... ... samo pridi domov ANDREJ E . SKUBlC
Andrej e. Skubic (1967) se s svojimi
deli uvršča med vrhunske ustvarjal
ce tako na pisateljskem kot prevajal
skem področju, vse bolj pa se uvelja
vlja tudi kot dramatik. Doslej je poleg
številnih prevodov objavil šest pro
znih in tri dramska dela ter strokov
no monografijo Obrazi jezika (2005).
Na literarno prizorišče je stopil z ro
manom Grenki med (1999) in zanj
prejel kar dve nagradi: za najboljši
prvenec leta in kresnika. Leta 2012
je bil za roman Koliko si moja? (2011)
ponovno dvakrat nagrajen, tokrat
z nagrado Prešernovega sklada in
že drugič s kresnikom, vmes pa
je prejel še Župančičevo nagrado
(za roman Popkorn, 2010) in Sovre
tovo nagrado (za prevod Čitan-
ke Gertrude Stein ter romana Kako
poz no, pozno je bilo Jamesa Kelma
na). Njegova dela so prevedena v
češčino, hrvaščino, ruščino, nem
ščino, srbščino in angleščino.
00,00 €
Živel sem v srhljivi svobodi
koraka v praznino...Zaradi poslovnih nečednosti, ki jim je priča, se Leon od-
loči, da bo na kocko postavil bleščečo pravniško kariero.
Toda posledice so daljnosežnejše, kot si je mislil, saj nač-
nejo njegovo družinsko življenje. Zgodba, ki se bere kot
kriminalka, tako prerašča v dramo, v srcu katere tiči lju-
bezen.
Andrej e. Skubic v družbeno resničnost tokrat zareže z do-
mačim tajkunstvom, korupcijo in medijsko podobo, ki jih
ženejo umazane igre za denar, moč in prestiž. Čeprav to ni
roman na ključ, v vrtincu dogodkov nenehno srečujemo
mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana; še ni-
koli doslej jim nismo bili tako blizu.
Vendar je to le ena plat zgodbe, druga, ljubezenska, je ena-
ko močna. Je spodletelost vpisana v temelj ljubezni? In ali
se prej ali slej ne razblinijo vsi ideali? V dih jemajočem
ritmu se v romanu odvrtijo s tem povezane večne teme –
o vzponih in padcih, o skušnjavah, odraščanju in človeški
bližini.
An
dr
ej e. S
ku
blc ...samo pridi domov
V romanu Samo pridi domov se v naj
boljši skubičevski maniri iz neposred
ne, najgloblje intime lušči družbeni
kontekst. Toda interpretacija sveta,
ki jo bralec doživlja skozi protagoni
sta – in Skubic je mojster identifika
cije – je včasih izmuzljiva in celo za
vajajoča. Skubičev družbenokritični
naboj zato nikakor ni na prvo žogo.
Podobno kot tudi ne razumevanje
njegovih likov: če nanje poskusimo
pogledati od daleč, z distance – če
je to sploh mogoče – mar ne podvo
mimo vanje? Mar jih ni mogoče ra
zumeti na več načinov? Nič se pri
Skubicu ne izide brez preostanka
in tudi nikakršnega pravega izho
da ni na vidiku, saj se celo akcija,
dejanje kot znak posamezniko
ve vitalnosti, tudi upora, zaplete
v mreže ultrakapitalistične logi
ke in politike in ne prinese raz
rešitve. Podoba današnje družbe,
ki ji Skubičev roman nastavlja
ogledalo, pušča trpek priokus.
...samo pridi domov
... samo pridi domov
A n d r e j e . S k u b l c