kopanje kori-
stno, je potrdil upan in zdrav-nik Peter Bossman, ki je odprl
prireditev in se ob tem odgovo-ru na vpraanje, ali bo tudi sam
ob vstopu v novo leto s sebe sperejo vso umazanijo, ki se je
nabrala skozi prejnje leto, da gredo v hladno vodo, ob tem kriijo,
vreijo in se skratka sprostijo ter zabavajo. In res je bilo tako,
saj je bilo oitno, da so vsi kopalci prili iz vode dobre volje,
pozitivnih misli in e na zaetku leta nabiti z adre-nalinom. Sicer
pa se ve, da si tak, kot si prvi dan leta, potem skozi vse leto, je
dodal Cokan.
Organizatorji so eleli, da bi se portoroki novoletni skok v
morje kot eden najbolj mno-inih zapisal v Guinnessovo knjigo
rekordov, a so ugotovili, da so administrativni stroki za kaj
takega zanje previsoki. Tudi sicer pravijo, da njihov cilj ni
podiranje rekordov, ampak to, da bi vsak Slovenec vsaj enkrat
pozimi el v morje, tako kot to
zaplaval, hudomuno izognil z odgovorom, da se ravno name-rava
preoblei. Pri tem seveda ni omenil, ali v kopalke ali kaj
drugega.
Zaetek leta s skokom v morje
150 pohodnikov obeleilo 40-letnico odseka E6Pie Bogdan Magajna,
ZGS OE Seana; foto Joe Prah
V soboto, 24. januarja, je oko-li 150 pohodnikov iz vse drave s
pohodom od Belvederja do Stru-njana obeleilo 40-letnico odse-ka E6.
Pohodnike so turistini, planinski in gozdarski vodniki vodili po
odseku E6, ob katerem so lahko uivali v lepotah Istre in pogledu na
morje.
Komisija za evropske pe-poti (KEUPS), ki so jo ustano-vili Zavod
za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turi-stina zveza
Slovenije in Zveza gozdarskih drutev, ob jubileju nartuje tevilne
dogodke. Osre-dnji prireditvi bosta v avgustu na Makovcu, kjer se
sreata E6 in E7, v oktobru pa na Gozdarskem intitutu. Na Makovcu
bodo ob-novili obeleje na kriiu poti E6 in E7, na Gozdarskem
intitutu pa bo razstava ob 40-letnici. Iz-
dali bodo tudi zbornik in obiskali vse kontrolne toke E6. Pot
bodo obnovili in v avgustu potovali po njej od Makovca do
Strunjana, septembra pa od Ivnika do Slo-venj Gradca. E6 prei 26
obin in z vsemi upani elijo podpisati listino o poti ter ustanoviti
fond za boljo urejenost poti.
Evropski pepoti E6 in E7 sta del evropske mree enajstih pe-poti,
ki se raztezajo po vsej Evro-pi. Kriata se na Makovcu in sta skupaj
dolgi skoraj 1000 kilome-trov. Celotna pot E6 poteka od se-vera, od
Kilpisjarvija na Finskem, ez tevilne evropske drave do Strunjana.
elja evropohodnikov je, da bi se nadaljevala po kopnem do Egejskega
morja. Slovenski del poti E6, imenovan Ciglarjeva pot, je speljan
od mejnega prehoda Radelj do Strunjana. Obe poti
sta oznaeni z rdee-rumenimi markacijami. Po besedah Joeta Praha,
predsednika KEUPS-a, ima Slovenija skoraj 10.000 kilo-
metrov oznaenih poti. Nekatere so tudi del evropskih pepoti ter
tako povezujejo Slovenijo z EU in jo umeajo vanjo.
V Strunjanu so se sreali evropopotniki
-
15AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
Piran kot vzor za soitjePie in foto mag. Nada Zajc, obina
Piran
upan Bossman v Bolzanu o obmejnih identitetah
Sreanje na Obini Bolzanoupana obine Piran Pe-
tra Bossmana, ki se je 4. fe-bruarja 2015 mudil v Bolza-nu, je
najprej v mestni hii sprejel upan Luigi Spagnolli. Med prisrnim
sreanjem sta se upana pogovarjala o svo-jih delovnih pristojnostih,
e posebej pa o soitju med razlinimi jezikovnimi skupi-nami. Tako
kot Piran je tudi Bolzano obmejno in dvojezi-no mesto.
Povod za upanov obisk je bilo povabilo na okroglo mizo, ki je
potekala istega dne zveer v Gledaliu Teatro Cristallo. Sogovornika
upa-na Bossmana sta bila Christi-an Tommasini, podpredse-dnik
Avtonomne pokrajine Bolzano, in Philipp Acham-mer, pokrajinski
odbornik za nemko olstvo in kulturo ter za integracijo. Tema
okrogle mize, ki jo je povezoval no-vinar in pobudnik Massimi-liano
Boschi, so bile obmejne identitete.Piran kot vzor za soitje
Navzoi so z velikim vese-ljem pozdravili gosta iz Slove-nije,
upana Petra Bossmana.
Z zanimanjem so sledili nje-govi predstavitvi nae obine. V
njihovih oeh so se zarisali obrisi Pirana, prijetnega in ivahnega
mesteca v sloven-ski Istri z nekaj ve kot 17.000 prebivalci, ki so
si za upana izbrali zdravnika po rodu iz Gane.
Sprva so mi obani rekli temnopolti upan. V Piran sem priel z
afriko identiteto, h kateri pa sem sedaj dodal e svojo novo
identiteto. Sedaj mi ljudje pravijo kar na u-pan in utim, da sem
sprejet. Tako je Bossman opisal svoje obutke kot e drugi izvolje-ni
piranski upan.
Mesto, ki ga vodi upan ganskega porekla, pa ima tudi pestro
zgodovino, so izvede-li prisotni. Bilo je avstrijsko, italijansko
in jugoslovansko, preden je postalo slovensko. Slovenski in
italijanski jezik sta enakopravna in prav tako so vsi napisi in
uradni doku-menti dvojezini, saj tu ivi poleg slovenske tudi
avtoh-tona italijanska narodna sku-pnost. Sicer pa so mestu ne-ko
rekli Jugoslavija v malem in e danes se na trgu pred
obinsko palao poleg slo-venskih in italijansko govo-reih veselo
igrajo tudi otroci hrvakega, srbskega, alban-skega in bosanskega
porekla. Piran je mesto, ki je lahko vzor za soitje.Podobnosti med
Piranom in Bolzanom
Piranskemu upanu sta z zanimanjem prisluhnila tudi predstavnika
italijanske in nemke skupnosti. Ob tem, kar sta sliala, se je
skoraj neizogibno porodila primer-java s situacijo v Bolzanu in v
Gornjem Poadiju, kjer so-bivajo italijansko in nemko govorei
prebivalci. Tomma-sini je kot odbornik za itali-jansko kulturo
poudaril, da je politika tista, ki lahko priso-tnost razlinih
narodnosti v obmejnih krajih razume kot platformo vejezinosti med
severno in juno Evropo, kot element razvoja in novih pri-lonosti.
Pri tem je predsta-vil primer iz Bolzana, kjer se vsako leto
skupina 150 otrok odpravi z Vlakom spomina v koncentracijsko
taborie Auschwitz. Vrnejo se popol-noma spremenjeni in v elji,
da bi se borili proti rasizmu in za bolji svet.
