slovenska vojska in etika - mo.gov.si · PDF fileKodeks je pripravila posebna delovna skupina Poskusi, da bi pripravili dokument, so bili storjeni že v okviru ene iz-med podskupin

slovenska vojskain etika

priloga

leto dni po sprejetju

kodeksa

Kako uresničevati Kodeks vojaške etike SV

Zakaj je etika najizrazitejše vodilo kodeksa in v čem se etika prepleta z opravljanjem vojaškega poklica? Od vojaških oseb se zahteva odgovornost, da se vedejo po predpisih in etično, zato je poleg poznavanja predpisov treba razumeti vojaško etiko. Poskus, da spoznamo kodeks etike, ne pomeni veliko, če ne razumemo, zakaj je treba spoštovati posamezne zahteve in vrednote, ki se nanašajo na vojaški poklic ter vojaško službo. Le tako se bomo lahko izognili tudi vprašanjem o tem, kaj je etika, in razumeli obveznosti, ki jih vključuje, ter dojeli, kako ravnati ob reševanju svojih etičnih dilem.Od etike pogosto pričakujemo blagodejne učinke ob pogledu na igro sebičnih interesov, vendar etika ni univerzalno zdravilo, ki ga občasno vza-memo ob soočenju z moralno zavrženimi dejanji, da bi z gorečim zaklinjanjem izgnali hudega duha in vrnili harmonijo. Etika ni priprava seznama skupnih vrednot, ki naj nadomestijo pomanjklji-vosti v pravnem redu ali disciplini. Etika se ozira na dejanja in ne na besede. In to ne le enkrat, temveč ves čas, vsak dan znova in ob vsaki mo-ralni dilemi ponovno. Predvsem etika ni le izjava

Pripadniki Slovenske vojske so 18. julija lani dobili Kodeks vojaške etike, ki ga je na podlagi Zakona o službi v Slovenski vojski sprejela vlada. Namen kodeksa je, da se pripadniki Slovenske vojske ravnajo po določenih etičnih vodilih in načelih. S podpisom izjave, da sprejemajo kodeks, se pripadniki zavezujejo k spoštovanju določb kodeksa, kar je eden izmed pogojev za služenje v SV, obvezno podpisovanje izjav pa za uresničevanje kodeksa ni dovolj. »Treba je razumeti njegov pomen,« je v intervjuju poudaril načelnik GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner. Do zdaj je potekalo že veliko dejavnosti, da bi kodeks približali pripadnikom SV. Razmišljanje pripadnikov SV o etiki in etičnem ter njihovo ustrezno ravnanje želimo spodbuditi tudi s tokratnim tematskim sklopom revije.

zvestobe moralnim normam. Zavestno spreje-manje in dosledno ravnanje skladno z moralnimi normami ne zveni preprosto in to tudi ni.

Kako je vojaška etika povezana s splošnimi etičnimi normami in ali lahko oboje neposredno povežemo v kodeks vojaške etike?Vojaško etiko lahko definiramo kot zbirko ali kodeks kulturno in zgodovinsko odvisnih pravil, ki ustrezajo vojakovi vlogi znotraj vojaškega poklica. Zapisali smo, da gre za dejanja, zato je treba poudariti, da je vojaška etika del etičnega življenja, saj se vojaške osebe soočamo tudi z etičnimi zahtevami drugih družbenih vlog, ki jih opravljamo. Kodeks vojaške etike tako od nas zahteva, da upoštevamo posebne vrednote in ravnanja, tudi takšna, ki jih ne najdemo v širši družbi ali celo v drugih poklicih. Prav zato se kodeks vojaške etike ukvarja tudi z vprašanjem uporabe sile, ki vključuje tudi ubijanje, česar v marsikaterem drugem kodeksu ne najdemo. S sprejemanjem kodeksa vojaške etike se od nas pričakuje, da se bomo držali etičnih določil, ki smo si jih zapisali v prvi del kodeksa in obsega etična vodila ter načela, ki veljajo v Slovenski

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Emil

Jalo

vec

»Za Slovenijo!«

prilogaSV 14

2

vojski. Drugi del vsebuje z njimi povezana načela opravljanja vojaške službe, ki jih določa Zakon o službi v Slovenski vojski.

Kako sta povezana in soodvisna pravo ter etika? Ali je pravna norma nad etično ali nasprotno?Zapisali bi lahko, da pravo deluje navzven, etika pa navznoter. S tem navidez lahko pridemo celo v nasprotje, saj bi z doslednim spoštovanjem etike lahko celo kršili pravo in s tem bili deležni pravnih sankcij. Zato je prav, da država poskrbi, da njeni pripadniki oboroženih sil ne postanejo brezbrižni izvajalci nalog uničevanja in da se iz vojaških akcij ter oboroženih spopadov ne vračajo kot etične razvaline. Vojaške osebe smo del vojskovalne moči in znotraj nje praviloma upravljavci z njo, zato smo pogosto izpostavljene zahtevi po žrtvovanju svojega življenja in tudi nameri po uničevanju sovražnika. To daje po-sebno razsežnost vojaškemu poklicu in zahteva poseben niz vrednot, ki ohranja humanitarno razsežnost vedno bolj zapletenih vojaških nalog in odgovornosti. Brez etike se vojaška oseba s svojim znanjem in spretnostmi zlahka znajde v vlogi mehaničnega izvajalca nalog. Pri tem se lahko tudi v primerih, ko deluje uspešno in učin-kovito, znajde v etični dilemi, ki jo vedno znova spremlja ter se ji vrača.

Vojaške osebe smo skoraj vedno pred dilemo, kako ravnati, kadar nam ukažejo oziroma kadar sledimo ukazu države, katere cilje uresničujemo, in to primerjamo s svojimi etičnimi stališči. Tako praktično prihajamo v nasprotje s splošnimi etičnimi načeli in vedenjem. Obenem pri tem lahko naletimo še na nasprotje, ki izhaja iz etičnega egoizma, ko zasledujemo osebne cilje in potrebe kot izhodišče za presojanje o tem, kaj je prav in kaj narobe. Zaradi navedenega so vojaške organizacije in njeni pripadniki pred stalnim izzivom, kako se izogniti etičnemu razsulu, ki se kaže v vojaški neučinkovitosti. Zato sodobne vojske vzpostavljajo ustrezne etične usmeritve, ki pomagajo ohraniti človečnost njihovega delovanja na eni strani, na drugi pa zavarujejo izvajalce oziroma pripadnike, da se ne prepustijo pritiskom delovanj in se psihično zlomijo ter v skrajnem pogledu postanejo neobvladljivi. Etičnega kodeksa zato ne smemo jemati kot še enega v nizu pravil, ki jih je treba upoštevati, temveč kot pripomoček za izpolnjevanje obljub. To je pomembno tudi zato, ker se naša ravnanja v vojaškem delovanju ocenjujejo skozi pravne norme in lahko sledijo pravne sankcije. Ko omenjamo obljube, ki si jih damo kot prisego na določila etičnega kodeksa, mislimo predvsem na tisto, kar se nam vrača kot slike in spomini na ravnanja, postopke ter dogodke, v katerih smo bili udeleženi. Takrat se vedno znova soočamo z vprašanji, ali smo naredili prav, ali bi lahko naredili drugače in kaj bi naredila nasprotna stran. Vprašanja so lahko zapisana drugače, torej ali je tisto, kar je neka oseba storila v nekih okoliščinah, upravičeno tudi za druge osebe v enakih okoliščinah. Odgovore na ta vprašanja olajšajo določila kodeksa. In slike iz preteklosti se spreminjajo v slike spominov, namesto v slike opominov ali preganjanja. S tem smo povedali tudi, da je etična presoja predvsem osebna v smislu posledic za posameznika, ki jo sprejema. Tako pripadniki postajamo odgovorni za dejanja.

Ali se skozi etični kodeks lahko prepoznava značaj vojske?Etični kodeks pomaga prepoznavati tudi značaj vojske. Vzemimo na primer slovensko osamo-svojitveno vojno, v kateri se je pokazala resnična etična moč slovenskih obrambnih sil in njenih pripadnikov. Ali se nismo od nasprotne strani razlikovali po tem, da so bile naše sile sesta-vljene predvsem iz rezervistov, ki so bili očetje, možje, starši in ljudje, ki so hoteli svojo državo? To je bila ena značilnost, druga pa gotovo ta, da je bilo naše vojaško delovanje usmerjeno

v preprečevanje napadalčevega delovanja in obrambo proti njemu. Seveda je lahko vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi vojna trajala dlje časa, če bi se nadaljevala v brezobzirno uničevanje iz maščevalnosti, če bi se medsebojnega sovraštva in prizadetosti nabralo več in če bi bil položaj zmagovalca v vojni izrazito prevladujoč nad poražencem. Zaradi zgodovinskih izkušenj danes laže odgo-varjamo tudi na vprašanja, kaj Slovenska vojska je ali kaj več ter katere vrline ohranja oziroma izgublja, vendar značaj ne kaže tega, kako vojska opravlja svoje naloge. Zato je potrebna splošna in sprejeta ali privzgojena etika, da pomaga loče-vati, kaj se dela in česa se ne sme narediti njenim pripadnikom in njeni pripadniki drugim ljudem. V mednarodnih operacijah in misijah bomo tudi v prihodnje udeleženi na območjih z rasnimi ter verskimi spopadi, ki lahko imajo podlago v pravu in politiki neke države. Tako se lahko zgodi, da bomo za obrambo in zaščito življenj drugih, nam povsem tujih in neznanih ljudi, kultur ali religij, izpostavljali svoja življenja.

