Seminar work

Voved

Pra{aweto za didakti~kata retrokspektiva na idejata za samostojnata rabota na u~enicite e mnogu seriozno, kompleksno i interesno za prou~uvawe.

Pove}egodi{noto prou~uvawe i istra`uvawe na samostojnata rabota na u~enicite poka`alo deka stanuva zbor za mnogu aktuelen pedago{ki problem so golemo op{testveno, teoretsko i prakti~no zna~ewe.Vo pove}eto vospitno-obrazovni sistemi vo svetot, koi poa|aat i se zasnovaat vrz nau~ni i progresivni idejni osnovi, poza~esteno i so ponaglasena opredelenost i doslednost se aktueliziraat i postavuvaat mnogubrojni pra{awa za karakterot i stepenot na aktivirawe na u~enicite vo vospitno-obrazovnite procesi, za na~inite na pottiknuvaweto, unapreduvaweto i formiraweto na nivnata inicijativnost i samostojnost, mislovnost i kriti~nost, svesnost i tvore~ka aktivnost.

Osposobuvaweto na vospitanikot da se vklu~uva i potvrduva kako aktiven subjekt vo vospitno-obrazovnata rabota e su{testvena zada~a, smisla, op{ta naso~enost i osnova na mno`estvoto preobrazuva~ki zafati.

Vo brojni dokumenti od normativna, nau~na i stru~no naso~uva~ka priroda se iska`uva soznanieto i potrebata u~enikot voop{to da ne se tretira kako objekt i pasiven element, tuku kako `ivo bitie koe ima svoja volja, interesi, soodvetni sposobnosti i streme`i koi {to treba da se aktiviraat i so pogodni metodi vo soodvetna op{testvena i u~ili{na atmosvera da se afirmira vo svesen i aktiven u~enik vo u~ili{niot `ivot i sopstveniot razvitok.

Pri ova se trgnuva glavno od op{tite soznanija deka polo`bata i ulogata na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces e su{testvena pretpostavka za formirawe na sestrano razviena li~nost.

Aktuelnosta na problemot ja uslovuvaat golem broj na ~initeli, no eden od najsuptilnite e megapreminot od industriskoto vo informati~ko op{testvo. Imeno, kon krajot na 20 vek na globalen plan go karakteriziraat koreniti i dramati~ni, op{testveni, ekonomski, tehni~ki i tehnolo{ki promeni. Soo~eni sme so brzo zastaruvawe na postojnite i erupcija na novi procesi i zgolemen fond na slobodno vreme. Se pove}e se aktualizira soznanieto deka investiraweto vo razvoj na intelektualni sposobnisti i osposobuvawe za samoobrazovanie e mnogu pova`na zada~a na nastavata otkolku kvantiumot na znaewa so koi u~enikot se zdobiva vo tekot na obrazovniot proces. Zatoa i se po~esto se uka`uva na neophodnosta od pomestuvaweto na te`i{teto od nastavata kon u~eweto, od usvojuvawe na gotovi znaewa kon modeli za samostojno u~ewe.

1

1. SAMOSTOJNATA RABOTA NA U^ENICITE OD ANTIKATA DO SOVREMENA PEDAGO[KA MISLA

Pra{aweto za didakti~kata retrokspektiva na idejata za samostojnata rabota na u~enicite e mnogu seriozno, komleksno i interesno za prou~uvawe, osobeno od aspekt na negoviot pridones kon sovremenoto tolkuvawe na samostojnosta na u~enikot.

U{te vo antikata nau~nicite se zanimavale so ova pra{awe, a nekoi od niv dale i svoi stavovi, idei i mislewa.

- Sokrat vo razgovorot na svoite sogovornici ne im sop{tuval gotovi znaewa, tuku po pat na soodvetni pra{awa gi naso~uval samostojno da razmisluvaat, istra`uvaat i da dova|aat do vistinata.

- Teoretskite stavovi na Aristotel za zna~eweto, potrebata i na~inite na razvoj na samostojnosta i do denes ja so~uvale svojata nau~na vrednost. Toj tvrdel deka ~ovekot so ra|aweto so sebe nosi razli~ni mo`nosti za razvojot koj najdobro mo`e da se realiziraat po pat na soodvetni aktivnosti.

So razvojot na gradovite, trgovijata i industrijata kako i so nastapuvaweto na gra|anstvoto nastapuva nova etapa vo razvojot na op{testvoto. Na ovaa etapa pokraj drugoto se pottiknuva razvojot na prirodnite nauki.

Mnogubrojnite razvojni tekovi vo ova vreme uslovile pedagogijata na renesansot da ja istakne i potrebata od menuvawe na polo`bata i ulogata na u~enicite vo nastavata.

Posebna uloga za ovoj problem mu pripa|a na Mi{el De Montew ( 1533-1562 ) koj se zalaga za samostojna i mislovna rabota na sekoj u~enik posebno. Se sprotistavuva na dogmatskoto i nekriti~ko pou~uvawe i u~ewe i bara toa da se izmeni i usovr{i so toa {to na u~enikot }e mu se ovozmo`i da u~i svesno so razbirawe da istra`uva i pronao|a.

Od ova proizleguva deka Montew e nezadovolen od polo`bata i ulogata na u~enicite vo nastavata i bara taa da se menuva po pat na osamostojuvawe i kriti~ko anga`irawe na u~enicite vo sovladuvaweto na vospitno-obrazovnite sodr`ini i zada~i.

Natamo{nata razrabotka na idejata na Montew za samostojnata rabota ja prodol`il Jan Amos Komenski ( 1592-1670). Celiot negov pedago{ki sistem e protkajan so potrebata od unapreduvawe na polo`bata na u~enicite vo nastavata.

2

Presvrtot {to go izvr{il Komenski vo pedagogijata se sostoi tokmu vo toa {to ja razobli~uva srednovekovnata {kola so nejzinoto dogmatsko i mehani~ko u~ewe i {to se zastapuval za potrebata u~enicite da u~at so razbirawe i so mislovno anga`irawe. Toj cvrsto stoi na stavot deka nastavnikot treba pomalku da predava, a u~enicite pove}e da u~at. Toj e neumoren pobornik na strategijata znaewata vo nastavata da se usvojuvaat svesno po pat na sva}awe i razbirawe, a paralelno na toa da se razvivaat intelektualnata qubopitnost i samostojnost.

Problemot za voveduvawe na samostojnata rabota na u~enicite Xon Log ( 1632-1704 ) go osvetluva od aspekt na zna~eweto, razvojot i pottiknuvaweto na qubopitnosta kaj decata vo procesite na vospituvaweto i nastavata. Toj poa|a od opredelbata deka vospituva~it treba sekoga{ da ima na um deka ne e negova zada~a mladite lu|e da gi nau~i na se {to vredi da se znae, tuku da ja pottikne qubovta i po~itta kon naukata i da gi upati na prav pat kako da se zapoznavaat i sebesi da se usovr{at, se zastapuva za formirawe na samostojnost i sposobnost na u~enicite za samovospitanie i samoobrazovanie, {to vnesuva nova dimenzija za polo`bata i ulogata na u~enicite vo vospitno-obrazovnata dejnost vo celina. Negovite stavovi za sodr`inite i metodite na nastavat se aktuelni i denes.

@an @ak Ruso ( 1712-1778 ) pokrenuva silno dvi`ewe za prirodnoto vospituvawe na sloboden ~ovek, odnosno demokratski pristap kon li~nosta na u~enikot. Toj iskustvoto na deteto go zema kako osnova za razmilsuvawe, a interesot kako dvigatel na u~eweto.

J. K. Pestaloci ( 1746-1827) u~el deka ~ovekot na svet doa|a so opredeleni predispozicii koi se stremat kon samoobrazovanie, no deka nivniot spontan razvitok prepu{ten sam na sebe e mnogu spor. Spontaniot razvitok mo`e da go zabrza nastavata koja so svojata sodr`insko-metodska i organizaciona postavenost go bogati duhot so pretstavi, gi razviva negovite sposobnosti, ja pottiknuva samostojnosta kako uslov za samorazvojot i samostojno steknuvawe na znaewa.

