Page 1
LIRIKA UPORA IN REVOLUCIJE
1941 – 1945Pesmi so spodbujale k boju in imele so sporočilno vlogo.
Predstavniki:
Oton Zupančič
Matej Bor
Karel Destovnik Kajuh
Ivan Minatti
Razvilo se je močno pesništvo med preprostimi ljudmi.
KAREL DESTOVNIK-KAJUH
Bosa pojdiva, dekle, obsorej
Karel Destovnik-Kajuh:
Pisal je revolucionarne in socialno-kritične pesmi.
Pisal je pesmi s katerimi se je približal preprostemu človeku.
Pesem Bosa pojdiva, dekle, obsorej:
Sodi v cikel 8 ljubezenskih pesmi (pete pesem po vrsti)
V pesmi je predstavljena ljubezenska in domovinska tema
Zgradba pesmi:
o 3 štirivrstične kitice
o Zaporedna rima
o Pesem ima tradicionalno obliko pesmi
o V pesmi najdemo zamenjan besedni vrstni red
inverzija (zemlje trpeče, dlani koprneče, talcev grobove)
s tem pesnik poudarja okrasne pridevke in učinek
zvoka na koncu verzov.
Prispodoba za vojno = trpeča zemlja
Page 2
Nagovor: Bosa pojdiva, dekle, obsorej (obsorej = ob zori)
Prispodoba za čas pomladi = češnjevi cvetovi
POVZETEK PESMI:
Pesem je posvečena Silvi Ponikarjevi, ki so jo aretirali in zaprli leta 1942.
Pesem združuje ljubezen in trpljenje nesvobodnega naroda. To pesnik
upesni z barvnim kontrastom ljubezen z belimi češnjevimi cvetovi in
trpljenje uporniškega naroda s temnimi grobovi talcev. Kontrast
poudarjata ponavljanje (beli so, beli so) in stopnjevanje (temni, pretemni).
Belo in temno se v pesmi izmenjujeta, ljubezen in misel na trpeči narod pa
se v pesmi prepletata.
1. kitica:
Govori o romantičnem ljubezenskem čustvu, razen drugi verz,
ki govori o trpeči zemlji.
2. kitica:
Ljubezen se skoraj povsem umakne sočustvovanju s padlimi in
zavesti o dragocenosti njihovih žrtev za dobro naroda.
3. kitica:
Ponovno se pojavi romantično čustvo, vendar z jasno
odločitvijo, da bo živelo v sožitju s predanostjo narodu. Beli
češnjevi cvetovi so namenjeni talcem.
Ljubezen je vrednota, ki osmišlja življenje in prav to je tudi boj za
pravičnejšo družbo. Osebna ljubezen daje moč za kolektivni boj.
Predanost narodni skupnosti ne zmanjša intenzivnosti ljubezni; ena
vrednota krepi drugo, z njunim sožitjem je Kajuh ustvaril svojevrsten tip
ljubezenske lirike.
SPOROČILO:
Page 3
Ljubezen v času boja za svobodo; ta ljubezen ne mora biti brezskrbna,
naravno je , da se pojavlja, vendar zaljubljenci ne smejo pozabiti na žrtve.
Ljubezen daje upanje v svetlejšo prihodnost.
Page 4
SODOBNA SLOVENSKA
KNJIŽEVNOST PO 2. SVETOVNI VOJNIpo letu 1945
PREDSTVNIKI:
- Janez Menart: Croquis - Kajetan Kovič: Južni otok
- Dane Zajc: Črni deček - Tone Pavček: Še enkrat glagoli
- Svetlana Makarovič: Zeleni Jurij
- Pavle Zidar: Sveti Pavel - Drago Jančar: Veliki briljantni
valček
- Ciril Kosmač: Tantadruj - Dominik Smole: Antigona
- Vitomil Zupan: Menuet za kitaro
1945 – 1948 GRADITELJSKA POEZIJA:
optimistično pesništvo ( ob gradnji nove domovine ob koncu 2.
svetovne vojne)
v ospredju je kolektiv
RAZVOJ LIRIKE PO LETU 1950:
prekinitev s stalinizmom pomemben zgodovinski mejnik
začetek dejanske socialistične demokracije
človek začne dobivati čisto osebno podobo in je postavljen pred
osebno odgovornost.
