Stanislav Južnič Univerza v Oklahomi, Norman, OK, ZDA [email protected]Jožef Jenko in Kopitar 1 (ob stosedemdesetletnici Kopitarjeve smrti) Kranjčan Jožef Jenko je bil eden najpomembnejših profesorjev v Habsburški monarhiji Predmarčne dobe; predaval je v Ljubljani, Linzu, Gradcu in na Dunajski univerzi. Vzgojil je celo vrsto vrhunskih strokovnjakov. Posebna zasluga gre Jenku za tri desetletja iskrenega prijateljstva z Jernejem Kopitarjem s katerim je preprečil Kopitarjev večni strah pred umiranjem v siromaštvu. Bolnega umirajočega jetičnega Kopitarja je nesebično negoval pri sebi doma. Ključne besede: Jožef Jenko, Jernej Kopitar, zgodovina slavistike in šolstva, Ljubljana, Dunaj Josef Jenko and Kopitar (On 170 th Anniversary of Kopitar’s Death) Josef Jenko was one of the most important professors of Habsburg Monarchy in Vormärz. He lectured in Ljubljana, Linz, Graz, and in Viennese University. He formatted a whole bunch of leading experts. Jenko is specially credited for his lifelong friendship with Jernej (Bartholomew) Kopitar. Jenko personally prevented Kopitar’s eternal scare of dying in poverty which did not became true because Jenko took care of dying Kopitar in his own home. 1 Članek ni lektoriran in redigiran. Za objavo v SR ni bil sprejet, ker pa vsebuje dragocene podatke, sem ga z avtorjevim dovoljenjem postavil na splet (http://slov.si/doc/juznic.docx).-- Miran Hladnik, 7. 4. 2015
30
Embed
slov.si · Web viewSLIKA 11: Informativna tabla pokopališča Sankt Marx na Dunaju, kjer je Kopitar naveden v četrtem stolpcu na 24. mestu kot četrti med filologi s spomenikom na
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Kranjčan Jožef Jenko je bil eden najpomembnejših profesorjev v Habsburški monarhiji Predmarčne dobe;
predaval je v Ljubljani, Linzu, Gradcu in na Dunajski univerzi. Vzgojil je celo vrsto vrhunskih strokovnjakov.
Posebna zasluga gre Jenku za tri desetletja iskrenega prijateljstva z Jernejem Kopitarjem s katerim je preprečil
Kopitarjev večni strah pred umiranjem v siromaštvu. Bolnega umirajočega jetičnega Kopitarja je nesebično
negoval pri sebi doma.
Ključne besede: Jožef Jenko, Jernej Kopitar, zgodovina slavistike in šolstva, Ljubljana, Dunaj
Josef Jenko and Kopitar
(On 170th Anniversary of Kopitar’s Death)
Josef Jenko was one of the most important professors of Habsburg Monarchy in Vormärz. He lectured in
Ljubljana, Linz, Graz, and in Viennese University. He formatted a whole bunch of leading experts. Jenko is
specially credited for his lifelong friendship with Jernej (Bartholomew) Kopitar. Jenko personally prevented
Kopitar’s eternal scare of dying in poverty which did not became true because Jenko took care of dying Kopitar
in his own home.
Keywords: Josef Jenko, Jernej (Bartholomew) Kopitar, History Slavic Studies and Education, Kranj, Ljubljana,
Linz, Graz, Vienna
Uvod. Zdi se, da smo Slovenci domala pozabili na izredne uspehe svojega rojaka profesorja
matematike Jožefa Jenka iz Kranja. Bog ve zakaj; slovenski literati, ki so delovali v Gradcu
ali na Dunaju, nikakor niso padli v ne-mar. Seveda pa je res, da zelo zavedni Slovenec Jenko
ni veliko objavljal v slovenskem jeziku; njega dni bi bilo pisati slovenske strokovne
matematične razprave nemogoče in povsem neobjavljivo. Tudi sicer so Jenkove zasluge
precej bolj šolniškega kot znanstvenega značaja. Značilno zanj je, da se je v svojih spisih in
predavanjih ukvarjal tudi s hitro se razvijajočimi dosežki svoje dobe.