K. D. U{inski vo svoeto delo ~ovekot kako predmet na vospitanieto gi prou~uva fiziolo{kite, sociolo{kite, psiholo{kite aspekti na li~nosta na u~enikot kako subjekt na realniot vospiten proces. Vo toj kontekst opstojno gi analizira i psiholo{ko-didakti~kite aspekti na samostojnata rabota na u~enicite, kako osnova za sekoe plodno u~ewe. Toj ne ostanal samo na nivo na deklarirawe na potrebata od samostojna rabota, tuku samostojnata rabota ja zemal kako predmet na prou~uvawe.

Pedago{kite idei na bur`oaziskite pravci i dvi`ewa kon krajot na 19 i po~etokot na 20 vek se naso~eni kon reformirawe na tradicionalnata pedagogija i vnesuvawe na nov duh vo naukata za vospitanie. Tie poa|aat od razli~ni op{testveni, teoretsko-metodolo{ki i organizacioni re{enija. Ona {to cvrsto gi spojuva e ogor~enosta od krutiot Herbartov sistem i

3

sva}aweto deka li~nosta na u~enikot treba da bide centar od koj treba da poa|a sekoja pedago{ka akcija.

Me|u pozna~ajnite reformski pravci spa|aat:- Proekt-metodot;- Jena-plan;- Dalton-plan;- Vinetka-plan;- Rabotna {kola;- Aktivna {kola; - [kola po merka;- Zbirna nastava;- Eksperimentalna pedagogija;- Laboratorisko-brigaden sistem;- Prakti~ni obidi na Frene i dr.Nakuso }e se zadr`ime na nekolku od niv:

Proekt- metod, ~ij ideen za~etnik e Xon Djui, a osnova~ Kilpatrik. Kaj ovoj proekt metod nastavata se organizira namesto frontalno i po oddelenija, vo grupi, a namesto po nastavni predmeti, niz proekti. Vo ramkite na proektite poa|aj}i od slobodniot, instiktiven interes i afinitet na u~enicite se izbiraat `ivotno va`ni problemi za koi u~enicite, vo sorabotni~ki odnosi so nastavnikot podgotvuvaat plan za re{avawe na postaveniot problem vo ramkite na proektot. Potoa u~enicite aktivno u~estvuvaat vo re{avaweto na proektot kade {to do maksimum dova|a do izraz slobodnata slobodna aktivnost na u~enicite. Na ovoj na~in vo procesot na samostojno re{avawe na zada~ite se nastojuva u~enicite da se zdobijat so znaewa, umeewa i naviki i istite da se primenuvaat vo re{avawe na problemi korisni za `ivotot, da se zdobivaat so `ivotno iskustvo i kaj niv da se razviva inicijativnost, samostojnost i intelektualna samostojnost.

Jena - planot, osnova~ na Jena-planot e P. Peterzen. Ovde se sre}avame so sli~na organizacija kako i kaj proekt metodot: u~enicite rabotat po grupi, namesto po oddelenija i po problemi namesto po nastavni predmeti. Ovde nastavata bila organizirana glavno vo tri grupi, mala sredna i povisoka grupa. Spored afinitetite na u~enicite bile formirani podgrupi i tie bile glavni nositeli na nastavnite aktivnosti. Nastavata naj~esto po~nuvala so sloboden nastaven razgovor me|u u~enicite i nastavnikot, a potoa se preminuvalo kon samostojna individualna rabota ili grupna nastavna rabota.

Dalton - plan, ~ij osnova~ e H. Parherst najeksplicitno gi o`iveal ideite na pretstavnicite na novata {kola za po~ituvawe na slobodniot

4

razvitok, u~enikovata spontana aktivnost, instiktivniot interes za istra`uvawe i tvorewe i dr. teoretskite i organizaciono-prakti~nite re{enija na ovoj sistem na nastavna rabota ovozmo`uva u~enicite slobodno i samostojno, individualno i individualizirano da rabotat na programi koi samostojno gi izbrale edna{ mese~no spored sopstveniot interes i afinitet.

Vo Sovetskiot sojuz najistaknat pobornik za primenata na samostojna rabota kako pat za samoobrazovanie e N. K. Krupska. Taa skoro vo sekoe svoe obra}awe ja potencira potrebata i pati{tata za samoobrazovanie. Ima napi{ano pove}e teoretski rasparvi nameneti za nastavnicite i avtorite na u~ebni pomagala, kade {to konkretno govori za metodikata na osposobuvawe na u~enicite za samostojna rabota voop{to i so pomo{ na kniga i u~ebnik posebno.

Nekoi reformski pravci i dvi`ewa na "novata {kola" i nivnite teoretski koncepcii za demokratizacija na odnosite vo vospitno-obrazovnata rabota, odnosno za po~ituvawe na subjektivnata pozicija na u~enikot vo nastavniot proces bile prifateni i od stana na teoreti~ari i prakti~ari od na{eto tlo.

2. SAMOSTOJNATA RABOTA NA U^ENICITE VO SOVREMENATA PEDAGO[KA MISLA

Potrebata od pottiknuvawe i ostvaruvawe na reproduktivni i tvore~ki aktivnosti na u~enicite, a so toa i menuvaweto na ulogata i polo`bata na u~enicite vo nastavata pretstavuva afirmirawe i primenuvawe na pove}e nastavni modeli na vospitno obrazovna rabota.

Me|u niv posebno mesto i zna~ewe ima samostojnata rabota na u~enicite vo nastavata ostvaruvana vo forma na rabota vo grupi, parovi i individualno.

Samostojnata rabota ima pove}ekratno zna~ewe i su{testveno vlijae vrz fizionomijata i funkcijata na nastavata i vrz karakterot na aktivnosta na u~enicite vo nastavnite procesi.

Individualiziranite nastavni procesi pretstavuvaat samo eden aspekt na samostojnata rabota na u~enicite, objektivno u~enicite gi stavaat vo situacii samostojno da u~at, studiraat, baraat, istra`uvaat i samostojno da doa|aat do re{enija; gi priznavaat i razvivaat interindividualnite razliki i primenuvaat stil na pottiknuvawe vrz avtonomnata motivacija i sevkupnata dejnost na u~enikot. Ako vospitanikot ne e subjekt na vospitanieto, ne e mo`no vospituvawe na individualnosta. I obratno, pottiknuvaj}i ja negovata individualnost nie go pretvorame vo subjekt na

5

vospitanieto i toa odgovara na potrebata na ~ovekot za avtonomno motivirana dejnost kako i na zada~ite na samoupravuva~ot.

Me|u pogolemiot broj gledi{ta za su{tinata na samostojnata rabota naj~esti se onie koi samostojnata rabota ja opredeluvaat kako proces na osamostojuvawe i mobilizirawe na aktivnosta na u~enicite vo nastavata; vid na soznava~ka aktivnost; univerzalna pedago{ka kategorija; cel, motiv, uslov i rezultat na nastavata; pedago{ko sredstvo za organizirawe i upravuvawe na samostojnata aktivnost na u~enicite, razvivawe na nivnite vnatre{ni snagi, za projavuvawe na odgovornost, samoocenuvawe i samokontrolirawe; didakti~ka kategorija , sistem, metod, forma na nastavata i nau~no poznanie.

