Solar Panels Combined Systems in Macedonia-Study

POTENCIJALI ZA KORISTEWE ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA

SOLARNA ENERGIJA I KOMBINIRANI SISTEMI

dekemvri 2006

SODR@INA1. Rezime .............................................................................................................................. 1 2. Voved ................................................................................................................................ 2 3. Svetski trendovi ............................................................................................................ 4 3.1 Svetski energetski potrebi..................................................................................... 53.1.1 Porast na pobaruva~kata................................................................................................................... 6

3.2 Svetski alternativi ................................................................................................ 9 3.3 Solarna energija ....................................................................................................... 93.3.1 Solarna energija - voved ................................................................................................................... 9 3.3.2 Solaren energetski potencijal ...................................................................................................... 10 3.3.2 Koristewe na solarnata energija .................................................................................................. 10 3.3.3 Solarni kolektori ........................................................................................................................... 11 3.3.3.1 Tipovi solarni kolektori ....................................................................................................... 12 3.3.3.2 Efekti od koristeweto na solarnite kolektori................................................................. 13 3.3.3.3 Pazar za solarni kolektori .................................................................................................... 15

4. Makedonija ..................................................................................................................... 20 4.1 Sostojbi .................................................................................................................... 204.1.1 Energetski bilans na Makedonija .................................................................................................. 20

4.2 Mo`nosti.................................................................................................................. 23 4.3 Potencijali na makedonskiot pazar za solarna energija ................................... 28 4.4 Kombinirani sistemi .............................................................................................. 304.2.1 Peletno gorivo ................................................................................................................................. 30

4.5 Analiza na potencijalni korisnici ...................................................................... 314.5.1 Doma}instva ...................................................................................................................................... 32 4.5.2 Hoteli / Moteli ................................................................................................................................ 33 4.5.3 Gradinki, osnovni i sredni u~ili{ta........................................................................................... 34 4.5.4 Domovi i internati .......................................................................................................................... 34

4.6 Efekti od upotrebata na solarni kolektori ...................................................... 354.6.1 Doma}instva ...................................................................................................................................... 35 4.6.2 Komercijalni korisnici.................................................................................................................. 36 4.6.3 Finansirawe ..................................................................................................................................... 38 4.6.4 Anketa ................................................................................................................................................ 39

5. Zaklu~oci ...................................................................................................................... 40

Solarna energija vo Makedonija

1. SummaryOur civilization is highly dependent on the energy. The world's requirements for energy increased for 15% only in the first five years of the 21st century. The forecast is that the energy requirements will increase up to 60% in 2030. It is interesting to note that the energy requirements increase will be larger in the developing countries, than in the developed countries, although currently they are the largest energy consumers. It can be expected that the fossil fuels will still be a dominant source of energy. The question is whether the fossil fuels reserves will be sufficient, or they will be completely used. The world needs more fossil sources today - there are still reserves, but their finding and extraction may be difficult to do. The fossil fuels must be used with higher energy efficiency and a technology that would reduce the emission of CO2. With the Kyoto protocol, ratified by Macedonia, the emission of 6 gases in the atmosphere is regulated. The solution of the problem is sought in the use of alternative renewable sources of energy and the combined energy sources. The renewable sources of energy, such as the solar and the wind energy, are clean energy sources. Hydropower, biomass, geothermal energy and the energy of the oceans are also potential types of renewable energy. The solar energy is one of the alternative sources which over the last 20 years has found an increased application. There are several types of use of solar energy: - passive systems - solar colectors - solar thermal production of energy - photovoltaics. At the moment most common are the various types of solar collectors, that has the efficiency between 50 - 90%. Macedonia has potentials for the use of solar energy. At the moment there are only a few applications, which is owed to the higher value of the initial investment. The Macedonian energy deficits, and the expected prices increase of the electrical energy, in the next period, will influence the increase of the investments in this area. In comparison with the other European countries, the price for electrical energy is much lower (MK - 4.5 Eurocents/kWh; Romania 9.5; Croatia - 8; EU - 14.5). Macedonia must find a way to stiumulate the use of solar energy, the way it is done in other European countries. In addition, in view of the Kyoto protocol, it could attract foreign investments. The benefits of the use of solar energy are multiple: - improvement of the energy de-balance and reduction of imports; - environmental benefits (reduced emission of CO2); - new employments for the people involved in the solar systems design, production and installation. ................................................................................................................................................

1


1. RezimeNajgolem del od energetskite resursi vo svetot se dobivaat od fosilni goriva (jaglen, nafta i priroden gas) {to doveduva do emisija na gasovi koi predizvikuvaat efekt na staklena gradina. Istovremeno se ispu{taat i drugi zagaduva~i, {to rezultira{e vo globalni klimatski promeni, no i lokalni i regionalni zagaduvawa na vozduhot. Energijata od fosilnite goriva ne e obnovliva. Spored procenkite na svetskite energetski analiti~ari, rezervite za nafta se namaluvaat i mora da se razgleduvaat novi izvori na energija. Poslednite zgolemuvawa na cenite na naftata i problemot so isporakata na ruska nafta i gas ukaùva na na{ata golema zavisnost od energijata od fosilni goriva. So Kjoto (Kyoto) protokolot, ~ij potpisnik e i Makedonija, se regulira emisijata na 6 gasovi vo atmosferata koi predizvikuvaat ekolo{ki naru{uvawa. Re{enieto na ovoj problem se gleda vo koristeweto na obnovlivite izvori na energija i kombinirawe na izvorite na energija. Obnovlivite izvori na energija, kako {to se solarnata energija i veterot, se ~isti izvori na energija so mnogu pomalo negativno vlijanie na okolinata. Hidro energijata, biomasa, geotermalnata energija i okeanite se isto taka potencijalni tipovi na obnovliva energija. Ovaa fizibiliti studija razgleduva eden pristap kon re{avawe na problemot so emisija na SO2 vo atmosferata, no i pristap kon re{avaweto na problemot se nedostatok na energija (elektri~na, fosilna). Za Makedonija ova pretstavuva re{avawe na del od energetskite potrebi, no i potencijal za privlekuvawe na stranski investitori. Makedonskiot energetski deficit, i o~ekuvanite zgolemuvawa na cenata na elektri~nata energija, vo golema merka }e vlijaat na novi investicii vo obnovlivite izvori na energija, kako {to e solarnata energija. Za sporedba, cenata na elektri~na energija e me|u najniskite vo Evropa (MK - 4,5 evrocenti/kWh; Romanija - 9,5; Hrvatska - 8; EU - 14,5). Makedonija mora da najde na~in da go stimulira koristeweto na solarna energija, na na~in na koj toa se pravi vo drugi evropski zemji. Isto taka, vo pogled na Kjoto protokolot, ova moè da privle~e i dopolnitelni stranski investicii. Za{tedite od koristeweto na solarnata energija se pove}ekratni: - Namaluvawe na energetskiot debalans - Postignuvawe na ekolo{ki efekti (namalena emisija na SO2). - Novi vrabotuvawa za lu|eto involvirani vo dizajniraweto, proizvodstvoto i montaàta na solarnite sistemi.

1


2. VovedVo fevruari 2005 godina vo sila vleze Kjoto protokolot (Kyoto Protocol), koj{to pretstavuva dogovor so koj industriskite zemji }e ja namalat vkupnata emisija na gasovi koi predizvikuvaat efekt na staklena gradina za 5,2% vo odnos na nivoto od 1990 godina. Celta e da se namali vkupnata emisija na {est gasovi jaglerod dioksid, metan, nitrous oxide, sulfur heksafluorid, HFS i PFC, presmetano kako prosek za period od 5 godini - 2008-12. Nacionalnite celi se vo rasponot od 8% za Evropskata Unija, 7% SAD, 6% Japonija, 0% Rusija, i dozvoleno zgolemuvawe od 8% za Avstralija i 10% za Island. Dogovorot be{e prifaten vo 1997 godina vo Kjoto, Japonija. Do septemvri 2006 godina, ovoj dogovor e ratifikuvan od strana na 162 dràvi. Kjoto dogovorot vklu~uva i fleksibilni mehanizmi, koi im ovozmoùvaat na razvienite dràvi da otkupuvaat namaleni emisii od drugi dràvi, zemji vo razvoj. Toa moè da bide napraveno preku finansiski razmeni ili so proekti koi }e ja namalat emisijata vo nerazvienite i zemjite vo razvoj. Makedonija go ratifikuva{e ovoj dogovor vo Noemvri 2004 godina. Na{ata dràva spa|a vo grupata na zemji vo razvoj koi ne se obvrzani da gi dostignat celite za namaluvawe na emisija na gasovite so efekt na staklena gradina. No, sepak, dràvite kako Makedonija se ohrabruvaat da razvivaat vakvi proekti bidej}i na toj na~in }e moàt kreditite dobieni od namalenata emisija da gi prodavaat na zemjite koi imaat obvrska spored Kjoto dogovorot. Ova dava mo`nost za privatniot sektor vo ovaa grupa na dràvi, preku proda`bata na jaglerodni krediti da se zgolemi izvedlivosta na proekti za namaluvawe na emisijata na gasovi, {to pomaga vo privlekuvawe privatni investitori. Vkupnata emisija na SO2 pretstavuva masa na SO2 proizveden pri sogoruvaweto na cvrsto gorivo (jaglen), te~no gorivo (nafteni derivati) i gorivo na gas. Emisija na SO2 se javuva i pri proizvodstvoto na cement. Vo Makedonija godi{no se emituvaat vo atmosferata okolu 12,4 milioni toni SO2. Emisijata na SO2 po glava na ìtel, sporedbeno, e prikaàna vo slednata tabela. Tabela: Emisija na SO2 po glava na ìtel 1998 g. (toni)Makedonija Evropa Svet 6,2 8,0 4,1

Strukturata na glavnite izvori na emisija na SO2 e dadena vo slednite tabela i grafik. Tabela: Struktura na emisija na SO2 - 1998 g. (milioni toni)Opis Proizvodstvo na elektri~na energija, zagrevawe i avtomobili Drugi energetski industrii Proizvodstvo i grade`ni{tvo Transport Domuvawe Drugi sektori Vkupno Makedonija Evropa Svet

7 0 1 1 0 1 10

2.349 249 1.010 1.147 715 631 6.101

8.693 1.205 4.337 5.505 1.802 5.640 27.182

2


Grafik: Struktura na emisija na SO2

Emisija na SO2 po sektorDomuvawe 0% Transport 10% Proizvodstvo i grade`ni{tvo 10% Drugi energetski industrii 0% Drugi sektori 10%

Proizvodstvo na elektri~na energija, zagrevawe i avtomobili 70%

Dominantni izvori na emisija na SO2 vo Makedonija se proizvodstvoto na elektri~na energija, za zagrevawe i avtomobilite. Vo razvienite zemji odamna se razgleduvaat razli~ni na~ini za re{avawe na problemot so emisijata na SO2, vklu~itelno i koristeweto na alternativni izvori na energija.