1948 – 1958 POEZIJA INTIMIZMA:
1953-PESNIŠKA ZBIRKA Pesmi štirih (Kovič, Menart, Pavček, Zlobec)
Odkrijejo človekov notranji svet
Gre za odkrivanje človekovih stisk
Izstopa zelo izrazita volja do življenja
Vse bolj sta se uveljavljala intimizem in subjektivizem
Page 5
Poezija je osebnoizpovedna gre za doživetja mladih ljudi v novem
času-MOTIVI: ljubezen, razočaranje zaradi neuresničenih upov,
tragično občutje življenjskih nasprotij in obup.
V osredje vstopi posameznik s svojo intimo
Page 6
JANEZ MENART: CROQUIS
Croquis pomeni skico ali osnutek
Janez Menart:
Skupaj s Kovičem, Zlobcem in Pavčkom je objavil pesniško zbirko
Pesmi štirih
Ostajal je bolj zvest romatično-realistični kot novoromantični tradiciji.
V njegovih pesmih se romantični ideali prepletajo z vsakdanjo
izkušnjo in govorico sodobnega človeka
POVZETEK PESMI:
Pesnik sedi v kavarni za mizo in jo opazuje. Ta miza je simbol njegovega
življenja mrzla, siva in osamljena. Na mizi vidimo kozarček, ki je poln
konjaka.
Ko se malo polije, nastanejo lužice.
Pesnikov prst postane čopič. Pesnik riše hišico, drevo, sonce, klopco, rože,
stezice in lepo žensko.
Podzavestno pesnik nariše otroško risbico (pomanjševalnice); riše nekaj
kar pogreša (življenje z ljubeznijo, nekaj varnega, toplega,…). Risbica je
zanj nek idealen svet, svet v katerem mu je zelo lepo.
Idealni svet izbriše natakar, ki mu vljudno odnese kozarec in mu izbriše
njegov idealni svet. Natakar je vez med idealnim in realnim svetom.
Pesnik postane žalosten, ker mu je natakar izbrisal njegov svet, ki mu je za
trenutek prinesel vsaj malo veselja. Nato se pesnik malo ponorčuje iz
natakarja in ga prosi, naj mu prinese nov idealni svet.
Kavarna predstavlja odtujenost, brezosebnost, kar predstavlja realen
pesnikov svet. Tako on živi, počuti se brezosebno, odtujeno.
Pesnikova risbica je simbol za človekovo hrepenenje po nečem lepem.
Page 7
Gesta natakarja, ki opleta sem ter tja in s prtičem pobere vse, ko pobriše
mizico, izraža posmeh.
Pesnik nam v pesmi SPOROČA, da je v življenju treba vztrajati (˝gospod
natakar, še en konjak prosim˝).
Z novim konjakom, ki ga naroči, se bo še bolj opil ali si bo znova upodobil
želje oz. tisto po čemer hrepeni.
TEMA je bivanjska, saj prikazuje hrepenenje sodobnega človeka po lepem
in duhovno polnem življenju.
V pesmi je prisoten posmeh porabniški družbi in zunanjem blišču, medtem
ko je človek notranje popolnoma prazen.
V pesmi najdemo romantično-realistične prvine.
Pesem govori o človeškem problemu.
Romantični ideali so povezani z občutji iz vsakdanjega življenja.
Page 8
ZELENI JURIJ – ljudska pesem
Značilnosti ljudske pesmi:
- avtor ni znan
- pojavljajo se narečni izrazi
- ljudske pesmi se prenašajo ustno iz roda v rod
- značilno je ponavljanje geminacija (ponovitev besed v istem
verzu; dajte se ponovi 15-krat, da gre lažje v uho)
- preprost jezik
- nejasna zunanja zgradba
- ujemanje na koncih verzov (a-b, a-b)
SPOROČILO:
Prikazan je običaj jurjevanja, kjer zeleni Jurij odganja zimo, prinaša
pomlad, daruje dobro letino, plodnost, veselje, rodovitnost, ljudje pa mu
vse to z dobroto vračajo.
