10NV27 SLOVENSKA HIŠA ZA STOLETJE 1 2
10NV27
SLOVENSKA HIŠA ZA STOLETJE12
IZHODIŠČE
ARHITEKTURNA ZASNOVA
Stanovanjske reforme iz šestdese�h let 20. stoletja, so sprožile splošno (samo)graditeljstvo hiš in vikendov. Arhitek�so v sklopu državnih naročil poskušali oblikova� nov stanovanjski standard, ki pa ga samograditelji niso sprejeli.Lokalna in zgodovinska iden�teta hiše v pokrajini se je umaknila iden�te� posameznika. Hiša je postala odrazlastnika.Gradnja klasičnih slovenskih hiš po predelanih �pskih načr�h v obdobju 70-ih, 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja jetako ustvarila svojevrstno nezavidljivo podobo Slovenske krajine: pozidanost z izrazito predimenzioniranimi objek�,ki so tudi v funkcionalnem smislu slabo prilagojeni današnjemu času. Rezultat takšnih gradenj so prosto stoječe,visoke kvadratne hiše sredi parcele, podkletene, z dvignjenim pritličjem, s podstrešjem, z veliko neizkoriščenekvadrature, z nekvalitetno izkoriščenimi tlorisi in veliko majhnimi prostori, ki pa so večinoma nefunkcionalni. Mnogehiše so obrnjene pro�severu in redkokatera izkorišča prednost prostranega vrta ki jo obkroža.Danes, je v Slovenjiji po podatkih Sta�s�čnega urada RS, praznih 175.000 stanovanj. Od tega je kar 53,5% stanovanj venostanovanjskih hišah. Jasno je, da je praznega grajenega prostora vedno več in da je potrebno pristopi� kreševanju nastale situacije.
Natečajna rešitev se loteva prenove konkretne slovenske hiše, ki je bila zgrajena med letoma 1986 in 1991 pomodificiranem �pskem projektu. Visoko pritličen objekt ima etaže K+P+M+ neizkoriščeno postrešje.
Glede na željeno smotrnost posegov in predvideno možnost realizacije sta se pokazala predvsem dva potrebnakoraka pri reševanju situacije �pične slovenske hiše:
1. Prvi je ta, da se zasnuje čimbolj fleksibilen tloris z novim komunikacijskim jedrom, ki omogoča različne scenarijeuporabe hiše skozi leta oz. skozi menjavo generacij. Tako zasnovan objekt lahko v določenem času funkcionira kotdvostanovanjska hiša, po potrebi (ko lastniki hiše niso več sposobni vzdrževa�) pa deluje kot večstanovanjski objekt.Na ta način je zagotovljena op�malna izraba površin v vsakem obdobju.2. Drugi korak pa je približa�/odpre�hišo okolici, to je zelenici ki jo obkroža. Odstrani se parapete, reši se dodatnaoz.večja terasa in ustvari povezava teras z zelenico.
Nova zasnova tako vključuje dve stanovanjski eno�, ki se lahko v prihodnje, preko novega komunikacijskega jedraorganizirajo v več manjših stanovanjskih enot (prikazano na shemah modularnos�in prilagodljivos�zasnove). Prvostanovanje (stanovanje A) se nahaja v visoki kle� in v pritličju, drugo stanovanje (stanovanje B) pa v pritličju in vnadstropju.Stanovanje A (148.56 m2+ 12.64m2 terasa + 3.88m2 balkon) ima v spodnji etaži dnevno sobo, jedilnico, kuhinjo,otroško sobo in kopalnico, v pritličju pa spalnico, kabinet in kopalnico.Stanovanje B (187.54 m2+22.2m2 terasa) ima v pritličju dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico in wc, v nadstropju pa dveotroški sobi, spalnico, dve kopalnici in kabinet z igralnico oz.knjižnico. Pod teraso na Z strani je prostor zashranjevanje vrtnega orodja.
Obe stanovanji imata v souporabi obstoječo kurilnico (14.9 m2) v kle�hiše. Stanovanje A ima dostop do nje urejen izbivalne strani, stanovanje B pa ima dostop do kurilnice iz svojega stopnišča. Pri obeh stanovanjih je dnevna sobapreko panoramske stene/okna povezana s teraso in preko nje z vrtom.