Okrogle mize se je v tem gledaliu prvi udeleil tudi Philipp
Achammer, odbor-nik za nemko kulturo, ki je poudaril, da je treba
najprej spremeniti miselne meje oz. vzorce in da identiteta ni
ne-kaj statinega pa pa stalen proces. Ob tem pa je ugotovil, da do
pravega soitja pri njih al e ni prilo. Pomen vzgoje za strpnost
upan Bossman je pouda-ril pomen vzgoje mladih za strpnost in
soitje in ob tem pozdravil primer iz Bolzana. Predvsem pa je
poudaril po-men medsebojnega zaupanja, elje, da se mladi ne
izolira-jo, ampak se vkljuijo v sku-pnost, da se znajo prilagoditi
in da si pridobijo veliko no-vih in pozitivnih izkuenj ter s tem
tudi osebno rastejo. Ob tem mladi tudi sami zautijo, zakaj je treba
biti strpen in si prizadevati za soitje in mir v svetu. Kajti bolj
ko je lovek majhen, bolj se boji za svojo identiteto.
-
16AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
Zaetek novega ezmejnega sodelovanja so pozdravili vsi
prisotniFoto revitas.org
Predstavniki Mestne obine Koper, Obine Izola, Obine Piran, mest
Vodnjan in Buzet, Istarske upanije in Turistinega zdruenja Istarske
upanije so v petek s podpisom obeleili nadaljnje sodelovanje v
okviru projekta Revitas.
Zaetek novega ezmejnega sodelova-nja so pozdravili vsi prisotni,
ki so pouda-rili pomen skupnega nastopa in promocije Istre, ki se
ne deli na hrvako in slovensko. Istra je namre, kot so povedali, od
nekdaj enotna, s skupno kulturno dediino, zgo-dovino ter podobnim
turistinim potenci-alom, ki ga velja na tem mestu izkoristiti. S
tem ciljem so vsi partnerji uspeno de-lovali e v prvem projektu,
sodelovanje in ohranjanje ter oivljanje skupne dediine pa bo tudi
temelj nadgradnje v okviru pro-jekta Revitas II.
Mestna obina Koper bo s pridobljeni-mi sredstvi: odkupila e
manjkajoi del Brano-
ve domaije v Smokvici in ga v celoti obnovila ter v njem uredila
informacij-sko-degustacijski center s tradicional-nim odprtim
kuriem,
organizirala niz delavnic suhozidne gradnje na obmoju Vodnjana
in To-polovca, kjer bodo kot rezultat uspeno izvedenih delavnic
postavili tudi 10 metrov tovrstnega zidu,
poskrbela za dodatno promocijo istr-skega zaledja in bogate
kulturne dedi-ine, tako da bo na podeelju ozna-ila dodatnih 1000
metrov pepoti in postavila infotoko na potnikem ter-minalu, ki bo
usmerjala turiste v nae prelepo zaledje.Aktivni bodo tudi v drugih
mestih par-
tnerjev: V Draguu bodo poskrbeli za ureditev
pripomogel k ohranjanju tradicionalnih arhitekturnih elementov
ruralnega pro-stora Istre,
kupila dva istrska osla. V sklopu Revitasa II bo Turistino
zdru-
enje Istarske upanije izdelalo e mobilno aplikacijo Istra
Culture popoln vodi v mojem epu. Dostopna v sedmih jezikih in
opremljena z vsemi osnovnimi informacija-mi, kot dodatek pa bo
oblikovana tudi po-sebna istoimenska spletna stran.
Projekt Revitas II je v veliki meri sofinan-ciran v okviru
Programa ezmejnega sode-lovanja Slovenija-Hrvaka 20072013,
naci-onalnega slovenskega delea, le manji dele financirajo
partnerji sami. Mestna obina Koper bo iz tega naslova prejela
204.446,66, Obina Izola 49.300, Obina Piran 72.500, Istarska
upanija 167.270,85, Grad Vodnjan 110.000, Grad Buzet 128.041 in
Turistino zdruenje Istarske upanije 112.500 evrov.
Centra za freske in organizacijo delavnic na temo fresk.
V Buzetu bodo nadaljevali s promocijo starega mestnega jedra,
arhitekture, av-tohtonih obrti in obiajev. V okviru no-vega
projekta bodo obnovili dve muzej-ski delavnici, ki bosta sluili kot
prostor za promocijo tradicionalnih obrti, izde-lovalnica glavnikov
in pekarna, uredili pa bodo tudi nov multimedijski
turisti-no-kulturno izkustveni center.
V Vodnjanu bo odprl vrata doivljajski center, ki bo namenjen
predvsem pro-mociji arhitekture od antike od danes ter
revitalizaciji tradicionalnih istrskih obrti.Obina Piran bo v
okviru projekta:
uredila 3 tematske pepoti po zaledju, nekaj sredstev namenila
organizaciji do-
bro sprejetega turistinega dogodka Se-jem tradicionalnih obrti
Istre.Obina Izola bo s pridobljenimi sredstvi:
zgradila avtohtono istrsko kaeto in 50 metrov suhega zidu, ki bo
nedvomno
Obina Piran bo v okviru Revitasa uredila tematske pepoti po
zaledju
-
17AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
Piranski akvaristi so se razveselili novega delovnega olnaPie in
foto Janez Mui
V piranskem Akvariju so ob novem letu dobili nov oln, brez
katerega so bili od leta 2008, ko se jim je 6 metrov dolg lesen oln
e skoraj potopil zaradi starosti. Tako so si bili prisiljeni za
redke poti na morje, na katerih so iskali nove primerke prebivalcev
Akvarija, sposojati plovilo piranskih gasilcev ali pa so-delavca in
ribia Gorazda Lazarja.
Kot je povedal oskrbnik Akvarija Valter ia, bo novo plovilo, ki
so ga prevzeli konec lanskega leta, namenjeno sistematinemu ter
strokovnemu nabiranju novih organizmov s pomojo mre, vr in
potapljaev. To je sko-raj 9-metrski oln z oznako PI-46 in napisom
GEP Piran Akvarij, ki je privezan ob piranski pomol. Na podlagi
razpisa so ga kupili v i-beniku v ladjedelnici Duki, gre pa za
model tipinega delovnega ribikega olna z ozna-ko ibenik 800, ki so
ga za potrebe Akvarija nekoliko dodelali in predvsem ojaili na
do-loenih mestih. Opremljen je z elektrinim agregatom in
kompresorjem za polnjenje potapljakih jeklenk, spredaj pa ima vitel
za dvig mree in zadaj dvigalo za dvig do 500 kilogramov tekih
bremen. Ima dovolj veli-ko platformo za gibanje potapljaev, posebne
stopnice za njihovo pot v morje in iz njega, solarne celice za
polnjenje baterij itd.
V notranjosti je kabina z monostjo dveh lei in delovnim
prostorom za navigacijo z majhnim kuhalnikom, hladilnikom ter
mizi-
co, zato je primeren tudi za nekajdnevno bi-vanje na morju.
Povsod je stojna viina, kar je e zlasti pomembno za potapljae, da
se lahko preoblaijo pod streho. Poganja ga vgrajen dizelski motor z
mojo 198 kW in dosee hitrost 25 vozlov. Seveda ima najsodobnejo
navigacijsko opremo z GPS, sonarjem, radar-jem ...