Katere etične značilnosti prinaša poklicna vojska?Poklicna vojska, v katero vstopamo prostovoljno, ima posebno etično značilnost, kaj je tisto, kar se mora, in kdaj se mora. Še vedno velja, da se z vstopom v vojsko mora spoštovati pravila ve-denja in delovanja. Etični kodeks organizacije se tako pojavlja v funkciji, ki pomaga razumeti, česa se ne sme nikoli narediti. To je pomembno, ker se vojaške osebe pogosto znajdemo v razmerah, ko se šele ob koncu dejanja, ki je bilo storjeno, prepozna, kaj bi se moralo storiti in kaj se ne bi smelo. Navedeno predstavlja osrednjo točko in pomen poznavanja ter razumevanja etičnega kodeksa in posledično etičnega ravnanja. S Kodeksom vojaške etike Slovenske vojske, ki je kodeks vojaške organizacije, smo v procesu oblikovanja profesionalne vojske dobili pomemb-no podlago za oblikovanje vojske prihodnosti, vojske, ki ne bo trpela zaradi ideološkega etiketi-ranja ali zaradi svojih dejanj trepetala pred med-narodnim vojaškim sodiščem. Sodobna vojska ima pravi obraz takrat, kadar se ravna skladno z zakoni in etično.Verjamem, da bo Kodeks vojaške etike Slovenske vojske prispeval k temu, da postanemo organi-zacija etičnega ravnanja. Želim si, da bi Kodeks vojaške etike postal zakladnica našega ravnanja in naše vesti v prihodnje. Z razumevanjem in uresničevanjem obljub ga lahko uspešno uresničimo.

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Emil

Jalo

vec

Načelnik GŠSV med obiskom vojaškega tabora

3

slovenska vojska in etika SV 14

Kodeks je pripravila posebna delovna skupinaPoskusi, da bi pripravili dokument, so bili storjeni že v okviru ene iz-med podskupin projekta PROVOJ. Čeprav je bil takrat že pripravljen osnutek dokumenta, ni bil predla-gan ali celo sprejet v bolj konkretni obliki. Takratni načelnik GŠSV ge-neralpodpolkovnik Albin Gutman se je odločil, da po koncu projekta PROVOJ imenuje posebno delovno skupino SV, njena naloga pa je bila pripraviti predlog dokumenta kodeksa vojaške etike. Že pred imenovanjem skupine, še dvakrat pa pozneje v obliki konzultacij, je načelnik GŠSV vodji delovne skupi-ne dal zelo natančne in vsebinske usmeritve ter pričakovanja glede vsebine in oblike dokumenta, kar je

Potek in vzroki priprave kodeksa vojaške etike SV

Besedilo: polkovnik mag. Bojan Gregorič, obrambni ataše RS v RimuFotografiji: Bruno Toič

Razlogov za pripravo dokumenta Kodeks vojaške etike Slovenske vojske je več. Formalni razlog, ki je SV neposredno spodbudil k pripravi takšnega dokumenta, je določba 4. člena Zakona o Službi v SV1. Ta člen namreč navaja: »Slovenska vojska ima svoj kodeks vojaške etike, ki ga sprejme Vlada RS in ki so ga pripadniki dolžni spoštovati pri opravljanju vojaške službe.« V tem kratkem stavku zakona je poleg obveze, da mora imeti SV svoj kodeks vojaške etike, torej zapisana tudi obveza, da ga morajo pripadniki2 SV spoštovati pri opravljanju vojaške službe. Navedena formalna podlaga je sicer pomembna, vendar zagotovo manj kot vsebinski razlogi za pripravo kodeksa, ki jih narekujejo vsakodnevno delo pripadnikov SV in posebnosti opravljanja vojaške službe v domovini in tujini in ki bi slej ko prej prav tako vplival na to, da bi SV dobila svoj kodeks vojaške etike, čeprav takšna obveza ne bi bila zapisana v specialnem zakonu.

prilogaSV 14

4

delovni skupini pri nadaljnjem delu zelo koristilo. Najpomembnejše zahteve takratnega načelnika GŠSV so bile: – kodeks bo veljal za vse pripa-

dnike SV, torej smiselno tudi za civilne osebe;

– kodeks bo veljal kjerkoli in kadar-koli bodo pripadniki SV opravljali svoje naloge;

– kodeks mora biti kratek, pregle-den in, kar je najpomembneje, mora izražati nacionalne poseb-nosti v sistemu vrednot SV.

Delovna skupina je bila imenova-na z ukazom načelnika GŠSV 15. februarja 2008, in sicer v sestavi3 podpolkovnik mag. Bojan Gregorič iz CDR/PDRIU, vodja skupine, pod-polkovnik Dušan Moštrokol z GŠSV, namestnik vodje skupine, ter člani msgr. dr. Jože Plut iz Vojaškega vikariata SV, podpolkovnik Miha Škerbinc iz Poveljstva sil SV, major-ka Tatjana Pečnik iz 18. BJRKBO in štabni vodnik Štefan Tomanovič iz CDR/PDRIU. Člani skupine so zbrali in pregledali obsežno zbirko tuje ter domače strokovne literature4, slovenske civilne etične kodekse, kodekse nekaterih stanovskih organizacij (slovenske policije, odvetnikov, zdravnikov in drugih), primere tujih tako imenovanih Code of Conduct, nekatere že ob-stoječe kodekse enot SV, na primer specialne enote in vojaške policije, upoštevali pa so tudi izkušnje prejšnje delovne skupine ter svoje izkušnje.Težave zaradi službene angažira-nosti njenih članov na številnih drugih nalogah skupine niso zmotile. Še več, skupina je vse svoje sestanke končala z odločitva-mi, ki so bile sprejete s popolnim konsenzom. Tako je po predhodnih štabnih obravnavah in štabnih usklajevanjih nastal prvi predlog delovne skupine, ki je bil 11. junija 2008 poslan v nadaljnjo obravnavo. Postopek obravnave in dodelave vsebine dokumenta na različnih organih ter ob maksimalnem možnem upoštevanju pripomb posameznikov se je s krajšimi vmesnimi prekinitvami nadaljeval do sprejema dokumenta na vladi RS. S tem je bila končana formal-na pot priprave Kodeksa vojaške etike SV. Takoj za tem se je začel postopek njegove implementacije v praksi. V ta namen so bili na GŠSV

pripravljeni poseben načrt imple-mentacije in določene aktivnosti, ki še potekajo. Ena izmed pomemb-nejših aktivnosti tega načrta je bilo slavnostno podpisovanje izjav pri-padnikov SV, da sprejemajo določ-be kodeksa. Ob tej priložnosti smo pripadniki SV dobili plastificirano žepno izdajo kodeksa, namenjeno vsakodnevni uporabi kodeksa.

Vojaška etika predstavlja temeljne vrednote poklica Že v uvodu sem zapisal, da so vsebinski razlogi za pripravo ko-deksa pomembnejši od formalnih. To so razlogi, ki jih narekujejo vsakodnevno delo pripadnikov SV in posebnosti opravljanja vojaške službe v domovini ter tujini. Kje so razlogi za tako suvereno trditev? Delce oziroma bolj ali manj kom-pleksne odgovore lahko najdemo v teoretičnih delih številnih domačih in tujih avtorjev. Mislim in ob-čutkom vojaka, tudi slovenskega, je zagotovo zelo blizu vsebina članka Razumevanje vojaške etike5 (Richard A. Gabriel, 2007), zato v navednicah povzemam nekaj poudarkov, ki bodo podkrepili že omenjene vsebinske razloge za pripravo Kodeksa vojaške etike SV.»… Če od vojakov zahtevamo odgovornost, da se vedejo etično, morajo razumeti značaj vojaške etike kot del splošne etike. Večina pripadnikov vojaškega poklica je le malo ali nič deležna usposabljanja glede etičnega razumevanja stvari,

zato so pogosto v dvomih o tem, kaj so etika in obveznosti, ki jih vključuje, ter o tem, kako razmi-šljati ob reševanju svojih etičnih dilem. Celo zahteva, da se vojaki spoznajo s kodeksom poklicne etike, ne pomeni veliko, če ne razumejo, zakaj je treba spoštovati posamezne vrednote in zahteve, druge pa zavreči. Etično delova-nje v okviru vojaškega poklica predvideva in zahteva, da častniki ter vojaki razumejo vsaj osnovne elemente tega, za kaj pri etiki gre. Vojaška etika predstavlja te-meljne vrednote poklica, ki ima zelo posebno nalogo. Ta včasih zahteva žrtvovanje življenja in tudi namerno ubijanje ljudi. Glede na tako vlogo vojaka je jasno, da je nujen niz vrednot, ki naj bi dajal človeško in humanitarno razse-žnost težavnim vojaškim nalogam ter odgovornostim. Brez etike se vojak zlahka znajde v moralni stiski tehnicista brez vrednot, ki svoje znanje uporablja znotraj etičnega vakuuma le zato, ker so mu tako ukazali nadrejeni ali pa je bil to ukaz države. Prav tako lahko vojak izgubi vpogled v svoje po-sebne etične obveznosti in začenja razumeti osebne cilje ter potrebe kot edino določilo glede tega, kaj je prav in kaj narobe. V takem prime-ru se vojak ujame v zanko etičnega egoizma in postane »podjetnik«, ki izrablja svoj položaj, v katerem uživa posebno zaupanje, predvsem za krepitev svoje kariere. Eno in

drugo vodi v etično razsulo, da ne govorimo o vojaški neučinkovitosti. Brez močne etične usmeritve vojak ne le, da lahko postane brezbrižen uničevalec človeških življenj, tem-več se pod pritiskom boja lahko psihično vda in se ne zaveda več razlogov za dejanja, ki so bila od njega zahtevana.Čeprav se od pripadnikov nekega poklica mogoče pričakuje, da se bodo v svojih poklicnih vlogah vedli drugače, kot se vedejo v drugih, je popolnoma jasno, da nobena poklicna etika ne more nikoli upravičiti škodljivih dejanj in vedenja. Noben etični načrt tudi ne more predlagati dejanja, ki je ško-dljivo samo po sebi. Poklicna etika zato pomeni, da se od vojakov pričakuje, da se držijo posebnega niza etičnih smernic, ki so najbolj pomembne pri pričakovanem vedenju pripadnikov poklica.6 Če imamo etiko za niz določil glede obveznosti, ki jih mora nekdo upoštevati v različnih okoliščinah, potem so predvsem okoliščine, v katerih se mora posameznik odlo-čati glede tega, kako bo ravnal in kaj predstavlja etično vedenje, pri teh obveznostih velikega pomena.Prav tako je jasno, da različni poklici zahtevajo različne smernice glede etičnega vedenja. Seznam smernic, ki opisujejo, kaj naj bi nek-do delal kot poklicni vojak, se lahko zelo razlikuje od seznama smernic glede tega, kaj naj bi nekdo delal kot predstavnik zdravniškega ali