STANOVANJE A
OBSTOJEČE STANJE NOVA RAZPOREDITEV
STANOVANJE BSTANOVANJE B
STANOVANJE A
3.100,00
8.400,00
6.200,00
780,00
18.480,00
22.670,00
11.800,00
6.300,00
4.620,00
6.700,00
15.170,00
6.540,00
2.120,00
4.280,00
80.200,00
98.680,00
instalacije, niso predmet tega popisa
Č Č
Č
Č
OCENA INVESTICIJE
Zasnova vključuje minimalne posege v konstrukcijo; menjavo stavbnega pohištva, obnovobalkonov, zamenjavo strehe, nov stavbni ovoj v skladu s sodobnimi smernicami trajnostne gradnje.Dodano je le leseno stopnišče vzdolž S fasade. Fasada prizidka je prezračevana, iz sibirskegamacesna.Za streho se predvidi ravno vlaknocementno kri�no (Eternit) RK 400x400 EP v sivi barvi, ki je okoljuprijazna in zdravju neškodljiva. Plošče dosegajo visoke trdnos�, so paropropustne, negorljive inodporne pro�zmrzali.Problem toplotnih mostov na balkonih in pro�neogrevanemu podstrešju je prikazan z energetskoanalizo skozi �pične detajle (ENERGETSKA ANALIZA IN PREDLOG TEHNIČNIH REŠITEV). Analiza jeizdelana z BIM modelom, ki omogoča dodatne energetske analize objekta. Rešitev je zasnovanaekonomsko smotrno in predvideva možnost realizacije.
fotografija obstoječega stanja: V fasada
fotografija obstoječega stanja: S fasada
KORAK 1: STOPNIŠČE NOV STAVBNI ELEMENT-
OBSTOJEČE STANJE
KORAK 2: POVEZAVA STANOVANJ A IN B S TERASO IN VRTOM
pritličje klet
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE B
STANOVANJE B
+
stopnišče je del stanovanja
POSTOPEK REŠITEV
stopnišče se prestavi vzdolž S fasade pridobi se več stanovanjskepovršine,možna je fleksibilnejšaorganizacija/delitev tlorisana več stanovanjskih enot
SHEMA TLORIS - povezava stanovanje- terasa- vrt SHEMA PREREZ
SHEMA TLORIS
S1
S2 S2
S1
S3
S1
S3 S2
S4
S1
S3 S2
S5 S4
VARIANTA 1 - NATEČAJNI PREDLOG VARIANTA 2
VARIANTA 3 VARIANTA 4
DOLGOROČNA PRILAGODLJIVOST IN MODULARNOST ZASNOVEshematski vzdolžni prerez čez stopnišče - prikaz možnih delitev hiše: od dvostanovanjske do večstanovanjske
dve stanovanjski eno�: S1 (visoka klet in pritličje),S2 (pritličje in nadstropje)
tri stanovanjske enote: S1 (visoka klet), S2 (pritličje innadstropje), S3(pritličje)
š�ri stanovanjske enote: S1 (visoka klet), S2 (pritličje),S3(pritličje), S4 (nadstropje)
š�ri stanovanjske enote: S1 (visoka klet), S2 (pritličje),S3(pritličje), S4 (nadstropje), S5 (nadstropje)
GSPublisherVersion 0.1.100.100
ENERGETSKA ANALIZA IN PREDLOG TEHNIČNIH REŠITEV
ANALIZA KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV - IZVEDBA TERASE (DETAIL D1)
SAMOSTOJNA JEKLENAKONSTRUKCIJA TERASE (LOČENATERASA)
AB TERASA - TOPLOTNONEIZOLIRANA
AB TERASA - TOPLOTNO IZOLIRANA(POD IN NAD AB PLOŠČO TI)
PRIMER 1 PRIMER 2 PRIMER 3 PRIMER 1
PRIMER 2
PRIMER 3
V primeru 1 je prikazana izvedba terase z jekleno konstrukcijo, ki je ločena od fasadnega ovoja stavbe in predstavlja samostojno konstrukcijo . V tem primeru seobstoječo teraso poruši , na mestu pod jekleno konstrukcijo se naredi AB temeljno ploščo oz. točkovne AB temelje. S tem, ko porušimo obstoječi balkon , siomogočimo tudi lažjo izvedbo fasadnega pasu v predelu pod teraso, kjer je potrebno TI in HI izvesti po celotni višini stene (do temeljev). V primeru 2 je prikazanaizvedba fasadnega pasu brez energetske sanacije AB plošče terase. V primeru 3 pa je prikazana izvedba fasadnega pasu z ohranitvijo AB plošče terase, kjer seterasa obloži (spodaj in zgoraj) z 5 - 10 centimetri debelo Baumit fasadno ploščo EPS-F. Toplotno izolacijo fasadnega pasu pa predstavlja 20 cm debela fasadnaplošča Baumit open plus.