Nakup 120.000 evrov vrednega olna je bil s 85 odstotki
financiran iz ribikega sklada
EU, preostalo pa je prispevala Gimnazija, ele-ktro in pomorska
ola Piran (GEP Piran), v okviru katere deluje Akvarij.
Akvarij so po krajih vsakoletnih vzdre-valnih delih odprli 7.
februarja, tako da tudi v teh zimskih dneh prijetno razveseljuje
obi-skovalce in zlasti na radovedna otroka lica rie vesele nasmehe.
Lani ga je obiskalo skoraj 50.000 radovedneev, kar je nekoliko ve
kot prejnja leta.
Za e pestreji Akvarij
Ribarnica Valmarin bo Pirananke in Piranane oskrbovala vsak
dan
Pirananom je znova na voljo ribar-nica. Prostor pod obinsko
stavbo na Tartinijevem trgu 2 je sameval pet me-secev, 20.
februarja pa je vrata odprla Ri-barnica Valmarin. Pirananke in
Piran-ane bo s sveimi ribami oskrbovala vsak dan od 8.00 do 12.30,
v poletnem asu pa od 7.00 do 13.00.
Z Valmarinom upravlja druina Kan-te, ki se s prodajo rib ukvarja
e ve kot dve desetletji. Z Obino Piran so podpi-sali pogodbo za
nedoloen as, za najem dobrih 65 kvadratnih metrov povrine pa bodo
odteli 720 evrov meseno.
Piranani so brez ribarnice osta-
li septembra, saj se je podjetje Delmar znalo v steaju in se
umaknilo z vseh lokacij. Obina Piran je 12. decembra na spletni
strani in v Uradnem listu RS ob-javila javno zbiranje ponudb za
oddajo prostora. Prispeli sta dve ponudbi. Ena je bila nepopolna,
vse pogoje je izpolnjeva-la le ponudba Valmarina. upan Obine Piran
Peter Bossman je 23. januarja spre-jel sklep o dodelitvi poslovnega
prosto-ra, 11. februarja pa podpisal pogodbo z novo najemnico.
V Piranu znova ribarnica
oln je opremljen z elektrinim agregatom in kompresorjem za
polnjenje potapljakih jeklenk, ima vitel za dvig mre, dvigalo za
dvig do 500 kilogramov tekih bremen.
Mnogi so se razveselili novice o piranski ribarnici, kjer bo
svee morske dobrote prodajal domain Valter Kante
-
18ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
Umberto Radojkovi 19342014Pie Zalika Cener; foto Marjan
Maslo
Papai nono BertoNa piranskem pokopaliu smo 31. de-
cembra na zadnjo pot pospremili naega dragega Umberta Radojkovia
papai-ja k njegovemu venemu poitku. Papai Umberto se je rodil 26.
9. 1934 v istrski vasici Tar. V druini je bilo pet otrok, trije
sinovi in dve heri.
Pot ga je pripeljala v Piran zgolj zara-di dela, saj je bila
njegova prva zaposlitev v Ladjedelnici Izola, kjer je delal kot
li-var. Zaradi zdravstvenih razlogov ni smel opravljati tekega
dela, zato se je odloil za tudij trobente v Konservatoriju v
Tr-stu, nato pa je diplomiral v Pulju. Po krat-
Nono Berto papai, kot mu pra-vimo Piranani, nas vedno znova
pre-senea. Ne glede na svoja leta je e ve-dno aktiven na podroju
gostinstva in v drubenih dejavnostih ter je vzor mno-gim v naem
malem mestu. Z njim smo poklepetali o njegovih podvigih, ki jih je
s pridom ustvarjal ter na neki nain za-pisal zgodovino mesta.Ali je
bila glasba tista, ki vas je pripelja-la v Piran?
Doma sem iz Pulja, kjer sem delal kot livar, obenem pa sem igral
v mladin-skem pihalnem orkestru, saj je bila glas-ba moja velika
strast. Davnega leta 1957 pa sta me g. Stane Luzar in g. Slavko
La-boda povabila k sodelovanju pri igranju v piranskem mladinskem
orkestru. Tako da lahko z gotovostjo trdim, da me je glasba
pripeljala do Pirana.Kako ste se znali v novem okolju?
Sprva sem se poutil nekako utesnje-nega, saj se mi je zdelo
mesto zelo majh-no. Sasoma, ko sem spoznaval nove lju-di, med njimi
tudi sedanjo eno Lidijo, sem se privajal na ozke, skrene ulice in
ivljenje v mestecu. Ker pa je bila tukaj prisotna ljubezen, me ni
ve ni vleklo nazaj domov. In ostal sem. Sem pravi pirane.Kako je
bilo takrat z zaposlitvijo in kaj je bila vaa prva sluba?
S slubami takrat ni bilo problema. Prva zaposlitev je bila v
Ladjedelnici Izola, delal sem kot livar, kasneje sem bil delovodja,
vodil sem deset ljudi. Nae delo je bilo livarstvo, kleparjenje ...
To delo sem opravljal nekaj let. Ker pa sem
kem premoru se je vnovi odloil za tudij glasbe, in sicer na
Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Delo profesorja glasbe je opravljal na Glasbeni oli Piran, kjer
je dvajset let vodil tudi mladinski pihalni orkester, na katere-ga
je bil zelo ponosen. Z leti pa si je ustva-ril majhno druinsko
gostinsko podjetje, ki ga je kasneje raziril s starimi druab-nimi
istrskimi igrami, kot sta brikula in troet, organiziral je tudi
razna tekmova-nja.
Papai, kot smo ga klicali, je bil na neki nain nono Pirana. Zelo
smo ga spotovali
imel zdravstvene teave in nisem smel dvigovati tekega bremena,
sem se tako odloil za glasbo. Zael sem tudij tro-bente, in sicer v
Konservatoriju v Trstu, kjer sem tudiral leto dni, nato me je zopet
naelo zdravje, odel sem nazaj v Pulj, na srednjo glasbeno olo, kjer
sem diplomiral iz trobente. tudij sem pre-kinil za dve leti ter se
kasneje vpisal na glasbeno akademijo v Ljubljani.e vam omenim boks
kaj za vas pome-ni ta port in kako ste povezani z njim?
Zame je bil boks neki pomen v i-vljenju, zanj sem se odloil
predvsem zaradi prehrane, saj kot mlad fant ni-sem imel mere pri
tem. Z boksom sem pridobil neko disciplino in red. Boksal sem tri
leta in bil odlien v tem. Istoa-sno pa sem igral trobento, ker pa
oboje-ga asovno nisem zmogel, sem se moral odloiti, kaj naj
opustim. Tako sem se s tekim srcem odloil, da opustim boks ter
nadaljujem z igranjem trobente.Bili ste dirigent pihalnega
orkestra, koli-ko let ste ga vodili in kakni so bili uspe-hi?
Mladinski pihalni orkester sem vo-dil dvajset let. Sam sem ga
tudi formiral leta 1982 ter deformiral takratni mestni pihalni
orkester. Sprva smo sedem let samo tudirali. Nato smo zaeli
tekmo-vati v treh kategorijah. Dosegali smo zelo dobre rezultate,
in sicer v tretji in drugi kategoriji dosegli zlato medaljo, v
Cankarjevem domu pa srebrno in leto kasneje na svetovnem tekmovanju
mla-dinskih orkestrov na Dunaju drugo me-sto.