1 Članek ni lektoriran in redigiran. Za objavo v SR ni bil sprejet, ker pa vsebuje dragocene podatke, sem ga z avtorjevim dovoljenjem postavil na splet (http://slov.si/doc/juznic.docx).-- Miran Hladnik, 7. 4. 2015
Napoleonovih vojn. Rojena je bila pred letom 1749, ko je v Kranju živelo precej Strupijev; v
njeni družini je bilo vsaj osem otrok, sestra in brat pa sta ji umrla stara devet mesecev
oziroma štiri leta. Jožefov ded Gašper in babica Marija sta si za botre svojih otrok domala
vedno izbirala Uršulo, Janeza ali Jožefa iz trgovske družine Galle (Gale), pogosto tudi kolarja
Jakoba Prešerna in njegovo soprogo Marijo Ano, trikrat Marijo Soler (Thaler), ki jo je enkrat
nadomestil Janez Pogačnik. Vsi krstni botri brez izjeme so bili zapisani z gosposkim
naslovom. Podobno sta si Jožefova stara starša Marko Jenko in Uršula Zupanc za poročni
priči izbrala Baltazarja Jenka poročenega z Marto in Urbana Jelovška, za botre svojih otrok
pa Matijo Masena in Barbaro Paulin 26. 6. 1731.2
Zlatarski polic očeta bodočega matematika J. Jenka je bil tisti čas razmeroma redek, saj so
celo v Ljubljani ob koncu 18. stoletja delovali zgolj štirje zlatarski-srebrarski mojstri, ki pa so
si bili zaradi splošne krize obrti stalno v laseh. Vajenec se je učil štiri leta, če pa mu je
mojster ajal obleko se je uk nadaljeval še sedmo leto. Jožefov oče Janez Jenko je bil verjetno
vajenec pri enem od ljubljanskih zlatarjev. Ljubljanski srebrar Jakob Schmidt je svoje
srebrarske cehovske pravice leta 1761 prenesel na Andreasa Piringerja iz Moravske;
Franciska, vdova zlatarja Zachariasa Schwaba, pa je leta 1771 poročila Franza Seifrida
(Seifridt) (Kos, 2003: 16, 17, 21).
2 Podobno sta si Jožefova stara starša Marko Jenko in Uršula Zupanc za poročni priči izbrala Baltazarja Jenka poročenega z Marto in Urbana Jelovška, za botre svojih otrok pa Matijo Masena in Barbaro Paulin 26. 6. 1731 (NŠAL Kranj Knjiga pogrebov 1771-1814, str. 159, drugi zapis; Poročna knjiga I. 1715-1771, str. 1; NŠAL, Krstni knjigi V.-VI. 1703-1722-1739, 662, 689, 736, 784, 819, 835, 838, 864, 876, 892, 930, 972, 1008; Žibert, 2010: 67).
SLIKA 1: Predniki Jožefa Jenka po očetovi veji.
SLIKA 2: Predniki Jožefa Jenka po materini veji.
SLIKA 3: Predniki Jožefa Jenka po vseh vejah.
Jožef Jenko je imel štiri starejša in enega mlajšega brata; mlajši brat Jakob Alex je umrl star
pol leta, starejši brat Janez Štefan je preminil star štiri leta in tri mesece, najstarejši brat Johan
Nepomuk pa ni doživel svojega drugega rojstnega dne. Pri večini krstov sta botrovala krčmar
Matheus (Matej) Beja in Maria Fendeshin. Boter najstarejšega brata Janeza Nepomuka je bil
trgovec Janez Duler (Duller, Dular), oče poznejših sošolcev Jožefa Jenka; nekaterim bratom
pa je bil boter kar sorodnik kaplan Anton Jenko. Beja in Dular sta spadala med najbogatejše
kranjske meščane (NŠAL, Krstna knjiga IX. 1771-1798: 25 (str. 1308 med vsemi krsti);
Žibert, 2010: 59-60, 71).
Jožefa Jenka je krstil Luka Lenarčič, starejšega brata Janeza Štefana Jenka pa dne 12.12.1774
kaplan Anton Šlibar (Schilber, * 1742 Kranj; † 29. 11. 1801 Bohinjska Srednja vas). Šlibar je
bil v mašnika posvečen leta 1766 na naslov preddvorskega gospostva po študiju teologije v
Gradcu. V Bohinjski Srednji vasi je postal župnik dne 22. aprila 1779. Brata Thomasa Jenka
je dne 16. 8. 1771 krstil kaplan Ignacij Kamer (*30. julija 1732 Radovljica; † 15. 8. 1795
Naklo), ki je leta 1773 postal župnik v Podbrezju, 24. oktobra 1777 na Sori, leta 1793 pa v
Naklem. Oče Janez Jenko je bil 4. 3. 1772 skupaj z Marijo Kokrin boter Heleni, hčeri Georga
Thicharja (Tičar) in Elizabete Pitelli v svoji hiši v Kranju št. 115 kjer je bil Tičar Hator
Mgrtr, torej neke vrste pomočnik. V Kranju št. 115 sta umrla meščan Joannes Paushler (*
1705; † 5. 9. 1771) in Felix Florjanitsch (* 1719; † 2. 4. 1805) (Pokorn, 1908: 78, 257-258;
NŠAL Kranj, Knjiga pogrebov 1771-1814: 3, 128).
