seminarska inf.docx

Prihranila sem denar. Kupiti fotoaparat ali mobilni telefon?Tina Simi, 1. AGimnazija Nova Goricainformatika

splona gimnazija

Prihranila sem denar. Kupiti fotoaparat ali mobilni telefon?

Jurij KnezTina Simi

Bukovica, 12.5.20152014/2015, 1. A

PredgovorIzbira naslova za projektno nalogo je bila zame zelo teka, saj me zanima veliko stvari. elela sem izbrati temo, ki bi bila zame uporabna a hkrati tudi zanimiva. Fotografija je umetniko podroje, ki me e od malih nog zelo zanima. elim si nakupa fotoaparata, saj je moj e zelo star in tehnoloko nazaduje. Ob enem pa potrebujem tudi nov mobilni telefon, ker je zael mobilni telefon, ki ga imam sedaj, delati zelo poasi in se bo po mojem mnenju zelo hitro pokvaril. Ker sem se veliko asa odloala kaj kupiti in e vedno nisem nala odgovora, sem se odloila da ga poiem s pomojo te raziskovalne projektne naloge. Tako bom ob enem naredila nekaj koristnega in nujnega. UvodV tej projektni nalogi se bom lotila raziskovanja fotoaparatov in telefonov. Pri izbiri bom pazila na ceno, kakovost in potrebe ki jih imam. Ceno bom omejila na najve 700 ker mi ve denarja ni uspelo prihraniti. Osebna stranIme mi je Tina Simi. Rodila sem se 16. decembra 1999 mami Petri Kogoj Simi in oetu Kristjanu Simi. Svoja otroka leta sem preivela v Biljah. Tam smo stanovali v hii z babico in dedkom. Z enajstimi meseci sem zaela obiskovati vrtec v Mirnu, nato pa so me zaradi stiske s prostorom premestili v vrtec Bilje. Vrtec Bilje sem nato obiskovala vse do odhoda v 1. Razred osnovne ole. 1. septembra 2004 sem zaela obiskovati pouk v podrunini oli Bilje. 16. novembra 2004 je na svet prijokala moja sestrica maja. V etrtem razredu osnovne ole sem zaela obiskovati tudi une ure kitare in nauka o glasbi v glasbeni oli v empetru pri Novi Gorici. V estem razredu sem zaela obiskovati osnovno olo Lucijana Bratkovia Bratua Rene zaradi selitve v blinjo vas po imenu Bukovica. 7. Decembra 2010 se je nai druini pridruila e sestrica Sara. V letu 2013 sem imela v kulturnem domu v Bukovici in e drugod po obini Rene-Vogrsko samostojno fotografsko razstavo pri kateri sta me finanno podprla tudi moja stara. Pri postavitvi razstave mi je zelo pomagala olska psihologinja Branka Pregelj Aron. Osnovno olanje sem z odlinim uspehom zakljuila 13. junija 2014 na osnovni oli Lucijana Bratkovia Bratua Rene. 1. septembra 2014 sem zaela obiskovati Srednjo olo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani; umetnika gimnazija likovna smer. Med asom olanja sem prebivala v dijakem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Zaradi meni neustreznega sistema pouevanja, ki so ga imeli profesorji, sem se novembra 2014 prepisala na splono Gimnazijo v Novi Gorici. To olo obiskujem e danes. Poleg izobraevanja, pa e kar nekaj let delam kot natakarica.

Kazalo

1Predgovor22Uvod23Osebna stran24Fotoaparat ali mobilni telefon?54.1Fotoaparat64.1.1Opis delovanja64.1.2Zgodovina fotografije74.1.2.1Camera obscura74.1.2.2Johann Heinrich Schulze84.1.2.3Nicephore Nipce84.1.2.4Louis Jacques Mand Daguerre84.1.2.5Richard Maddox94.1.2.6Hannibal Williston Goodwin94.1.2.7Kasneji razvoj94.1.3Razvoj fotoaparatov94.1.3.1Mamut kamera94.1.3.2Polaroid104.1.3.3Dvooka mehovka104.1.3.4Prva snapshot kamera Eramox104.1.3.5Fotoaparat Leica104.1.3.6Ostali pomembneji dogodki104.1.4Delitev fotoaparatov124.1.4.1Mobilni fotoaparat124.1.4.2Kompaktni fotoaparat124.1.4.3Zrcalno-refleksni fotoaparat134.1.4.4Izbira fotoaparata134.1.4.5kaj ti je najpomembneje pri nakupu fotoaparata?134.1.4.6Za fotoaparat katerega proizvajalca bi se odloil, e bi imel izbiro?144.1.5Izbrana fotoaparata154.1.5.1Opis164.1.5.2Tehnini podatki174.1.6Nakup fotoaparata184.1.6.1Kje bi kupili fotoaparat?184.1.6.2Spletno nakupovanje184.1.6.3Odloitev kraja nakupa214.1.6.4Varnost na spletu214.1.6.5Kako do varnega brskanja po spletu215Zakljuek216Povzetek227Viri in literatura27