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Robe

rt C

otič

5

slovenska vojska in etika SV 14

pravniškega poklica. To pomeni, da je to, kaj mora nekdo storiti, zelo odvisno od poklica, ki ga posame-znik opravlja. Ena izmed temeljnih značilnosti poklica je, da ta zahteva upoštevanje posebnih vrednot in ravnanja, ki ni enako tistemu širše družbe ali celo drugih poklicev. Prav zato se vojaška etika ukvarja z vprašanjem ubijanja, pravniška etika pa ne.Etika se ukvarja s tem, kaj nekdo dela ali pa ne naredi drugi osebi ali skupini ljudi. Pri tem vedno vključu-je razmislek o posledicah ali učinkih posameznikovega dejanja na druge ljudi in tudi na njega samega. Posameznikove namere so prav tako del etične ocene, vendar niti posledice niti namere niso same po sebi dovolj za to, da bi neko dejanje

označili kot etično ali neetično. Tako se vojak lahko odloči za mučenje zato, da bi pridobil informacije, za katere meni, da bi lahko rešile življenja. V tem primeru so vojakove namere lahko dobre, vendar to niso izbrana sredstva in posledice njego-vega dejanja. Etika vedno vključuje razmerje med želenimi rezultati in uporabljenimi sredstvi. Oboje mora biti etično, da bi samo dejanje lahko sprejeli kot etično. Pomembno je razumeti, da je voja-ška etika le del vojakovega etičnega življenja v širšem smislu in to, da biti etičen vojak ne pomeni živeti etično življenje. Vojak je podrejen tudi etičnim zahtevam, ki jih pred njega postavljajo druge družbene vloge, ki jih opravlja. Ko ti različni nizi obvez pridejo v nasprotje, mora vojak med njimi izbirati. Način, po katerem se mora posa-meznik odločati, katere obveznosti

upoštevati in katere spregledati, je proces etičnega odločanja.Temeljno načelo, ki pravzaprav obsega vse obravnave etik, je tisto, da mora nekdo storiti tisto, kar mora, in naj nikoli ne naredi tistega, česar ne sme. Drugače rečeno, etična 'moranja' prevladujejo nad 'moranji', ki izhajajo iz družbenih, razumskih, estetskih in kulturnih presoj. Čeprav se zdi, da sta ti pre-soji le različni strani istega kovanca, v resnici nista. Pogosto je veliko laže prepoznati, česa nekdo ne sme storit, kot kaj mora. V zapletenih etičnih razmerah posameznik morda niti ne more vedeti, ali je nekdo ravnal prav, dokler dejanje ni dokončano. Poleg tega delati prave stvari ni vedno prijetno. Obstaja nenehna napetost med tem, da mo-

ramo narediti tisto, kar je prav, in ne narediti tistega, kar je narobe. To predstavlja središčno dinamiko pri etičnem odločanju. Prav ta napetost privede tudi do dejstva, da so etične smernice po naravi predpisovalne in prepovedovalne ter da nekatere stvari zahtevajo, druge pa prepove-dujejo. Zato je naloga človeka kot moralnega zastopnika, kot je tudi naloga vojaka kot pripadnika svoje-ga poklica, da se z uporabo razuma in etičnih načel odloči ter razume, zakaj mora v okviru niza okoliščin neko stvar storiti, druge pa ne.Temeljna zahteva etičnega življenja je, da se lahko katero koli etično pravilo sooči s posameznikom, ki ima izbiro med nasprotujočimi si obveznostmi. V svojem temelju torej etika vedno vključuje izbiro in presojo. Ko gre za presojo, ljudje vedno presojajo o dveh, z etiko povezanih stvareh, in sicer tistih

glede etičnih obveznosti, torej o tem, kaj nekdo mora ali česa ne sme storiti, in o tistih glede etičnih vrednot, torej o tem, katere stvari naj bi imeli za dobre ali slabe same po sebi. Poleg tega se etične presoje ne nanašajo le na osebe, ki jih spre-jemajo, temveč tudi na druge. Naše osebne etične presoje predvidevajo, da morajo enake presoje opraviti tudi drugi, ki se soočajo z enakimi okoliščinami. Torej ne presojamo le o tem, kako naj bi ravnali sami, temveč tudi o tem, kako naj bi ravnali drugi.Groba definicija etike je umetnost odkrivanja tistih obveznosti, ki ustrezajo posameznikovim vlogam v družbenem redu. Vojaško etiko lahko definiramo kot umetnost odkrivanja tistih etičnih obveznosti in smernic, ki ustrezajo vojakovi vlogi znotraj vojaškega pokli-ca. Pripadnost nekemu poklicu najverjetneje sooča posameznika, zagotovo pa vojaka, s posebnimi vrstami težav glede okoliščin, ko gre za uporabo etičnih načel, ki jih je nujno treba upoštevati pri etičnem vrednotenju. Tako se najverjetneje pravnik ali duhovnik ne bo nikoli soočil z vprašanjem, ali je treba porušiti stavbo, ki jo je sovražnik uporabil za bojni položaj, v njej pa so tudi nedolžni civilisti. Prav tako ni verjetno, da se bo moral vojak kdaj odločati o tem, katero infor-macijo, ki mu jo je zaupala stranka, ne sme razkriti niti sodniku. Torej so pomembni elementi v etičnem ravnanju znotraj poklica okoliščine, v katerih moramo uporabiti etična načela.Še bolj natančno, etika se definira kot izbira med medsebojno tekmu-jočima obveznostma, ko okoli-ščine, v katerih je treba izpolniti obveznost, ne dovoljujejo izpolnitev obeh,« je med drugim še zapisal Richard A. Gabriel.Z navedenimi poudarki iz strokov-ne teorije želim bralcem prikazati tudi glavno strokovno dilemo, s katero so se ob pripravi predloga kodeksa vojaške etike srečevali tako delovna skupina kot pozneje vsi organi in posamezniki, ki so sodelovali pri dokončnem obliko-vanju vsebine in oblike dokumenta, torej kako spremeniti teoretično in strokovno zahtevno vsebino v praktično uporaben dokument. Pestrost, prepletenost in

zahtevnost najrazličnejših razmer, v katerih se lahko znajdejo pripadniki SV pri opravljanju nalog v domovini in tujini, še posebno v mirovnih operacijah in misijah, se izraža v dejstvu, da ni splošnih napotkov za reševanje etičnih dilem ter etično odločanje in moralno delovanje v vseh teh razmerah. Kdor razume to preprosto dejstvo, razume tudi, da Kodeks vojaške etike SV ne more biti in tudi ni splošna rešitev, temveč le pripomoček, ki naj bi z navedbo določenih etičnih vodil, načel in pravil opravljanja vojaške službe za pripadnike SV dejansko pomenil pripomoček pri vedenju in ravnanju v določenih etičnih dilemah.

Kodeks vojaške etike SV v praksiKdaj bo Kodeks vojaške etike SV v celoti zaživel v praksi, je zelo odvisno od nas, pripadnikov SV, ki moramo ta kodeks ne le znati uporabljati, temveč tudi živeti. Ob koncu želim opozoriti na eno izmed usmeritev nekdanjega na-čelnika GŠSV, da je treba uporabo kodeksa spremljati v vsakodnevni praksi SV in zbirati primere voja-ških etičnih dilem, v katerih so se znašli pripadniki SV pri opravljanju svojih nalog, ter spremljati uspešna ali neuspešna ravnanja pripadnikov SV kot odgovor nanje. Te primere, ki naj bi praktično ponazarjali določena etična vodila in načela iz kodeksa, je treba zbirati in spoznanja periodično objavljati v publikaciji, ki bi jo lahko uporablja-li pri poučevanju v vojaških šolah oziroma pripadniki SV samostojno.

1 Zakon je objavljen v Uradnem listu RS, št. 68/07 z dne 30. 7. 2007.

2 V tem članku uporabljeni izrazi pripadnik, član in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3 Navedeni so osebni čini članov delovne skupine in njihove organizacijske enote SV v času imenovanja v delovno skupino.

4 Predvsem domači strokovni članek višjega vojaškega uslužbenca XIII. razreda mag. Marjana Vešnarja z naslovom Kodeks etike in njegova raba, objavljen v Biltenu Slovenske vojske, april 2006-8/št. 1.

5 Prevod poglavja Understanding Military Ethics iz knjige Richarda A. Gabriela, The Warrior’s Way – A Treatise on Military Ethics, Canadian Defense Academy, 2007. Prevedel dr. Janko Berlogar, Šola za tuje jezike Slovenske vojske.