3


3. Svetski trendoviJasno e s pove}e deka tekovnite trendovi vo golemite industriski zemji ukaùvaat stabilen porast na tehnologiite na alternativna energija, kako {to se vodorod, solarna energija, etanol i nuklearna energija. Istovremeno, kako {to pobaruva~kata za nafta i priroden gas dostignuvaat visoki vrednosti, golemite dràvi, SAD, Zapadna Evropa, Indija, Kina i Japonija investiraat zna~itelni finansiski i politi~ki sredstva vo razvojot na alternativi. Vo momentot situacijata e vo to~kata na presvrt: hiper-porastot na Kna moè da bide odr`liv samo ako tro{ocite za energija ne izlezat od kontrola. Istite trendovi se javuvaat i vo SAD i Indija. Ako energetskiot pazar na SAD, koj e najgolem vo svetot, e potrebniot barometer za svetskite trendovi i nasoki, toga{ glavnite izvoznici na energija treba da vo slednite 10-15 godini napravat golemi ekonomski transformacii. Vo sledniot period se predviduva umeren porast na koristeweto na hidroenergijata i drugite vidovi na obnovlivi izvori na energija. Pokraj hidroenergijata, zasilena upotreba nao|a i veterot. Potro{uva~kata na obnovlivite izvori na energija vo svetski ramki se predviduva da raste do 56% do 2025 godina. Najgolem del od proektiraniot porast se o~ekuva da bide rezultat na izgradbata na golemi hidroelektri~ni centrali vo zemjite vo razvoj, posebno vo Azija, kako i golemite hidroproekti koi vo momentot se izveduvaat vo Kina (Three Gorges Dam). Vo svetski ramki, borbata za po~ista energija i razvojot na alternativni izvori na energija se sproveduvaat spored nekoi ili kombinacija od slednite strategii: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Promocija na napredni tehnologii i hibridni vozila Investicii vo po-efikasni fabriki Investicii vo visoko-funkcionalni zgradi i objekti za domuvawe Zgolemena efikasnost na uredite Modernizacija na energetskata infrastruktura Pro{iruvawe na razvojot na obnovlivi izvori na energija Podobruvawe na transportnite mo`nosti "Pametno" investirawe vo urbaniot rast Planirawe za hidrogenska idnina Regulatorni za{titi

Na raspolagawe se prirodnite resursi, tehni~kata inventivnost, proizvodstvenite i drugi kapaciteti koi se potrebni za dostignuvawe, relativno brzo, na ~isti izvori na energija, pogolema energetska efikasnost, koi }e pomognat vo so~uvuvawe na na{ata planeta od zakanata za globalno zagrevawe.

4


3.1 Svetski energetski potrebi Na{ata civilizacija vo golema merka zavisi od energijata. Na sledniot grafik prikaàna povrzanosta na kvalitetot na ìvotot, so potro{uva~kata na elektri~na energija po glava na ìtel, mereno spored indeksot na Obedinetite Nacii za ~ovekov razvoj. Bez energija, razvienite i zemjite vo razvoj nema da bidat vo mo`nost da go dostignat porastot i kvalitetot na ìvot kon koj se stremat. Energijata gi zadovoluva ~ovekovite potrebi - iako glavna cel e svet vo koj }e koristime novi vidovi energija i progresivno samo minimalnite koli~ini energija za zadovoluvawe na na{ite potrebi. Grafik: Kvalitet na ìvot spored potro{uva~kata na energija

Izvor: UNDP (2001)

Kako glavni dvigateli za koristeweto na energijata vo idnina se smetaat: porastot na pobaruva~kata na energija; predizvici vo isporakta na energija; ekolo{ki ograni~uvawa; bezbednost vo isporakata.

Re{enieto na ovie predizvici se tehnologijata i soodvetnite politiki i regulativi.-Porast na GDP -urbanizacija -upravuvawe so pobaruva~kata

Porast na pobaruva~kata

Predizvici so isporakata

-zna~ajni izvori -infrastruktura -nekonvencionalni izvori

Politiki za energija i tehnologija-lokalno zagaduvawe -klimatski promeni -zavisnost od uvoz -natprevar na resursite

Ekolo{ki ograni~uvawa

Bezbednost vo isporakata

5


3.1.1 Porast na pobaruva~kata Potrebite za energija porasnaa, vo svetski ramki, duri za 15% vo prvite pet godini od 21-ot vek. Toa se dolì na zgolemenata populacija i zabrzaniot ekonomski rast vo Kina, Indija i drugi zemji. Grafik: Globalni energetski potrebi po regioni (vo milijardi bareli nafta)

Predviduvawata se deka energetskite potrebi }e se zgolemat duri za 60% do 2030 godina. Interesno e deka zgolemuvaweto na potrebite za energija }e bide poizrazeno kaj zemjite vo razvoj, otkolku kaj razvienite zemji, iako tie vo prosek vo momentot imaat najgolemi potrebi za energija. Grafik: Potrebi za energija i GDP po glava (1980-2002)

6


Grafik: Porast na globalnite energetski potrebi po sektori

Grafik: Globalni trendovi na energetskiot miks

Gorniot grafik go pokaùva trendot globalniot energetski misk vo izminatite 30 godini. Moè da se zabeleì deka u~estvoto na naftata poleka se namaluva, u~estvoto na prirodniot gas se zgolemuva, dodeka hidro i nuklearnata energija stagniraat. Moè da se zaklu~i deka 85% od vkupnata svetska energija doa|a od fosilnite goriva. Ako ostane sli~niot trend i vo slednite godini, moè da se zaklu~i deka fosilnite goriva i ponatamu }e bidat dominanten izvor na energija. No, pra{aweto koe se postavuva e dali fosilnite goriva }e se istro{at vo bliska idnina.

7


Grafik: Potro{uva~ka na energija, nasproti rezervi

Od grafikot moè da se zabeleì deka najgolemite rezervi na nafta i gas se nao|aat vo zemjite koi imaat najmali energetski pazari. Grafik: Trend na cenita na nafta

Moè da se zaklu~i deka: - na svetot mu treba pove}e fosilni izvori na energija denes seu{te ima rezervi, no nivnoto pronao|awe i ekstrakcija moè da bidat ote`nati; - fosilnite goriva treba da bidat upotrebuvani so golema energetska efikasnost i tehnologija koja }e go namaluva ispu{taweto na SO2.

8


3.2 Svetski alternativi Alternativite za zadovoluvawe na energetskite potrebi, golbalno, se baraat vo pove}e nasoki: 1. Novi izvori na fosilni goriva - okeanite - Arktik 2. Goriva bazirani na bio-masa 3. Ekolo{ki po~isto koristewe na jaglen i gas 4. Hidrogenski elektrani 5. Nuklearni elektrani 6. Namaluvawe na potro{uva~kata na stranata na korisnicite - nisko energetski zgradi - urbani energetski sistemi 7. Alternativni izvori na energija - sonce - veter

3.3 Solarna energija

3.3.1 Solarna energija - voved Solarnata energija pretstavuva gorivoto na motorite na zemjata. Taa ja zagreva atmosferata, okeanite i zemjata, generira vetrovi, go zadviùva vodeniot ciklus, pomaga vo rastot na rastenijata, gi hrani ìvotnite i na dolg rok, pomaga vo proizvodstvoto na fosilni goriva. Ovaa energija moè da se pretvori vo toplina ili ladewe, pogonska sila ili elektri~na energija. Solarnata radijacija e elektromagnetna radijacija so branova dolìna vo opseg od 0,28 - 3,00 m. Son~eviot spektar sodrì mal del na ultravioletovo zra~ewe (0,28 - 0,38m) {to e nevidliv za o~ite i zafa}a okolu 2% od son~eviot spektar, vidliva svetlina (0,38 - 0,78 m) i zafa}a okolu 49% od son~eviot spektar i infracrveno zra~ewe so branova dolìna od 0,78 - 3,00 m i zafa}a ostatokot od 49% od son~eviot spektar. Vo sekoja sekunda, sonceto generira energija vo iznos od 1.1 h 10 E20 kilovat ~asovi. Nadvore{nata atmosfera na zemjata prevzema samo eden mnogu mal del od generiranata energija vo iznos od 1.5 h 10 E18 kilovat ~asovi godi{no. No, poradi refleksijata, i apsorbiraweto vo atmosferata samo okolu 7 h 10 E17 kilovat ~asovi godi{no dopiraat do povr{inata na zemjata. Solarnata energija varira poradi relativnoto dvièwe na sonceto. Ovaa varijacija zavisi od delot vo denot i sezonata. Pove}e solarna radijacija e zastapena vo tekot na sredinata na denot, pladne, nasproti nautro i popladne. Isto taka, vo zima solarnata radijacija e pomala otkolku vo leto. Na slednata tabela daden e prikaz na varijaciite na solarnoto zra~ewe vo tekot na godinata za razli~ni regioni, izrazena vo kWh/m2.