Vo didakti~kata teorija ve}e podolgo vreme ne postoi edinstvo vo opredeluvaweto i objasnuvaweto na su{tinata na samostojnata rabota na u~enicite vo nastavata. Vo nejzinoto definirawe oddelni avtori akcentiraat edni ili drugi komponenti i poa|aat od edni ili drugi osnovi. Del od istra`uva~ite samostojnata rabota ja sva}aat kako rabota na u~enicite {to se odviva bez sekakva pomo{ od nastavnikot, za drugi taa e rabota kade doa|a do edinstvo na mislata i akcijata na u~enicite, za trei toa se vidovi na rabota kade u~enicite poka`uvaat sopstvena inicijativa ili samostojno gi postavuvaat zada~ite, ~etvrti ja identifikuvaat samostojnata rabota so aktivnosta vo celina, za petti samostojnata rabota e dejnost kade doa|a do izraz maksimumot na aktivnost, tvore{tvo, samostojno mislewe i inicijativa na u~enicite i drugo.

Vistinskata samostojna rabota na u~enicite se potpira i naj~esto se realizira vrz osnova na vnatre{ni dvi`e~ki sili i motivi na u~enicite, kako i vrz osnova na `elbi i nastojuvawa u~enicite da ja projavat svojata aktivnost i samostojnost. Neanga`iraweto na vnatre{nite dvi`e~ki sili pridonesuva da se zagubi samostojniot karakter na dejnosta na u~enicite i taa da bide karakter na obi~no iavr{uvawe. Za samostojnata rabota ne e presudno i najzna~ajno koj ja postavuva zada~ata, tuku dali se uspeva da se vospostavi odnos, kontakt me|u u~enikot i zada~ata i dali u~enikot se stremi kon zada~ata.

Samostojnata rabota na u~enicite vo nastavata se karakterizira i so sevkupnost na nivnata kongnitivna, emocionalna i konativna anga`iranost vo soo~uvaweto i razre{avaweto na oddelni nastavni zada~i i vo primenuvaweto na soodvetni znaewa, umeewa, mislovni operacii i drugi aktivnosti od teoretski i prakti~en karakter. Za razlika od dejnosta koja ima ispolnitelen karakter i nezavisno od pomo{ta {to ja dobiva od nastavnikot i od drugite u~esnici vo nastavata, u~enikot vo samostojnata rabota ima inicijativa, samostojno donesuva odluki, samostojno izbira, se opredeluva, odgovara, samoproveruva i samoocenuva.

Ova se dejnosti {to se izvr{uvat glavno bez neposredno u~estvo na nastavnikot. Ostvaruvaweto na samostojnata rabota bez neposredno

6

u~estvo na nastavnikot nemo`e da se svati deka pomo{ta od nastavnikot ne e prisutna. Nastavnikot pomaga na toj na~in {to postavuva zada~i, pottiknuva, ja organizira dejnosta na u~enicite, dava upatstva, proveruva, otcenuva, obezbeduva potrebni uslovi i sredstva , sozdava pozitivna rabotna atmosfera i dr.

Spored ova vo samostojnata rabota u~enicite ne se ostaveni sami na sebe nitu se namaluva aktivnosta i rakovodnata uloga na nastavnikot.

Samostojnata rabota na u~enicite vo nastavata se potpira glavno vrz vnatre{nite dvi`e~ki impulsi i na osoznaeni i prifateni od u~enicite celi i zada~i i se realizira so zna~ajno nivno subjektivno anga`irawe ( intelektualno, emocionalno i konotivno ) i projavuvawe odgovornost za dejnostite i rezultatite kako i so postojano samoocenuvawe i samokontrolirawe.

Mo{ne zna~ajno kaj vakviot tip na nastava e u~enicite da se soo~at so razli~ni vidovi na zada~i kako {to glavno bi bile:

- Zada~i na sva}awe i reproducirawe na izu~eniot materijal;- Zada~i na ve`bawe so cel das se formiraat umeewa i naviki;- Zada~i na analizirawe na predmetite, pojavite i procesite {to se

izu~uvaat;- Zada~i na sporeduvawe i sprotistavuvawe;- Zada~i vo koi od u~enicite se bara da izbiraat fakti i soznanija po

opredeleni pra{awa;- Zada~i za osmisluvawe na poznatite podatoci od novo gledi{te,

odnosno nivno prestruktuirawe i novo organizirawe;- Zada~i na izdvojuvawe na bitnoto vo izu~uvanite sodr`ini i

negovoto postepeno ras~lenuvawe;- Zara~i za grupirawe na materijalot po opredelena {ema i tabela;- Zada~i na samostojno aktuelizirawe na porano usvoeni poimi,

umeewa i operacii vo soodvetnost so sodr`inite {to doprva }e se izu~uvaat;

- Zada~i {to baraat od u~enicite da postavuvaat i istra`uvaat oddelni hipotezi;

- Zada~i za doka`uvawe na oddelni pogledi ili zaklu~oci;- Zada~i za opredeluvawe na tendenciite vo razvojot na

predmetite i pojavite;- Zada~i na primena na znaewata vo novi uslovi;- Zada~i na simboli~no i grafi~ko izrazuvawe;- Zada~i na otkrivawe na pri~ini, odnosi i zavisnosti;- Zada~i na posmatrawe i eksperimentirawe i dr.

Ovie i sli~ni drugi zada~i mo`at da dobijat modificirana i zbogatena forma i funkcija vo oddelni nastavni podra~ja i na raznite stepeni na vospitno-obrazovnata intelektualna i metodolo{ka podgotvenost na u~enicite.

7

Za pottiknuvawe na raznovidna aktivnost na u~enicite zna~ajno e da se izgotvi celosen sistem na zada~i so soodvetna tipologija i funkcija. Brojni avtori trgnuvaj}i od spoznajnata dejnost {to ja predizvikuvaat oddelni vidovi nastavni zada~i, identifikuvaat i go istaknuvaat zna~eweto na nekolku vidovi samostojna rabota na u~enicite kako {to se:

- Zada~i od reproduktiven vid, ~ij osnoven beleg e operirawe so ve}e usvoeni znaewa ( komentirawe, ~itawe po izbor, razli~ni vidovi ve`bawe, kombinirawe na sodr`inite, prestruktuirawe, barawe na novi primeri, primena na usvoeni pravila i na~ini na rabota vo novi uslovi, sistematizirawe, pravewe na plan i dr.);

- Samostojna rabota od spoznajno-istra`uva~ki vid, ~ija su{tina se sostoi vo toa {to u~enicite po pat na samostojna rabota usvojuvaat novi znaewa i na~ini na postapuvawa ( sogleduvawe na novi problemi, eksperimentirawe, sostavuvawe na sistemi, izveduvawe na zaklu~oci i dr.);

- Samostojna rabota od tvore~ki vid ( umetni~ko-likovno, nau~no-tvore~ka, konstruktivno-tehni~ka i dr.);

- Samostojna rabota od spoznajno-prakti~en karakter ( nastavno-prakti~no, op{testvena, proizvodstvena i dr.);

Zada~ite so koi se anga`iraat u~enicite mo`at da se razlikuvaat i spored izvorite od koi se crpat odredeni znaewa:

- Izvori {to se zna~itelno pedago{ki obraboteni ( tekst na u~ebnik, predavawe na nastavnik, nastaven film i dr.);

- Izvori {to se pomalku pedago{ki obraboteni ( prira~nik, oddelni tekstovi i drugi ilustrativni materijali);

- Izvori {to se pedago{ki neobraboteni ( dokumenti, raznovidna literatura, materijali od sredinata i dr.);

Vo rabotata so niv od u~enicite se bara razli~en vid na soznava~ka dejnost, osposobensot za samostojna rabota i razli~na uloga {to tie treba da ja imaat vo sovladuvaweto na raznovidnite zada~i.

Seto ova sozdava dovolno osnova da se zaklu~i deka reproduktivnoto i tvore~koto aktivirawe na u~enicite bara da se pro{iri vidot na zada~ata vo nastavat, da se izleze od tesnite ramki na zada~ite od reproduktiven karakter {to gi diktira modelot na samostojnoto zarabotuvawe, barawe i istra`uvawe na vospitno-obrazovnite sodr`ini i problemi od raznovidna priroda.

