Gozdarski inštitut Slovenije L okacija kotlovnice je v industrijski coni KIV Vransko. Nemoteno in učinkovito oskrbo s toploto za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode zagotavljata dva sodobna kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na podlagi energetske zasnove kraja ter študije izvedljivosti. Za toplotno oskrbo skrbi javno podjetje Energetika projekt Vransko. T oplotno omrežje iz predizoliranih cevi, v skupni dolžini trase 3.750 m, omogoča priključitev 125 porabnikov, ki imajo vgrajene kompaktne toplotne postaje. Poleg individualnih hiš in stanovanjskih blokov so na sistem priključeni vsi večji porabniki: šola, vrtec, zdravstveni dom, KIV d.d. – proizvodni obrati in uprava, trgovine, občina, gostišče, banka, kulturni dom, kmetijska zadruga in pošta. M odel financiranja naložbe v daljinski sistem je za Slovenijo nov. Projekt je bil finančno podprt s kapitalskim vložkom države v javno podjetje (sredstva Svetovnega sklada za okolje – GEF), z nepovratnimi sredstvi Ministrstva za okolje in prostor ter ugodnim kreditom Ekološkega sklada RS. Ti trije finančni viri krijejo približno 75% investicijskih stroškov, 25% investicije pa so zagotovili ostali partnerji. Vrednost celotne investicije znaša 463,3 mio SIT (brez DDV), doba vračanja vloženih sredstev pa je 14 let. L etna poraba lesne biomase znaša 9.000 nasutih m 3 . Lesne sekance dobavljajo kmetje iz bližnje okolice. Odkup lesnih sekancev poteka na skladišču. Pri odkupu se ugotavlja vlažnost, velikost ter kakovost lesnih sekancev. Velikost dnevnega zalogovnika je 370 m 3 , pokritega skladišča ob dnevnem zalogovniku pa 830 m 3 . SODOBNA TEHNOLOGIJA SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE LESNE RABE LESNE BIOMASE NA VRANSKEM BIOMASE NA VRANSKEM D aljinsko ogrevanje kraja Vransko predstavlja primer sodobne energetske rabe lesne biomase. S prehodom na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) si kraj zagotavlja trajen, obnovljiv, okolju prijazen in lokalno dosegljiv vir energije. Energetska raba lesne biomase ima pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice na razvoj regije. Najpomembnejše med njimi so: nova delovna mesta, dodaten zaslužek krajanov, manjša odvisnost od uvoženih virov energije ter zmanjšanje emisij CO 2 (1.607 t/leto).