9


Tabela: Varijacii na solarnoto zra~ewe vo tekot na godinata vo Evropa - agol na naklon od 30o (kWh/m2 den)Ju`na Evropa Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri Oktomvri Noemvri Dekemvri Godi{no 2,6 3,9 4,6 5,9 6,3 6,9 7,5 6,6 5,5 4,5 3,0 2,7 5,0 Centralna Evropa 1,7 3,2 3,6 4,7 5,3 5,9 6,0 5,3 4,4 3,3 2,1 1,7 3,9 Severna Evropa 0,8 1,5 2,6 3,4 4,2 5,0 4,4 4,0 3,3 2,1 1,2 0,8 2,8

3.3.2 Solaren energetski potencijal Solarnata energija moè da obezbedi 10.000 pati pove}e energija otkolku {to vo momentot se koristi vo celiot svet. Se procenuva deka ako samo 1% od zemji{teto na edna dràva se posveti za postavuvawe na solarni sistemi (sistemi za elektri~na energija i sistemi za proizvodstvo na topla voda), pri uslovi na efikasnost od 10%, son~evite zraci koi pa|aat na ovie sistemi bi bile dovolni za pokrivawe na energetskite potrebi na dràvata. Se razbira deka vo praksata, ova ne e vozmo`no, bidej}i pokraj golemite investiciski tro{oci za ova, sepak ne e mo`no da se pokrie tolkava povr{ina so solarni sistemi. [tetite predizvikani na eko sistemot so vakov pristap bi bile dramati~ni. No, principot ostanuva. Ovoj pristap moè da se razgleduva i prakti~no. Mo`no e da se pokrie isto tolkava povr{ina na disperziran na~in, na krovovite, pokraj pati{ta i tn. Isto taka, vo najgolem broj od dràvite, 1% od zemji{teto ve}e e odreden za iskop na ruda, generirawe, konvertirawe i transport na energija. I sekako, taa energija ne e obnovliva i e pove}e od {tetna za okolinata, otkolku {to e son~evata energija. Postojat dve glavni pre~ki vo koristeweto na solarnata energija. o Zaradi zna~itelnite fluktuacii na solarnoto zra~ewe preku den i no}, i preku leto i zima, solarnata energija ne ja prati pobaruva~kata na energija ako nema komponenti za nejzino ~uvawe i transport. Solarnata energija e seu{te skapa. Pri~inite za toa se: malata gustina na energija {to bara mnogu materijal i golema povr{ina, nedovolno usovr{enata tehnologija i nevklu~uvaweto na eksternite tro{oci vo cenata na drugite vidovi na energija, osobeno fosilnite goriva.

o

3.3.2 Koristewe na solarnata energija Postojat nekolku osnovni na~ini za koristewe na solarnata energija:

10


-

pasivni sitemi solarni kolektori solarno termalno proizvodstvo na energija fotovoltaici

Pasivnite sistemi se odnesuvaat na soodveten dizajn na grade`nite objekti, so koristewe na postoe~kite materijali i tehnologii, za zagrevawe, ladewe i osvetluvawe na objektite. Vo sebe tie vklu~uvaat tradicionalni elementi od grade`ni{tvoto, kako {to se izolacija, ostakluvawe i masivni podovi so cel postignuvawe na baranite rezultati. Toa se ednostavni sistemi kade{to toplinata se skladira vo yidovite, tavanite i podot. Solarnite kolektori se srceto na najgolemiot del od solarnite energetski sistemi. Koristeweto na sonceto za zagrevawe voda e eden od najstarite na~ini za dobivawe topla voda. Poznato e deka crnata povr{ina najmnogu akumulira toplina, dodeka belata najmalku. Ovoj princip se koristi kaj solarnite kolektori. Efikasnosta na solarnite kolektori vo izminatite decenii se zgolemi nekolkukratno poradi koristeweto na posoodvetni materijali, kako {to se termi~ko staklo so pomala sodrìna na èlezo, podobrena izolacija, i razvoj na poizdr`livi boi. Pokraj direktnoto koristewe na toplinata od sonceto, mo`no e (vo oblasti so pogolemo son~evo zra~ewe) da se koristi toplinata za proizvodstvo na parea koja bi zadviùvala turbina za proizvodstvo na energija. Prvi komercijalni aplikacii na ovoj na~in na proizvodstvo bile napraveni vo po~etokot na 80-ite godini od minatiot vek. Denes vo Soedinetite Amerikanski Dràvi ima instalirano nad 400 megavati kapaciteti za solarno termalno proizvodstvo na elektri~na energija, {to e dovolno za snabduvawe so elektri~na energija na grad so 350.000 lu|e. Sli~ni proekti se planiraat i za Indija, Egipet, Maroko, Meksiko, Grcija i [panija. Fotovoltaicite (PV) ovozmoùvaat direktno proizvodstvo na elektri~na energija od svetlinata. Za taa cel se koristat solarni }elii. Solarnite }elii, napraveni od poluprovodni~ki materijal, kako {to e silikonot, proizveduvaat elektri~na struja koga istite }e bidat izloèni na svetlina. Najgolem fotovoltai~ki sistem vo momentot ima vo Kalifornija. Toa e 5 megavaten sistem. Efikasnosta na fotovoltaicite vo momentot e 10%, no ima i sistemi koi ovozmoùvaat efikasnost i do 20%. Vo ovaa studija, ponatamu }e se razgleduvaat solarnite kolektori. 3.3.3 Solarni kolektori Tipi~nite solarni kolektori ja sobiraat son~evata energija postaveni na krovni mesta. Tie se postaveni vo stakleni ili plasti~ni kutii i nakloneti kon jug za najefikasno prevzemawe na son~evata energija. Solarnite kolektori funkcioniraat kako mini stakleni gradini. Poradi difuznosta na son~evite zraci, povr{inata na solarnite kolektori mora da bide golema za da se zafatat istite. Solarnite kolektori moàt da bidat so razli~ni golemini i izvedbi vo zavisnost od barawata. Obezbeduvaat dovolno topla voda za miewe, gotvewe i tu{irawe. Moàt da se koristat i za prethodno zagrevawe na postoe~kite sistemi za zagrevawe na voda, so {to se ostvaruvaat za{tedi.

11


3.3.3.1 Tipovi solarni kolektori Podelbata na solarnite kolektori moè da se izvr{i spored pove}e kategorii. Eden na~in e spored temperaturata koja ja proizveduvaat: kolektori za niska temperatura do 50 oS, pogodni za zagrevawe na bazeni i sli~ni aplikacii; kolektori za sredna temperatura nad 50 oS, voobi~aeno od 60 oS do 80 oS za zgrevawe voda vo doma}instva kolektori za visoka temperatura (paraboli~ni) koi se koristat za prozvodstvo na elektri~na energija

Vtora podelba na kolektorite e spored na~inot na rabota: Integriran kolektor i rezervoar - Toa e najednostaven tip na kolektori, kade {to kolektorot e istovremeno i rezervoar. Vodata se zagreva i skladira vo odredeni koli~ini. Se koristat za predzagrevawe na vodata za konvencionalnite kotli. Predzagreanata voda se nosi vo konvencionalnite kotli, kade se dogreva so nekoj od standardnite goriva (gas, mazut, drva). Na ovoj na~in se ostvaruvaat za{tedi za delot na predzagrevawe. Ovie sistemi mora da se za{titat od niskite temperaturi. Panelni kolektori - Ova se najzastapeni tipovi na kolektori zagrevawe voda za doma}instva i za instalacii za zagrevawe prostor. Ovie se vsu{nost izolirani metalni kutii so staklo na son~evata strana. Stakloto e napraveno so mal procent na èlezo {to ovozmoùva pogolem transfer na toplinata. Plo~ata za apsorbirawe na toplinata e voobi~aeno crna. Od plo~ata, toplinata se prenesuva na vozduh (vozdu{ni kolektori) ili te~nost (kolektori so te~nost) koi minuvaat niz cevki pricvrsteni na plo~ata. o Kolektori so te~nost - Kaj ovie kolektori, solarnata energija ja zagreva te~nosta koja minuva niz cevki postaveni na plo~ata za apsorbirawe. Vo zimski uslovi, poradi opasnost od zamrznuvawe, vodata se ispu{ta, ili namesto voda se koristi te~nost koja ne zamrznuva. o Vozdu{ni kolektori - Ovie kolektori namesto te~nost koristat vozduh. Vozduhot so pomo{ na ventilator se vnesuva vo kolektorot od kade {to ja prevzema toplinata. Poradi poslabite prenosni karakteristiki na vozduhot vo odnos na te~nosta, prenosot na toplinata e poslab. Kolektori so evakuirani cevki - Modularni kolektori kaj koi namesto plo~i se koristat cevki za apsorbcija na toplinata. Niz cevkite minuva fluid koj ja prevzema toplinata. Se koristi vo slu~ai koga e potrebna voda so povisoki temperaturi. Vozduhot me|u cevkite, pri proizvodstvoto, se vadi i se sozdava vakuum, koj onevozmoùva toplinata da izleze. Poradi kru`niot oblik na dizajnot, kaj ovie kolektori, son~evite zraci podobro se iskoristuvaat, i toa kako

-

-

12


direktnite taka i difuziranite zraci. Ovie kolektori se poefikasni od panelnite, no i nivnata cena, poradi specifi~niot na~in na izrabotka, e zna~itelno pogolema. Koncentrirani kolektori - Kaj ovie se koristat ogledalni povr{ini koi ja reflektiraat son~evata svetlina na apsorbentot, koj se narekuva risiver. Kaj ovie kolektori problem se javuva vo obla~ni i magloviti denovi, koga fokusiraweto na svetlinata kon apsorbentot e ote`nato. Postojat dva tipa na koncentrirani kolektori koncentracija na svetlinata vo to~ka i vo linija. Najdobri rezultati se postignuvaat koga reflektira~kite povr{ini se direktno svrteni kon sonceto. Za taa cel, vgradeni se mehanizmi koi gi vrtat ogldealata kon sonceto. Solarni pe~ki - Solarnite pe~ki se ednostaven tip na solarni kolektori. Tie pretstavuvaat izolirani kutii obloèni so reflektira~ki materijal, vo koi vo crni sadovi se zagreva vodata.