Kaj menite o pihalnem orkestru danes?Menim, da dobro
nadaljujejo. Sedaj
ga vodi moj uenec Iztok Babnik in mo-ram priznati, da sem
ponosen nanje.Ste vodilna sila druinskega podjetja. Kaj vas je
pripeljalo do tega in kdo vse sodeluje v njem?
Podjetje sem ustanovil predvsem za-radi herke Ester, ki ni
dokonala glas-bene akademije zaradi rojstva prvega otroka. Nekako
je bilo treba poskrbe-ti za ivljenje. Najprej smo ustanovili majhno
gostilnico Cantina, kasneje pa Fritolin, kjer delata moja vnukinja
Teja in Nina. Pred kratkim sem se podal e v vinoto, ki ga vodi moj
zet Marjan. Upajmo, da bo tudi to uspevalo. V tem naem skromnem
podjetju dela vsa dru-ina od hera, vnukov do naju z nono Lidijo, s
katero sva ponosna na najine otroke. Nae podjetje deluje e dvajset
let in smo zanj prejeli tudi nagrado.V katerih drubenih dejavnostih
sode-lujete?
Pri nas se odvijajo Istrske trake igre, in sicer brikola in
traeti, na katerih se dobivamo vsak veer, turnirje pa imamo enkrat
meseno. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na moro giappone-se, ki se
odvija enkrat na mesec.Menite, da domaini naredijo dovolj za svoje
mesto?
Zelo sem zadovoljen z domaini, dnevno se sreujem z mnogimi.
Najve me obiskujejo nae punce, ki se rade druijo z vsemi nami, ki
vodimo Canti-no in Fritolin. To so punce, stare od 20 pa do 60 let.
Prihajajo tudi fantje, ki so
in cenili, saj je bil pripravljen posluati in narediti nekaj za
mesto. Bil je lovek mno-gih modrosti in idealov, ivel je za na mali
biser, ki ga je tako zelo oboeval in oivljal.
V tej tevilki Solnega cveta zaradi ve-likega spotovanja do
papaija in njegove druine objavljamo intervju, ki je nastal junija
lani za spletno stran Drutva mea-nov mesta Piran. Vredno je
izvedeti nekaj o tako velikem loveku, ki je ivel v naem mestu in
pripomogel k njegovemu razvo-ju ter nekako obeleil njegovo
zgodovino. Marsikomu bo ostal v lepem spominu.
-
19ZGODBE LJUDIFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
zelo aktivni v svojih dejavnostih in nare-dijo veliko za
Piran.Je za razvoj mesta narejeno dovolj, in e ni, kaj je najbolj
peree?
Za razvoj mesta kot takega je po mo-jem dokaj dobro poskrbljeno,
edino, kar me moti, je prometni reim. Sicer gre na bolje, vendar pa
e vedno ni vse tako, kot bi moralo biti, da bi teklo tako, kot
je treba.Ali sodelujete tudi z drugimi gostinci?
Povem lahko le, da bi moralo biti ve-je sodelovanje, kot je, da
bi bilo tako za nas kot tudi za turiste bolje.Kako gledate na mlade
v mestu?
Kot glasbeni pedagog bi rekel, da imamo zelo zdravo mladino,
razen ne-katerih izjem, ki na alost niso preve
motivirane za ivljenje.Kako bi jih motivirali?
Morali bi jim dati vrednoto dela, da bi si iskali zaposlitev in
se nekako sami angairali za svoje ivljenje, tako bi se zmanjale
negativne strani, ki jih imajo nekateri od njih.Ali ste zadovoljni
s svojim poslanstvom, ki sta ga z eno Lidijo ustvarjala skozi
leta?
Da, zelo, in predvsem se moram za-hvaliti svoji eni Lidiji, ki
je vztrajala z menoj na tej dolgi poti. e zlasti pa sem ponosen na
svoje otroke in vnuke, ki se-daj neumorno vodijo podjetje naprej k
novim uspehom in znanjem. S tem izra-ajo meni in noni Lidiji
spotovanje ter nama dajejo energijo, da jim bova v pri-hodnje lahko
e pomagala in jih spod-bujala, seveda dokler nama bodo moi
dovoljevale.Ko se sedaj ozrete nazaj, ali bi se odloili za isto pot
ivljenja?
Brez kakrnega koli premiljevanja bi ravnal enako, saj sem
zadovoljen s svo-jim ivljenjem in sem rad nekomu v po-duk in
pomo.
Zalika in Berto
Pogovor z Ano Pape Kriaj Majo iz filma Maja in vesoljekPie Nina
Trampu
Svojega Maja vasih kliem vesoljekSpomnim se, da so nas med
snemanjem
res veliko pudrali. Zato sem takrat rekla, da se nikoli ne bom
pudrala, ko bom velika. To kar dri, puder uporabim le dvakrat na
leto, se snemanja filma Maja in vesoljek spomni Pirananka Ana Pape
Kriaj. Pri estih letih je odigrala vlogo Maje, z nami pa je delila
spo-mine na as, ko je v Piran prispel razred ve-soljkov. Se
spominjate, kako ste prili do te vloge?
Bila sem e v mali oli in so nam razdeli-li listke za stare, na
katerih so bili podatki za avdicijo. Potekala je v prostorih Viba
filma na Fornaah, tam smo dobili del besedila in ga povedali. Oitno
sem se dobro odrezala, saj so me nato izbrali za vlogo Maje. Vem,
da s te-kstom niti kasneje na snemanju nisem imela teav. Niti ni
bilo tako naporno. ez dan smo se nauili tekst za tisti del
scenarija, in kar se ni dobro slialo, smo kasneje
sinhronizirali.Nam lahko poveste kakno anekdoto s snema-nja?
Najbolj ivo se spomnim mraza (smeh)! Snemali smo pozimi in
nikoli ne bom pozabi-la, kako nas je zeblo. Je pa zanimivo tudi,
kako muhasta sem bila (smeh). ele zdaj sem izve-dela, da sem bila
po karakterju tono takna
da so gledali film. tevilni ne poznajo mojega imena in me kliejo
kar Maja. Odzivam se tudi na to ime (smeh)! Sicer ne v prvi
sekundi, am-pak se hitro spomnim, da sem to jaz. Ste igrali e v
kaknem filmu?
Ne, bi pa poskusila e kdaj, da bi lahko pri-merjala izkunji.
Takrat me je sicer prijelo, da bi bila filmska igralka, ampak ko je
priel as za to, me je minilo. Sem pa statirala v dveh rekla-mah, za
Lako in Mobitel. Va sin je Maj, je dobil ime po tem filmu?
Ja, moj sin je Maj, ampak ni bilo povezave. e bi imela punko, ne
bi bila Maja (smeh). Neko sem sliala ime Maj, pa se mi je zdelo
tako mono in lepo ime, zato sem se odloila, da bo moj sin Maj. Ga
pa vasih kliem vesolj-ek (smeh).
kot Maja. Takrat sem e hodila k Flipu in sem filmski ekipi
povedala, kdaj imam vaje, in jim dala jasno vedeti, da takrat ne
bom snemala. Ti ubogi revei so me potem vsaki peljali na trening,
me poakali v garderobi in me nato odpeljali nazaj na snemanje. Ja,
prava filmska diva sem bila (smeh)!Ste se z vesoljkom dobro
razumeli?