PRIMER 1:
Vidimo, da je potek toplotnega toka po fasadnem pasu zvezen, kar je optimalno iz vidika toplotnih izgub. Posledično ne pride do pojava toplotnega mostu.
PRIMER 2:
Vidimo, da pride na mestu AB plošče terase do velikega toplotnega mostu, kar privede do velike temperaturne asimetrije na notranjem stiku med steno in ABploščo, posledično se na tem mestu lahko pojavi kondenzacija vodne pare.
PRIMER 3:
Vidimo, da smo z izvedbo TI po celotni zgornji in spodnji ploskvi terase dosegli bolj zvezen potek temperature v fasadnem pasu, posledično smo zmanjšali vplivtoplotnega mostu. S tem smo preprečili nevarnost nastanka kondenzacije.
PRIPOROČILO:
V kolikor si ne želimo velikih toplotnih izgub je potrebno teraso izvesti tako, kot je prikazano v primeru 1. V kolikor se odločimo, da ohranimo obstoječo ABteraso, jo je nujno potrebno obložiti s toplotno izolacijo na zgornji in spodnji strani. Naše priporočilo je, da se terasa izvede kot ločena NK konstrukcija , saj le vtem primeru dosežemo optimalne rezultate pri energetski sanaciji.
intenziteta toplotnea toka(toplotni most)
potek temperature
intenziteta toplotnea toka(toplotni most)
potek temperature
intenziteta toplotnea toka(toplotni most)
potek temperature
ANALIZA KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV - VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA V FASADNI PAS
VGRADNJA OKEN NA ZUNANJI ROB NKDETAIL D2
VGRADNJA OKEN NA SREDINO NK (OBSTOJEČE)DETAIL D2
V primeru 1 je prikazana pravilna vgradnja oken v fasadni pas, in sicer je stavbnopohištvo (okno) vgrajeno na skrajnem robu nosilne konstrukcije. V primeru 2 pa jeprikazana vgradnja oken (stavbnega pohištva) na mesto obstoječih oken , in sicer nasredino nosilne konstrukcije. V obeh primerih toplotno izolacijo fasadnega pasupredstavlja 20 cm debela fasadna plošča Baumit open plus.
PRIMER 1:
Vidimo, da je potek toplotnega toka po fasadnem pasu zvezen, kar je optimalno izvidika toplotnih izgub, posledično tudi ni nevarnosti za pojav kondenzacije na stikumed okenskim okvirjem in konstrukcijo. Vidimo tudi , da so toplotni mostovi na stikumed stavbnim pohištvom in konstrukcijo (TI) minimalni.
PRIMER 2:
Vidimo, da prihaja na stiku med stavbnim pohištvom in nosilno konstrukcijo dotoplotnih mostov , kar povzroča precejšne toplotne izgube. Posledično se zaraditemperaturne asimetrije notranjih površin fasadnega pasu lahko pojavi kondenzacijana stiku med okenskim okvirjem in nosilno konstrukcijo.
PRIPOROČILO:
Stavbno pohištvo je tudi v primeru sanacije stavbe potrebno vgraditi na skrajnizunanji rob nosilne konstrukcije, saj le s tem dosežemo energetsko prenovo.
PRIMER 1 PRIMER 2
intenziteta toplotnea toka(toplotni most)potek temperature potek temperature
intenziteta toplotnea toka(toplotni most)
na obstoječe ostrešje tako
ANALIZA KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV - IZVEDBA KORITA ZA ROŽE(DETAIL D5), IZVEDBA BALKONA(DETAIL D6) IN IZVEDBA OSTREŠJA(DETAIL D7)
DETAIL D5 DETAIL D6PRIMER 1 PRIMER 2
PRIMER 1
PRIMER 2
intenziteta toplotnega toka(toplotni most)
potek temperature
intenziteta toplotnega toka(toplotni most)
potek temperature
DETAIL D7PRIMER 3
PRIMER 1:
Obstoječi AB balkon zožamo na širino napušča (prizidka) in ga spremenimo vkorita za rože. Kot lahko vidimo, pri izvedbi korita balkon obložilmo z veliko TI inzemljine. Takšna izvedba je z vidika energetske sanacije balkonov zelooptimalna kar lahko vidimo iz rezultatov analize , kjer se vidi , da je na mestu TMzelo majhna intenziteta toplotnega toka.