-

Solarnite kolektori moàt da imaat najraznovidna namena, no glavna upotreba nao|aat vo slednite: - topla voda za doma}instva, zgradi i za industrijata; - zagrevawe voda za pliva~ki bazeni; - zagrevawe na prostorii; - su{ewe bilki; - ladewe na prostorii; - destilacija na voda; - solarno gotvewe. 3.3.3.2 Efekti od koristeweto na solarnite kolektori Denes, nekolku milioni doma}instva i biznisi koristat sistemi za zagrevawe bazirani na solarna energija. Ovie sistemi na korisnicite im ovozmoùvaat efektiven i siguren izvor za proizvodstvo na topla voda. Koristeweto topla voda od solarna energija za tu{irawe, ili pak zagrevaweto na domot so solarna energija zna~i za{teda na energijata i so~uvuvawe na fosilnite goriva. Vo uslovi koga solarniot sistem za zagrevawe e dobro dizajniran i instaliran, toj moè da bide i estetski dopadliv, a vo isto vreme da dodade vrednost na na{iot dom. Kaj novite grade`ni konstrukcii, toj moè da bide vgraden i skoro nevidliv, dodeka vo postoe~kite konstrukcii, pretstavuva vistinski predizvik za da kolektorite se vklopat vo dizajnot. Solarniot kolektor za{teduva pari, no i pomaga vo za{tita na ~ovekovata okolina. Godi{nata emisijata od eden do dva toni jaglerod dioksid se za{teduva so samo eden konvencionalen kolektor . Proizvodstvoto na topla voda e najzastapeniot na~in na koristewe na solarnata energija. Duri i vo oblasti so niska son~eva radijacija, kako {to e severniot del na Evropa, solaren sistem za zagrevawe moè da obezbedi 50 -70% od potrebite za topla voda. Vo ju`na Evropa, solarniot kolektor moè da pokrie duri 70-90% od potrebite za topla voda. I dodeka efikasnosta na fotovoltaicite varira od 10-15%, efikasnosta na kolektorite e od 50 - 90%. Vo kombinacija so13


pe~ka na drva, moè da se kaè deka godi{nite potrebi za topla voda vo celost moàt da bidat obezbedeni bez koristeweto na fosilnite goriva. Tro{ocite za kompleten sistem za zagrevawe na solarna energija varira od dràva do dràva (vo prosek od 1500 do 3500 evra). Se razbira, investiciskiot tro{ok zavisi i od potrebite, kako i klimatskite uslovi. Voobi~aeno, ovoj tip na investicija e pogolem od elektri~nite ili grea~ite na gas, no ako se dodadat i drugite tro{oci koi se odnesuvaat na samoto zagrevawe, toga{ na podolg rok, solarnite sistemi se poisplatlivi. Vo prosek, periodot na vra}awe na investicijata e pomal od 10 godini, no presmetkata na periodot na vra}awe zavisi sekako od tekovnata cena na naftata koja beleì trend na porast. Efikasnosta na solarniot sistem zavisi od efikasnosta na solarniot kolektor i zagubite vo vkupniot sistem. Na slednata tabela prikaàna e efikasnosta na solarnite kolektori za razli~ni nameni. Tabela: Efikasnost na solarnite kolektoriTip na kolektor Apsorber bez za{titna presvleka Panelni kolektori (neselektivna presvleka) Panelni kolektori (selektivna presvleka) Evakuirani cevki 0 oS za zagrevawe na bazeni 90 % 75 % 80 % 60 % 40 oS topla voda za doma{ni potrebi 20 % 35 % 55 % 55 % 50 oS (**) zagrevawe na prostorii 0% 0% 25 % 50 %

Tabela: Tipi~ni karakteristiki na razli~nite tipovi solarni kolektoriNamena Zagrevawe bazeni Proizvodstvo na topla voda Su{ewe Tip na kolektor Absorber Panel Evakuirana cevka Vozdu{en kolektor Temperatura o S 20-40 20-70 20-100 20-50 Proizvodstvo 2 kWh/m /godi{no 250-300 250-450 350-450 300-400 Cena vo Evra/kWh Evra 50-125 400-950 7501250 0,01-0,02 0,08-0,1 0,1-0,14

200-500 0,06-0,13

14


3.3.3.3 Pazar za solarni kolektori Evropskiot pazar za solarni kolektori vo izminatite dve decenii beleì postojan porast. Ovoj porast e zna~itelno izrazen vo poslednite tri godini. Dinamikata na porastot na pazarot e prikaàna na sledniot grafik. Grafik: Evropski pazar na solarni paneli EU25 + [vajcarija

So zna~itelen rast od 26% vo 2005 godina, evropskiot pazar na solarni paneli za topla voda ja pomina vrednosta od 2 milioni m2 (1.400 MW th nov kapacitet). Za 2006 godina se o~ekuva u{te eden skok od okolu 20%. Dominantni se pazarite vo Grcija, Avstrija i Germanija, i nivnoto vodstvo ne se namaluva. No, sepak, nekolku visoko potencijalni pazari poleka go dostigaat vodstvoto na ovie tri dràvi. Germanija: Vo tekot na 2005 godina, vo Germanija, bea instalirani 665 MW th nov kapacitet (950.000 m2), {to pretstavuva zgolemuvawe od 27% vo odnos na prethodnata godina. Grafik: Dvièwe na pazarot vo Germanija

15


Vo letoto vo 2005 godina, vo Germanija be{e napravena promena vo stimulativnite merki, so {to pogolemo zna~ewe im se dade na kombiniranite sistemi, a pomali stimulacii bea dadeni na doma{nite sistemi za topla voda. Avstrija: Vo Avstrija vo 2005 godina be{e zabeleàn sli~en porast kako i vo Germanija (28%). Vkupno okolu 163 MW th nov kapacitet be{e instaliran (223.000 m2). Grafik: Dvièwe na pazarot na solarni kolektori vo Avstrija

Za 2006 godina, vo Avstrija se o~ekuva sli~en trend kako i vo 2005 godina, t.e. porast 20 - 30%. Izrazeno vo instalirani kapaciteti po ìtel, Avstrija e na vtoro mesto vo Evropa, vedna{ po svetskiot lider - Kipar. Avstrija e vode~ka i vo delot na kombinirani sistemi. Mnogu od ovie sistemi poddrùvaat i primena na biomasa. Francija: Vo 2005 godina, francuskiot pazar zabeleà porast duri za 100%. Ova se dolì na voveduvaweto na nova stimulativna {ema, koja od korisnicite ne bara najprvin da se aplicira, pa potoa da se investira, tuku preku povrat na danokot vo iznos od 40% pri podnesuvaweto na dano~nata prijava. Grafik: Dvièwe na pazarot vo Francija

Vkupno, novoinstaliraniot kapacitet iznesuva 85 MW th ili 122.000 m2.

16


Vo Francija, najaveni se i dopolnitelni stimulacii, i namaluvawe na danokot do 50% od tro{ocite na investicijata. Dosta realni se planovite na francuskiot minister za ekonomija koj predviduva deka do 2010 Francija saka da bide vode~ki pazar vo Evropa. [panija: Porastot na novoinstaliranite kapaciteti vo [panija beleì vrednost od "samo" 19%, {to e pod liderite Germanija i Avstrija. Okolu 75 MW th bea instalirani vo 2005 (107.000 m2). Grafik: Dvièwe na pazarot vo [panija

Novini za {panskiot pazar se voveduvaweto. T.e. revizijata na tehni~kiot gradeèn kod, so koj od 2006 godina site novi zgradi }e mora energetskite potrebi za topla voda da gi re{avaat so solarni kolektori, i toa vo prosek od 30 - 70%. So ova se o~ekuva da vo slednite dve godini, pazarot za solarni kolektori vo [panija zabeleì u{te pozna~itelen porast. Na slednata tabela prikaàna e goleminata na pazarot za pove}e evropski zemji.

17


Grafik: Golemina na pazarot Evropa izrazen vo kapacitet KW th

Izvor: Sun in Action - Trendovi i pazarni statistiki 2005

Goleminata na pazarot izrazena preku instalirana povr{ina na solarni kolektori e dadena na slednata tabela.

18


Tabela: Golemina na evropskiot pazar izrazen vo m2

Izvor: Sun in Action - Trendovi i pazarni statistiki 2005

Na grafikot moè da se vidi deka vode~ki zemji vo pogled na operativen kapacitet na 1000 ìteli se Kipar, Avstrija i Grcija, po {to sledat Germanija i Danska. Se procenuva deka ako vo cela Evropska Unija se postigne istoto nivo na instaliran kapacitet po ìtel kako vo Avtrija, toga{ pazarot vo EU bi iznesuval 13 milioni metri kvadratni, {to odgovara na instaliran kapacitet od 9.000 MWth. Ovoj kapacitet bi moèl da proizvede duri 7.800 GWh energija.