Fotoaparat ali mobilni telefon?Ker se je to vpraanje porodilo tudi meni in se ne morem odloiti, bom najprej raziskala, kaj bi na mojem mestu naredili ostali ljudje. Izvedla bom anketo in odgovore analizirala ter jih predstavila v grafih.Na vpraanje kaj bi kupili, e bi imeli na voljo 700 je 64% anketirancev odgovorilo fotoaparat, ostalih 36% anketirancev pa mobilni telefon.

Ker se je veina anketirancev odloila za fotoaparat, sem se za raziskovanje in nakup le tega odloila tudi jaz.FotoaparatFotoaparat je optina naprava za snemanje slik, ki se lahko shranjujejo lokalno, prenaajo na drugo lokacijo, ali pa oboje. Lahko jih vidimo kot posamezne fotografije ali zaporedje slik, ki predstavljajo video posnetke ali filme. Beseda Fotoaparat (kamera) izhaja iz besede camera obscura, kar pomeni "temno komoro" in je latinsko ime originalne naprave za projektiranje zunanje realnosti na ravno povrino. Sodobno fotografsko kamero so razvili do take mere, da je njeno delovanje zelo podobno delovanju lovekega oesa.Opis delovanjaKamera lahko deluje s svetlobo vidnega spektra ali z drugimi deli elektromagnetnega spektra. fotoaparat je optina naprava, ki ustvari eno sliko ali sceno predmeta in jo zabelei na elektronski senzor ali fotografski film. Vsi fotoaparati delujejo na istem principu: svetloba vstopi v zaprto katlo skozi konvergentno leo in slika je posneta na svetlobno obutljiv medij. Mehanizem zaslonke nadzira as, v katerem lahko svetloba vstopi v kamero. Sodobne fotografske kamere imajo funkcije, ki omogoajo ogled posnetka, ki se zabelei, omogoajo, da je eleni del objekta, ki ga fotografiramo izostren ter omogoajo nadzor izpostavljenosti svetlobe. Zaslon pogosto deluje na tekoe kristale (LCD) in omogoa uporabniku, da si ogleda fotografijo, ki jo posname. Preko zaslona lahko upravlja z nastavitvami, kot so ISO hitrost, izpostavljenost svetlobi in hitrost zaklopa.