6 Opomba avtorja: Prav zato je drugi, vsebinski del Kodeksa vojaške etike SV poimenovan Etična vodila in načela.

Slovesna prisega

prilogaSV 14

6

Besedilo: Meta Grmek, Nataša OblakFotografije: Bruno Toič

Vsebina kodeksa bo del vseh vojaških izobraževanj

Po sprejetju Kodeksa vojaške etike SV julija lani je Slovenska vojska pripravila načrt uresničevanja njegovih vsebin in doživela različne odzive, med njimi tudi stališče, da imamo vsi vrednote, po katerih se ravnamo ter živimo, zato pogovori in izobraževanja o etiki niso potrebni, toda isto vrednoto lahko celo v majhnem socialno-kulturnem okolju zelo različno razumemo. Vrednote vojske so vrednote organizirane in ciljno usmerjene skupnosti s posebnim pomenom ter zahtevami po uresničevanju, ki so lahko v nasprotju z vrednotami posameznika, vendar jih mora ta sprejeti, jih ponotranjiti in jim prilagoditi svoj vrednostni sistem. Kodeks bo zaživel, ko bodo pripadniki SV skladno z njim živeli oziroma ko si bodo z njim pomagali pri etičnih odločitvah. Načrt uresničevanja vsebin kodeksa vključuje naloge sprejemanja kodeksa, njegovo razlago na predavanjih in v posebnih strokovnih

prispevkih, oblikovanje izobraževalnih programov za vse zvrsti in ravni vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU) ter redno spremljanje uresničevanja zapisanih vrednot. Projektna skupina Centra za doktrino in razvoj, ustanovljena, da bi pripravila predlog vsebin za učne programe, je že pregledala vključenost etičnih vsebin v programe VIU. Skupina preučuje kodekse tujih vojsk in podobno organiziranih dejavnosti v naši družbi ter pristope in metode razvijanja etičnega razmišljanja ter delovanja vojakov. Vzpostavila je sodelovanje z vodstvom Policijske akademije, ki ima s področja etike več strokovnjakov z bogatimi izkušnjami. Takoj po sprejetju kodeksa je SV z njegovo vsebino seznanjala vse pripadnike, izdala pa je tudi njegovo žepno različico. S pripadniki SV smo se pogovarjali o tem, kako razumejo kodeks in kaj je pomembno za njegovo uresničevanje.

7

slovenska vojska in etika SV 14

Podpolkovnica Tatjana Pečnik, ki je po avgustovski predaji dolžnosti poveljnika 18. BJRKBO trenutno na generalštabnem šolanju:Kodeks vojaške etike SV je temelj-no vodilo, ki nam na kratek, jasen in preprost način pove, kakšen naj bo pripadnik SV, kako naj se pri svojih dejanjih ravna ter katere so vrednote, ki jih v SV posebej cenimo. Ne nanaša se le na čas, ko nosimo uniformo, temveč je vodilo, kako delati, ravnati in živeti tudi, ko nismo v njej. Kodeks opredelju-je naše cilje, prinaša pa tudi merila, po katerih se ocenjujemo sami oziroma nas ocenjujejo v širši jav-nosti. Uresničevanje standardov iz kodeksa bi moralo biti cilj vsakega posameznika v SV, ki mora njegovo vsebino ponotranjiti, obenem pa bi morali biti po svojih visokih moral-nih in etičnih standardih pripadni-ki SV prepoznani tudi v javnosti. Na razvoj vojaške etike v SV je in bo najprej vplival vsak posame-znik, ki bi moral kodeks razumeti kot temeljno vodilo v življenju, se vedno in povsod ravnati skladno z njim in tako postaviti merila drugim. Zgledi vlečejo, posebej v vojski, zato imam kodeks vedno v žepu bluzona, da ga lahko prebi-ram in na njegovi podlagi preso-jam predvsem samo sebe in svoje

ravnanje pa tudi ravnanja drugih. Tako lahko hitro ugotovim, ali sta bili neko ravnanje in vedenje ča-stni, pošteni ter odgovorni, kritika utemeljena, ali jo posameznik spre-jema ter prevzema odgovornost za svoje ravnanje ipd. Vsekakor mora biti vsak posameznik najprej nosilec vrednot in šele nato lahko razmišlja o ravnanju drugih. Žal je v SV v zadnjih letih predvsem pri mlajši generaciji opaziti razmišlja-nje, da je pomembno predvsem, koliko materialnih dobrin imaš in katere ter da z denarjem lahko brez upoštevanja predpisov in pravil vse dosežeš. Za to smo odgo-vorni vsi, od družine kot osnovne celice in šole ter širšega socialnega okolja do gospodarstvenikov, mno-žičnih občil in politikov. Posledično so se vrednote, kot so tovarištvo, pogum, čast, lojalnost in druge, ki jih poudarja naš kodeks, umaknile v ozadje. Torej mora vsak pripa-dnik SV kodeks redno prebirati, o njem razmišljati, razumeti smisel napisanega in »stare« vredno-te zavestno znova postaviti v ospredje v svojem življenju. S tem vplivamo nase in na svojo okolico ter v njej širimo pozitivno energijo, dokler se ne bomo vsi zavedli, kaj je dobro in prav. Zato preberite, razmislite, razumite in ravnajte se po kodeksu.

Polkovnik Miha Škerbinc, namestnik poveljnika 1. brigade:Vprašanje vojaške etike je zame predvsem vprašanje integritete in verodostojnosti posameznikov, predvsem poveljnikov in drugih vojaških voditeljev. Malo je pokli-cev, v katerih so človeške vrednote ter z njimi povezani spoštovanje in zaupanje tako pomembni kot v oboroženih silah. To je razumlji-vo, saj je od skupine in vojaškega kolektiva odvisno posameznikovo življenje. V sodobnih vojskah je navadno zelo visok motivacijski dejavnik odgovornost do soborcev, kot rečemo do prvega na levi in prvega na desni. Zato morata biti vzajemno vzpostavljena zaupanje in odgovornost, torej na eni strani velika odgovornost do tovarišev v enoti in na drugi strani popol-no zaupanje v njihovo ravnanje. Takšne odnose je v organizaciji ali družbi, v kateri ne veljajo najvišja etična načela in dosledno spoštovanje vrednot, skoraj nemo-goče vzpostaviti. Zato je kodeks vojaške etike za SV nujen, vendar pa njegovo sprejetje samo po sebi ne bo dvignilo ravni etičnosti. Osebno integriteto pripadnikov vojaškega kolektiva razumem kot ravnovesje med osebno moralo, odgovornostjo in razumom. Na

eni strani je treba razumeti svojo vlogo v vojaški hierarhiji, dolžno-sti in pristojnosti ter se zavedati pomena doslednega izvrševanja ukazov, na drugi strani pa se od pripadnikov vojske pričakuje tudi, da imajo visoko razvite moralne vrednote ter da so občutljivi za nemoralno vedenje v enoti in družbi. Predvsem vojaški voditelji morajo pri presojanju različnih razmer delovati razumno, saj odločanje o tem, kaj je prav in kaj narobe, ni vedno preprosto, saj se pogosto odločajo med dvema ali več pravilnimi možnostmi. Visoka etična načela, njihovo dosledno spoštovanje in vera v pravičnost niso nujno koristni pri doseganju organizacijskih ali osebnih ciljev. Velika prednost vojaških kolekti-vov pred drugimi je v tem, da v vojaških enotah etična načela zelo cenimo in jih spoštujemo. In to je dragocena prednost, ki je ne bi zamenjal za nič na svetu.

Polkovnik Miran Rožanec, poveljnik CU Vipava: S kodeksom je SV dobila skupno vodilo za delovanje, ki pripadni-kom daje okvir, kaj je dobro in pravilno, obenem pa določa, kako vojaška organizacija kot celota deluje do svojih članov in širšega družbenega okolja. Vrednote SV izhajajo iz domoljubja kot temeljne skupne vrednote, ki je ni mogoče ukazati, zagotavlja pa pre-živetje celotnega naroda. Zato ima domoljubje v SV posebno mesto, povezano z našo najpomembnejšo nalogo, in sicer obrambo neodvi-snosti, nedotakljivosti in celovito-sti Slovenije. Dejanje prisege po uspešno končanem temeljnem vojaškem usposabljanju, ki pomeni vstop v SV, je zato tako slovesno in pomembno, saj z njim posame-znik potrdi pripravljenost, da bo za ceno svojega življenja branil domovino in njene prebivalce. Nekoč je kandidatka o tem, kaj si je zapomnila z usposabljanja, de-jala: »Besede mojega inštruktorja. Ne damo niti pedi naše slovenske zemlje!« Iz domoljubja izhajajo druge vrednote, ki jih opredeljuje kodeks in tako predstavlja vezivo pripadnikov pri doseganju sku-pnih ciljev in jih usmerja v enoten način delovanja. Proces spreje-manja načel skupnega delovanja

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Robe

rt C

otič

prilogaSV 14

8

je povezan tudi z usposabljanjem oziroma vzgojo posameznikov, ki ne vključuje le kandidatov za pripadnike stalne, temveč tudi pogodbene sestave SV ter prostovoljce na služenju vojaškega roka. Med temeljnim vojaškim usposabljanjem se posameznik seznanja z vojaško organizacijo, hkrati pa spreminja svoje ravnanje in vrednostni sistem. Od tega, kako ponotranji in sprejme etična vodila ter načela SV, zapisana v kodeksu, je odvisna uspešnost njegove enote kot tudi celotne SV, zato v Centru za usposabljanje sledimo več temeljnim vodilom. Inštruktorji, ki delujejo z zgledom, si prizadevajo za aktivno udeležbo kandidatov, spodbujajo njihovo že-ljo po novem znanju in veščinah, usposabljajo jih v realnih razme-rah ter gradijo samodisciplino in odgovornost posameznika zase ter za druge. Poseben poudarek je na učinkovitosti komuniciranja,

visoki ravni profesionalne etike in skupinskem delu. Prav tako pomembno je, da z učinkovitim vodenjem skrbimo za podrejene in razvijamo kohezivne kolektive ter si prizadevamo za dosega-nje odličnosti v svojih vrstah. Možnosti za nadaljnji razvoj vidim z doslednim spoštovanjem pravil in vsakega posameznega pripa-dnika, predvsem pa z doseganjem visoke kakovosti dela, ko ima vsak

posameznik priložnost prispevati k odličnosti. To je povezano z odličnim vodenjem.