SVETLANA MAKAROVIČ: ZELENI JURIJ
POVZETEK PESMI:
1. DEL:
Lirski subjekt poziva ljudi naj odprejo okna zelenemu Juriju. Dajo naj mu
piti iz vrča solza, iztaknejo mu svetle oči in hodi naj sključen kot hodijo oni.
Zeleni Jurij naj postane čim bolj podoben ljudem sodobnega sveta, zato mu
nalagajo žalost, nesrečo in notranjo zlomljenost.
2. DEL:
Ljudska hudobija se še bolj stopnjuje. Ljudje so od besed prešli k dejanjem.
Jurij v takem svetu ni hotel biti, zato ga je zapustil, ljudje pa so nanj
pozabili.
Page 9
3. DEL:
Tukaj ponovno nastopi Jurij, ampak tokrat je to sivi Jurij, ki je povsem
nasproten tistemu iz prve kitice in še bolj nasproten tistemu iz ljudske
pesmi. Lirski subjekt že takoj poziva ljudi, naj zaprejo okna pred njim. Sivi
Jurij je kamenjani deček, ki je odrasel v moža. Posledica kamenjanja je še
hujše zlo, saj je mož postal maščevalen.
Siva barva pomeni mrtvilo, žalost in turobnost.
SPOROČILO:
Kar je dobil, to vrača.
Človeško zlo rodi še večje zlo, človeško maščevanje še večje
maščevanje in da se človeku vse, kar drugemu slabega stori, povrne s še
mnogo slabšim in trpečim.
RAZPOLOŽENJE v pesmi je mračno, sivo, grozljivo ustvarijo ga hudobni
ljudje.
MOTIV: problem sodobnega človeka in sveta.
Page 10
DANE ZAJC: ČRNI DEČEK
Teme:
Tesnoba
Nasilje
Smrt
Pesnik se skuša s tem dejanjem izogniti s pesniškim ustvarjanjem.
Obnova pesmi:
Tako kot zunanje okolje vpliva na pesnika, tako se tudi odraža na njegovih
notranjih doživetjih.
Človek je osamljen, v svoji notranjosti absolutno razdvojen in ne le da se
odtuji od družbe v kateri živi, je odtujen tudi od samega sebe.
Ne samo da se izgublja človekova identiteta, identiteto izgubljajo tudi
besede – kljub vsemu pesnik ustvari nov jezik, ki je čist, prvinski in silovit.
Povzetek pesmi:
1. kitica:
Lirski subjekt nagovarja črnega dečka (sam sebe). Kljub svobodi, ki
jo predstavlja nebo je pesnik utesnjen, pesnik je nesvoboden (stene
neba). Pesnik je žalosten (zategla žalost), pojavlja se občutje
tesnobe.
2. kitica:
Posledice noči se kažejo v jutru. Zgrabi ga rumena groza peska;
občutje groze. (svoboda, upanje naročje polno ptic pesnik bo
živel kljub grozi, če bo ustvarjal.
Jezik iz zemlje (tenke kačje vijuge, rumena groza peska)
˝Naročje polno ptic˝ zaradi tega ne sme zbežati, ne sme obupati.
3. kitica:
Starci prispodoba družbe
Družba dečka zavrača, ga ne sprejema.
Kaže se občutje osamljenosti, absurda.
Page 11
4. kitica:
Pokaže se ponovna volja
Simbol ptice upanje, svoboda (smisel, upanje propadeta)
posledica tega je siva pokrajina od pepela
5. kitica:
˝Razpadejo v meso˝in ˝Razpadejo v pepel˝ to sta najbolj tragična
verza v pesmi
Okrasni pridevki:
Usta polna pepela
Paralelizem členov:
Stopnjevanje občutja groze, smrti, osamljenosti
Upanje, smisel in vodilo moramo imeti.
Biti moramo pripravljeni tudi na padce ter na to, da se
znamo znova pobrati. Moramo vztrajati.