Zelo dobro. Dario Ajdovec je bil sicer dru-ga izbira za vlogo
Gubanguja, prvi je precej jo-kal in pogreal stare, zato je to vlogo
na koncu dobil Dario. Bila sva res dobra prijatelja, veliko sva se
tudi obiskovala, potem pa sva izgubila stike. Sliala sva se, ko sem
postala mamica, in vnovi pred kratkim, ravno takrat, ko sva se
dogovarjali za intervju. Poklicala sem ga, da sva malo obujala
spomine. Zdaj sva si tudi obljubila, da se bova po res dolgem asu
celo dobila na kavi.Kako pa je bilo s honorarjem?
Denarja ni bilo prav veliko, sem pa dobi-la kolo, ki sem ga
vozila v filmu. Tako da mi je predvsem ostal neki trajen spomin na
moje filmsko obdobje. Vas zdaj e kdo prepozna?
Ta film obiajni vrtijo poleti, takrat me domaini in prijatelji
ustavljajo in mi povejo,
-
20ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
pela PahorPie Tanja Albreht, Mestna knjinica Piran
Nigerijske ljudske pravljiceV zalobi Blodnjak je kot tretja iz
zbir-
ke Nit izla knjiga Devetindevetdeseta kraljeva ena ljudske
pravljice iz Nige-rije, ki jih je iz italijanine prevedla pela
Pahor. Ob izidu sem peli postavila nekaj vpraanj.Izel je e tvoj
tretji prevod pravljic, ki jih je zbrala Francesca Lazzarato. Po
brazil-skih in filipinskih so tu e nigerijske. e-stitke! Vse tri
knjige so izle pri zalobi Blodnjak. Si ti poiskala njih ali je
zaloba stopila v stik s teboj?
Pravljice sem prevedla e pred kar ne-kaj asa. Najprej posamezne,
potem pa sem si rekla, zakaj ne bi prevedla kar vseh iz zbirke.
Nato sem zaela iskati zalobo, a se ni nihe odzval. Z Bojanom
Meserkom, ki ga je predlagala Tea toka, pa sva se hi-tro
dogovorila, za kar sem mu nadvse hva-lena, prav tako tudi Katarini
Meserko in vsem sodelujoim. Spet se je zbrala ista ekipa kot pri
prvih dveh knjigah. Ti kot prevajalka, Laura Lier kot ilustratorka
in dr. Tea toka kot prevajalka spremne besede. Kako ste zae-le
sodelovati?
Bojan in Katarina Meserko iz zalobe Blodnjak sta se z Lauro
sreala na umetni-kem sejmu v Novem mestu. Tudi meni so bile Laurine
ilustracije ve in tako smo zaeli sodelovati. Tea toka pa je
prosto-voljno, ali po domae reeno zastonj, pre-vedla e pouna
spremna besedila.Nigerijske pravljice so name naredile ve-lik vtis,
a imam obutek, da so nekatere bolj namenjene odraslim kot otrokom.
Kaj meni ti kot izkuena pripovedovalka pra-vljic?
Pravijo, da so bile pravljice prvotno na-menjene odraslim.
Nekatere iz knjige De-vetindevetdeseta kraljeva ena se nam mo-goe
res zdijo bolj primerne za odrasle. So pa seveda iz isto drugane
kulture in jih morda tam pripovedujejo tudi otrokom? Tega ne vem.
Vseh iz zbirke ne bi pripo-vedovala majhnim otrokom, nekatere pa e.
Pravljici Lepa kraljeva hi recimo malo veji otroci radi
prisluhnejo. Pa nekaterim drugim tudi. Za te pravljice je znailno,
da se vasih zakljuijo kot uganka, sicer pa je med njimi nekaj
ivalskih, pa tudi rastline in duhovi nastopajo v njih. Res je to
drugaen svet. A ljudje smo si povsod podobni imamo slabe in dobre
lastnosti in povsod ljudje najbolj cenijo ljubezen, iskrenost,
nenost, svobodo. Ravno to je
Nekaj je odvisno tudi od odziva poslual-cev, e se ne odzivajo,
je teko. Laura Lier je udovita ilustratorka in v njenih
ilustracijah pravljice kar zaivijo. Se veliko dogovarjata med
nastajanjem ilustracij ali dobi v roke le konni proi-zvod?
Ja, Laura je pravi zaklad domilji-je. Kako lepo si je zamislila
tudi barvno usklajenost te zbirke! Pri brazilskih pre-vladuje
zelena, ker so tam ogromni goz-dovi, pragozd. Filipinske so modre,
saj je to stotine otokov sredi morja, in nigerijske oranne, ker je
to vroa Afrika. Sicer pa Laura dela samostojno. Poljem ji besedila
in ona naredi ilustracije. Narie tako, kot doivi zgodbo in kakor jo
vidi v domiljiji. Je velik slikarski talent. Koliko asa traja tak
projekt, od prevoda do izida? Je v tem procesu veliko stresa ali
delujete bolj umirjeno?
Vsak naredi svoj del. Midve s Teo pre-vod, Laura ilustracije,
Katarina Meserko oblikuje, naredi prelom in postavitev. Pred tem pa
seveda tudi vse prebere, lektorira, nato pa e po e-poti ali
telefonu reujeva posamezna pravopisna in podobna vpra-anja. Vse je
treba vekrat prebrati, da po-tem ni napak. No, kakna se vseeno
najde, saj kaj uide pozornemu oesu. Za konec, ali lahko priakujemo
tudi ka-kno tvojo avtorsko pravljico kdaj v priho-dnosti?
Tega pa ne vem.
tudi ar prevajanja (in pripovedovanja) pravljic vidi, kako bogat
in raznolik je ta svet, obenem pa, da je ljubezen tista sila, ki
premaga tudi smrt. Do sedaj si napisala in prevedla e kar ne-kaj
knjig, med njimi Sreanja v Piranu 1, 2 in 3, Moja nona pripoveduje,
Sanje obla-ka Edvarda, Neimrno drevo Knjige tudi predstavlja
bralcem. Te veseli pripo-vedovati o svojem delu?
Vedno imam tremo. Je pa lepo podeliti zadovoljstvo ob izidu s
tistimi, ki so sode-lovali pri nastajanju knjige. To so recimo pri
Sreanjih v Piranu predvsem vsi pripo-vedovalci ivljenjskih zgodb.
Pri knjigah iz zbirke Nit pa mi je lepo, ker lahko s
pripo-vedovanjem predstavim pravljice, ki jih tu e ne poznamo. In
Laurine ilustracije jih udovito dopolnjujejo. Zdaj se pa zelo
bo-jim, da bo treba sodelovati pri predstavitvi knjige Biti
vzgojitelji, ki sem jo prevedla za zalobo Novi svet. Vem, da
pripoveduje pravljice tudi odra-slim in ne le otrokom. Kako
pripoveduje pravljice najmlajim in kako drugim po-slualcem?
Skupinam najmlajih otrok, ki pridejo z vzgojiteljicami na obisk
v knjinico, na-vadno pripovedujem s pomojo razlinih lutk ali igrak.
Ostalim poslualcem pa se skuam prilagoditi. Vasih mi
pripovedo-vanje uspe in sem srena, ko vidim, da se poslualci
smejejo ali da se je komu orosi-lo oko. Nisem pa vedno tako
razpoloena.