Major Boštjan Močnik, izvršilni častnik v 74. MOTB:Kodeks postavlja jasna načela, kakšen mora biti pripadnik SV, in sicer časten, pogumen, zvest, od-govoren, predan ter požrtvovalen človek, ki svoje interese prilagaja SV in vojaku nenehno pomaga. Obenem vsebinsko zavezuje, da mora biti odločitev o uporabi sile preudarna, da moramo pripadniki SV etična načela ponotranjiti in jih živeti ter da delujemo na teme-lju domoljubja in zgodovinskih vrednot. Dokument ne obravnava le etike, temveč v njem SV jasno opredeljuje zahtevano stanje za vse nas v odnosu do razumevanja morale, kohezije in voditeljstva. Nekatere druge vojske so tovrstna sporočila opredelile v okviru vodi-teljstva oziroma jasno zapisanih

vojaških vrednot in različnih drugih pravil delovanja, naša etična načela pa so hkrati načela voditeljstva. V SV so bila tudi prej, vendar z različnim zavedanjem njihovega pomena in dinamiko uresničevanja. V enotah SV smo pomembnost teh načel praktično potrdili s profesionalizacijo SV oziroma prehodom na poklicno popolnjevanje in s sodelovanjem SV v MOM. Z izzivi, kakšen naj bo

pripadnik oboroženih sil ter kako in koliko ga tako oblikovati v druž-bi poudarjenega individualizma in hedonizma, se soočajo vse vojske. Odgovor na vprašanje, kakšen naj bo pripadnik oboroženih sil, pripadnikom SV ponuja kodeks, odgovor na drugo in tretje vpraša-nje pa predstavlja vsota vseh oblik vključenosti pripadnikov SV v sistem VIU ter njihovega življenja po načelih kodeksa. Verjamem, da so za njegovo uresničevanje glavni vodenje s primerom, enaki standardi za vse, izkazovanje prevzemanja odgovornosti in podrejanje lastnih interesov ciljem kolektiva, toda storili bi lahko še veliko. Včasih imam občutek, da dobro razumemo, kaj, kje, kdo in kdaj naj nekaj stori, ne razumemo pa, zakaj naj to stori, tu pa se skrivajo znanje, izkušnje in tradici-ja vojske. Če na primer pripadnik med usposabljanjem pitje vode po ukazu razume kot trpinčenje, smo

klecnili pri »zakaj«. Zanimivo je, da v tujih okoljih takoj spremeni-mo svoje vedenje, mogoče zaradi dokazovanja in potrditve. Na misijah smo ponosni Slovenci in pripadniki SV. Pripadniki enot, s katerima sem bil na misijah v BiH in Afganistanu, so imeli zelo visoko raven načel vojaške etike tako v okviru kontingenta kot do pripadnikov drugih vojsk. Prepričan sem, da s ponavljajočim

usposabljanjem preprostih po-stopkov do ravni avtomatizma ali s pitjem vode po ukazu ne kršimo 1., 5. in 6. alineje 11. točke kode-ksa. Nasprotno. Zagotavljamo 2., 3. in 9. alinejo iste točke!

Višji praporščak Igor Tomašič, glavni podčastnik SV:Podčastniki, predvsem enotovni, delujemo po načelu vodi z zgle-dom. To pomeni, da si moramo prizadevati za nenehno doseganje profesionalizma in spoštovati vse vojaške vrednote, od tradicije ter zvestobe Sloveniji, vojski in podča-stniškemu zboru do upoštevanja človekovih pravic, enakopravnosti ter enakih možnosti. Podčastniki moramo biti do podrejenih strogi, vendar človeški in pošteni ter do vseh enaki, svoje interese pa moramo prilagoditi interesom organizacije ter vojaški poklic razumeti kot način življenja in poslanstvo. Podčastniški zbor pripravlja priročnik, v katerem bo poseben poudarek na ustreznem odnosu med podčastniki in podre-jenimi pripadniki. Področje etike vključujemo v vse nove dokumen-te, predvsem pa v vse učne progra-me. Začeli smo tečaj za najvišje podčastnike, na katerem je v dveh predmetnih sklopih poudarek na etičnosti, vrednotah, tradiciji in vojaškem profesionalizmu. Cilj je doseči trdno kohezivnost in močan občutek pripadnosti vseh pripadnikov SV ter dosledno spo-štovanje in uresničevanje vojaške-ga profesionalizma. Čeprav lahko še zelo veliko storimo, menim, da smo pripadniki SV glede etičnosti in sledenja temeljnim vojaškim vrednotam na visoki ravni in da prav nič ne zaostajamo za drugimi vojskami.

Praporščak Igor Skopec, glavni podčastnik PDRIU:Kodeks deklarira vrednote voja-škega okolja in konkretizira merila etičnosti v njem, naloga vsakega pripadnika pa je, da ga uresničuje v svojem življenju ne glede na osebne vrednote in kulturo. Ko bo vsak pripadnik SV ravnal častno in skladno s kodeksom, bo bolj kako-vostno opravljal vojaško službo in bo vzor v civilnem okolju, posledič-no pa bosta večji vojaška organiza-cijska kultura in vrednost vojske v

9

slovenska vojska in etika SV 14

družbi. Menim, da je najpomemb-nejše iz kodeksa razumevanje, da opravljanje dela v SV ni le služba, temveč način življenja. Le tako lah-ko delujemo skladno s kodeksom. V preteklosti je bilo domoljubje izrazitejše kot danes, posledično pa je bilo večje tudi spoštovanje drugih vrednot. Po letu 1996 so se po mojem mnenju predvsem zara-di prehitrega prehoda iz naborni-ške v poklicno vojsko prevladujoča načela in ravnanje pripadnikov SV spremenila. Da bodo pripadniki razumeli kodeks in živeli skladno z njim, je dolgotrajen proces, velik del odgovornosti za izvedbo ko-deksa pa je na poveljnikih enot in enotovnih podčastnikih vseh ravni, pri čemer je njihovo glavno vodilo vodenje s primerom. Vsebino kodeksa s praktičnimi primeri bi morali vključiti v VIU vseh ravni, tudi v temeljno. O etiki in vredno-tah bi se morali v SV več pogovar-jati ter eden drugega spodbujati k spreminjanju odnosa do sebe in drugih ter k osebnostni rasti, po-večanju samodiscipline, poštenja, resnicoljubnosti, duha pripadnosti in ponosa. Proti pripadnikom, ki ne bi spoštovali kodeksa, bi morali

učinkoviteje ukrepati ter ustrezno spremeniti Zakon o službi v SV in pravilnike, v katerih bi morali ustrezneje urediti tudi vojaški poklic.

Naddesetnik Peter Vaš, 11. bataljon za zveze:Uresničevanje etičnih načel ni zakonsko predpisano, temveč se etika nanaša na ravnanja, ki jih zakoni posebej ne prepove-dujejo in posebej ne dovoljujejo. Odgovornost etičnega ravnanja je na pripadnikih določene skupno-sti. Vsak pripadnik SV mora biti najprej seznanjen z državnimi in mednarodnimi zakoni ter jih do-sledno spoštovati, prav tako pa si mora prizadevati za uresničevanje etičnih načel iz kodeksa. Poudarek je predvsem na spoštovanju, negovanju, razvijanju in uresniče-vanju vojaških vrednot, ki izhajajo iz domoljubja, ter na spoštovanju in ohranjanju vojaške zgodovinske tradicije. Danes je raven etičnosti nižja kot v preteklosti, saj je vo-dilo v družbi denar in posledično tekmovalnost, česar v preteklosti skoraj nismo poznali. V obrambni sistem prihajajo posamezniki z

že oblikovanimi vrednotami, zato menim, da s sprejetjem in zdaj s podpisovanjem kodeksa vojaške etike ne bomo veliko pripomogli k zvišanju etičnosti v SV. Vodilno vlogo bi moralo imeti vojaško šolstvo, vendar mislim, da je raven etičnosti pripadnikov SV visoka, kar se izrazito pokaže predvsem na misijah, ko so vrednote slo-žnost, solidarnost, spoštovanje in prijateljstvo posebno izrazite. Med vrednotami se mi zdijo posebno pomembne pravičnost do vseh, enakost vseh, sprejemljivost za vse in trajnost dobre odločitve.

Desetnica Urška Držanič, 17. bataljon vojaške policije:Pripadniki SV se pogosto znaj-demo v razmerah, ko moramo zaupati sovojaku. To lahko izkusimo pri vsakdanjem delu, še posebno pa na misijah, na katerih smo odvisni od sodelavcev in eden drugemu zaupamo življenje. Skupno vodilo oziroma najvišja vrednota vseh pripadnikov SV je življenje človeka in tej vrednoti so podrejene vse druge. V kodeksu sta izpostavljeni tudi spoštova-nje dostojanstva pripadnikov in spodbujanje tovarištva med pripadniki. Zelo pomembno mesto imata domoljubje ter ohranjanje spomina na slovensko zgodovino in vojaško tradicijo. Sama posku-šam krepiti predvsem tovarištvo in pomagati sodelavcem v vsakem trenutku. Spoštujem drugačnost ljudi v kolektivu in poskušam najti skupno pot, ki bo združevala ce-loten kolektiv. Trudim se, da sem vredna zaupanja in da držim dano besedo. Delo poskušam opravljati strokovno in zanesljivo. Dobro je videti, da so vrednote, po katerih se trudiš živeti, zapisane in tako jih je institucija, v kateri delamo in živimo, tudi potrdila. Mogoče bi morali več pomena v kodeksu nameniti družinam pripadnic in pripadnikov SV, saj brez podpore družin svojih nalog ne moremo opravljati.