Ko je sonce, ga moramo maksimalno izkoristiti. Pesnik je
našel upanje, da bo še vedno pesnil on bo vztrajal.
6. kitica:
Stopnjevanje, paralelizem členov, osamljenost in smrt.
7. kitica:
Imeti moramo nek cilj, upanje, želje. Pripravljeni moramo biti
vztrajati, saj je življenje polno padcev.
Zunanja zgradba pesmi:
MODERNA OBLIKA PESMI:
- različno dolgi verzi
- rime ni
- verzi se približujejo prozi oz. pripovedništvu
Page 12
- ritem je padajoč
- barva stavko v je temna
Pesnik je želel predstaviti temeljna bivanjska vprašanja sodobnega časa
(sodobne družbe).
Ptice so podobe pesnika, ki poje in pesni, ker mora pesniti ne da bi v tem
videl smisel.
Bivanje in vztrajanje zgrabi trenutek, ki ga imaš; izkoristi ga.
Page 13
PROZA SODOBNE SLOVENSKE
KNJIŽEVNOSTI
Pavle Zidar: Sveti Pavel
Pavle Zidar:
Njegovo pravo ime je Zdravko Slamnik;
Njegova proza je tesno povezana z resničnim okoljem (opisuje
resnične dogodke v svojem okolju; to okolje je kmečka skupnost po
letu 1945prva povojna leta na Dolenjskem;
Ob pisanju romana Sveti Pavel je pisatelj vznemirjen, kar kaže
tresoča roka in zadrževanje sape, ustnice so v prispodobi molitve.
Povzetek romana:
Frenk in Žan Debevc sta brata, ki sta se med 2. svetovno vojno bojevala
na nasprotnih si straneh. Ker je bil Frenk belogardist, se mora pred novo
oblastjo skrivati. Pri tem mu pomagata brat Žan in njegova žena. Skupaj z
domačimi se odločijo, da ga bodo premestili v zvonik cerkve Sv. Pavla.
Frenk Debevc, ujet v svoje skrivaštvo, ga vedno bolj obvladuje zavest o
nesmiselnosti življenja. V njem sta skriti dve temeljni občutji: krivda in
strah. Vedno bolj se zaveda, da se mu življenje izteka. K njemu na zvonik
prihajajo domači, kjer mu hči pove, da se je poročila s fantom, ki je bil
partizan.
Oblast kmetom pobira vedno več pridelka, zlasti vina. Kmetje živijo čedalje
težje, zato začnejo svoje pridelke skrivati. Žan skrije vino, a mu uslužbenci
oblasti iz hleva odpeljejo še zadnjega konja. V hudi stiski ni vedel kam se
naj obrne po pomoč in tako v hudi prizadetosti napiše pismo Titu.
Ob koncu romana pridejo žandarji v vas z namenom, da najdejo in
odpeljejo v zapor belogardista Frenka. Zaslišijo vse vaščane in ker ga
nihče noče izdati, jih ne spustijo domov, da bi nakrmili živino. Naslednji
dan Frenkova žena v dobro vseh vaščanov sama povedala žandarjem, ker
se skriva njen mož.
Page 14
Roman je nastal na podlagi resničnih dogodkov na slovenskem podeželju
po 2. svetovni vojni.
Družbenokritični realizem:
Roman je družbeno-kritičen, saj pisatelj kritizira obstoječo družbo v času
po 2. svetovni vojni.
Razlaga naslova romana Sveti Pavel:
Cerkev Sv. Pavla je cerkev, kjer se na zvoniku te cerkve skriva Frenk
Debevc. Za to skrivališče se ne odloči sam, ampak njegova družina.
Glavni osebi v romanu:
Žan Debevc
Frenk Debevc
Pogovorni jezik, najdemo pa tudi prvine naturalizma.
Teme:
Življenje na Dolenjskem podeželju v prvih letih po vojni;
Moralna in socialna stiska vaškega kolektiva in njegovih
posameznikov zaradi hudih gospodarskih in političnih pritiskov;
Bivanjska tematika se kaže v medčloveških odnosih za preživetje.