19


4. Makedonija4.1 Sostojbi Energetskite resursi pretstavuvaat zna~aen faktor za razvojot na ekonomijata. Vo Republika Makedonija, doma{nite resursi na energija se ograni~eni i nedovolni za zadovoluvawe na raste~kite potrebi na proizvodstvoto i {irokata potro{uva~ka, pri {to postoi celosna zavisnost od uvoz na surova nafta, gas i koks, i delumna uvozna zavisnost od nafteni derivati, elektri~na energija i jaglen. Zgolemenite potrebi za energija inicirani od intenziviranata ekonomska aktivnost vo zemjata, vo uslovi na nepromeneta ponuda na doma{ni izvori na energija, neizbe`no se zadovoleni od uvoz. 4.1.1 Energetski bilans na Makedonija Snabduvaweto so energija pretstavuva osnoven preduslov za nepre~eno odvivawe na celokupnata aktivnost vo zemjata i sledstveno za ostvaruvawe na ekonomski razvoj i podobruvawe na ìvotniot standard na naselenieto. Energetskoto snabduvawe vo Republika Makedonija primarno bazira na doma{en jaglen (lignit), uvezeni te~ni goriva i priroden gas, hidropotencijal i drvo, koi potoa se upotrebuvaat za proizvodstvo na elektri~na energija, proizvodstvo na toplina i kako mehani~ka energija vo transportot. Prose~nata vkupna godi{na potro{uva~ka na energija vo Makedonija iznesuva okolu 120.000 teraxuli (TJ), od koi energijata na surova nafta u~estvuva so 30%, jaglenot so 51,6%, prirodniot gas so 3%, hidroenergijata 15%, i ostatokot e ogrevno drvo i geotermalna energija. Vkupnata energetska potro{uva~ka se pokriva so okolu 60% od doma{no proizvodstvo i 40% od uvoz. Proizvodstvoto na elektri~na energija vo Republika Makedonija se realizira preku termocentrali i hidrocentrali. Pritoa, pogolem del od vkupnoto proizvodstvo na elektri~na energija se obezbeduva od strana na termocentralite (u~estvo od 82%). Za uvoz na elektri~na energija vo 2003 godina bile potro{eni okolu 23 milioni USA dolari. Grafik: U~estvo na termocentralite i hidrocentralite vo prose~noto godi{no proizvodstvo na elektri~na energija (vo%)

Najgolem proizvodstven kapacitet, a voedno i stoèr na celiot energetski sistem vo Republika Makedonija e Rudarsko-energetskiot kombinat "Bitola" koj obezbeduva 73% od vkupnoto prose~no godi{no proizvodstvo na elektri~na20


energija. Proizvodstvoto na elektri~na energija vo trite termobloka na ovoj kapacitet bazira na jaglen (lignit) od rudnikot Suvodol - Bitola. So pomal kapacitet e Rudarskoenergetskiot kombinat "Oslomej" (9% od vkupnoto prose~no godi{no proizvodstvo na elektri~na energija), koj za proizvodstvo na elektri~na energija koristi jaglen (lignit) od rudnikot Oslomej - Ki~evo. Edinstvenata termoelektrana "Negotino" koja koristi mazut za proizvodstvo na elektri~na energija, ne e vo redovna eksploatacija zaradi visokata cena na proizvedenata elektri~na energija. Tabela: Prose~no godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od termocentrali i hidrocentrali

Izvor: AD ELEM - Elektrani na Makedonija

Komparativnata analiza na potro{uva~kata na energija vo odnos na BDP, t.n. indikator za energetska intenzivnost, pokaùva deka Republika Makedonija spa|a vo grupata na zemji so relativno visoka potro{uva~ka na energija, poradi visokata energointenzivnost na kapacitetite nositeli na ekonomskiot rast. Potro{uva~kata na energija po edinica bruto doma{en proizvod beleì opa|a~ki trend vo svetski ramki {to se potvrduva i na primerot kaj site analizirani zemji (so isklu~ok na Srbija i Crna Gora) kako rezultat na zgolemenata efikasnost pri koristeweto na energijata, zgolemeniot stepen na supstitucija na skapite goriva i upotreba na poekonomi~ni obnovlivi izvori na energija. Tabela 2: Potro{uva~ka na energija vo odnos na BDP (TPES/ per 000 US$ GDP PPP) (vo ton ekvivalent na nafta (toe))

* proceneta Izvor: International Energy Agency: Energy Statistics and Enegry Balances of OECD Countries 2003 - 2004 i Energy Statistics and Enegry Balances of non-OECD Countries 2002 - 2003.

21


Na slednata tabela prikaàna e potro{uva~kata na energija po izvori na energija za pove}e evropski zemji. Grafik: Struktura na potro{uva~ka na energija po izvori na energija vo 2001 god.

Izvor: International Energy Agency; http://data.iea.org/.

Vo Republika Makedonija vo 2001 godina dominantni izvori na energija se jaglenot i naftata i naftenite derivati (so u~estva od 56,7% i 30,5%, soodvetno), dodeka od ostanatite vidovi na energija pogolema zastapenost ima ogrevnoto drvo (5,7%). Dominantni izvori na energija vo Republika Makedonija i vo 2004 godina se jaglenot i naftata (so u~estva od 50,3% i 30,8%, soodvetno), a od ostanatite vidovi na energija ogrevnoto drvo (u~estvo od 6,2%) Grafikon 3: Struktura na potro{uva~ka na energija po dejnosti vo 2001 godina

Sopstvenoto proizvodstvo na energija vo Republika Makedonija zadovoluva samo okolu 60% od vkupnata potro{uva~ka na energija. Analizata na bruto potro{uva~kata na energija po oddelni vidovi energenti od aspekt na sopstveno proizvodstvo i uvozna zavisnost pokaùva deka potrebite od ogrevno drvo i geotermalna energija vo Republika Makedonija vo celost se zadovoluvaat od sopstveni izvori. Kaj ostanatite energenti: naftenite derivati, elektri~nata energija i jaglenot, sopstvenoto proizvodstvo ne e dovolno za da gi pokrie vkupnite potrebina potro{uva~ite.

22


Kaj jaglenot, sopstvenoto proizvodstvo pokriva 98,4% od vkupnata potro{uva~ka na jaglen vo periodot 2003-2006 godina. Jaglenot se smeta za glaven doma{en energetski resurs. Uvoznata komponenta na potro{uva~kata na jaglen koja glavo se odnesuva na oddelni vidovi pokalori~ni jagleni, vo periodot 2003-2006 godina vo prosek iznesuva samo 1,6%. Na Makedonija i e potebno dvojno pove}e energija od ona {to vo momentot se proizveduva. Na po~etokot od 2007 godina, se o~ekuva deka na balkanskiot pazar na energija }e se javi dupka od 880 MW. Bugarija, na barawe na EU, e podgotvena da gi zatvori dvata reaktori od sovetskata erak vo nuklearnata centrala Kozloduj. Zatvoraweto, }e go namali izvozot na elektri~na energija vo regionot, koj ve}e se soo~uva so nedostig na energija. No, nedostigot na elektri~na energija ne e samo balkanski problem. Evropejcite se zagrièni. Spored odedeni analizi, kapacitetot na proizvodstvo na energija se namaluva. Operatorite ne se spremni da vleguvaat vo rizi~ni dolgoro~ni investicii, i pokraj toa {to pobaruva~kata prodolùva da raste. Belgija, Francija, Grcija i Ungarija se najdoa vo mnogu sloèna situacija vo 2005-ta godina, bidej}i rezervite na proizvoditelite se namalija. Na sledniot grafik, prikaàni se dvièwata na cenata na leketri~na energija vo izminatiot period. Grafik: Dvièwe na cenata na elektri~na energija vo Makedonija

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija Za sledniot period najaveni se i novi korekcii (zgolemuvawa) na cenata na elektri~na energija. 4.2 Mo`nosti Mo`nostite za Makedonija, kako i nasekade vo svetot, treba da se baraat vo alternativnite izvori na energija. Kako mo`nosti za zamena na fosilnite goriva, vo Makedonija, se spomnuvaat: Solarna energija Energija na veterot Energija od otpadnata biomasa od zemjodelie i sto~arstvo Energija od proizvodstvo na biodizel Energija od cvrst gradski otpad23


-

Mali hidro-elektri~ni centrali Geotermalna energija

Najgolem del od gornite mo`nosti ve}e se razgleduvani vo pove}e istraùvawa. Biomasata kako energetski potencijal ve}e se koristi vo Makedonija. Vo 2003, godi{noto primarno proizvodstvo na energija od biomasa e proceneto na 6000 TJ (teraxuli) - izvor Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija. Vkupnoto primarno proizvodstvo na energija od geotermalni vodi se procenuva na 530 TJ vo 2003 godina. Od niv, skoro 88% (466 TJ) se koristat vo zemjodelskoto proizvodstvo, oranèrii i staklenici. Primenata na solarnata energija be{e mnogu interesna vo 70-tite i po~etokot na 80-tite godini od minatiot vek, vedna{ po naftenata kriza od 70-ite. No, poradi poslabata tehnologija koja be{e primenuvana, goleminata na prvi~nite investicii i drugi faktori, potencijalot na solarnata energija be{e zapostaven, osven vo nekolku poedine~ni slu~ai. Vo izminatite 5 - 10 godini, solarnata energija povtorno dobiva svoe zna~ewe, pred s poradi zgolemenite tro{oci za konvencionalnite tipovi energija (nafta, jaglen), no i s pove}e poradi ekolo{kite karakteristiki na solarnata energija. Na sledniot grafik prikaàni se prose~nite mese~ni vrednosti na globalnoto son~evo zra~ewe vo Makedonija. Grafik: Globalno son~evo zra~ewe vo MakedonijaProse~ni mese~ni vrednosti na globalnoto son~evo zra~ewe vo Makedonija 250 200 150 100 50 0Maj Septemvri Fevruari Oktomvri Dekemvri Noemvri Januari Juni April Mart Juli Avgust

kWh/m2

mesec

Na sledniot grafik, za sporedba, prikaàn e godi{niot iznos na son~evoto zra~ewe vo Evropa, i vo regionot.