Zgodovina fotografijeLjudje so si najverjetneje od vedno eleli ovekoveiti trenutek. Od prvih poskusov posnemanja slik, ki jih vidimo je minilo e nekaj tiso let. V asu ko je revolucionarno odkritje fotografije prilo v roke iri mnoici ljudi, je postala fotografija nova umetnika smer in podpora tehnologiji, znanosti ter ponudila delo milijonom ljudem, ki na kakren koli nain sluijo denar v industriji fotografske opreme. Camera obscuraPrva omemba povezana s to napravo je bila v 5. Stoletju pred naim tetjem s strani kitajskega filozofa Mo-Ti. Uradno je zabeleili nastanek obrnjene slike, ki jo tvorijo svetlobni arki, ki prodrejo skozi luknjico v zatemnjenem prostoru. Ta pojav je imenoval temna soba.Leta 1490 je Leonardo Da Vinci podrobno opisal delovanje camere obscure.Kakovost slike je bila izboljana z dodatkom konveksne lee v odprtino v 16. stoletju in poznejim dodajanjem ogledala ki prikae sliko obrnjeno navzdol na razgledno povrino. Giovanni Battista Della Porta v svoji knjigi 1558 Magiae Naturalis priporoa uporabo te naprave kot pomo za umetnike.Napravo so uporabljali umetniki za pom pri risanju in slikanju, uporabljali pa so jo tudi, kot sobo za izobraevanje in zabavo.Johann Heinrich SchulzeJohann Heinrich Schulze, profesor anatomije, je okoli leta 1717 po tevilnih poskusih ugotovil, da se srebrne soli, posebej kos krede, namoen v srebrov nitrat, spremenijo v rno bele odtenke, ko so izpostavljene soncu. Neosvetljeni deli ostanejo beli, osvetljeni pa se obarvajo v rno. V praksi tega ni znal uporabiti.Nicephore NipceLeta 1827 je posnel prvo uspeno fotografijo z asom izpostavljenosti ve kot osem ur. Fotografija je prikazovala njegovo druinsko hio v Franciji. Nipce jo je poimenoval heliografija ali sonna risba.Louis Jacques Mand DaguerreDaguerre leta 1829 skraja as osvetlitve za pol ure. Leta 1837 Daguerre ustvari svojo prvo fotografijo na bakreni ploi prevleeni z srebrovim jodidom. Po izpostavljanju ploe svetlobi ne zasledi rezultatov, zato jo postavi v omaro. ez as jo e enkrat poskusiti oistiti, in odkrije popolno sliko na njej. Na njegovo sreo, je razbit termometer v omari ustvarjal hlape ivega srebra, ki so popolnoma razvili fotografijo.Richard MaddoxDr. Richard Maddox leta 1871 odkrije uporabo Geletina namesto stekla kot podlago za fotografske ploe. Odkritje je pripeljalo do procesa razvoja suhe ploe. Za ta as je bil to najbolji in najbolj priljubljen postopek.Hannibal Williston GoodwinHannibal Williston Goodwin je bil kofovski duhovnik v Hii molitve episkopalne cerkve v upniu v New Jerseyu. Patentiral je metodo za izdelavo preglednega, pronega zavitega filma iz nitrocelulozne filmske baze, ki je bila uporabljena v Edisonovem kinetoskopu oziroma predhodniku stroja za ogled animacij.Kasneji razvojFotografija se je po razvoju filma zelo hitro razvijala. Sprva je bila v pomo slikarjem, nato pa se je osamosvojila in skuala dosei podobne uinke kot portretno in krajinsko slikarstvo. Danes je del umetnikega ustvarjanja in grafinega oblikovanja.Razvoj fotoaparatovMamut kameraEna najzgodnejih poizkusnih kamer je tudi skoraj 12 metrov dolga poast, imenovana Mamut in je tehtala 625 kg, kadar je bila v njej 115 kg teka steklena ploa. Oskrbovalo jo je 15 mo. Zgradili so jo leta 1900 v Chicagu in so jo prevaali na posebnem eleznikem vagonu.Polaroid Polaroid je bil fotoaparat, ki je razvil film kar v kameri. Te kamere so e danes precej uporabi, eprav postopek ne daje filmu enakovrednega rezultata.Dvooka mehovkaOb koncu 19. stoletja je bila dvooka mehovka ena od reitev, ki je ponujala snemanje slike na ploe velikosti 10 x 12 cm. Imenovali so jih tudi umetnike kamere. V naslednjih desetletjih so postale zelo priljubljene in pogosto uporabljene.Prva snapshot kamera EramoxEramox kamera je bil brezien fotoaparat nemke izvedbe iz leta 1924. Zaeli so izdelovati natanne kamere z dobro optiko in obdrali naslov najboljih izdelovalcev kamer celih 50 let. Kamera je imela vgrajen moan objektiv s kratko gorinico in zavesni zaklop.Fotoaparat LeicaZgodovinska Leica ne pomeni le izvrstno izdelavo kamere za tisti as, ampak tudi standard za velikost filma. Izdelal jo je Oskar Barnack, med leti 1911 in 1913, ki je delal v nemkem podjetju Leitz.Ostali pomembneji dogodkiLeto dogodek

1935Prvi vgrajeni svetlomer v kameri

1936Prva prava zrcalno-refleksna kamera kine-exacta

1936Prvi moderni barvni dia-fil

1942Prvi negativni barvni film in barvni papir

1949Iskalo s prizmo v contax D

1959Agfa optima s prvo popolno zaslonsko avtomatiko

1960Merjenje skozi objektiv (spotmatic, ASAHI)

1966Elektronsko uravnavanje zavesnega zaklopa

1970Izdelava prvega CCD senzorja

1979Avtomatsko nastavljanje razdalje (Polaroid Sonar)

1978KODAK izdela prvo digitalno video-kamero

1981Sony Mavica (Magnetic video camera)je bil verjetno prvi fotoaparat za zapis digitalne slike, eprav je imel e vedno znailnosti video- kamere. Vseeno je ta kamera znana kot prvi digitalni fotoaparat.