-
21ZGODBE LJUDIFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
No in dan Piran Pie pela Pahor
Slikarska razstava Jane Kostevc Jana Kostevc, rojena v Kopru, e
ve kot
3 desetletja ivi v Piranu. Po poklicu je tr-govka, a se je
zadnja leta pred upokojitvijo z veseljem in navduenjem posveala
ljudem s posebnimi potrebami. Od vedno je bila njena elja, da bi se
lahko posvetila slikanju. To morda niti ni udno, saj so med njenimi
blinjimi sorodniki umetniki Janez Lenassi, Ale Lenassi in Eva
Peterson Lenassi. Tako je Jani umetnika ilica nekako prirojena. A
kaj, ko v borbi za preivetje nikoli ni ime-la dovolj asa, da bi
razvijala talent, ki ji je bil dan. Treba je bilo hoditi v slubo in
po-skrbeti za druino, slikanju pa se je lahko posveala le v redkih
prostih trenutkih. Po upokojitvi se je vpisala na slikarski teaj,
ki ga v Skupnosti Italijanov Piran vodi profe-sorica likovne vzgoje
Liliana Stipanov. Zdaj Jana slikanju namenja veliko ve asa. Njeni
motivi so raznoliki, od tihoitij do pokrajin in mest. Najbolj jo
pritegne Piran, ki ga je upodobila e na veliko slikah. Te
prikazu-jejo nae mesto v razlinih trenutkih dneva, od jutra do noi,
ki jo Jana e bolj poudari z izbiro monih, nenavadnih barv, recimo
vijoline. Rada se ustavlja ob prizorih Punte s svetilnikom in
hiami, ki so stisnjene dru-ga k drugi. Njen pogled pritegnejo
piran-ska stolna cerkev sv. Jurija, pomol z rdeim svetilnikom, ob
katerega butajo razpenjeni valovi, pristanie in jadrnice. Odpravi
se na soline, kjer naslika solna polja s kanali in poruenimi
hikami, in med oljne nasade, da ujame trepetanje listkov na mogonih
olj-kah. Ker ima rada ivali, mimogrede naslika e galebe med letom.
Za njene slike je zna-ilno tudi, da marsikatero naslika v razlinih
odtenkih ene barve. Tako je nastala velika slika piranske Punte z
morjem in jadrnica-mi, ki se vsa blei v netetih odtenkih
zlato-rumene barve.
Jana veliko svojega prostega asa name-ni tudi branju. Zanima jo
vse, od leposlovja do strokovnih knjig o zgodovini, psihologi-ji,
politiki, religijah. Rada se tudi sprehaja s svojim velikim
voljakom Rexom. Vekrat se odpravi v naravo, na planinski pohod na
Slavnik ali e kam dlje, do Alp, Karavank in naprej. Uresnii si eljo
in prespi no na pla-njavi pod zvezdnatim nebom. Njena ljube-zen sta
tudi vrtnarjenje in pisanje. To je e en nain, s katerim izrazi
svoje bogato no-tranje ivljenje. Pie predvsem pesmi, a loti se tudi
krajih proznih besedil. Je ena redkih,
ki e piejo pisma na roke. Za ustvarjanje po-trebuje as, mir,
samoto in zbranost. Kljub temu pa je Jana rada tudi v drubi
prijate-ljic, rada gre na ples s svojim moem, rada tudi priskoi na
pomo starejim ljudem ali komu, ki je v stiski.
Razstava No in dan Piran je njena e tretja razstava v Mestni
knjinici Izola, is-toasno pa razstavlja tudi v Mestni knjini-ci
Piran. Obe razstavi si lahko ogledate do konca januarja. Jani pa
naj zaelim, da bi v novem letu izla e njena pesnika zbirka.
-
22ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
Na obisku Pie rt Tomain, dijak Srednje ole Izola
Stoletje Angele Draje od nekdaj sem se bolje ra-
zumel s starejimi ljudmi kakor s svojimi vrstniki, s katerimi
nismo imeli skupnih tem za pogovor. Globoko v sebi sem se zmeraj
poutil nekako starega, zato so me vedno navdihovale in mono
privlaile ivljenjske zgodbe sta-rejih ljudi. Ena mojih najvejih
elja je bila spoznati osebo, ki ima vsaj sto let, da bi mi govorila
o svojih izkunjah, ivljenju neko in zgodovinskih dogodkih. In e-lja
se mi je lani marca izpolnila. V oli smo dobili monost, da v okviru
obveznih izbirnih vsebin obiskujemo varovance v domo-vih za
stareje, se z njimi pogo-varjamo, gremo na sprehod ali pa samo
preprosto gledamo tele-vizijo. In odzval sem se ponudbi. Na prvem
sestanku v domu sem izbral najstarejo osebo, gospo Angelo Draj.
Sicer jo poznam zgolj nekaj mesecev, a vasih imam obutek, da jo
poznam e celo venost. Po-govarjava se, se smejiva, obasno pa skupaj
celo jeva. Resnino mi je prirasla k srcu, kot bi bila moja
prababica, jaz pa njej kot prav-nuk. Pogosto mi ree, da ji moji
obiski veliko pomenijo, eprav jo obasno obie tudi njen neak Roman,
ki ivi v Ljubljani. Veli-kokrat s prstom pokae na roj-stnodnevno
darilo, plastini cvet, zataknjen v zemlji ob lonnici, na polici, na
katerem pie 100, ter pravi: Vidi, ta cvet bo cve-tel tako dolgo,
kot bom jaz, nato pa bo tudi on uvenel. Ob tem se oba od srca
nasmejiva.
Angelina zgodba me je tako mono ganila zaradi svoje poseb-nosti,
da sem se jo odloil napi-sati. Njeno zgodbo elim sedaj deliti z
vami, v upanju, da bi tudi vas prevzela, kot je mene.
Gospa Angela Draj, rojena Jugovi, je privekala na svet 13.
januarja 1914 v rnomlju v Beli krajini kot esti izmed sedmih otrok
materi Mariji in oetu Juri-ju. Ko je bilo Angeli eno leto, se je
rodil njen najmlaji brat Alojz, na katerega je bila skozi
ivljenje
najbolj navezana, e posebno po smrti njunih starev. Z ostalimi
sorojenci je imela slabe stike, z nekaterimi pa jih sploh ni
vzpo-stavila, saj so vsi zelo mladi odli s trebuhom za kruhom v
Zdruene drave Amerike, od koder se nik-dar ve niso vrnili v rodne
kraje. e najbolj sta ji ostala v spominu brat Matija in sestra
Marija.
Druina je skupaj ivela v Dragatuu, od rnomlja pribli-no osem
kilometrov oddaljeni vasi, do katere je v tistih asih vodila samo
poljska pot. Po njej so bodisi hodili ali pa se bolj po-redko
vozili z vozovi in koijami ob posebnih prilonostih. V po-govoru z
menoj pravi: Ko sem bila otrok, se mi e sanjalo ni, da bodo neko
obstajali avtomobili, kakrne poznamo danes. In to e kako dri, kajti
resda so bila prva vozila narejena e v poznem 19. stoletju, vendar
marsikdo od na-vadnih smrtnikov na Kranjskem v Avstro-Ogrski ni
poznal avto-mobila.