24


Grafik: Globalno son~evo zra~ewe vo Evropa

Grafik: Godi{en iznos na son~evo zra~ewe vo regionot

Moè da se zabeleì deka Makedonija ima dobri mo`nosti za koristewe na solarnata energija, posebno ako se napomene deka liderite vo Evropa, kako {to se Avstrija i Germanija imaat pomalo son~evo zra~ewe vo odnos na Makedonija.

25


Globalnoto son~evo zra~ewe vo Makedonija e maksimalno vo jugozapadniot planinski region i negovata vkupna godi{na vrednost iznesuva okolu 1500 kWh/m2. Vkupnoto godi{no globalno son~evo zra~ewe za Skopje iznesuva 1367 kWh/m2 {to pretstavuva edna od pomalite vrednosti vo Makedonija, no koe e pogolemo od maksimalnite prose~ni vrednosti vo Avstrija i Germanija. Tekovnite na~ini na zagrevawe vo doma}instvata se prikaàni vo slednata tabela. Tabela: Doma}instva spored na~inot na zagrevawe (%)Vkupno Zemjodelski doma}instva 100 0 0 4.6 0 1.5 0 95.5 0 0 Me{ani Nezemjodelski doma}instva doma}instva 100 0.9 0.9 4.3 0 0 6.4 87.1 0.4 0 100 12.8 2.5 4.7 0.8 0.1 20.7 57.7 0.6 0.1

% na doma}instva Centralno greewe Centralno greewe so privatni instalacii Na elektri~na energija Na cvrsti goriva Na te~ni goriva Kombinirano Greewe so pe~ki Na elektri~na energija Na cvrsti goriva Na te~ni goriva Drugo

100 9.2 2.0 4.6 0.5 0.1 16.1 66.9 0.5 0.1

Grafik: Na~ini na zagrevawe i nivno u~estvoMetodi na greewe i nivno u~estvo 9% 7%Centralno greewe Centralno greewe so privatni instalacii Greewe so pe~ka

84%

Grafik: Centralno greewe so privatni instalaciiCentralno greewe so privatni instalacii7% 1% 28% na elektri~na energija na cvrsti goriva na te~ni goriva kombinirano 64%

26


Grafik: Zagrevawe so pe~kaZagrevawe so pe~ka0.12% 0.60% 19.26%

na elektri~na energija na cvrsti goriva na te~ni goriva drugo

80.02%

Grafik: Zagrevawe so pe~ka na cvrsti goriva spored tipot na doma}instvoZagrevawe so pe~ki na cvrsti goriva spored tipot na doma}instvo 22% Zemjodelski doma}instva 39% Me{ani doma}instva Nezemjodelski doma}instva 39%

Gornata analiza jasno gi pokaùva na~inite na zagrevawe vo individualnite doma}instva. Dominanten na~in na zagrevawe na doma}instvata se pe~kite na cvrsti goriva, koe se upotrebuva duri kaj 67% od doma}instvata. Vo pogled na potro{uva~kata na razli~ni tipovi energensi po doma}instvo, sostojbata e prikaàna na slednata tabela. Tabela: Prose~ni godi{ni potro{uva~ki za ogrev i osvetluvawe po doma}instvoOpis Briketi za greewe Ogrevno drvo Elektri~na energija Nafta Gas Ed. merka toni 3 m KWh litri kgVkupno Zemjodelski doma}instva Me{ani doma}instva Nezemjodelski doma}instva

0 5 7140 33,7 13,2

0 5,7 4974 25,4 2,8

0 7,3 6814,4 10,3 8,4

0 4,2 7360,1 41,5 15,2

Na slednata tabela dadeni se prose~nite tro{oci za zagrevawe po doma}instvo vrz osnova na anketata izvedena vo nekolku mesta vo Makedonija. Tabela: Prose~na potro{uva~ka za zagrevawe i proizvodstvo na topla voda< 100 100 - 200 200 - 500 500 - 1000 1000 - 3000 3000 - 5000 > 5000 Doma}instva 12% 22% 36% 21% 9% 0% 0% Industrija 0% 0% 12% 24% 27% 10% 27%

27


Prose~nata potro{uva~ka po semejstvo za zagrevawe i proizvodstvo na topla voda se procenuva na 27.000 denari godi{no. 4.3 Potencijali na makedonskiot pazar za solarna energija Procenkata za potencijalot na doma{niot sektor za solarni kolektori moè da se napravi ako se trgne od brojot na doma}instvata vo Makedonija (565.000 doma}instva spored popisot od 2002) i pod pretpostavka deka 20% od doma}instvata (113.000) }e imaat mo`nost da instaliraat doma{ni solarni sistemi za topla voda. Godi{nata ispora~ana energija bi iznesuvala 125 GW (113.000 h 2,2 m2 h 500 kWh/m2). Vo ovaa procenka, zemen e mnogu konzervativen pristap vo pogled na iskoristenata energija na solarniot kolektor, t.e. 500 kWh/m2 godi{no, iako vo proda`ba se i solarni greja~i so mnogu pogolema iskoristenost, duri i do 750 kWh/m2 godi{no, {to zavisi od tipot na grea~ot i geografskata lokacija vo Makedonija, kade solarniot greja~ e postaven. Iznosot od 125 GW, odgovara na okolu 2,05% od vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija. Iako ne se novina, pogornata analiza pokaà deka duri 80% od populacijata za zagrevawe koristi drvo ili struja. Glavnite prednosti na solarnite kolektori se slednite: - ekolo{ki - za{tedi i namaleni tro{oci - obnovliv izvor na energija - ~isti (nema sogoruvawe) - pouzdanost i trajnost. Najva`no za potencijalnite korisnici e za{tedata. Okolu 60% od naselenieto vo Makedonija ne e zadovolno od cenata koja ja pla}aat za zagravawe i spremni se da investiraat vo nov proizvod koj }e gi namali nivnite tro{oci. Na slednata tabela prikaàno e prose~nata apsorbirana energija preku ramni panel kolektori za proizvodstvo na topla voda. Tabela: Prose~na apsorbirana energija preku ramni termo kolektori (kWh/m2) Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri Oktomvri Noemvri Dekemvri Vkupno godi{no Ko~ani 19,90 42,50 70,20 88,75 100,20 106,50 117,70 141,00 93,75 72,45 39,70 20,70 913,35 Skopje 17,67 33,60 62,93 76,80 100,44 92,40 124,82 150,97 107,10 66,96 32,40 18,91 885,00 Bitola 20,46 36,40 68,20 84,90 93,31 107,40 121,52 143,22 108,00 75,95 45,00 22,00 926,36

28


Grafik: Prose~na apsorbirana energija preku ramni termo kolektori (kWh/m2)Prose~n apsorbirana energija preku ramen termo panel160,00 140,00 120,00 100,00 80,00 60,00 40,00 20,00 0,00 Maj Septemvri Noemvri Fevruari Oktomvri Dekemvri Januari Juni April Mart Juli Avgust

Ko~ani Skopje Bitola

Vo Makedonija ve}e postoi odredeno proizvodstvo na solarni kolektori. Dopolnitelno, odredeni koli~ini ve}e se uvezuvaat, i postoi nagoren trend, {to moè da se vidi od sledniot grafik. Grafik: Uvoz na solarni kolektori vo MakedonijaSon~evi kolektori140.000 120.000 100.000 $USA 80.000 60.000 40.000 20.000 0 2003 2004 2005 * 2006

* 2006 se odnesuva samo na prvite 6 meseci (Januari - Juni) Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija

29


4.4 Kombinirani sistemi Osven isklu~ivo solarni sistemi, vo praktikata, vo golem broj zemji vo Evropa, vo primena se i t.n. kombinirani sistemi, t.e. koristewe kombinirani bojleri vo koi vodata se zagreva preku solarna energija, nafta, gas i drva, t.e. kombinacija od niv. Vo Germanija vo izminatite nekolku godini s pove}e se stimulira koristeweto na kombiniranite sistemi. Imaj}i gi predvid navikite na doma}instvata vo Makedonija, kade dominantno se koristi drvo za ogrev, se nametnuva re{enieto za koristewe na kombiniran sistem na solarna energija i drvo. Vo pogled na primenata na drvoto, kako energens, postojat mo`nosti i za koristewe na otpadno drvo komprimirano vo briketi ili vo peleti. Na slednata slika prikaàn e izgled na kombiniran sistem. Slika: Kombiniran sistem za proizvodstvo na topla voda

4.2.1 Peletno gorivo Tip na gorivo, koj vo momentot ne e zastapen vo Makedonija, se peletite, t.e. peletno gorivo od drvena masa ili biomasa. Peletiziraweto kako proces e sli~no so briketiraweto, no ima svoi osobenosti, svrzani so mnogu pomalite razmeri na gotoviot proizvod. Se proizveduvaat od ostatoci od drvoto pri obrabotkata, no i od biomasa koja se proizveduva od rastenija i drva. Primenata na peletite e dobra poradi toa {to se koristi surovina koja obi~no e odlaga kako otpad. Tie moàt vo golema merka da ja namalat upotrebata na fosilni goriva i elektri~nata energija vo greeweto, taka da i pokraj visokata cena na opremata za greewe, investicijata se vra}a poradi pomalata cena na gorivoto. Dopolnitelno, drvenite peleti proizveduvaat mnogu pomalku pepel, vo odnos na ogrevnoto drvo. Transportot i skladiraweto na peletite ne pretstavuva rizik za okolinata. Se procenuva deka vo Makedonija se se~at okolu 930.000 m3 drvja, od koi duri 76% se koristat za ogrev.Se~a vo {umite i von {umite 000m3 Dràvni {umi {umi vo privatna sopstvenost Vkupno