Delitev fotoaparatovMobilni fotoaparatMobilni telefoni imajo po navadi digitalne kamere z nijo loljivostjo. Narejene so za snemanje in fotografiranje. Fotografije so primerne za objavljanje na raznih socialnih omrejih, niso pa primerne za profesionalno fotografijo. V zadnjem asu proizvajalci mobilnih telefonov vanje vgrajujejo vedno bolj zmogljive digitalne kamere z vedno vijo loljivostjo. Nekateri imajo vgrajeno tudi bliskavico. Mislim, da ez as ne bomo ve potrebovali fotoaparatov. Telefoni bodo imeli razline snemljive objektive ki jih bomo lahko upravljali preko zaslona na dotik.Kompaktni fotoaparatKompaktni fotoaparati so majhni in posledino tudi lahko prenosljivi. Namenjeni so uporabnikom, ki nimajo predznanja na podroju fotografije saj niso namenjeni za profesionalno uporabo. Lahko se jih uporabi tudi za snemanje. Imajo fiksen objektiv. Za profesionalce je to slabost, za amaterje pa prednost, saj jim ni potrebno istiti prahu, ki pri fotoaparatu s snemljivim objektivom lahko zaide na svetlobno tipalo. Slaba stran kompaktnih fotoaparatov je ta, da na zaslonu ne vidi natanne fotografije ki jo bo posnel zaradi razmika med iskalom in objektivom. Profesionalni kompaktni fotoaparati se od navadnih loijo po trem ohiju, vejem objektivu z vejo poveavo in veji zmogljivosti svetlobnega tipala. Imajo ve funkcij in dodatkov ter tudi vgrajeno bliskavico. Zrcalno-refleksni fotoaparatZrcalno-refleksni fotoaparati so najdraji. Zelo so kakovostni in so namenjeni profesionalni oziroma pol profesionalni uporabi. Imajo snemljiv objektiv, veliko funkcij, sam lahko upravlja z nastavitvami kot so nastavitev zaklopa, osvetlitvenega asa, mo bliskavice, nain beline da lahko uporablja zrcalno-refleksni fotoaparat mora imeti veliko znanja na podroju fotografije. Uporabljamo ga lahko za vse zvrsti fotografije, saj imamo na voljo iroko izbiro objektivov in dodatkov. Velika prednost takega fotoaparata je direktno upravljanje z objektivom. Fotoaparat lahko uporablja z avtomatskimi nastavitvami ali pa vse nastavi sam oziroma izbere, kaj eli nastaviti sam in ostale nastavitve prepusti avtomatiki.Izbira fotoaparataOdloila sem se, da bom izbrala digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat, saj imam na voljo dovolj denarja da si ga lahko privoim. Ker me je zanimalo, kaj je pri izbiri fotoaparata najpomembneje mojim vrstnikom, sem izvedla anketo ki jo bom sedaj tudi analizirala in rezultate predstavila v tabeli.Zanimalo me je tudi za fotoaparate katerih proizvajalcev se ljudje najvekrat odloajo. Tudi za odgovor na to vpraanje sem bila primorana izvesti anketo. Rezultate bom predstavila v grafu in jih analizirala.kaj ti je najpomembneje pri nakupu fotoaparata?Anketiranci so pri tem vpraanju morali po pomembnosti razvrstiti naslednje kategorije: kakovost, garancija, cena, dodatne ugodnosti, proizvajalec.kategorijaMestotoke

Kakovost 167

Cena 270

Dodatne ugodnosti372

Garancija482

proizvajalec584

Mesto kae na pomembnost monega odgovora. Vije kot je mesto bolj pomemben je odgovor. Toke so setevek vse odgovorov za ta odgovor. Najbolj pomemben odgovor ima najnije tevilo tok. Najmanj pomemben odgovor pa ima najvije tevilo tok.Kot je razvidno iz tabele, kupcem najve pomeni kakovost, za njo cena, pozorni so tudi na dodatne ugodnosti in garancijo, najmanj pa jim je pomembno kdo je proizvajalec.Za fotoaparat katerega proizvajalca bi se odloil, e bi imel izbiro?