Stepenot na samostojnata rabota na u~enicite e uslovena i od samostojnosta vo ostvaruvaweto na oddelni komponenti na zada~ite, odnosno od na~inite na usoglasuvawe na dejnosta na u~enicite so dejnosta na nastavnicite. Vo vrska so ova mo`at da se razlikuvaat nekolku stepeni na samostojna rabota:

- Prvoto ili najnisko nivo se karakterizisa so toa {to nastavnikot ja postavuva i formulira nastavata, gi opredeluva pati{tata i

8

sredstvata za nejzino re{avawe, ja kontrolira i ocenuva rabotata a u~enicite go ostvaruvaat samostojno samo aktot na realiziraweto.

- Na povisokiot ili vtor stepen zada~ata ja postavuva i planira nastavnikot, a u~enicite barat samostojni pati{ta za nejzino ostvaruvawe, najnapred takvi {to se poznati i usvoeni a potoa nepoznati. Nastavnikot go proveruva i verificira postignatiot rezultat.

- Na tretiot stepen pokraj drugite spomenati dejnosti u~enikot samostojno gi verificira postignatite rezultati od svojata rabota.

- ^etvrtiot stepen se karakterizira so toa {to na u~enicite im se predlaga samostojno da go planiraat i re{avaat problemot na koj nastavnikot samo uka`uva.

- Na petiot stepen nastavnikot ne uka`uva na problemot, u~enicite se dol`ni samostojno da go uvidat, da go formuliraat i da gi ispitaat mo`nostite i na~inite za negovo re{avawe.

Vo neposrednata nastavna praktika ovie stepeni na samostojnosta na u~enicite mo`at da se javat vo u{te poiznijansirana forma. Pri usoglasuvaweto na site spomenati kriteriumi zabele`itelno se zgolemuvaat vidovite, naso~enosta i rasponot na stepenite na samostojnata rabota na u~enicite.

3. KLASIFIKACIJA NA SAMOSTOJNATA RABOTA

Vo didaktikata postojat seriozni napori za sozdavawe na nau~na teorija za klasifikacija, no do denes nema edinstvo i op{to prifatena klasifikacija. Postoi dilema za toa koi faktori mo`at da se zemat kako relevantna osnova za klasifikacija, dali eden ili pove}e od niv. Nema zadovolitelen odgovor i na pra{aweto kakvi odnosi vladeat me|u oddelnite faktori koi se zemaat kako osnova za klasifikacija.

Spored literaturata pri klasifikacijata na samostojnata rabota na u~enicite naj~esto se poa|a od:

- Logikata i strukturata na nastavnite sodr`ini;- Karakterot i vidot na soznava~kata aktivnost na u~enicite;- Stepenot na samostojnost na u~enicite;- Didakti~kata cel na samostojnata rabota;- Na~inite na organizacija na samostojnata rabota i izvorite i

sredstvata {to se koristat vo tekot na soznava~kata aktivnost na u~enicite.

9

Pidkasisti poa|a od dijalekti~koto edinstvo na logi~ko-sodr`inskata i procesualnata strana na samostojnata rabota. Toj naglasuva deka vo procesot na samostojnata rabota na u~enicite najvidlivo doa|a do izraz vzaemnosta i uslovenosta me|u poznanieto i aktivnosta, znaeweto i misleweto, reproduktivnata i produktivna aktivnost. Vo ovaa smisla Pidkasisti govori za ~etiri vida na samostojni raboti:

- Reproduktivni raboti po obrazec;- Rekonstruktivno-varijativno;- Heuristi~ki;- Tvore~ki ili istra`uva~ki.Ovaa klsifikacija poa|a od samostojni raboti od elementaren vid i se

dvi`i kon samostojni raboti so istra`uva~ki karakter.

Najblizu do klasifikacijata na Pidkasisti e opredelbata na I. I. Malkin. Toj misli deka sekoj vid na samostojna rabota go opredeluva karakterot na soznava~kata aktivnost no i vidot na samostojnata rabota se opredeluva od strukturata na soznava~kata aktivnost. Vo svojata klasifikacija Malkin poa|a od strukturata i karakterot na soznava~kata aktivnost, no kako osnova se javuvaat i drugi kriteriumi. Toj govori za:

- Samostojna rabota od reproduktiven vid koj e vo funkcija na: povtoruvawe; ve`bawe; pregleduvawe i proveruvawe.

- Samostojna rabota od soznava~ko-istra`uva~ki tip koi mo`at da bidat: podgotvitelni; konstruktivni; eksperimentalno-istra`uva~ki i logi~ko-istra`uva~ki.

- Samostojna rabota od tvore~ki tip: umetni~ko-likovna; nau~no-tvore~ki i konstruktivno tehni~ki.

- Samostojna rabota od soznava~ko-prakti~en vid: nastavno-prakti~ni; op{testveno-prakti~ni.

Skatkin kako osnova na klasifikacija na samostojnata rabota ja zema celta na nastavata i govori za slednite vidovi na samostojni raboti:

- Usvojuvawe na novi znaewa;- Primena na znaewata;- Povtoruvawe na znaewata;- Proveruvawe na znaewata, umeewata i navikite.

R. Vukovi} pri klasifikacijata poa|a od:- stepenot na samostojnost na u~enicite pri re{avawe na zada~ite i

govori za: nesamostojni, polusamostojni i samostojni.Od izvoritev i sredstvata za rabota i razlikuva: rabota so kniga i

u~ebnik, rabota so slika, rabotav so karta, nabquduvawe i izveduvawe na opiti i rabota so osnovni sredstva i didakti~ki materijali.

10

Jesipov ne dava nekoja pocvrsta ramka na vidovi samostojni raboti nitu pak dosledno sledi opredelen kriterium za klasifikacija. Kako osnova na klasifikacijata naj~esto se javuva strukturata i karakterot na soznava~kata aktivnost na u~enicite. Toj govori za slednite vidovi na samostojni zada~i:

1. Zada~i so prakti~en karakter:- Zada~i so tehni~ka sredina;- Laboratoriski raboti koi ja povrzuvaat mislovnata so prakti~nata

rabota;- Prakti~ni zada~i koi vo sebe vklu~uvat elementi na istra`uvawe

i go pomagaat razvojot na nabquduvaweto, voop{to umstveniot razvoj na u~enicite;

- Zada~i za izvr{uvawe na ilustrativni raboti koi sodr`at elementi na zabele`uvawe na podatoci i gi upatuvaat u~enicite vo metodite na nau~nata rabota kon nabquduvawe i eksperimentirawe, kon sobirawe na podatoci i nivno sproveduvawe, kon objasnuvawe na opredeleni zalku~oci i sl.

2. Zada~i od tvore~ki karakter koi baraat u~enicite da ja planiraat svojata originalna zamisla i da ja realiziraat so poseben interes. 3. Zada~i na samostojna rabota koi gi podgotvuvaat u~enicite za steknuvawe so novi znaewa:

- Samostojni zada~i koi gi podgotvuvaat u~enicite za primena na novi znaewa od strana na nastavnikot;

- Zada~i za zacvrstuvawe na novite znaewa;- Zada~i za steknuvawe na novi znaewa od u~ebnik, od drugi

knigi, zada~i za upatuvawe na u~enikot za samostojno steknuvawe na znaewe od kniga.

4. Zada~i za samostojna rabota nameneti za ve`bawe so cel da se formiraat raznovidni ve{tini i sposobnosti.

J. Ranogajec samostojnosta na u~enicite pri re{avaweto na doma{nite zada~i ja klasificira spored slednite kriteriumi:

1. Stepenot na pomo{ta {to u~enikot ja dobiva od strana na nastavnikot.

2. [irinata na nastavnite i vospitnite podra~ija vo koi se dava pomo{.

3. Vidot i va`nosta na sodr`inite na doma{nite raboti za razvojot na samostojnosta.

4. Soznajnata aktivnost na u~enicite i tehnikite na u~ewe koi u~enicite gi primenuvaat vo tekot na re{avaweto na doma{nite zada~i.