Ubogljivo in nekoliko bojeo deklico so imeli vsi radi zaradi
velike dobrodunosti in mehkega srca, ki ga je ohranila vse do
da-nanjih dni. Sama zase rada ree, da je bila kot kakna mila jera.
e kot majhno dekle je zelo rada pomagala starem in sosedom pri
vsakodnevnih opravilih v hii in izven nje.
Kljub dobrosrnosti in hu-manosti pa njeno ivljenje e zdale ni
bilo postlano z roica-mi. Odkar je na svetu, je doivela najmanj
tiri tragine izgube in preivela kar tri srne infarkte ter mogansko
kap v visoki starosti. Prve svetovne vojne se skorajda ne spominja,
pa vendar iz spomi-na ne more izbrisati prav dogod-ka iz leta 1918,
ko ji je nekega po-letnega dne umrl oe. Z alostjo v oeh razlaga:
Stara sem bila tiri leta, bil je vro poletni dan. Naji-na mama je v
izbi sedela na po-stelji poleg svojega onemoglega moa, najinega
oeta. Zavedala se je, da se mu ivljenjski as izte-ka, zato je pred
nama z bratom le
steka skrivala solze v oeh, ki so ji bile polzele po licih. Brat
je bil premajhen, da bi razumel, jaz pa prav tako, e posebno ker o
smrti nismo ravno veliko govorili. Ko je oe preminil, se je mama na
ves glas razjokala, brat se je na tleh igral, jaz pa sem tekala po
doma-em vrtu in skuala ujeti metulje, ki so se podili po travnikih
cve-tlicah. Krevit materin jok pa me je konno zvabil v hio. e dolgo
zatem nisem doumela, kaj se je bilo zgodilo. Minilo je kar nekaj
let, da sva z bratom izvedela pra-vo resnico o oetovi dolgotrajni
bolezni.
A nedolgo po tistem je na nje-na vrata ponovno potrkala smrt.
Pisal se je 8. september 1927, listje dreves je bilo e krlatno,
trinajstletna deklica je skupaj s svojim leto mlajim bratom za
vedno ostala sirota. Njuna mati se je tistega jesenskega dne tiho
in mirno poslovila.
Angela se je odlono spopri-jela z usodo, ki ji je bila
name-njena. Po konani osnovni oli se je bila leta 1928 primorana
zaposliti, da je lahko preivela sebe in brata. V tem obdobju sta se
mono navezala drug na dru-gega, Angela je domov prinaala skromne
dohodke, s katerimi sta
se prebijala skozi mesece. Imela sta veliko sreo, da so jima
do-bri sosedje ponudili pomo. Kaj kmalu se je priblievala ena
tistih zim, kakrne se spominjajo samo nai pradedki in prababice. Ob
tem se rada spominja: Bila je tako huda zima, kakrnih danes skoraj
nihe ve ne pomni, le mi najstareji. Tako je bilo mrzlo, da ni bilo
mo dolgo zdrati zunaj. Obilno je sneilo ve dni zapored, jaz pa sem
morala z ozeblinami po rokah sekati drva, da sva se lahko vsaj malo
pogrela ob ognju. Nemalokrat zaradi premraeno-sti niti nisva
zaspala. Ja, hudo je bilo
Ob njenih besedah mi pogo-sto zastane dih, misli pa kar
otr-pnejo.
Sama pravi, da je bilo v i-vljenju veliko lepih kakor slabih
trenutkov, pri tem pa dodaja, da morajo biti na nai poti tudi
pre-preke. Z njimi se je treba sooiti, da lahko gremo mirno naprej,
novim oviram naproti. Z njiho-vim premagovanjem pridobiva-mo bogate
izkunje.
Leto 1934 je bilo zanjo leto prve in edine ljubezni. Bila je
nedelja kot vsaka druga poprej. Angela se je zjutraj odpravila k
mai, ne vedo, da bo tistega dne
-
23ZGODBE LJUDIFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO
spoznala mokega, ki bo osvojil njeno mlado srce in s katerim bo
ostala za vedno. Po konani mai je na poti domov v krmi zagle-dala
mnoico ljudi. Ljudje so je-dli, pili in na ves glas prepevali ob
zvokih harmonike. V tej grui pa se je skrival tudi mlad mo po imenu
Alojz. Ta je Angelo e dalj asa opazoval in nemalokrat je mimoidoe
povpraeval po njej, saj ga je pritegnila in se je zani-mal zanjo.
al nikoli ni zbral do-volj poguma, da bi se ji priblial, a tokrat
je bilo drugae. Ogovoril jo je, kakor jo je znal le on in nihe
drug. S tem se je vse zaelo. Zae-la sta se videvati, pogovarjala
sta se in ne nazadnje tudi spoznava-la. Kot Angela je tudi on
izhajal iz kmeke druine, ivel pa je le luaj stran od njene vasi.
Bil je slabih est let stareji od nje, a ju to ni motilo. Med njima
je vzkli-la tista prava ljubezen, kakrne so znale biti samo vasih,
davno tega.
ivela sta mirno ivljenje in po dveh letih, ki sta minili, kot bi
mignil, je Alojz, po domae Lojze, Angelo zaprosil za roko. 23.
avgust 1936 je bil za njiju po-seben dan, saj sta sklenila svojo
ljubezen kronati s poroko. Njun zakon je bil izpolnjen s
harmo-nijo, zvestobo in medsebojnim zaupanjem. Z radostjo v oeh mi
razlaga: Skupaj sva bila resnino srena in sva se razumela, seveda
ne reem, da se nisva nikoli sprla, a to je bilo bolj poredko. Lahko
trdim, da sva imela zakon, kakr-nega si vsak eli.
V tem obdobju sta se preselila v Koprivnico, na Hrvako, kjer je
njen mo kot rudar nael bolje delo. Leta 1938 je ponovno udari-la
nesrea. Angela je doivela prvi srni infarkt, pojavil se je tako
hi-tro in iznenada. Vsi so se bali, da ga ne bo preivela, a ona ni
kloni-la, s silno voljo do ivljenja ga je preivela. Steka se je
pobrala, a vendarle se je.
Po dveh letih skupnega ivlje-nja na sosednjem Hrvakem sta se
preselila v neposredno okolico Poarevca, v Srbijo, kjer je Ange-lin
soprog delal v blinjem pre-mogovniku. Par si je zaelel imeti
otroke, Angela je leta 1939 zano-sila. Ni hudega slutea bodoa stara
sta se e veselila prihajajo-ega naraaja, pri tem pa e po-mislila
nista, da bi lahko prilo do
nepriakovanega splava v zgodnji nosenosti. In prav to se je
pripe-tilo, Angela bi zaradi izkrvavitve skoraj umrla.
Naslednji dogodek, ki je v Angelinem ivljenju pustil globo-ke
sledi, je bila operacija kile.
Teave s kilo je imela e dalj asa, a ni priakovala, da bo za-radi
tega morala na operacijo. Uspeno jo je prestala v Beogra-du. Bila
je res dolgo asa v komi. Mislili so, da se ne bo nikdar ve zbudila,
a napoil je dan, ko je ponovno odprla oi. Tega se spo-minja takole:
Bila sem sama v zamraeni bolniki sobi, zrak je bil zatohel. Na moji
noni omari-ci je stal kipec svete Marije. Naen-krat sem odprla oi
in ga ugledala pred seboj. Tedaj sem na ves glas zavpila: 'Marija,
pomagaj!' Sestre so br pritekle k meni v sobo, s strahom v oeh.