Anketiranci so se odloali predvsem za proizvajalca fotoaparatov Canon, eprav sem jim pri anketi dala na izbiro ve monosti in monost samostojnega dodajanja odgovora e jim ponujeni niso ustrezali. 27% anketirancev se je odloilo za proizvajalca fotoaparatov Nikon. Nobeden od anketirancev ni izbral druge monosti, kar se mi zdi zelo udno, saj so tudi drugi proizvajalci zelo dobri.Izbrana fotoaparataGlede na denar, ki ga imam na voljo in glede na potrebe, ki jih imam sem izbrala dva fotoaparata, ki sta se mi zdela e najbolj primerna. Upotevala sem mnenja anketirancev in izbrala fotoaparat proizvajalca Canon: EOS 700D in fotoaparat proizvajalca Nikon: D5200

Opis Canon EOS 700DNikon D5200

Je digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat s snemljivim objektivom. Ustvari zelo podrobne in kakovostne fotografije z malo uma. Ima funkcijo snemanja videoposnetkov v visoki loljivosti. Pri snemanju lahko avtomatsko ostri predmete ki se premikajo. Ima vrtljivi LCD zaslon na dotik Clear View II. Je digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat s snemljivim objektivom. Prinaa ogromen preskok v kakovosti slike. Ima premini LCD zaslon, ki nam omogoa fotografiranje pod vsakim kotom. Omogoa brezino povezljivost za laje objavljanje fotografij na socialna omreja. Ima funkcijo snemanja videoposnetkov v visoki loljivosti. Ponuja kar sedem razlinih umetnikih uinkov. Zdruljiv je s pametnimi napravami z operacijskim sistemom Android OS in iOS.

Tehnini podatkiCanon EOS 700DNikon D5200

TipaloCMOS18 megapikslovCMOS24 megapikslov

ISO100-6400 z monostjo raziritve na 12.80010-6400, monost raziritve na 25.600

Hitro fotografiranje5 posnetkov na sekundo3 posnetki na sekundo

Ostrenje pri videoposnetkihSamodejno avtomatskoSamodejno avtomatsko

Loljivost videoposnetkov1080p full HD1080p full HD

Brezina povezljivostneda

SamosproilecDaDa

Maksimalna in minimalna hitrost zaslonke1/4000 sekunde, 30 sekund 1/4000 sekunde, 30 sekund

Nakup fotoaparataNakupujemo lahko v trgovini, preko spleta, pri prijateljuanketirance sem v anketi vpraala, kje bi fotoaparat kupili. Rezultate bom predstavila v grafu in ga analizirala.Kje bi kupili fotoaparat?

Kar 76% anketirancev se je odloilo za nakup v trgovini. 20% se jih je odloilo za nakup na spletu, ostali 4% pa bi fotoaparat kupili pri prijatelju.Spletno nakupovanjeAnketirance sem vpraala, e se jim zdi nakupovanje po spletu varno ali nevarno.