11

N. G. Kazanski i T. S. Nazarova poa|aat od pove}e osnovi za klasifikacija i zboruvaat za slednite vidovi na samostojna rabota:

1. Spored didakti~kata cel:- samostojni raboti za usvojuvawe na novo gradivo;- samostojni raboti za utvrduvawe, pro{iruvawe i usoglasuvawe na

usvoenite znaewa;- samostojni raboti za formirawe, utvrduvawe i unapreduvawe na

umeewata i navikite.2. Spored materijalite so koi rabotat u~enicite: predmeti, pojavi i

nastani, knigi, ilustracii, karti i sl.3. Spored karakterot na aktivnosta:- rabota spored daden obrazec;Konstruktivni zada~i koi pretpostavuvaat tvore~ki priod.

4.Spored na~inot na organizacija na rabotata: frontalni, grupni i individualni.

Prezentiranite klasifikacii uka`uvaat na raznovidnosta vo priodite kon klasifikacijata nedoslednost vo kriteriumite za klasifikacija, pa ottuka i pove}e vidovi na samostojna rabota.

4. ORGANIZACIJA NA SAMOSTOJNATA RABOTA

Organiziraweto na samostojnata rabota na u~enicite e mo`no i potrebno vo nastavata po site nastavni predmeti i stepeni na obrazovanie, no za toa e potrebna posebna podgotovka. Samostojnata rabota mo`e uspe{no da se primenuva vo site etapi na nastavniot proces.

So cel u~enicite da se motiviraat i zapoznaat so predmetot na svojata rabota na idnite ~asovi, da ~ustvuvaat obvrska i odgovornost kon rabotata i da se podgotvuvaat za samsotojna rabota na ~asot, va`no e sekoga{ koga e mo`no i potrebno da dobivaat zada~i koi mo`at da gi re{at samostojno i nadvor od nastavata. Istovremeno na toj na~in podgotovkata za nastavnata rabota nema da bide pra{awe samo na aktivnosta na nastavnikot tuku i na u~enikot.

U~enikot mo`e da realizira zada~i koi ovozmo`uvaat pro{iruvawe na negovoto vidno pole za sledni obrazovni aktivnosti i da do`ivuvaat radost zaradi svojot pridones kon uspe{nosta na nastavata koja se

12

izveduva i so negovo aktivno u~estvo. Nastavnikot zavisno od sodr`inata {to treba da se obrabotuva, mo`nostite na u~enicite i stepenost na nivnata osposobenost za samostojna rabota mo`e da im zadade raznovidni zada~i: nabquduvawe na predmeti, procesi i pojavi; izveduvawe na mali opiti; sobirawe, sreduvawe i voop{tuvawe na podatoci; ~itawe i analiza na raznovidni tekstovi; audio-vizuelni, grafi~ki i simboli~ki materijali.

Vo tekot na voveduvawe na u~enicite vo nastavata mo`at da bidat realizirani zada~i koi pretpostavuvaat opredeleni prakti~ni aktivnosti: analiza, nabquduvawe, sporeduvawe i voop{tuvawe vrz osnova na poznat fakti~ki i teoretski materijal. Na toj na~in se sozdfava gotovnost za nastavnata rabota i pobogata soznava~ka aktivnost na u~enikot vo tekot na obrabotuvaweto na novite sodr`ini.

Pri obrabotuvawe na novoto nastavno gradivo kade {to se protkajuvaat raznovidni soznava~ko-psiholo{ki, didakti~ko-metodski i materijalno-tehni~ki komponenti na nastavniot proces nastavnikot mo`e da organizira raznovidni samostojni raboti koi baraat:

- Neposredno izu~uvawe na soodvetni predmeti, pojavi i procesi;- ^itawe na nau~no-popularna, umetni~ka i informtivno-

dokumentaciona literatura;- Rabota so u~ebnik i drugi u~ebni pomagala;- Laboratorisko-prakti~ni raboti i primena na sovremena

obrazovna tehnologija.Vakviot priod od svoja strana celosno ja vidoizmenuva sodr`inata,

strukturata i karakterot na aktivnosta kako na nastavnikot taka i na u~enikot. Nastavnikot ne e edinstven subjekt koj samostojno soop{tuva znaewa, opi{uva, objasnuva, tolkuva, raska`uva, analizira, voop{tuva i formulira. Negovata aktivnost se sveduva na dve su{tinski zada~i:

- Kuso, zbieno i sodr`inski bogato izlagawe na novata sodr`ina;- Organizirawe i rakovodewe na samostojnata rabota na u~enicite.Na ovoj plan mo`e da se primenuvaat mnogubrojni modeli na

~asovi kade {tosamostojnata rabota na u~enicite }e bide optimalno zastapena.

1. So cel u~enicite postepeno da se osposobuvaat za samostojna rabota mo`at da se praktikuvaat specijalni ~asovi za kolektivno i individualno voveduvawe, ve`bawe i razvivawe na kulturata na samostojnata rabota.

2. Na ~asot nastavnikot mo`e da obraboti del od nastavnoto gradivo samostojno a opredeleni didakti~ki celini da gi otstapi za samostojna rabota na u~enicite koja mo`e da trae od 5 -25 minuti. Vakviot redosled na aktivnosta na nastavnikot i u~enicite vo tekot na ~asot mo`e da se menuva pove}epati.

13

3. Nastavnikot vo kusa i zbiena forma mo`e da ja prezentira su{tinata na nastavnata sodr`ina, a potoa na u~enicite da im zadade zada~i so ~ija pomo{ samostojno }e go obrabotat gradivoto vo soodveten obem i dlabo~ina.

4. Na ~asot nastavnikot mo`e da dade samo voved vo novata tema, a u~enicite samostojno, pod negovo rakovodstvo da rabotat na zada~i so koi problemot se analizira i voop{tuva vo celina.

5. Obrabotuvaweto na novoto nastavno gradivo mo`e da bide po pat na soop{tuvawe na znaewa, ne od strana na nastavnikot tuku od strana na samite u~enici.

6. Na ~asot za novo gradivo u~enicite mo`e da rabotat potpolno samostojno bez neposredno u~estvo na nastavnikot.

Zada~ite na ovoj model na ~as mo`at da bidat optimalno individualizirani. Nekoi u~enici mo`at da sledat takov priod koj podrazbira celosna samostojnost vo site fazi na samostojnata rabota poa|aj}i od izborot i formulacijata na zada~ite, pa se do samokontrolata i samoproveruvaweto.

Znaewata steknati so samostojna rabota na u~enicitev se potrajni i nema potreba od pove}ekratni povtoruvawa i mehani~ko memorirawe. Na ~asovite nameneti za povtoruvawe mo`at da se re{avaat zada~i koi problemot go razgleduvaat od novo metodsko gledi{te, a razvojot na sposobnostite da se temeli na po{iroka teoretska osnova i pobogat fakti~ki materijal. Za taa cel mo`at da se re{avaat:

- Zada~i za osmisluvawe na poznati podatoci;- Zada~i za izdvojuvawe na bitnoto vo izu~uvanite sodr`ini i

negovoto postepeno ras~lenuvawe;- Zada~i za grupirawe na materijalot spored opredelena {ema ili

tabela;- Zada~i za samostojno aktualizirawe na adekvatnite, porano

usvoeni poimi, umeewa i operacii vo soodvetnost so sodr`inite {to doprva se izu~uvaat.