Kasneje sem jim vse razloila.
Velikokrat mi pravi, da ji je nenehna vera v Boga vlivala mo, ko
je bila e na robu omaganja, k temu pa rada pripomni: Moj mo mi je
celo ivljenje stal ob strani, tako kot je dejal tistega avgusta v
cerkvi: 'V dobrem in slabem, v bolezni in zdravju ter v bogastvu in
revini, dokler naju smrt ne loi.'
Ne more pozabiti mone potrtosti, ki jo je zajela, ko so ji
zdravniki z alostjo povedali, da nikoli v ivljenju ne bo mogla
imeti svojih otrok. Kasneje v i-vljenju je za sprejemanje tega
ne-
gativnega dejstva nala pozitivno mo. Praznino je zapolnila z
lju-beznijo do otrok, ki jih je varova-la. Imela je toliko drugih
otrok, da jih e danes ne more nateti in jih niti ne eli, saj pravi,
da se z dobrimi deli nikoli ne hvali, am-pak se to delo preprosto
prepu-sti drugim ljudem.
e naslednje leto, 31. maja 1940, jo je neizmerno razveselilo
rojstvo njenega neaka Romana. A zaradi bliajoe se druge sve-tovne
vojne sta se z moem odlo-ila, da se izselita iz Srbije, kjer sta
preivela dobri dve leti. Z vlakom sta se odpravila v rodno
Sloveni-jo, na Koroko, natanneje v Pre-valje. Angelin soprog se je
ponov-no zaposlil kot rudar v rudniku premoga. Tam sta preivela eno
najhujih obdobij v zgodovini 20. stoletja. Ob tem se Angela zamisli
in prine pripovedovati: Ja, bilo je zares srhljivo. Prevaljani smo
imeli dokaj veliko sreo, da smo iveli v zatiju reke Mee, veino asa
smo imeli mir pred nacisti, a spominjam se, da so bili dnevi, ko
ponoi nismo mogli zatisniti oesa, podnevi pa smo iveli v strahu,
kaj nam bo prinesel ju-trinji dan. Nekatere noi so bile svetle
kakor dnevi zaradi bom-bardiranja Maribora. Ljudje so se panino
podili po vaseh kakor ovce brez glav in pri tem s seboj vzeli le
najnujneje stvari, ki so jih potrebovali. Tega ne bom ni-koli
pozabila
Zakoncema selitve niso bile
tuje. Slabo desetletje po vojni sta e vedno ivela na Korokem,
do-kler ni Angelin soprog v lokalnem asniku zasledil novice o
prostem delovnem mestu vodovodarja na Primorskem, v Kopru. V
te-danjem asu v tem priobalnem mestu e ni bil urejen vodovod, zato
so ljudje hodili iskat vodo k blinjim vodnjakom, pili pa so jo
lahko iz glavnih mestnih pip.
Nekaj asa sta odlaala, nato pa sklenila, da se prijavi na to
delovno mesto. Leta 1955 sta se preselila v Koper, kjer sta se
do-konno namestila. Tako sta si bila v zrelih letih primorana
ustvariti nov dom, kar je bilo zaradi nena-dne menjave okolja in
ljudi zelo teko. Moeva plaa pa tudi ni bila ravno bajna, kar je
povzro-ilo dodaten stres. Toda kljub finannemu primanjkljaju sta si
vsak mesec privoila le najo-snovneje ivljenjske potrebine, ki sta
jih potrebovala vsak dan. Pri tem s skromnim pogledom razlaga:
Denarja ni bilo, zato sva si vsak mesec privoila le tiste rei, ki
sva jih najbolj potrebova-la. Kupila sva dve lici, dvoje vilic, dva
noa ter dve skodelici. Ljudje nismo imeli veliko, a smo bili zato
sreneji kakor danes. Materialne dobrine me nikdar niso
osree-vale.
Mesto kot tako ji je bilo ve. Kopra iz leta 1955 se spominja
ta-kole: To je bilo prijazno mesto, v katerem so se ljudje
razume-li. Veliko je bilo tudi Italijanov,
-
24ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015
predstavljali so veino prebival-stva. Ulice so bile iste. Tam,
kjer danes v zaledju stojijo sodobne zgradbe, so bili neko vrtovi
do-mainov. Luka se je zaela graditi ele dve leti po najinem
prihodu. In obutil si tisti posebni mir. Prebivalcev je bilo pol
manj kot v dananjih asih, avtomobile pa so si privoili samo
najpremoneji posamezniki.
V asu ustaljenega ivljenja na Obali je bila Angela gospodi-nja,
eprav pravi, da je v ivljenju opravljala najrazlineja dela, njen mo
pa je dolga leta delal kot vo-dovodar. Dobrih dvajset let sta
i-vela mirno skupno ivljenje. Ona je pomagala ljudem, mo pa ji je
nenehno stal ob strani in ji nudil podporo. V pogovoru z menoj mi
razkrije zgodbo o majhni deklici, ki sta jo stara v obupu
pripeljala k njej zaradi dekliine izredne suho-sti. Mislila sta, da
ji tudi Angela ne bo mogla pomagati, toda vasih se zgodijo prav
udene stvari. Ob tem mi z navduenjem na obrazu pojasnjuje: Nikdar
je nisem silila k jedi, le uporabljala sem spretne in pretkane
zvijae, da bi v njej vzpodbudila obutek lakote. Ko sem bila sama
lana, sem priela jamrati, e kako zelo sem lana,
in kar sama od sebe me je vpra-ala, ali bova jedli, s prikritim
na-smekom sem ji seveda pritrdila. elja se mi je izpolnila,
dekliino stanje se je hitro popravilo, zredila se je. Stari so jo
prili iskat in jo z osuplimi omi pogledali.
Zanimiva je tudi zgodba o fan-tu, ki je imel gliste. Stari so
bili e na robu obupa, zato so pomo po-iskali pri Angeli. Pomagala
mu je s preprostim domaim receptom. V kozarec je stisnila sok
limone, dodala lico jedilnega olja in lico cvetlinega medu. Vse je
temeljito premeala in dala fantku popiti. Njegov izraz na obrazu
seveda ni bil ravno prepriljiv, a je tudi to-krat pomagalo. Znebil
se je glist, na obrazu starev pa je ponovno zaarel nasmeh.
Skozi ivljenje je pazila veliko otrok, ki so zdaj e odrasli,
neka-teri imajo e svoje druine, e ne e vnuke. Neko dekle sedaj ivi
celo na daljnem vedskem. Ange-la pravi: Nekaterih nisem videla e
vrsto let, spet drugih najverje-tneje ne bom sreala nikdar ve v
svojem ivljenju, toda vedno bodo iveli v mojem srcu in bili del
mene. To so moji otroci! Nikdar jih nisem tela, saj je tevilo
nepo-membno.
Angelina dobra dela al niso prepreila smrti brata in moa, ki sta
jo zapustila v zelo kratkem asovnem obdobju. Ko je Angela leta 1984
izvedela alostno novi-co o smrti svojega brata, je misli-la, da se
ji bo iztrgalo srce. Smrt jo je mono udarila po hrbtu in klonila je
pod teo neizmerne alosti. To je bilo leto rnine, a to e ni bilo