1999 789 164 953

2000 923 225 1148

2001 644 148 792

2002 657 153 810

2003 764 166 930

30


Namena 000m3 Tehni~ko drvo Ogrevno drvo Otpadok Vkupno

1999 124 742 87 953

2000 171 857 102 1130

2001 116 610 66 792

2002 133 602 75 810

2003 142 709 79 930

Otpadokot od se~ata moè da se prerabotuva vo peletno gorivo. Otpadok se javuva i vo proizvodniot proces, koj isto taka moè da se preraboti vo peleti. Sporedbata na peletnoto gorivo vo odnos na drugite goriva od drva moè najdobro da se ilustrira preku slednata tabela.Gorivo cepanici strugotini peleti Cena na kotel (Evra) 320 - 1300 800 - 1300 500 - 1200 Rakuvawe Loèwe 1 - 2 pati na den Polnewe 1 - 2 pati na den Polnewe 1 dnevno; avtomatiziran sistem

4.5 Analiza na potencijalni korisnici Pazarot na solarni kolektori, vo Makedonija, moè da se podeli na slednite segmenti: - postoe~ki objekti koi ve}e imaat instalirano mreà za zagravawe, vo koja se koristi nekoj drug izvor (nafta, drvo, jaglen, struja itn.). Vo ovie objekti mo`no e da se premine na koristewe na solarnata energija, kako kominiran izvor, zaedno so postoe~kite, so toa {to }e se zadrì postoe~kata instalacija. Ova se voglavno pomali objekti (doma}instva). - Novi individualni objekti (za doma}instva i delovni objekti); - Pogolemi rezidencijalni i delovni objekti - Proizvodni pogoni - Objekti so specijalna namena: o {koli o bolnici o vladini administrativni zgradi o ambasadi o hoteli i restorani o sportski sali.

31


4.5.1 Doma}instva Na slednata tabela prikaàn e brojot na doma}instva po regioni. Tabela: Doma}instva po regioni# 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Region Skopje Tetovo Gostivar Ki~evo Ohrid Resen Bitola Prilep Strumica Ko~ani Kumanovo Veles Gevgelija Vkupno: Doma}instva 164591 45587 28349 19585 32641 5316 33595 33813 25994 72921 46296 41224 14384 564296

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija

Slednata tabela sodrì informacii za regionite i na~inite na zagrevawe. Tabela: Doma}instva po regioni i na~in na zagrevawe (parno greewe)centralno parno greewe 44165 4 3 3 5 2 2219 1 2 37 5 4 1 46451 Na~in na zagrevawe Parno greewe so sopstvena instalacija na na na na nespomnati elektri~na te~ni jaglen drvo goriva energija goriva 4774 164 2666 2521 29 394 16 869 356 33 268 10 737 346 11 55 29 370 159 7 364 39 702 584 8 34 5 114 47 2 341 232 540 728 5 123 82 351 129 0 266 1 253 240 1 234 40 1209 379 5 235 11 353 195 2 265 60 711 411 4 93 7 126 170 5 7446 696 9001 6265 112

#

Region

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Skopje Tetovo Gostivar Ki~evo Ohrid Resen Bitola Prilep Strumica Ko~ani Kumanovo Veles Gevgelija Vkupno:

Centralno parno greewe ima vo Skopje i del vo Bitola. Parno greeweto so sopstvena instalacija e umereno.

32


Tabela: Doma}instva po regioni i na~in na zagrevawe (greewe so pe~ka)Na~in na zagrevawe Greewe so pe~ka # Region na elektri~na energija 36522 5213 1423 479 4967 164 7905 5749 2093 4037 6815 7420 1485 84272 na jaglen 106 39 29 12 26 1 122 46 9 32 41 21 2 486 na drvo 72401 38446 25403 18393 25792 4932 21332 27195 23056 66730 38341 32095 12440 406556 na te~ni goriva 966 187 95 63 129 12 118 89 55 161 140 175 41 2231 na plin 77 9 1 2 8 3 17 8 4 9 13 12 0 163 Nespomnati goriva 58 18 7 5 5 0 19 29 4 14 100 16 3 278 drug na~in na zatopluvawe 142 7 12 8 12 0 17 11 10 34 45 30 11 339

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Skopje Tetovo Gostivar Ki~evo Ohrid Resen Bitola Prilep Strumica Ko~ani Kumanovo Veles Gevgelija Vkupno:

Vo Makedonija dominanten na~in na zagrevawe e pe~ka na drva kako ogreven materijal. 4.5.2 Hoteli / Moteli Istraùvaweto na pazarot pokaà deka hotelite i motelite kako izvor na energija za proizvodstvo na topla voda koristat najmnogu mazut i gas, a pomalku elektri~na energija.hoteli / moteli # Region broj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Skopje Tetovo Gostivar Ki~evo Ohrid-Struga Resen Bitola Prilep Strumica Ko~ani Kumanovo Veles Gevgelija Vkupno: 58 22 35 8 85 49 13 9 9 38 13 15 58 412 % 14,08 5,35 8,50 1,94 20,63 11,90 3,15 2,18 2,18 9,22 3,15 3,65 14,07 100,00 broj 51320 20069 18200 5850 608356 82460 21800 40050 18588 41147 14477 32842 61605 1016764 % 5,05 1,99 1,79 0,57 59,84 8,10 2,14 3,94 1,83 4,05 1,42 3,23 6,05 100,00 Povr{ina na objektite vo m2

Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija

Prose~no, pogolemite hoteli vo Ohrid (Desaret, Granit, Metropol, Belvi) tro{at okolu 80 - 150 toni mazut godi{no.33


4.5.3 Gradinki, osnovni i sredni u~ili{ta Kako potencijalni korisnici na solarni sistemi se javuvaat i instituciite na primarno obrazovanie, gradinki, osnovni i sredni u~ili{ta. Kaj niv, proizvodstvoto na topla voda e glavno za zagrevawe vo zimskite meseci.# 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Region Skopje Tetovo Gostivar Ki~evo Ohrid-Struga Resen Bitola Prilep Strumica Ko~ani Kumanovo Veles Gevgelija Vkupno: Gradinki 17 1 2 2 2 1 3 3 1 11 3 3 3 52 Osnovni u~ili{ta 151 86 72 47 66 21 88 67 62 145 97 72 36 1010 Sredni u~ili{ta 27 6 7 2 4 1 8 6 3 14 6 8 3 95

4.5.4 Domovi i internati Osven za zagrevawe na prostoriite, vo domovite i internatite ima potreba od sanitarna topla voda i topla voda za gotvewe.Domovi za osnovni u~ili{ta 2 0 1 1 0 0 1 0 1 1 1 3 1 12 Domovi za sredni u~ili{ta 3 1 2 2 2 0 1 1 1 3 3 2 0 21 Studentski domovi 5 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 8

# 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Region Skopje Tetovo Gostivar Ki~evo Ohrid-Struga Resen Bitola Prilep Strumica Ko~ani Kumanovo Veles Gevgelija Vkupno:

Vkupno 10 1 3 3 3 0 3 1 2 5 4 5 1 41

34


4.6 Efekti od upotrebata na solarni kolektori 4.6.1 Doma}instva Za ilustracija na efektite koi se postignuvaat od koristeweto na solarni paneli vo prodolènie e dadena presmetka za doma}instvo spored slednite pretpostavki.Potrebi za zagrevawe Doma}instvo vo Skopje Individualen objekt Potrebna energija za zagrevawe Prose~na cena na elektr. energija Potrebna energija za zagrevawe Potrebi za topla voda Dnevni potrebi za topla voda Temperatura na vlezna voda Temperatura na barana voda Specifi~na toplina na vodata Specifi~na toplina na vodata Potro{ena energija Godi{no potro{ena elektri~na energija Dnevno elektri~na energija za topla voda Godi{no elektri~na energija za topla voda Vkupni potrebi Vkupno energija za zagrevawe i topla voda Vkupno godi{ni tro{oci (zagrevawe i topla voda)

4 95,0 6.075,0 2,85 17.313,8

lica m2 kWh denari/kWh denari

200,0 15,0 50,0 4.187,0 0,001163 8,1 2.930,9 23,2 8.353,1

l/den o C o C o J/kg/ C o kWh/kg/ C kWh kWh Denari Denari

9.005,9 25.666,8

kWh Denari

Tabela: Apsorbirana energija solaren kolektor Proizvodstvo na energija solaren kolektor Skopje 2 (kWh/m ) 11,49 21,84 40,90 49,92 65,29 60,06 81,13 98,13 69,62 43,52 21,06 12,29 575,25 Kolektorska povr{ina 2 (m ) 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 10,8 kWh 117,8 224,1 419,7 512,2 669,8 616,2 832,4 1.006,8 714,2 446,6 216,1 126,1 5.902,1

Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri Oktomvri Noemvri Dekemvri Vkupno godi{no

Efikasnosta na vkupniot sistem e usvoena na 0,95. Procenkata na efektite, izrazeno vo vid na za{tedi na elektri~na energija, e prikaàna vo slednite tabeli.