- Zada~i {to baraat od poznati podatoci u~enicite da izvlekuvaat zaklu~oci, obop{tuvawa, idei i dr.;

- Zada~i {to od u~enicite baraat da postavuvaat i ispituvaat oddelni hipotezi;

- Zada~i za doka`uvawe na opredeleni gledi{ta ili zaklu~oci;- Zada~i za opredeluvawe na tendenciite na razvojot na

predmetite i pojavite i manifestirawe na svoj odnos kon niv. Vakviot na~in na povtoruvawe na sodr`inite vodi kon sinteza na usvojuvawe na kvalitetni znaewa, razvoj na sposobnostite i vospituvawe na kulturata na samostojna rabota. Ako aktivnosta na ~asot ne nosi ni{to novo, ni na sodr`inski ni na metodski plan ednoloi~nosta so ni{to nemo`e

14

da se neuteralizira ili nadmine, a efektite od rabotata }e bidat minimalni. Efikasnata primena na samostojnata rabota na u~enicite pretstavuva planski i celishoden priod i zadovoluvawe na opredeleni materijalno-tehni~ki uslovi.

Samostojnata rabota na u~enicite mora da se planira sli~no kako {to se planira aktivnosta na nastavnikot. Pritoa bitno e paralelno so planiraweto na teoretskite i prakti~nite sodr`ini da se planira i vlijanieto vrz razvojot na sposobnostrite i usvojuvaweto na metodite na samostojna rabota.

Poznato e deka za nastavnikot zna~itelno polesno e da ja planira svojata aktivnost na planot na soop{tuvawe na znaewa otkolku i aktivnosta na u~enikot vo tekot na site etapi na nastavniot proces.

Izborot i formuliraweto na zada~ite e dosta slo`ena postapka ako se ima predvid stepenot na slo`enosta na zada~ite. Fakt e deka i tuka vrz opredelbata na nastavnikot vlijae karakterot i strukturata na konkretnata sodr`ina, predznaewata na u~enicite, razvienosta na sposobnostite i iskustvoto na u~enicite za samsotojna rabota.

A.Damjanovski i dr. didakti~ari govorat za pet stepeni na samostojnost na u~enicite pri re{avawe na soznava~ki zada~i.

1. Najniskoto nivo se karakterizira so toa {to nastavnikot ja formulira i postavuva zada~ata, gi opredeluva pati{tata na nejzinoto re{avawe, ja kontrolira i ocenuva rabotata, a u~enikot go ostvaruva samostojno samo aktot na re{avaweto.

2. Na povisokiot stepen zada~ata ja postavuva i planira nastavnikot, a u~enicite baraat samostojni pati{ta za nejzino ostvaruvawe, najnapred takvi {to se poznati i usvoeni a potoa i nepoznati. Nastavnikot go proveruva i verificira postignatiot rezultat.

3. Pokraj drugite spomenati aktivnosti, u~enikot samostojno go proveruva i verificira postignatiot uspeh..

4. ^etvrtiot stepen se karakterizira so toa {to na u~enicite im se predlaga samostojno da go planiraat i re{avaat ona na {to nastavnikot samo uka`uva. Od postojnata problemska situacija {to nastavnikot ja sozdava u~enikot treba da ja izdvoi zada~ata, da gi opredeli oddelnite komponenti, da go nabele`i patot za re{avawe i kone~no samostojno da re{ava.

5. Vo pettiot stepen nastavnikot ne uka`uva na problemot, u~enicite se dol`ni samostojno da go uvidat, da go formuliraat i da gi ispitaat mo`nostite i na~inite za negovoto re{avawe. Toa se zada~i so povisoki barawa kon koi u~enicite postepeno se doveduvaat.

Voop{to strukturata na samostojnata rabota na u~enicite treba da gi sodr`i slednite elementi:

1. Aktivnosta na nastavnikot vo vrska so nastavnite sodr`ini i instrukcija na u~enicite za samostojnata rabota;

15

2. Samostojnata rabota na u~enicite vo vrska so zadadenata zada~a;

3. Nabquduvawe na rabotata na u~enicite i utvrduvawe na stepenot na izvr{uvawe na zada~ata od strana na u~enicite, odnosno davawe na individualna instrukcija sekade kade {to e potrebno i ocenuvawe i samoocenuvawe na rezultatot od samostojnata rabota.

4. Opredeluvawe na zada~i za doma{na rabota ako za toa ima potreba.

O~igledno e deka samostojnata rabota na u~enicite ne ja namaluva tuku ja naglasuva rakovodnata uloga na nastavnikot vo tekot na formuliraweto, izborot i zadavaweto na zada~ite, davaweto na instrukciite, re{avaweto, kontrolata i vrednuvaweto na zada~ite. No, ulogata na nastavnikot na ovoj plan paralel;no so progresivniot porast na samostojnosta na u~enikot stanuva bezpredmetna i nepotrebna.

Uspehot pri organizirawe na samostojnata rabota na u~enicite e vo tesna zavisnost i od postoewe na dobro opremeni laboratorii, kabineti, biblioteki, u~ebni pomagala, aparati i pomo{ni sredstva i materijali.

Samostojnata rabota na u~enicite pretstavuva razvien sistem na sposobnosti, ve{tini i tehniki na rabota. Edna od su{tinskite, e samostojnata rabota so kniga - u~ebni i drug pe~aten materijal.

5. U^EBNIKOT KAKO POMO[NO SREDSTVO NA U^ENICITE ZA SAMOSTOJNA RABOTA

Na po~etokot od svojata pojava u~ebnikot pretstavuval retka kniga koja nastavnikot ja koristel kako pomo{no sredstvo za izveduvawe na nastavata. So pojavata na pe~atarskata tehnika u~ebnikot po~nal da se primenuva pomasovno i toa kako izvor na znaewa i rabotna kniga za u~enikot so ~ija pomo{ rabotat vo u~ili{te. Me|utoa so tekot na vremeto u~ebnikot se pretvoril vo edinstven izvor na znaewa, najva`no sredstvo za u~ewe i glaven upravuva~ so nastavniot proces. Toa osobeno e karakteristi~no za klasi~niot u~ebnik.

Klasi~niot u~ebnik e koncipiran spored racionalisti~koto sva}awe na procesot na soznanieto, asocijativnite teorii na u~eweto i dogmatsko-predava~kata nastava. Vnimanieto na avtorot e vsredoto~eno na nau~nata eksplikacija, logi~koto struktuirawe i trajnoto memorirawe na nastavnite sodr`ini. Soznanieto na u~enikot kako faktor na u`eweto, psihologijata na aktivnoto usvojuvawe na znaewata, metodite na u~ewe i konkretnata soznava~ka aktivnost na u~enikot ne se predmet na

16

pedago{kata gri`a na u~ebnikot. Samostojnata rabota na u~enikot vo nastavata se sveduvala na slu{awe, pove}ekratno povtoruvawe, ~itawe i zapamtuvawe na tekstovi od u~ebnikot, ~ija sodr`ina bila te{ka i ~esto nerazbirliva za u~enikot. Na toj na~in u~ebnikot pridonesuval kon gu{ewe na inicijativata na u~enikot vo nastavata.

Pretstavnicite na novata {kola vo soodnos so svoite op{ti nastojuvawa, u~enicite da se osposobuvaat za samorabota, za funkcijata i primenata na u~ebnikot iska`ale razli~ni stavovi, no najbrojni se onie koi cenele deka u~ebnikot treba da pretstavuva rabotna kniga za u~enikot. Tie energi~no se sprotistavuvale na tradicionalnata postavenost na u~ebnikot i barale u~ebnikot da bide vo funkcija na organizirawe na samostojnata rabota na u~enikot vo vrska so soodvetni nabquduvawa, izveduvawe na opiti i samostojno doa|awe do izvori na znaewa, sobirawe, sreduvawe i sistematizirawe na podatoci i materijali za prakti ~na rabota, izveduvawe na zaklu~oci vrz osnova na prou~uvawe na pove}e izvori na znaewa, izveduvawe na brojni verbalni, grafi~ki, mislovni i prakti~ni operacii. Nakuso, se baralo u~ebnikot da slu`i za samostojno u~ewe, do`ivuvawe, izrazuvawe i osposobuvawe za prakti~na rabota. Vo toj kontekst, prezentiraweto na na nastavnite sodr`ini od strana na u~ebnikot pretstavuvalo vtorostepena ili nezna~ajna cel vo odnos na formuliraweto na zada~i i upatstva za samostojna rabota.