Desetnik Gregor Harnik, 10. motorizirani bataljon:Pri delu sem se večkrat srečal z dilemo, kako v določenem trenutku ravnati, kaj je prav in kaj ne. Povod za razmišljanja so bila predvsem ravnanja sodelavcev ali

nadrejenih. Menim, da pripa-dniki SV izkazujejo visoko raven etičnosti, tudi ko niso v službi, na primer ob pomoči ponesrečenim v prometnih nesrečah ali ob pomoči starejšim in drugim v domovini in na misijah. S sprejetjem kode-ksa je SV standardizirala načela dobrega, najpomembneje pa je, da kodeks poudarja prevzemanje odgovornosti posameznika za svoja dejanja, skrb za psihofizič-no pripravljenost in tovarištvo. Kodeks je skladen z mojimi vre-dnotami, zato se načela iz kodeksa ne trudim posebej uveljavljati. Težko ocenim, ali smo pripadniki po sprejetju kodeksa drugačni, zdi pa se mi, da množična občila ne poročajo več toliko o neustreznem vedenju vojakov. Razvoj etično-sti ne poteka od danes do jutri. Menim, da bo na razvoj etike v SV vplival nadaljnji proces profesio-nalizacije SV, saj se s tem povečuje potreba po ureditvi etičnih načel, disciplini in enotnem nastopu vojske. Zagotovo mora kodeks spoštovati prav vsak pripadnik SV.

Vojak Andrej Štirn, pogodbeni rezervist v SVNKON 22 Kfor:Seveda vem, da je SV lani sprejela kodeks in tudi prebral sem ga. O stvareh, na katere se kodeks nana-ša, sem razmišljal pred odločitvijo o nadaljevanju služenja v rezerv-ni sestavi in pred odhodom na Kosovo, konkretno pa se s kakšno večjo moralno dilemo še nisem srečal. Mislim, da se etičnost pripadnikov SV kaže predvsem, ko pomagajo ljudem ob nesrečah in tudi v odnosu vsakega pripa-dnika do svojih kolegov. Zato je dobro, da je SV dobila kodeks, saj ta opredeljuje, kako naj se ravna vsak pripadnik, posebej izposta-vljeni pa sta pomoč vojaku v stiski in tovarištvo. Po sprejetju kodeksa v enoti nisem opazil nobenih sprememb. Na njegovo uveljavitev v praksi najbolj vplivata dober zgled nadrejenih in medsebojno spoštovanje pripadnikov, kar moramo negovati. Mogoče je to še bolj pomembno na misijah, na kateri sem tudi sam zdaj in na kateri si pripadniki Slovenske vojske prizadevamo biti etični tudi ob stikih s pripadniki drugih vojsk in s civilnim prebivalstvom na Kosovu.

prilogaSV 14

10

Zanimiva je misel psihologa Janeka Muska, ki jo je povzel po Schwartzu in Bilskem: »Vrednota je individualno pojmovanje transmisijskega cilja (terminalni, instrumentalni), ki izraža interese (individualni, kolektivni, oboji), povezane z motivacijsko domeno

Vojska in njene vrednote

Vrednote so vse, kar je vredno. Vrednote so del človekovega razmišljanja in odločanja, z njimi vstopa človek v svoja socialna razmerja ter uresničuje svoje cilje, se samouresničuje. Brez vrednot človek ne bi hrepenel, ljubil in sovražil, ne bi hodil v službo ali delal dneve ter noči, si prizadeval za boljše dosežke svojega dela, ne bi znal vzgajati otrok in negovati tovarištva. Vrednote so vedno v nekem odnosu in zahtevajo izpolnitev, pa naj gre za sanje ali konkretno akcijo. Odvisne so od ljudi, ki jih oblikujejo in živijo v konkretnem času ter prostoru. Ne poznamo nečasovnih, nadčloveških ali zunajčloveških vrednot.

Besedilo: Marjan Vešnar

(uživanje, moč), in ga ocenjujemo v stopnjah pomembnosti (zelo pomemben, nepomemben) kot vodilno načelo v svojem življe-nju.« Musek vrednote razvršča v terminalne in instrumentalne, pri čemer so terminalne tiste, ki govo-rijo o želenih končnih stanjih, kot

so svoboda, nacionalna varnost, lepota, sreča, mir, bogastvo, zdrav-je in podobno. Instrumentalne so tiste, ki govorijo o predstavah, ki omogočajo dosego želenega, na primer pogum, zavzetost, delavnost, pridnost, vztrajnost, poštenost, umirjenost, zbranost in podobno.Pri kodeksih, kadar torej govorimo o normativni oziroma predpisujoči etiki, to delimo v teleološko in deontološko. Teleološka govori o ciljnem usmerjanju, deontološka pa o dolžnostih. Če pogledamo Muskovo razdelitev, lahko rečemo, da je teleološka etika sestavljena predvsem iz terminalnih vre-dnot, torej ciljnih stanj vrednot, deontološka pa iz instrumentalnih vrednot, s katerimi dosegamo cilj-na stanja. To so vojakove dolžnosti in z njimi bo lahko uresničil ali dosegel načrtovane cilje.

Vrednote in etikaEtika in vrednote so v odnosu obojestranske prepletenosti. Vrednote sestavljajo moralo in morala jim daje notranje življenje. Z moralo, ki določa življenjsko okolje vrednot, dobijo vrednote socialni pomen. Zaživijo v človeku in njegovem družbenem okolju. Morala daje vrednotam kulturo uresničevanja in človeka usmerja v prave stvari, torej v takšne, ki jih sprejemajo tudi drugi. Z vredno-tami si pomagamo pri osmišljanju svojih sanj in hrepenenja, usmer-jamo svoje delovanje, merimo uspehe ter tudi posledice, ki jih naše delovanje izziva v našem življenjskem okolju. Rekli bi lahko, da morala daje vrednotam barvo in jih dela sprejemljive, všečne ter normalne. Večino vrednot spre-jemamo kot socialna bitja med vzgojo in izobraževanjem oziroma

Foto

graf

ija: a

rhiv

Voj

aške

ga m

uzej

a SV

Pekre, 23. maj 1991

11

slovenska vojska in etika SV 14

socializacijo. Torej sprejemamo moralno že določene vsebine vrednot in jih sami ne oblikujemo ali si jih izmišljamo.

Slovenska vojska je posebnostSlovenska vojska se od drugih razlikuje po več dejavnikih. Prvi je naša mladost, saj ima SV manj kot dvajset let in zato nima vsega,

kar se razvija desetletja in dlje. Druga razlika je v načinu nastan-ka. SV je nastala v pripravah na vojno in med vojno, dejanja ter odločitve po vojni pa so vplivali le na njeno notranjo strukturo in organiziranost. Tretja posebnost je v hitrosti sprememb njene notranje organiziranosti, tudi odnosov z družbeno skupnostjo.

Zaradi primerljivosti z drugimi vojskami je SV v zelo kratkem času in s številnimi improvizaci-jami iz naborne prešla v poklicno vojsko. Četrta razlika, povezana z načinom nastanka in notranjimi spremembami, je v kadrovskih virih SV. Najprej so jo sestavljali pripadniki Teritorialne obrambe in naborniki, med vojno ter po njej

je SV zaposlovala tudi nekdanje pripadnike JA in civiliste brez voja-ških izkušenj ter poznavanja voja-ške organiziranosti. Peta razlika je v majhnosti SV in močni vključe-nosti njenih pripadnikov v civilno okolje. V SV ne poznamo vojaških naselij ali baz, v katerih bi živeli pripadniki z družinami, temveč ti praviloma večji del dneva preživijo v civilnem okolju, imajo v njem razvite vse socialne povezave in uresničujejo vse zasebne interese.

Zgodovina kot učiteljicaČeprav sem naštel posebnosti SV, imamo Slovenci in SV tudi dolgo ter burno zgodovino bojevanja. Vojske in vojne na slovenskem ozemlju so v narodovem spominu zapustile sledi ter vplivale na vre-dnostni sistem državljanov in tudi na bit ter identiteto slovenskega državljana. Še posebno je vojaški in vojni zgodovinski spomin pomemben za vojsko ter njene pripadnike. Tako kot vse vojske na svetu tudi naša potrebuje zglede, legende in heroje, da se bodri, plemeniti v ponosu ter laže obli-kuje samospoštovanje, pripadnost, motiviranost in drugo.Na Slovenskem se je v zadnjih 2000 letih gibalo zelo veliko raz-ličnih ljudstev, od Keltov in Ilirov, rimskih enot, ki so jih sestavljali borci iz severne Afrike, Španije, zdajšnje Francije, Grčije, Nemčije in drugod, do Hunov, Gotov, Sasov, Frankov, Ogrov, Slovanov, Turkov, Italijanov, Nemcev, Francozov in drugih. Nekaj njihovih ljudi je pri nas ostalo in iz mešanice narodov ter narodnosti smo se oblikovali Slovenci, ki smo kljub dvatisoč-letni državni nesamostojnosti obstali in ostali. Tuji vplivi so bili mogočni in večkrat nasilni ter občasno usmerjeni v uničevanje domačega naroda, toda narod Slovencev je preživel. Dogodki iz zgodovine so vplivali na vredno-stni sistem malega naroda, ki zna preživeti.Na ozemlju Slovenije so potekale velike borbe. Pred Ajdovščino pri Frigidusu se je odločalo o usodi in razdelitvi rimskega cesarstva, Atila je pustošil od Murske Sobote do Gorice, čez Slovenijo so šle enote na križarske vojne, Turki so uničevali, ubijali ter požigali po Štajerski, Koroški

Foto

graf

ija: G

oriš

ki m

uzej

Vir

: dr.