Za preživetje se bori Frenk.
Slog je realističenstvarno in objektivno prikazovanje stvarnosti oz.
resničnih dogodkov.
Uporaba čustveno privzdignjenih (vznesenih) besed; prvine komičnosti in
tragičnosti.
Kmetje:
Prisiljeni so bili oddajati pridelke;
Oblast je bila brezčutna;
Page 15
Kmetje ob tem doživljajo stisko, saj jim ni bilo dano tisto, kar so
jim obljubili in njihovo življenje ni bilo nič boljše, mogoče celo
slabše.
Bivanjska tematika se kaže v medčloveških odnosih za preživetje. Za
preživetje se bori Frenk.
Krajevni birokratipartizanska oblast
EKSISTENCIALISTIČNI ROMAN:
V osredje je postavljena zgodba bratov Debevc, ki je razvidna iz
njunih medčloveških odnosov
Poudarjen je bivanjski pomen družine
Razmerje družba:posameznik
Oblast kmetom jemlje predvsem vino in tudi druga življenjska sredstva in
pridelke. Posredniki oblasti so tisti ljudje, ki nikoli niso bili na dobrem glasu
(nekdanji potepuhi).
Oznaka FRENKA:
- star je 55 let
- skriva se na zvoniku cerkev Sv. Pavla (55. dan)
- osamljen (njegova stiska-rad bi počel tisto, kar ga čaka
doma skrb za otroke, skrb za njivo,…).
Oznaka ŽANA:
- človek z naravno življenjsko kmečko pametjo
CIRIL KOSMAČ: TANTADRUJ
Ciril Kosmač:
Page 16
Tantadruj je fantič z drobceno pametjo in velikim srcem.
Ta-ta-ta in druj od tod ime Tantadruj.
Delo je NOVELA:
- sestavljena je iz okvirne in vložene pripovedi
- je sodobna eksistencialna novela
- gre za simbolistično pripoved
- je parabola (kratka pripoved)
- nastopa malo število oseb
- dramatski trikotnik
- v središču dogajanja je nek predmet oz. oseba
- glavna oseba je pisatelj, ki se sprehaja po Piranu
Glavni MOTIV:
Tantadruj išče srečo v smrti (srečen bo šele takrat, ko bo umrl).
Tantadruj je glavna oseba vložene zgodbe (prispodoba nečesa, kar je želel
povedati), je vaški norček. Vsako poved začne z besedo Tantadruj.
SPOROČILO:
Tako kot išče Tantadruj svojo srečo, je z njim, Kosmač upodobil svojo
usodo.
Tudi Kosmač išče lepoto, ljubezen in srečo po vsem tem zelo
hrepeni.
Na eni strani neuresničljiva sreča (vložena zgodba); na drugi strani pa
hvalnica življenju (okvirna zgodba-hrepenenje po sreči, ljubezni in lepoti).
NORČKI:
1. Tantadruj:
Želel si je tistega, česar se normalni ljudje bojijo-smrti
Page 17
2. Luka Bužornoboserna:
Bil je zidar
Njegovo ime je nastalo po italijanski spačenki (pomeni dober
dan in dober večer hkrati)
Poškodoval se je pri svojem delu (pretres možganov)
Njegov stavek: ˝Ne smemo zidati navzgor temveč navzdol,
malce po ravnem in potem naravnost v zemljo.˝
3. Ruce Palacis:
Bil je furlan, ki je služil kot hlapec pri kmetu, kjer so
vsak dan jedli repo in krompir – zaradi tega se mu je
zmešalo
Furlanija je slovenski del Italije.
4. Hotejčev Matic-Matic enaka palica:
Njegov stavek: Strga palico tako: ˝Da bi bila na obeh koncih,
okoli in okoli, čez in čez in sploh povsod enaka.˝
5. Janez Žakaj:
Zelo resen norček
Ljudi muči s tem, da na vsak odgovor postavi novo
vprašanjeZakaj? Dokončnega odgovora nikoli ne dobi.