Op{to zemeno, otporot protiv tradicionalnata postavenost na u~ebnikot se preto~il vo iznao|awe na pove}e re{enija me|u koi i:

- Sozdavawe na u~ebnik koj }e pretstavuva rabotna knig za u~enikot;

- Zamena na u~ebnikot so pove}e tipovi na u~ebnici;- Zamena na u~ebnikot so t.n. parcijalni u~ebnici koi }e sodr`at

samo del od nastavnoto gradivo po soodveten predmet;- Zamena na u~ebnikot so specijalni prira~nici od vidot na

hristomatii, ~itanki i zbirki;- Celosno otfrlawe na u~ebnikot i prakti~ni obidi sekoj u~enik da

pi{uva u~ebnik sam za sebe;- Sozdavawe na nov tip na u~ebnik.Teoretskata analiza poka`uva deka i denes pri opredeluvawe na

didakti~kite funkcii na u~ebnikot egzistiraat vo glavno dva pristapa.Prviot vo osnova tradicionalen, u~ebnikot se sveduva samo na

nekoi negovi funkcii: izvor na znaewa, interpretator na nastavnoto gradivo, nastavno pomagalo za utvrduvawe i povtoruvawe na znaeweto, kniga za pottiknuvawe i organizirawe na samostojnata rabota i za samoobrazovanie.

17

Vtoriot pristap site spomnati funkcii na u~ebnikot gi gleda integralno, uka`uva na novi i bara u~ebnikot da se odlikuva so moderna fizionomija i komlimentarna didakti~ko-metodska aparatura.

Vo praktikata se sretnuvaat mnogubrojni modeli na u~ebnici koi spored didakti~ko-metodskoto oblikuvawe na pra{awata i zada~ite ovozmo`uvaat organizirawe na raznovidni samostojni soznava~ki aktivnosti so u~ebnikot. Toa osobeno e karakteristi~no za u~ebnicite od francuskoto jazi~no podra~je. Postojat pove}e postapki za izrabotuvawe na u~ebnici od koi mo`eme da navedeme primer koi naj~esto se upotrebuva kaj nas:

1. So voveden tekst vo po~etokot na temata predvidena za obrabotuvawe, u~enikot se upatuva sam ili zaedno so nastavnikot, da izvr{i soodvetno nabquduvawe ili opit, da podgotvi poednostavni nastavni sredstva, da konsultira dodatna literatura, da pribere opredeleni podatoci, da prosledi opredelen audio-vizuelen ili muzi~ki tekst i sl. Vakvata podgotovka na u~enicite pretstavuva osnova za postavuvawe na pra{awa i zada~i na ~asot, formulirawe na problemski situacii ili pak primena na steknatite znaewa vo novi situacii.

2. Sekoja lekcija se sostoi od dva dela: vovedna slika okolu koja se organizirani pra{awata i zada~ite za nabquduvawe na sodr`inata na slikata i osnoven tekst. Pod tekstot obi~no sleduvaat ve`bi.

3. Vo upotreba se u~ebnici koi za sekoja metodska edinica imaat predvideno po dva ~asa. Prviot za nabquduvawe i odgovarawe na pra{awa, a vtoriot za ~itawe i objasnuvawe. Strukturata na tekstot vo ovoj vid na u~ebnici sodr`i: naslov na sodr`inata, nabquduvawe, pra{awa i zada~i, osnoven tekst, rezime i ve`bi.

4. Neposredno pod naslovot na temata se formulirani pra{awa - zada~i ~ij odgovor u~enicite treba da go najdat po pat na samostojna rabota so u~ebnikot. Vakvi pra{awa i zada~i ima pred sekoja pomala didakti~ka celina. Pra{awata i zada~ite aktivnosta na u~enicite ja naso~uvaat kon samostojno otkrivawe i formulirawe na odgovorite, a ne kon pronao|awe na gotovi odgovori vo u~ebnikot.

5. Vedna{ pod naslovot na temata ili pred sekoja didakti~ka celina pomesten e globalen plan na problemot {to sledi za obrabotka. Od u~enicite se bara vo tekot na obrabotuvaweto sekoe pra{awe od planot da go konkretizira, odnosno globalniot plan da go zbogatat so novi elementi, su{tinski za tekstot {to se obrabotuva.

6. Vedna{ pod naslovot na sodr`inata {to treba da se obrabotuva formulirani se pra{awa-zada~i od istra`uva~ki karakter. Potoa

18

sledi glaven tekst, rezime i zada~i za prakti~na samostojna rabota na u~enicite.

7. Vo po~etokot na glavniot tekst od u~ebnikot se pomestuvaat zada~ki koi se naso~eni kon budewe na "zaspanite" predznaewa na u~enicite od ist, sroden ili drug nastaven predmet, a potoa se preminuva kon obrabotka na glavniot tekst, ~estopati so koristewe na raznovidni prira~nici, ilustrativno-grafi~ki i audio-vizuelni materijali i programirani sekvenci.

8. Postojat u~ebnici kaj koi podednakov prostor im se dava na pra{awata-zada~ite i osnovniot tekst koj postojano se dekomponira, objasnuva, obrazlo`uva i voop{tuva.

9. Ima u~ebnici koi ne sodr`at glaven tekst, tuku po pat na pra{awa i zada~i upatuvaat na soodvetni nabquduvawa, izveduvawe na opiti, voo~uvawe na relacii, procesi i samostojno dova|awe na odgovori.

10. Ima modeli na u~ebnici za celosno problemsko obrabotuvawe na sodr`inite od u~ebnikot kade{to problemskata situacija se formulira vo po~etokot na izlagaweto na temata a u~enicite so pomo{ na poznati i novi sodr`ina od u~ebnikot se stavaat vo situacija da doa|aat do soznavawe na su{tinata na problemite, da voop{tuvaat i utvrduvaat i opredeleni pravila, principi i zakonitosti. Vrz osnova na dobienite soznanija za su{tinata na predmetot na izu~uvawe, se formulira nova problemska situacija naso~ena kon soznavawe na op{ti pravila i zakonitosti i izvlekuvawe na jasno i precizno definirani zalku~oci posle sekoja problemska situacija.

Denes mnogu e prisutna praktikata na pe~atewe na rabotni materijali, dopolnitelni i dodatni tekstovi za u~enikot: rabotni tetratki, kontrolni zada~i, zbirka na tekstovi i zada~i, serii na zada~i za povtoruvawe na sodr`inite i ve`bawe na soodvetni aktivnosti. Se ceni deka na ovoj plan ima izvesni preteruvawa vo smisla na pe~atewe na rabotni materijali za u~enikot koi glavno ja pottiknuvaat reproduktivnata rabota na u~enicite a na u~ebnikot mu davaat beleg na obemna i skapa kniga.

Fakt e deka denes u~ebnikot e pridru`uvan so "paket" na rabotni tekstovi i materijali, no tuka treba da se poa`e golema pretpazlivost i umerenost. Glavnata orientacija treba da pretstavuva pi{uvawe na u~ebnik koj so celokupnata svoja struktura }e ovozmo`i u~enicite da se steknuvaat so nau~ni teorii i relevantni fakti, da se razvivaat site komponenti na li~nosta i da se osposobuvaat u~enicite za samostojno u~ewe.

Rabotnite materijali, raznovidnite pi{uvani tekstovi i prira~ni materijali za u~enicite ja postignuvaat svojata cel samo toga{ ako po pat na raznovidni i brojni pra{awa, zada~i i ve`bi baraat sodr`inite od

19

u~ebnikot da se prestruktuiraat na nov i zanimliv na~in, da upatuvaat na novi razli~ni metodi na rabota i samostojni aktivnosti vo odnos na onie vo u`ebnikot. Tie treba da pretstavuvaat sredstvo za samostojna rabota ne samo spored toa {to u~enicite rabotat so niv bez neposredno u~estvo na nastavnikot, tuku pred se spored pottiknuvaweto i organiziraweto na soznava~ki aktivnosti od razli~ni vidovi i stepeni na samostojnost.