Tom

až K

ladn

ik, K

atar

ina

Jurj

avči

č, Jo

že D

ežm

an, v

ojne

foto

graf

ije 19

41-1

945,

Def

enso

r

Priprava jurišnikov za napad na soški fronti

5. prekomorska brigada 17. aprila 1945

prilogaSV 14

12

»V današnjem času pogrešam dobre odnose med ljudmi, enakoprav-nost in tovarištvo. Odnosi do podrejenih ali nadrejenih ne glede na položaj v vojski so bili med NOB, v Jugoslovanski armadi in Teritorialni obrambi drugačni. Zavedati se moramo, da vojska ne temelji le na poveljevanju, temveč tudi na pogovoru. Marsikdaj smo naredili veliko stvari, za katere nismo zahtevali plačila. Skrb za človeka je bila na višji ravni. Kadar je bil kdo bolan, so ga prijatelji in tudi nadrejeni obiskali, večja je bila skrb za upokojene. Kodeks etike poudarja tovarištvo, vendar naši fantje še niso bili v bojih in nimajo takšnih izkušenj, kot so bile nekoč. Tovarištvo pride do izraza v kritičnih trenutkih, ko veš, da se lahko zaneseš na drugega. Včasih fantje hitro pozabijo na tovarištvo in se priklonijo močnejšemu. To je logika kapitalizma, ko so materialne dobrine nad vsem drugim. Kritičen sem tudi do nizke ravni domoljubja med ljudmi. Domoljubje je treba negovati od zibelke do groba. Tu ima pomembno vlogo šola, ki mora prek zgodovine predstaviti nastanek naše države, boje, ki so potekali v Sloveniji, predvsem pa, za kaj smo se borili.«

Milan Gorjanc, polkovnik SV v pokoju in član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pristojen za vojaške zadeve

Domoljubje je treba negovati

»Položaj in vloga osebe na dolžnosti vojaka sta precej drugačna od položaja in vloge drugih poklicnih skupin, saj vojak domoljubje izraža s pripravljenostjo, da za domovino žrtvuje življenje. Ta družbena skupnost zato še posebej potrebuje kodeks, ki pa ga morajo njeni pripadniki tudi vsakodnevno uporabljati. Menim, da je domoljubje kot temeljna vrednota kodeksa navzoče v SV prav tako kot v nekdanji JLA, saj so vojaki ne glede na politične razmere domovini vedno zavezani. Obdobje osamosvajanja je bilo izjemno, saj smo tako vsak posame-znik kot družba hoteli zaščititi slovenski narod, kar je zahtevalo več od na splošno deklariranega domoljubja. V procesu tranzicije je naša družba na nekatere osnovne vrednote, ki so zelo pomembne, poza-bila, poudarjen je individualizem. To je žalostno. Zato mislim, da bi se morala Slovenska vojska po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka intenzivneje povezovati s civilnim okoljem. Ne mislim le na vključevanje SV v sistem zaščite in reševanja na primer ob poplavah, temveč predvsem na povezovanje z mladimi in na razvijanje domo-ljubja med njimi. Predlagal sem že možnost, da bi v Centru vojnih veteranov v Logatcu zanje organizirali tabore, ki pa ne bi bili strogo vojaški, SV bi se lahko povezala s šolami ob dnevu državnosti ali dnevu samostojnosti podobno kot naše združenje, ki organizira pre-davanja o osamosvojitveni vojni. Zelo veliko je tudi drugih možnosti. Poleg domoljubja so v SV tudi druge vrednote, na primer tovarištvo in sodelovanje, ki morata biti v vojski globlje zasidrana kot sicer v družbi, saj delo vojakov temelji na kolektivnem duhu in je od njega odvisna tudi bojna moč enot in vojske kot celote. S sodelovanjem SV na misijah v tujini ob razmerah v civilni družbi tvegamo, da bodo v vojsko vstopali posamezniki, katerih motiv ne bo zaveza domovini, temveč predvsem plačilo. Slovenski vojak bi moral biti ne glede na obveznosti do mednarodne skupnosti predvsem v službi domovine. V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo na krovni ravni in prek območnih enot in pokrajin organiziramo številne prireditve, s katerimi oživljamo zgodovinska dejstva v lokalnih okoljih. Pri tem tesno sodelujemo s SV, vendar bi to sodelovanje lahko še nadgradili.«

Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Slovenska vojska mora sodelovati s civilnim okoljemin Kranjski, kmečki upori so

preplavili Slovenijo, odmevne so bitke Francozov pri Nanosu, v okolici Ljubljane in na Predelu, med prvo svetovno vojno je bilo v bojno območje zajeto ozemlje severne Primorske, Notranjske in Gorenjske, druga svetovna vojna pa se je razširila po vsem obmo-čju, kar velja tudi za osamosvoji-tveno vojno leta 1991. Vse vojne razen zadnjih dveh so bile vodene v imenu in za račun tretje osebe. Iz zgodovine lahko dobivamo mo-ralno moč. Slovenci smo ostali in zmagali. Narodno prebujenje nam je leta 1848 prineslo trobojnico, velika narodova pričakovanja gle-de slovenskega jezika, samostojne državniške organiziranosti in večjega vpliva na dunajskem dvoru pa niso bila dosežena. Šele po prvi svetovni vojni lahko prvič govori-mo o slovenski vojski in slovenski državni organiziranosti. Kakšna so vrednostna sporočila dogodkov in tudi odločitev? Še vedno je premalo preučen pomen Maistrovih odločitev, njegovih de-janj in vpliva na obstoj Slovenije. General Maister je ustanovil Slovensko vojsko in svetu pokazal, da so se organizirani in oboroženi Slovenci pripravljeni boriti za svoj narod. Po idealih moramo k Maistrovim borcem šteti tudi pripadnike tajne organizacije TIGR. Organizirani

v majhne celice so pod italijan-sko vlado organizirali napade na italijanske policijske postojanke, oskrbovalne postaje in policijske patrulje, organizirali v planinah severne Primorske slovenske ne-deljske šole in celo pisali slovenske učbenike za osnovnošolce. Vse to za slovenstvo in slovenski narod. Med drugo svetovno vojno so se ideali in vrednote osamosvojitve-nega boja še stopnjevali. Tudi gro-zodejstva nad domačim narodom, kot so streljanja talcev v Begunjah, gramozni jami, Starem piskru ali mariborskih zaporih, obešanje Slovencev v Frankolovem, mučenja v ekspozituri Mauthausna na Ljubelju ali množična pobija-nja partizanov pri Treh žebljih, Lovskem domu na Pokljuki, pri Ptuju in na Kidričevem, požig Rašice ali Dražgoš, mučenja v cer-kvi sv. Urha, idealov niso načela in vrednote, potrjene v bojih, so bile umite s krvjo.Katere vrednote nam razkriva osamosvojitvena vojna leta 1991? Enake, kot so bile sanjane in z bor-bo potrjene po prvi ter med drugo svetovno vojno. V ospredju so bili ponovno slovenstvo, svoboda, lastna država in mir. Vojne in bitk iz obdobja osamosvajanja še nismo sistematično proučili. Veliko je za-pisov, osebnih pričevanj, drobcev v mozaiku celotnega vedenja in spo-znanja. Kot primer izpostavljam

dejanje šestnajstih komandantov občinskih štabov za TO 15. maja 1990 zaradi njihovega poguma, ko so javno nastopili in se osebno izpostavili, obenem pa znali priva-biti sodelavce in nalogo opraviti. Posledice bi bile lahko hude. Uprli so se ukazu poveljujočega, se odlo-čili za ilegalno organiziranost so-delavcev, se nedovoljeno povezova-li s civilnim okoljem in uporabljali tehniko ter prevozna sredstva, kar ni bilo po potrjenem načrtu. Med šestnajstimi komandanti so bili v Brežicah Mitja Teropšič, v Dravogradu Božo Jeromel, na Jesenicah Bojan Šuligoj, v Kranju Anton Režek, v Krškem Ernest Breznikar, v Mozirju Niko Pirnat, v Lendavi Ljubo Dražnik, v Litiji Rihard Urbanc, v Radljah Zdravko Vilar, v Radovljici Janez

Koselj, v Slovenskih Konjicah Alojz Groleger, v Šmarju pri Jelšah Leopold Kores, v Trbovljah Matjaž Piškur, v Tržiču Janez Ude, v Velenju Jože Prislan in v Žalcu Adi Vidmajer. Zgodovina nas uči, da so vse vre-dnote, ki so jih borci poosebljali, zaradi katerih so bili bitke in se žrtvovali, od poguma, tovarištva, ljubezni, slovenstva ter spošto-vanja soborcev do vdanosti in zvestobe, povezane z neko drugo osrednjo vrednoto, to je domolju-bjem. Domoljubje pomeni, da pri-padaš, imaš identiteto in možnost, da svobodno izražaš narodnostno pripadnost, da si, kar si, da ti to drugi priznavajo in ti to pripa-dnost dovoljujejo izražati. Zato tudi ni vseeno, da se naša vojska imenuje Slovenska vojska!

13

slovenska vojska in etika SV 14

Kodeksi tujih oboroženih sil

Vojska je bila v zgodovini posebna družbena organizacija, ki je osvajala ozemlja, uničevala in ubijala. Delovati je morala skladno z zahtevami plačnika in čim bolj učinkovito uresničiti njegove cilje. Učinkovitost se je merila z enotnostjo v akciji, s časom, potrebnim za dosego cilja, in z izkazanim pogumom, kar pomeni brez odstopanja pri izvedbi ukazane naloge. Poleg opreme in bojnih sredstev je najpomembnejši dejavnik vojske človek oziroma drugega dejavnika sploh ni. Šele z njim dobijo oprema, oborožitev in druge okoliščine vojaški pomen. Osrednja sestavina človeškega dejavnika je morala, torej biti čvrst in predan, sprejeti vojaške cilje kot svojo osrednjo življenjsko nalogo ter jo tudi opraviti. V zadnji tretjini dvajsetega stoletja je vse več vojsk začelo oblikovati urejen izbor vrednot, s katerim bi dosegle celovitost vojaške morale. Oblikovali so posebne profesionalne etike vojakov in pri tem upoštevali predvsem, da vojak potrebuje praktične izkušnje, biti mora izurjen in v celoti obvladati vojaške veščine, izkazovati mora ljubezen do svojega dela in plačnika ter imeti posebne vojaške lastnosti. Z oblikovanjem etičnih kodeksov so vojske poudarile posebnost vojaške organizacije in vojaškega poklica ali, kot pogosto slišimo, poslanstva ter poskušale prispevati k statusu vojakov in tudi samopodobi vojaka.