Najdeni Peregrin:
- zavrženi nezakonski otrok in umetnik živi: ˝Kakor cvet na polju
in ptica na nebu.˝
- svobodno potuje, pozna vse norčke, razume jih
- najdeni Peregrin = pisatelj.
Kmečki ljudje sprejmejo Tantadruja in njegove prijatelje norčke s
prizanesljivostjo.
Župnik in njegovi trije kolegi ne odstopajo od krščanskih moralnih zakonov,
ki naj bi urejali svet in norčke obsojajo (pošljejo jih na 4 stani sveta).
Page 18
V okvirni pripovedi se pisatelj sprehaja po Piranu in ko pride do
pokopališča se spomni svoje matere in njene zgodbe o Tantadruju in
njegovih prijateljih. Tako nastane vložena zgodba.
V drugem delu okvirne pripovedi je skrito SPOROČILO novele:
Tragikomične usode norčkov nam sporočajo, da je življenje kljub
trpljenju lepo in ga je vredno živeti. Vloga umetnika pa je, da
neprestano zbirati zvonce (ima navdih) in s tem osmišljati življenje.
Na koncu začne ponovno hrepeneti; pisatelj kljub trpljenju v življenju začne
hrepeneti.
Dokler imaš hrepenenje ima življenje smisel.
EKSISTENCIALNE PRVINE V NOVELI:
- povezane so z bivanjskimi vprašanji
- glavna oseba ves čas niha med življenjem in smrtjo
REALISTIČNE PRVINE V NOVELI: Pripovedovalec niza dogodke, govor je
vsakdanji, realistični so tudi podrobni opisi prizorišč (pokopališče, gostilna,
na sejmišču.
FANTASTIČNE PRVINE so prisotne v prividih uničenja (vrtiljak na sejmišču
je podoben črnemu okostnjaku, ki je izgubil svojo lobanjo in je z
razširjenimi rokami brezupno mlel.
Page 19
VITOMIL ZUPAN: MENUET ZA KITARO
(na petindvajset strelov)
Vitomil Zupan:
TEMA:
Je pripoved o 2. svetovni vojni in položaju partizana v tem času. Splošna
tema je partizanstvo.
Delo je ROMAN, ki obravnava čas vojne in čas po vojni. Sestavljen je iz
dveh delov:
1. pripoved: Dogajanje v času okrog leta 1943
2. pripoved: 1973Dogajanje pomaknjeno v čas 30 let po 2.
svetovni vojni in se dogaja v letovišču v Španiji.
Glavni zapisovalec(pisatelj sam) je Jakob Bergant-Berk.
Oznaka BERKA:
- individualist (nekaj posebnega, drugačen od drugih partizanov, drugačen
od skupine)
- izobraženec
- vitalist (pomeni, da je poln življenjske radosti, nikoli ne obupa, vedno ima
pred sabo nek cilj)
- ko gre v vojno (prihod v partizanske enote) oz. odločitev da gre v
partizane je zgolj iz pustolovščine2. svetovna vojna je zanj
pustolovščina
- v vojni doživi strah, tesnobo in smrtno grozo
Vrh svojega duhovnega razvoja in njegovo prijateljstvo doživi z resnim,
asketskim španskim borcem Antonom prijateljstvo preraste v tesno
medsebojno povezanost, ki jo pretrga po naključju in nesmiselno izstreljen
rafal.
Page 20
Berk Bitterju ne razkriva svoje prave identitete. Bitter se v vlogo
pripovedovalca zelo vživi, Berk pa v vlogo poslušalca.
Pogovarjata se o tem, kaj se dogaja v duši nekega vojaka, takrat ko začne
pokati in ko začnejo leteti granate. Bolj kot se zapletata v pogovor, bolj je
opaziti njuno nestrinjanje s pogledom na vojno. Vsak od njiju ima svoje
mnenje o vojni, čeprav na koncu ugotovita, da sta se lovila po slovenskih
gozdovih, se prijateljsko razideta. Po snidenju privrejo Berku spomini na
dan in še danes lahko sliši menuet na 5 strelo. 2. odlomek
Page 21
SOFOKLEJ: ANTIGONA (1. letnik)