52% anketirancev meni, da je nakupovanje po spletu nevarno, 48% anketirancev pa, da je nakupovanje po spletu varno.Anketirance sem vpraala zakaj imajo tako mnenje. Njihovi odgovori so bili sledei.1) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno, ker ti lahko poljejo napaen predmet, nekaj povsem drugega kar si ti izbral. 2) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno, ker te lahko kdo oropa. 3) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno, ker lahko kdo vdre v tvoj raun. 4) Nakupovanje po spletu je varno, e kupuje preko uradnih spletnih strani proizvajalcev/ponudnikov.6) Nakupovanje po spletu se mi zdi varno, ker se od preverjenih prodajalcev lahko brezskrbno nakupuje (npr. Mimovrste). 7) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno zaradi pogoste zlorabe in neujemanja izdelkov opisu izdelka. 8) Varno se mi zdi v primeru, e kupuje v spletni trgovini. 9) Je odvisno. e kupuje preko preverjenega prodajalca je dokaj varno. e pa preko zasebnika, pa obstaja zelo velika monost za prevaro, saj izdelka ne vidi dokler ga ne dobi.10) Nakupovanje po spletu se mi zdi varno, ker poznam ljudi, ki kupujejo po spletu in niso do zdaj e imeli nobenih problemov. 11) Odvisno kaj in kje kupuje. 12) Nakupovanje po spletu se mi zdi varno, ker e zna pravilno uporabljati raunalnik in glavo ne pride do teav. 13) nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno, ker lahko izdelek dobi v zelo slabem stanju. 14) Ne vem. 15) Vedno se ti lahko zgodi, da ti ukradejo podatke. Zato se mi zdi nakupovanje po spletu nevarno.17) Nakupovanje po spletu se mi zdi varno le ko naroamo iz znanih/preverjenih strani. 18) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno zaradi kraje podatkov in ker lahko ne dobi izdelka, ki si ga naroil, lahko te prelisiijo. 19) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno, ker nikoli ne ve e bo dobil ta paket ki si ga naroil taknega kot si prebral v navodilih. Poleg tega je e veliko drugih razlogov zakaj se mi zdi nevarno. 20) Nakupovanje po spletu se mi zdi nevarno, ker je veliko nezanesljivih virov na spletu.Odloitev kraja nakupaKer je veina anketirancev odgovorila, da se jim zdi nakupovanje po spletu nevarno, sem se tudi jas raje odloila za nakup v trgovini Big Bang. Po tekem premisleku sem se odloila za fotoaparat Nikon D5200 saj je nekoliko bolji od fotoaparata Canon EOS 700D. Skupaj z petletnim kaskom bi me nakup stal 672, 98 kar pomeni, da z nakupom ne bi presegla denarja ki sem ga prihranila.Varnost na spletuKer se mi je zazdelo, da smo ljudje premalo osveeni kako smo lahko na spletu im bolj varni in varno nakupujemo ter opravljamo vsakodnevne dejavnosti, sem se odloila, da malo raziem e to podroje.Kako do varnega brskanja po spletuNa raunalniku, ki je prikljuen na internet, morate imeti nameen posodobljen antivirusni program in vklopljen poarni zid. Posodabljajte svoj operacijski sistem, brskalnike in vse ostale nameene programe. Doma router oz. brezino omreje, nujno zaitite z geslom. Tudi mobilno napravo je potrebno zaiti z dobrim zaitnim programom. Ne odpirajte priponk in povezav v poti, sporoilih neznancev, pa tudi prijateljev, e se vam zdijo sumljiva. Geslo za administratorski raun naj bo varno. Nikoli ne odgovarjajte na elektronska pisma, ki od vas zahtevajo osebne in finanne podatke.ZakljuekPisanje projektne naloge mi je bilo zelo ve, saj sem se nauila veliko novih stvari in hkrati naredila nekaj koristnega. Odloila sem se za nakup fotoaparata Nikon D5200 in upam, da ga bom kmalu kupila. Fotografija mi pomeni veliko in elim, da me spremlja celo ivljenje.PovzetekV projektni nalogi sem govorila o tem kaj je sploh fotografija, opisala sem njen razvoj ter se podala v raziskovanje in primerjanje fotoaparatov. Izvedla sem tudi anketo in odgovore analizirala. Na koncu sem dodala e nekaj pravil za varneje uporabljanje spleta.

Viri in literaturaInternetni viri:http://www.historiccamera.com/history1/photo_history1727.html: 6.5.2015http://en.wikipedia.org/wiki/Johann_Heinrich_Schulze: 6.5.2015http://en.wikipedia.org/wiki/Hannibal_Goodwin: 7.5.2015http://en.wikipedia.org/wiki/Instant_camera: 7.5. 2015http://en.wikipedia.org/wiki/Camera: 7.5.2015http://en.wikipedia.org/wiki/George_R._Lawrence:7.5.2015http://www2.arnes.si/~lkkpcj1/fotografija3d/raz_nal3d.html: 9.5.2015http://sl.wikipedia.org/wiki/Zrcalnorefleksni_fotoaparat: 9.5.2015http://www.dpreview.com/products/compare/side-by-side?products=canon_eos700d&products=nikon_d5200: 9.5.2015http://www.dpreview.com/reviews/canon-eos-700d-rebel-t5i: 10.5.2015http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotoaparat: 11.5.2015http://safe.si/: 11.5.2015http://www.mojaanketa.si/anketa/530598093/: 11.5.2015http://www.canon.si/for_home/product_finder/cameras/digital_slr/eos_700d/: 11.5.2015http://www.nikon.si/sl_SI/: 11.5.2015http://www.bigbang.si/zrcalno-refleksni-fotoaparati/d5200-af-s-dx-18-140-vr-nikon-576514: 12.5.2015http://www.bigbang.si/zrcalno-refleksni-fotoaparati/eos700d-18-55-stm-goril-canon-567058: 12.5.2015

Knjini viri:Leksikon sova. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 2006

21