Začetki vojaških kodeksovV starih civilizacijah so bili vojaki praviloma posebna družbena sku-pina. Imeli so svojo organiziranost, izobraževanje in usposabljanje ter poseben družbeni status in praviloma so bili vojaki, dokler so lahko vihteli orožje. Imeli so svoje moralne norme, ki so bile v stari Grčiji celo predpisane, v drugih družbah pa so do oblikovanja po-klicnih vojsk veljale norme razreda ali kaste, iz katerega so bojevniki prihajali. Govorili so o posebni časti, dostojanstvu in podobnem, ne glede na verska prepričanja. Tudi navadni vojaki niso bili brez moralnih obvez, za kar so lastniki in poveljniki vojsk poskrbeli s pri-sego. Vojaki so prisegali tistemu, ki jih je vodil ali v imenu katerega so šli v boj. Prisegali so zemljiškemu lastniku, knezu, kralju ali cesarju in svojemu bogu, po prvi svetovni voj-ni pa praviloma državi. Prisega se je vedno dajala osebno v prvi osebi: »Jaz (ime in priimek), prisegam, da bom (pove nalogo) … v imenu in čast …« in podobno. S prisego je posameznik obljubil, da bo izpolnil zahteve tistega, ki mu je prisegel, tudi za ceno svojega življenja.

V zadnjih desetletjih se dobese-dno navajanje končne posledice »za ceno lastnega življenja« sicer izpušča, toda smisel je ostal enak. Prisega za vojaka dejansko pomeni opraviti nalogo tudi za ceno svojega življenja. Je torej njegova moralna obveza, da sledi ciljem lastnika oziroma plačnika, ki mu je prisegel, in ob tem sprejema njegove moralne norme. Pri tem gre predvsem za vprašanji smisla in pripadnosti. Vsaka družbena organizacija je določala svoje mo-ralne norme o tem, kaj je prav, še posebno v odnosu do nasprotnika, njegovega premoženja, civilnega prebivalstva in podobnega. Vojaki so morali sprejemati te moralne norme kot običajne, saj bi bila v nasprotnem primeru njihova motiviranost za boj vprašljiva, pa tudi veliko moralnih vprašanj bi si lahko postavili. O tem, kaj je bilo prav in upravičeno, imamo zdaj drugačna mnenja. Prinesla sta jih nova kultura življenja in razvoj civilizacije, zagotovo pa se vojaki, ki so ubijali otroke in ženske, ple-nili in uničevali tuje premoženje, niso počutili kot ubijalci in roparji in jih nihče tudi ni uvrščal med kriminalce.V zadnji polovici dvajsetega stoletja so vojaški teoretiki ugotovili, da prisega ni dovolj. Ljudje so postali bolj razgledani, vsa ideološka enoumja so bila znanstveno obdelana, ljudje so se vse bolj zavedali pomena življenja in svojih različnih vlog, začeli so ceniti svobodo, mir ter blaginjo in razvijati vrednote, ki so bile njihovim dedkom nedoseženi vzor. Iz te družbe so prihajali tudi vojaki in vojske so ugotovile, da je poleg vojaškega usposabljanja ter zahtev po vdanosti vojakom treba privzgojiti ali oblikovati poseben moralni sistem, torej sistem voja-ških vrednot, s katerimi bi po eni strani lahko oblikovali profesio-nalnost svojih vojsk, po drugi pa takšne vojake, ki bi jih ustrezno sprejemali tudi v civilnem okolju. Širše družbeno okolje mora vojsko ceniti, spoštovati in jo sprejemati kot svojo, saj ob tem ne razmišlja

Besedilo: Marjan Vešnar

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Robe

rt C

otič

prilogaSV 14

14

o denarju, ki ga vojska potrebuje.Zanimivo je, da so prvi vojaški ko-deks razvili v fevdalnem sistemu stare Japonske. Bušido oziroma pot vojaka so najprej prenašali kot ustno izročilo, pozneje pa zapisali in s teoretičnimi deli o vredno-tah, ki ga sestavljajo, poglabljali njihovo sprejemanje in dodatno krepili moralno držo bojevnikov. Samuraji so bili posebna družbena skupina, posebej vzgajani in uspo-sabljani. V nasprotju z drugimi vojaki so imeli celo posebna, le njim namenjena orožja. Njihovo usposabljanje ni obsegalo le voja-ških veščin, temveč tudi posebno življenjsko filozofijo. Njihovi glavni nalogi sta bili častno služiti in vse svoje življenje posvetiti negovanju veščin bojevanja, v njihovi moralni zgradbi pa so bile vrednote, kot so poštenost, pravičnost, hrabrost, usmiljenje, vljudnost, resnicoljub-nost in zvestoba.

Vrednote v vojaških kodeksihZlato pravilo je, da so v vseh voja-ških kodeksih navedene vrednote, ki že od nekdaj določajo vlogo vojaka in njegov pomen, kot je na primer pogum, med seboj pa se

razlikujejo po dodatnih vrednotah, ki jih je kot posebej pomembne za vojaško organizacijo in njene pripa-dnike določila družbena skupnost.Primerjali bomo kodekse Češke1, Slovaške2, Velike Britanije3, ZDA4 in Kanade5.Glede zgradbe kodeksov predsta-vljam primer kodeksa ameriških zračnih sil in kanadskih oborože-nih sil. Zračne sile ZDA so vojaške vrednote razporedile po pomenu v zaporedju lojalnost, dolžnost, spoštovanje, brezpogojno služenje, čast, integriteta in osebni pogum. V kartici navedenih vrednot za vojake pri časti na primer zapišejo: živeti skladno z vsemi vojaškimi vrednotami. V daljšem tekstu, v ka-terem je celotno besedilo Krovnih vrednot ameriških zračnih sil, so vrednote razporejene po poglavjih:– o integriteti: tu so zapisali in ra-

zložili vrednote pogum, častnost, odgovornost, razumskost, pravi-

co, odprtost glede poslovanja z informacijami, samospoštovanje in skromnost;

– o brezpogojnem služenju: tu so vrednote spoštovanja drugih, disciplina in samokontrola,

spoštovanje pravil ter zaupanja v sistem poveljevanja;

– o odličnosti pri vseh opravilih: odličnost pri izdelkih in stori-tvah, osebna odličnost, odličnost v komuniciranju, odličnost v operacijah in odličnost pri upra-vljanju virov.

Kanadski primer je drugačen. Pred navedbo osnovnih vrednot so Kanadčani izpostavili tri načela, in sicer spoštovanje dostojanstva vseh oseb, brezpogojno služenje Kanadi ter spoštovanje in podporo avtoriteti zakonov. Za prikaz zgradbe vseh navedenih kodeksov sem uporabil po mojem mnenju izbor temeljnih vojaških vrednot. Pri tem sem upošteval pojmovne približke, na primer med častjo in dostojanstvom ali pono-som in jih razvrstil v isto pojmovno celoto:1. integriteta: čast (Češka), do-

stojanstvo (Češka), moralnost

(Češka, Velika Britanija – VB), odgovornost (Češka, Slovaška, VB, Kanada), dolžnost (ZDA), ponos (Slovaška), pravičnost (VB), potrpežljivost (Slovaška), poštenost (Slovaška, VB),

samospoštovanje (VB, ZDA, Kanada), ugled (VB), integriteta (ZDA, Kanada, VB);

2. lojalnost: nesebičnost (Češka), pripadnost (Slovaška, VB), po-žrtvovalnost (Češka, ZDA, VB – enako: brezpogojno služenje), vdanost (Češka, VB), zvestoba (Slovaška);

3. disciplina: kakovost (VB), natanč-nost (Slovaška), odličnost (VB, ZDA), vztrajnost (Slovaška, VB);

4. pogum: iniciativnost (Češka), neodvisnost (Češka), pogum (VB, ZDA, Kanada).

Razlike so majhne. Prikaz daje podobo moralnih zahtev posame-znih držav. Takšno vojsko želijo. Vidimo, da pri osnovnih vojaških vrednotah med zahtevami ni razlik. Glavno etično pravilo je, da izpostavljamo predvsem tiste vre-dnote, ki jih želimo uresničiti, za katere ocenjujemo, da so premalo ali nepravilno upoštevane, in tiste, s katerimi želimo oblikovati mo-ralno podobo konkretne vojske.Vse vojske, katerih kodekse smo preučevali, imajo v izobraževal-nem sistemu vključene tudi etične vsebine in spremljajo uresničevanje svojih vrednot.

1 Oath and Ethical Code of a Professional and an Active Voluntary Reservist.

2 Eticky kodeks profesionalneho vojaka OS RS.

3 Values and Standards of British Army.4 Za zračne sile United States Air Force Core values.

5 Statement od Defence Ethics.

Foto

graf

ija: k

anad

ske

obor

ožen

e si

le

Naslovnica kodeksa ameriških zračnih sil

15

slovenska vojska in etika SV 14

Slovenska vojska in etika je posebni tematski sklop revije Slovenska vojska (št. 14/2010, datum izida: 24. september 2010). Prilogo uredila: Marjan Vešnar in Meta Grmek. Fotografija na naslovnici: Bruno Toič. Lektoriranje: SOJ. Oblikovna zasnova in oblikovanje: Melita Rak. prilo

ga