V J. Jenkovem času je Kranj imel le državno dvorazredno ljudsko šolo (trivialko), glavne ali
celo srednjih šol pa ne. Na trivijalki je med letoma 1766-1786 poučeval Ivan Henrik Richter;
leta 1784 je Kranj obiskal ravnatelj ljubljanske normalke Blaž Kumerdej, nato pa je med
letoma 1786-1789 kranjska trivialka delovala v dveh učilnicah urejenih znotraj ukinjenega
kapucinskega samostana in v zasebnih hišah. Trivialka je dijakom postregla z osnovami
računstva in gospodarstva (Žibert, 2005: 260, 276).
Po znanje je bilo treba v Ljubljano, kjer je dva letnika pred Jožefom prav tako nadvse
uspešno študiral njegov pet let starejši brat Tomaž s pomočjo Šiferjeve štipendije
(Schifferische Stiftung) v letnem znesku 100 fl, ki jo je prejemal kot nagrajenec (premifer) pri
študiju poetike v Ljubljani leta 1792, prav tako pa pozneje kot pozneje kot študent liceja
stanujoč na Kapucinski cesti št. 4 pri doktorju Valentschichu leta 1792/93. Ob Tomažu so leta
1792 nagradili še sošolca Janeza Gogolo (Gogala, * 26. 6. 1775 * Nova vas pri Lescah v
župniji Radovljica. Po abecednem redu je bil Tomaž voden kot šesti študent ljubljanskega
liceja. Jožef Jenko bil je nagrajenec (premifer) pri poetiki leta 1794 skupaj s prejemnikom
SLIKA 7: Akademski predniki Jerneja Kopitarja v povezavi z njegovim prijateljem Jenkom.
SLIKA 8: Slušatelj fizike pri Jerneju Schallerju Gruberju na ljubljanskih filozofskih študijih
Kopitar prosi Kranjski študijski konses za štipendijo dne 23. 7. 1800 pod številko 219 (Arhiv
Republike Slovenije SI AS 224 Kranjski študijski Konses 1792-1802, fotografiral pisec z
dovoljenjem ARS)
SLIKA 9: Povečava prejšnje slike (fotografiral pisec z dovoljenjem ARS).
SLIKA 10: Slušatelj elementarne matematike pri Antonu Gruberju na ljubljanskih filozofskih
študijih Kopitar in njegova štipendija dne 4. 8. 1800 pod številko 235 (Arhiv Republike
Slovenije SI AS 224 Kranjski študijski Konses 1792-1802, fotografiral pisec z dovoljenjem
ARS)
SLIKA 11: Informativna tabla pokopališča Sankt Marx na Dunaju, kjer je Kopitar naveden v
četrtem stolpcu na 24. mestu kot četrti med filologi s spomenikom na točki 140a; pod njim je
zapisan sodelavec Vuk Karadžić na točki 170 (foto mag. Anton Levstek).
SLIKA 12: Povečana slika prejšnjega (foto mag. Anton Levstek).
SLIKA 13: Okolica nekoč Kopitarjevega zadnjega počivališča na pokopališču Sankt Marx na
Dunaju; od tam so Kopitarjev nagrobnik prenesli na Navje (foto mag. Anton Levstek).
SLIKA 14: Okolica nekoč Kopitarjevega zadnjega počivališča na pokopališču Sankt Marx na
Dunaju (foto mag. Anton Levstek).
Zaključek. Jenkov pomen za Slovence je vsaj dvojen: bil je prvovrsten profesor, obenem pa
prvi in zadnji prijatelj Jerneja Kopitarja. Tako je Jenko Slovence zadolžil po dveh plateh, po
matematično-tehniški in po slavistični.
Jenkov pomen pa seveda seže daleč za slovenske meje. Bil je dolgoletni sodelavec začetnikov
moderne znanosti v srednji Evropi, dunajskih profesorjev Ettingshausena, Baumgartnerja,
Littrowa, J. Petzvala, Antona Schrötterja in Augusta Kunzeka. Umrl je ravno ob začetku J.
Stefanove poti na vrh dunajske univerze. Čeravno je bil Jenko po svojem položaju na
Dunajski univerzi vsem tem velikanom vsaj enak, pa je v primerjavi z drugimi objavljal
sorazmerno malo in mu, žal, ni mogoče pripisati kakšnih pomembnih odkritij.
Literatura
Arhivski dokumenti
Památník národního písemnictví Strahovské nádvoří v Pragi.
Osebni Jenkov fond obsega 28 škatel.
ZAL LJU (Zgodovinski arhiv Ljubljana), t. e. 184 Klasična gimnazija v Ljubljani, Akcijski fond 1, š. 75.
NŠAL- Nadškofijski arhiv v Ljubljani.