35


Za{tedi vo zagrevawe Period Noe-Mar Za{tedi vo zagrevawe

995,7 2.837,9

kWh denari

Za{tedi vo proizvodstvo na topla voda Za{tedi vo topla voda 4.906,3 kWh Za{tedi vo topla voda 13.983,0 denari Godi{ni za{tedi Investicija Godi{no odrùvawe 16.820,9 2.160,0 64,8 denari Evra Evra 132.408,0 3.972,2 Denari Denari

Tabela: Period na vra}awe na investicijataGod. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Investicioni tro{oci i odrùvawe -136.380,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 -3.972,2 Za{tedi 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 16.820,9 Gotovinski tek -119.559,4 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 12.848,6 Kumulativen gotovinski tek -119.559,4 -106.710,7 -93.862,1 -81.013,4 -68.164,8 -55.316,1 -42.467,5 -29.618,8 -16.770,2 -3.921,5 8.927,1 21.775,7 34.624,4 47.473,0 60.321,7

Periodot na vra}awe na investicijata iznesuva 10 godini. Gornata kalkulacija e bazirana na tekovnite ceni na elektri~na energija, za koi postoi najava za nivno zgolemuvawe. Dokolku cenite pretrpat promena od 16%, (3,3 denari za kWh, {to e cenata {to ja bara ESM) vo toj slu~aj periodot na vra}awe na investicijata iznesuva 8 godini. Dokolku cenata na elektri~nata energija se zgolemi na 8 evrocenti, kako {to e vo Hrvatska, toga{ periodot na vra}awe na investicijata e 5 godini, a internata stapka na rentabilnost iznesuva 17%. Analizata pogore pokaà deka 40% od doma}instvata godi{no tro{at nad 400 Evra za zagrevawe i topla voda. Vsu{nost celniot pazar go si~inuvaat ovie 40% od semejstvata (224.000 doma}instva). 4.6.2 Komercijalni korisnici Za analizata na efektite od primenata na solarnite kolektori za ustanovi i institucii, zemen e hotel, so lokacija vo Ohrid, kapacitet od 50 sobi i broj na no}evawa godi{no od okolu 6.000.

36


Godi{nata potro{uva~ka na nafta iznesuva 20 toni, dodeka potro{uva~kata na elektri~na energija iznesuva 1.200.000 denari.Potrebi za zagrevawe Hotel vo Ohrid Iskoristenost na kapacitetot vo zimski period (noe-mar) Potrebna energija za zagrevawe (Noe - Mar) Prose~na cena na elektr. energija Potrebna energija za zagrevawe Potrebi za topla voda Dnevni potrebi za topla voda Temperatura na vlezna voda Temperatura na barana voda Specifi~na toplina na vodata Specifi~na toplina na vodata Potro{ena energija Dnevni tro{oci za topla voda Godi{ni energetski potrebi Godi{ni tro{oci za topla voda Vkupni potrebi Vkupno energija za zagrevawe i topla voda Vkupno godi{ni tro{oci (zagrevawe i topla voda) Proizvodstvo na energija solaren kolektor Ohrid 2 (kWh/m ) 13,299 23,66 44,33 55,185 60,6515 69,81 78,988 93,093 70,2 49,3675 29,25 14,3 602,134

50 Sobi 25% 60.000,0 kWh 5,50 denari/kWh 330.000,0 denari

8.000,0litri/den o 15,0 C o 50,0 C o 4.187,0J/kg/ C o 0,001163kWh/kg/ C 325,7kWh/den 1.791,1denari 117.236,0kWh 644.798,0denari

177.236,0kWh 974.798,0denari Kolektorska povr{ina 2 (m ) 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200

Mesec Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri Oktomvri Noemvri Dekemvri Vkupno godi{no

kWh 2.260,8 4.022,2 7.536,1 9.381,5 10.310,8 11.867,7 13.428,0 15.825,8 11.934,0 8.392,5 4.972,5 2.431,0 102.362,8

Efikasnosta na sistemot e usvoena na 0,95.Za{tedi vo zagrevawe Period Noe-Mar Za{tedi vo zagrevawe

20.940,7 kWh 115.173,6 Denari

Za{tedi vo proizvodstvo na topla voda Za{tedi vo topla voda 93.464,8 kWh Za{tedi vo topla voda 514.056,4 denari Godi{ni za{tedi 629.230,0 denari

37


Investicija Godi{no odrùvawe

40.000,0 Evra 1.200,0 Evra

2.452.000,0Denari 73.560,0Denari

Tabela: Period na vra}awe na investicijataGod. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Investicioni tro{oci -2.525.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 -73.560,0 Za{tedi 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 629.230,0 Gotovinski tek -1.896.330,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 555.670,0 Kumulativen gotovinski tek -1.896.330,0 -1.340.659,9 -784.989,9 -229.319,9 326.350,1 882.020,2 1.437.690,2 1.993.360,2 2.549.030,3 3.104.700,3

Periodot na vra}awe na investicijata iznesuva 4,5 godini pri cena na elektri~na energija 5,5 den/kWh. Internata stapka na rentabilnost e presmetana na iznosot od 25%. Finansiskite efekti od koristeweto na solarni kolektori za industriski potrebi se pogolemi od istite kaj doma}instvata, poradi pogolemata usvoena prose~na cena za elektri~na energija (5,5 den/kWh). 4.6.3 Finansirawe Iskustvata vo odredeni zemji pokaùvaat deka solarnite kolektori vo po~etokot nao|aat najgolema primena kaj doma}instvata. Vo drugite evropski zemji, kako {to moè{e da se vidi pogore, primenata na solarnite sistemi za doma}instvata se pottiknuva so razni stimulativni merki, kako {to se: - namaluvawe na danoci (Grcija i drugi zemji vo ranite fazi na razvojot na pazarot); - soft loans (meki zaemi); - subvencii ; - kampawi za solarna energija; - poddr{ka na proizvoditelite; - regulatorni aktivnosti (kako vo [panija kade ima obvrska za instalirawe na solarni sistemi vo novi zgradi); - namalen DDV.

38


4.6.4 Anketa Za potrebite na studijata be{e napravena mini anketa, pri {to bea anketirani odreden broj na pretprijatija so cel da se utvrdat tro{ocite za zadovoluvawe na energetskite potrebi (10-hoteli; 10-prerabotuva~i). Tabela: Energetski potrebi za razni tipovi industrii (denari)Hotel Ladilnik Su{ara Konzervna industrija Energija % od vkupni tro{oci 30% 50% 60% 26% El. energija 1.500.000 7.000.000 200.000 1.899.000 Gas 0 0 4.250.000 6.434.186 Nafta 2.640.000 1.000.000 1.800.000 0

Kako ekonomi~no (poniska cena) i ekolo{ko gorivo, gasot nao|a se pogolema primena kaj proizvoditelite. Energetskite tro{oci se dominantni kaj odredeni proizvoditeli, za odredeni procesi, kako {to se ladewe i su{ewe i iznesuvaat duri 50-60% od vkupnite tro{oci. Kaj drugite, uslugi (hoteli), konzervna industrija se pomali, no sepak zna~itelni i iznesuvaat okolu 25 - 30%. Vo anketata be vklu~eni 20-ina organizacii, i na pra{aweto dali bi investirale vo solarna energija dokolku nekoj bi subvencioniral 15% od investicijata, najgolem broj, 90%, odgovorija "DA", no istovremeno izrazija barawe da subvencijata iznesuva najmalku 30%. Namaluvaweto na tro{ocite za energija, a so toa i na vkupnite tro{oci moè da doprinese kon poekonomi~no proizvodstvo, a so toa i pogolema konkurentnost na makedonskite proizvoditeli.

39


5. Zaklu~ociNa{ata civilizacija zavisi od energijata. Potrebite za energija porasnaa, vo svetski ramki, duri za 15% vo prvite pet godini od 21-ot vek. Predviduvawata se deka energetskite potrebi }e se zgolemat duri za 60% do 2030 godina. Interesno e deka zgolemuvaweto na potrebite za energija }e bide poizrazeno kaj zemjite vo razvoj, otkolku kaj razvienite zemji, iako tie vo prosek vo momentot imaat najgolemi potrebi za energija. Moè da se o~ekuva deka fosilnite goriva i ponatamu }e bidat dominanten izvor na energija. Pra{aweto koe se postavuva e dali fosilnite goriva }e se istro{at vo bliska idnina. Na svetot mu treba pove}e fosilni izvori na energija denes - seu{te ima rezervi, no nivnoto pronao|awe i ekstrakcija moè da bidat ote`nati; Fosilnite goriva treba da bidat upotrebuvani so golema energetska efikasnost i tehnologija koja }e go namaluva ispu{taweto na SO2. Re{enieto na problemot so energijata se bara vo primenata na alternativnite izvori na energija. Solarnata energija e eden od alternativnite obnovlivi izvori na energija, koja vo izminatite 20-ina godini nao|a se pozasilena primena. Postojat nekolku osnovni na~ini za koristewe na solarnata energija: o pasivni sitemi o solarni kolektori o solarno termalno proizvodstvo na energija o fotovoltaici Vo momentot najzastapeni se razli~nite tipovi solarni kolektori, kaj koi efikasnosta se dviì od 50 - 90%. Makedonija ima potencijal za koristeweto na son~evata energija. Vo momentot ima incidentni primeni na solarnata energija, {to se dolì na goleminata na prvi~nata investicija. Nedostatokot na energija vo Makedonija, o~ekuvanite zgolemuvawa na cenata na elektri~na energija, vo sledniot period }e vlijaat na zgolemuvaweto na investiciite vo ovaa oblast. Dràvata mora da najde na~in da go stimulira koristeweto na solarnata energija, na na~ini na koi{to toa go pravat drugite zemji vo Evropa. Makedonija vo sporedba so drugite zemji vo Evropa ima mnogu niska cena na elektri~nata energija (MK - 4,5 Evrocenti/kWh; Romanija 9,5; Hrvatska 8; EU - 14,5). Se o~ekuva zgolemuvawe na cenata na elektri~na energija. Za{tedite od koristeweto na solarnata energija se pove}ekratni: o Namaluvawe na energetskiot debalans o Postignuvawe na ekolo{ki efekti (namalena emisija na SO2). o Novi vrabotuvawa za lu|eto involvirani vo dizajniraweto, proizvodstvoto i montaàta na solarnite sistemi.

-

-

-

40

Solar Panels Combined Systems in Macedonia-Study

Documents

solarna energija voved

solarna energija vo

energy requirements

pazar za solarni kolektori

porast na pobaruva

tipovi solarni kolektori

dominant source of energy

largest energy consumers