PRIMER 2:
Obstoječi AB balkon energetsko saniramo tako , da ga toplotno izoliramo iz obehstrani (TI spodaj in zgoraj ). S tem zmanjšamo vpliv toplotnega mostu inpreprečimo možnost nastanka kondenzacije na stiku okna in fasadnega pasu.
PRIMER 3
potek temperature
PRIMER 3:
Obstoječe ostrešje energetsko saniramo tako,da AB ploščo izoliramo s toplotno izolacijo na zgornji strani stropa.S tem dobimo hladno ostrešje. Nesmiselno bibilo toplotno izolacijo peljati vzolž celotnega ostrešja, saj bi pri tem ogrevaliprostor nad nadstropjem, kar pa ni smiselno.Prizidek (stopnišče) pa toplotno izoliramo v sklopu strehe in ga priključimo
, da ne prekinjamo TI,saj lahko le na ta način dobimo zvezni potek temperature vzdolžfasadnega pasu (glej rezultate analize).
NAČRT RUŠITEV
OBSTOJEČE STANJE/RUŠITVE/NOVO
LEGENDA:
RUŠITEV NOSILNIH IN PREDELNIH STEN
NOVA IZVEDBA NOSILNIH IN PREDELNIH STEN
PRIKAZ PREDVIDENEGA POSEGA V KONSTRUKCIJO
1
2
3
1
2
3
4
5
OBSTOJEČE STANJE/RUŠITVE/NOVO
PRIKAZ PREDVIDENEGA POSEGA V KONSTRUKCIJO
LEGENDA:
RUŠITEV NOSILNIH IN PREDELNIH STEN
NOVA IZVEDBA NOSILNIH IN PREDELNIH STEN
PRIKAZ PREDVIDENEGA POSEGA V KONSTRUKCIJO
LEGENDA:
RUŠITEV NOSILNIH IN PREDELNIH STEN
NOVA IZVEDBA NOSILNIH IN PREDELNIH STEN
OBSTOJEČE STANJE/RUŠITVE/NOVO
NADSTROPJEPRITLIČJEVISOKA KLET
NAČRTI IN 3D PRIKAZI
Kranjskacesta
3D prikaz: pogled na objekt iz V strani
S
zelenica na S strani
uvoz na dvorišče iz glavne ceste
uvoz na dvorišče iz dovozne po�
navezava terase na zelenico na S strani
travni tlakovci/plošče
navezava terase na zelenico na V strani
zelenica na V strani
SITUACIJA M 1:200
STANOVANJE A
STANOVANJE B
SKUPNA RABA
TLORIS VISOKE KLETI M 1:100
3D prikaz: pogled preko kletne terase v dnevno sobo in kuhinjo STANOVANJA A
Neto površine visoko pritličje
stanovanje
SKUPNO
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE B
št. pr.
13
01
02
03
04
05
06
12
14
ime
Kurilnica
Dnevna soba
Kuhinja
Otroška soba
Predsoba
Kopalnica
Stopnišče
Terasa
Stopnišče
površina
14,93
14,93 m2
23,73
24,42
21,76
3,36
5,95
11,83
12,64
103,69 m2
12,12
12,12 m2
130,74 m2
H
2,52
0,51
5,40
0,20
6,00
0,51
3,02
18,1
6
2,52
1,81
1,20
1,21
1,20
1,41
1,00
4,79
3,02
0,36 1,75 0,30 4,20 0,20 4,00 0,51
2,41 8,91
11,35
1,86
0,36
0,30
0,51
3,60
0,20
2,20
0,20
5,40
0,51
0,61
0,36
2,05
2,22
0,65
1,20
0,47
8,89
0,47
1,19
0,66
0,36
2,05
18,1
6
11,32
YY
01
Dnevna soba
02
Kuhinja
03
Soba
04
Predsoba05
Kopalnica
06
Stopnišče
12
Terasa
14
Stopnišče
13
Kurilnica
XX
0,36 1,75 0,28 4,22 0,20 4,00 0,51
2,42 4,20 0,79 1,70 2,21
3D prikaz: pogled iz dnevne sobe STANOVANJA A, pro� vrtu na V strani
3D prikaz: dnevna soba STANOVANJA A, navezava na teraso in vrt na V strani
TLORIS PRITLIČJA M 1:100
STANOVANJE A
STANOVANJE B
Neto površine pritličje
stanovanje
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE A
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
št. pr.