Knjige pogrebov, rojstev in porok župnije Kranj.Svetovni splet
Rodoslovje Kranja, http://gedbas.genealogy.net/search/simple?placename=Kranj Ogled 13. aprila 2014.
Luka VIDMAR, 2007: Korespondenca Žige Zoisa http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/tei/zois-2007-04-06.xml Ogled 13. aprila 2014.
Luka VIDMAR, Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/html/MP44.html#MP44 Ogled 13. aprila 2014.Tiskani viri
Václav BURIAN, 1924: O zadnjih dnevih Kopitarjevega življenja, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 4/1. 167-168.
Živka ČRNIVEC et al (ur.), 1999: Ljubljanski klasiki 1563-1965. Ljubljana: Maturanti klasične gimnazije.
Eleonora KERNC, 1932: Jernej Kopitar (geslo). Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. (ur. Franc Ksaver Lukman et al). Ljubljana: Zadružna gospodarska banka.
France KIDRIČ, 1930: Dobrovský in slovenski preporod njegove dobe. Ljubljana: Znanstveno društvo. http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-3SAZFVGW/4e3fc70e-0823-4221-8c1a-c265718c9518
Marjana KOS, 2003: Ni vse srebro, kar se sveti. Zgodovina za vse št. 2. 15-23.
Pavel KŘIVSKÝ, 1978: Josef Jenko (27. 3. 1776 Kranj-1858 Dunaj): písemná pozůstalost. Praha: Památník národního písemnictví.
Franz KRONES, 1886: Die Geschichte der Karl Franzes Universität in Graz 1585-1885. Graz: Verlag Karl Franzes Universität.
Zmaga KUMER, 1967: Rudeževa zbirka slovenskih ljudskih pesmi. Slovenski etnograf 20. 129-142.
Josip LESAR, 1925: Ballant (Walland) Jožef. SBL 1: 22-23.
Franc POKORN, 1908: Šematizem ljubljanske nadškofije 1788. Ljubljana.
Janko POLEC, 1925: Gogala Anton pl. Leesthal. SBL 1. 226-227.
Ilja POPIT (ur.), 2010: Od volkodlaka do Klepca. Anton Rudež, Jožef Rudež, Janez Zima. Radovljica: Didakta.
Miha PREINFALK, 2012: Anton Gogala pl. Leesthal. Drevesa Št. 1. 8-12.
Ludwig SCHUIVIZ VOB SCHIVIZHOFFEN, 1905: Der Adel in der Matrikel des Hertzogtums Krain. Görz: samozaložba.
Luka VIDMAR, 2010: Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana: ZRC SAZU.
Peter VODOPIVEC, 1971: Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove. Ljubljana: Knjižnica Kronike.
Marjana ŽIBERT, 2005: Razvoj osnovnega in strokovnega šolstva v Kranju od začetkov do Druge svetovne vojne. Kranjski zbornik, 2010, 259-276.
Marjana ŽIBERT, 2010: Nekaj o kranjskih družinah, njihovih hišah in davkih v sredini 18. stoletja. Kranjski zbornik, 56-72.
Povzetek
Kranjčan Jožef Jenko je bil eden najpomembnejših matematikov v Habsburški monarhiji
Predmarčne dobe; predaval je v Ljubljani, Linzu, Gradcu in na Dunajski univerzi. Vzgojil je
celo vrsto vrhunskih strokovnjakov vključno s ekspertom za izračunavanje števila π,
ljubljanskim profesorjem Poljakom Schulzom. Posebna zasluga gre Jenku za tri desetletja
iskrenega prijateljstva z Jernejem Kopitarjem s katerim je preprečil Kopitarjev večni strah
pred umiranjem v siromaštvu. Bolnega umirajočega jetičnega Kopitarja je nesebično negoval
pri sebi doma. V tem smislu se je Jenko kot zadnji in najboljši Kopitarjev prijatelj z zlatimi
črkami zapisal v zgodovino slavistike. Kopitarjevo prijateljevanje z Jenkom je previharilo vse
čeri v dolgih treh desetletjih in pol. V tem času se je Kopitar iz dobrotnika in pomočnika, ki
je preko Žige Zoisa urejeval priporočila za Jenkovo boljšo službo, prelevil v prestrašenega
jetičnika v Jenkovi domači oskrbi. S posebnim taktom in celo z hudomušnostjo je Kopitar
svoj čas obravnaval Jenkovo jalovo ljubezen do Pepce Kogl, neveste svojega in Ž. Zoisovega
prijatelja Jožefa Rudeža. Pepcina poroka se je končala nadvse klavrno, Kopitar pa je
umetelno vodil barke in medsebojne odnose vseh vpletenih do razmeroma srečnega konca, ki
nikakor ni okrnil njegovega prvobitnega prijateljstva z Jenkom.