07
08
09
10
11
15
16
17
18
26
ime
Spalnica
Kopalnica
Kabinet
Hodnik
Balkon
Hodnik
WC
Kuhinja
Dnevna soba
Terasa
površina
14,67
8,90
14,13
19,81
3,88
61,39 m2
18,61
1,86
16,23
22,42
22,18
81,30 m2
3D prikaz: pogled iz dnevne sobe STANOVANJA B pro� terasi na Z strani
1
2
3
4
5
6
71
2
3
4
5
6
7
8
9
9 x 0,18 = 1,58
1 2 3 4 5 6 7 8 9
H
YY
2,52
0,51
5,40
0,20
2,20
0,20
3,60
0,51
1,00
2,52
4,22
1,00
1,52
1,00
2,17
1,40
1,31
1,00
16,1
4
0,39 1,73 0,32 8,40 0,51
2,45 1,30 2,20 1,39 3,20 0,81
11,35
1,83
0,39
6,81
0,20
6,52
0,39
2,22
2,32
8,89
2,32
0,39
16,1
4
0,39 1,73 0,33 4,19 0,20 4,00 0,51
11,35
3,44 2,20 5,71
XX
16
WC
07
Spalnica
08
Kopalnica
09
Kabinet
10
Hodnik
15
Hodnik
17
Kuhinja18
Dnevna soba
26
Terasa
11
Balkon
3D prikaz: pogled na teraso in dnevne prostore STANOVANJA B, na Z strani hiše
TLORIS NADSTROPJA M 1:100
STANOVANJE B
Neto površine nadstropje
stanovanje
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
STANOVANJE B
št. pr.
19
20
21
22
23
24
25
27
ime
Hodnik
Kopalnica
Kabinet
Spalnica
Kopalnica 1
Soba 1
Soba 2
Igralnica
površina
26,08
7,53
11,19
14,51
8,91
21,60
14,93
11,59
116 34 m2
3D prikaz: stopnišče v lesenem prizidku, ki povezuje stanovanja vseh 3 etaž
se v predelu obstoječega vhoda v hišo
Zato je potrebno toplotno
AB konstrukcija kletiobenem pa distancira leseni del prizd-
na zunanji strani senaslanja na novo leseno konstrukcijo na notranji strani pa se pritljuje na obstoječo noslino
na dru-
Zaradi želje po ločenih stanovanjskih enotah,izvede lesen prizidek, ki ima vlogo komunikacijske povezave med stanovanji (stopnišči ).Prizidek skupaj s hišo (stanovanjem) tvori eno toplotno cono.izolirati fasadni ovoj lesenega prizidka in ga neprekinjeno povezati z fasadnim ovojem hiše.Kletni del prizidka se v celotni višini kleti izvede kot AB konstrukcija.služi kot nosilna konstrukcija lesenemu delu prizdika,ka od temeljnih tal..Ostrešje se izvede kot lesena konstrukcija z vmesno toplotno izolacijo,
konstrukcijo hiše.
GSPublisherVersion 0.1.100.100
Nastopne ploskve stopnišča se na eni strani prtrjujejo v leseno nosilno konstrukcijo,gi strani pa se vpenjajo v leseno ograjo, ki se razteza kontinuirano od kleti do nadstropja..
1
2
3
4
5
6
71
2
3
4
5
6
7
8
9
YY
XX
0,39 1,73 0,36 4,16 0,20 4,00 0,51 0,80
3,74 2,21 1,38 2,21 1,80 0,81
12,15
1,83
0,39
0,30
0,51
3,60
0,20
2,20
0,20
2,76
0,10
2,54
0,51
0,61
0,39
2,22
2,32
8,91
2,32
0,37
16,1
4
0,39 1,73 0,33 4,19 0,20 4,00 0,51 0,80
2,45 0,99 2,20 1,80 1,70 2,21 0,80
12,15
1,83
0,69
0,51
5,40
0,20
2,20
0,20
3,60
0,51
1,00
2,52
12,6
21,
00
16,1
4
27
Igralnica
19
Hodnik
20
Kopalnica
21
Kabinet22
Spalnica
23
Kopalnica 1
24
Soba 1
25
Soba 2
3D prikaz: pogled na objekt iz Z strani
+/-0,00
5°
-1,45
-1,15
+1,35
+1,60
+4,10
+4,35
+6,85
+7,30
+6,55
+/-0,00
-1,45
-1,15
+1,35
+1,60
+4,10
+4,35
+6,85
+7,30
PREREZI M 1:100
PREČNI PREREZ VZDOLŽNI PREREZ
GSPublisherVersion 0.1.100.100
FASADE M 1:100
Z FASADA
J FASADA
S FASADA
V FASADA