6. PREGLED NA RELEVANTNITE ISTRA@UVAWA ZA SAMOSTOJNATA RABOTA NA U^ENICITE SO POMO[ NA

U^EBNIK I DRUG PE^ATEN TEKST

Isvr{eni se mnogu istra`uvawa posveteni na samostojnata rabota na u~enicite so pomo{ na u~ebnik i drug pe~aten tekst. Pri pregledot na nau~no istra`uva~kite proekti mo`eme da zabele`ime deka nivnite rezultati uka`uvaat na efikasnosta na samostojnata rabota na u~enicite i na stepenot na nejnata primena vo nastavnata praktika. Vrz osnova na ovie nau~no istra`uva~ki proekti mo`eme da izvle~eme nekolku zaklu~oci:

1. Vo literaturata nadvor od na{ata zemja mo`at da se sretnat pove}e istra`uvawa koi direktno se naso~eni kon eksperimentalna proverka na efikasnosta na samostojnata rabota so u~ebnik i drug pe~aten tekst. Istra`uvawata govorat za toa na koj na~in se organizirani, kakva e metodikata na samostojna rabota so u~ebnik i drug pe~aten tekst i so koi te{kotii se sretnuva pedago{kata praktika vo organiziraweto na samostojnata rabota so u~ebnik i so drugi sretstva.

2. Rezultatite od istra`uvaweto govorat za visoka efikasnost na sistemskoto osposobuvawe na u~enicite za samostojna rabota so u~ebnik i drug pe~aten tekst.

3. Empiriskite istra`uvawa za efikasnosta na samostojnata rabota so u~ebnik glavno se orientirani kon prou~uvawe na efiksanosta na raznovidnite zada~i za samostojnata rabota, po~nuvaj}i od reproduktivnite zada~i pa se do tvore~kite, vo raznovidnite situacii niz site etapi na redovniot nastaven proces. Glavno vnimanie im se posvetuva na metodite za rabota so u~ebnik. Vo ramkite na spomenatite istra`uvawa proveruvana e po eksperimentalen pat efikasnosta na golem broj metodi na samostojnata rabota so u~ebnik i drug pe~aten tekst. Doka`ano e deka efikasnosta na metodite za rabota so u~ebnik zavisi od celta koja se postavuva pred ~asot, od sodr`inata {to se obrabotuva, od sistematsko razrabotuvawe na aktivnostite na

20

u~enicite od strana na nastavnicite, od vozrasta na u~enicite, upatenosta na nastavnicite vo kulturata na samostojnata rabota i od postojnata osposobenost na u~enicite za samostojna rabota so u~enicite.

4. Vo na{ata zemja postojat istra`uvawa so koi se proveruvaat po eksperimentalen pat oddelni elementi na kulturata na samostojnata rabota, no istra`uvawa na efiksanosta na sistemsko osposobuvawe na u~enicite za samostojna rabota so u~ebnik vo na{eto prou~uvawe na literaturata ne postojat.

5. Sistemskoto posmatrawe na nastavnite ~asovi od strana na golem broj na istra`uva~i i od strana na doma{nite i stranski avtori poka`uvaat deka samostojnata rabota na u~enicite vo nastavata se dvi`i vo prosek od 4 do 10 %. Ostanatoto vreme e vreme koga nastavnikot izlo`uva, objasnuva, demonstrira, a u~enicite slu{aat.

6. Samostojnata aktivnost na u~enicite na poodelni etapi od nastavniot proces e so razli~en stepen. Najmalku ja ima vo procestot na planiraweto, podgotvuvaweto za nastavnata rabota, vo tekot na izlo`uvaweto na nastavnoto gradivo, a najmnogu vo etapata na povtoruvawe na ve}e izu~eni sodr`ini.

7. Vo tekot na ~asovite reproduktivnatya aktivnost e zastapena so zna~itelno povisok stepen vo odnos na produktivnata aktivnost koja vo nastavata ima mnogu skromno mesto. Toa go poka`uvaat i tipovite na pra{awa koi gi postavuvaat nastavnicite pred u~enicite i instrukciite koi u~enicite gi dobivaat vo tekot na realizirawe na samostojnata rabota.

8. Istra`uvawata poka`uvaat deka postoi dlabok raz~ekor me|u nau~no-teoretskite soznanija i nastavnata praktika, odnosno me|u po`elnoto i realnoto vo nastavata. Samostojnata rabota na u~enicite treba da se tretira kako sistem na nastavna rabota koja treba da bide detalno nau~no razrabotena. Posebno e va`na metodikata od sekoj nastaven predmet na nastavnikot da mu dava detalni upatstva za osamostojuvawe i osoznaena primena na metodite na samostojna rabota vo site etapi na nastavniot proces.

9. Istra`uvawata govorat deka na u~enicite im e te{ko metodite na rabota so kniga {to gi primenuvaat vo ramkite na eden predmet da gi prenesat vo rabotata so sodr`inite od drug nastaven predmet i deka tuka e neophodna pomo{ od nastavnik.

10. Postojat golem broj na nastavnici koi pred u~enicite umeat da postavat jasna cel na samostojnata rabota, no mnogu malku se vo sostojba da organiziraat aktivnost so u~enicite za postignuvawe na postavenata cel. Toa upatuva na

21

nepodgotvenosta na nastavnikot pravilno da ja organizira samostojnata aktivnost so primena na raznovidni zada~i i metodi na rabota so u~ebnik i drug pe~aten tekst.

11. Dosega{nata praktika govori deka na samostojnata rabota na u~enicite mnogu pogolemo vnimanie im se obrnuva vo ramkite na oddelenskata nastava otkolku na predmetnata. Se misli deka za osposobuvawe na u~enicite za samostojna rabota de`urna e samo nastavata po maj~in jazik. Ottamu nepodgotvenosta na nastavnikot aktivno da go vklu~uva u~enikot vo usvojuvaweto na znaewata na ~asot vo koj u~enikot istovremeno pokraj soznanijata, }e se zdobiva i so metodi kako glavni pati{ta za doa|aweto do nau~ni vistini.

12. Istra`uvawata upatuvat na zaklu~okot deka samostojnata rabota na u~enicite vlijae vrz kvalitetot na znaewata, podobruvawe na uspehot na u~enicite, mislovno aktivirawe na sekoj u~enik vo tekot na ~asot, polesna primena na faktite voo~eni na samostoen na~in, racionalizirawe na vremeto potrebno za podgotvuvawe na doma{nite zada~i i sl.

ZAKLU^OK

Kratkata analiza za razvojot na ideata za potrebata i zna~eweto na samostojnata rabota na u~enicite poka`uva deka mislata po ova pra{awe bila prisutna vo site pedago{ki epohi, se razbira so razli~en intenzitet, op{testvena koncepiranost i idejna oboenost. Poa|aj}i od anti~kiot period pa se do sovremenata pedago{ka misla, nositelite na progresivnite filozovsko-pedago{ki idei i nastavno-prakti~ni re{enija postojano se interesirale i uka`uvale na potrebata od sozdavawe na osnovni pretpostavki za vospituvawe na slobodna, svesna, samostojna i aktivna li~nost vo nastavniot proces. So ogled na faktot deka polo`bata na u~enikot, odnosno ~ovekot e tesno determinirana od soodvetnite op{testveno-ekonomski i klasno-politi~ki uslovi, od filosovsko-ideolo{kite sva}awa za prirodata na deteto, od stepenot na razvienost na naukata voop{to, a pedago{ko psiholo{kite nauki posebno, naj~esto ideite za po~ituvawe i razvivawe na u~enikovata samostojnost i inicijativnost, ostanuvale na nivo na deklaracija i bile vo ras~ekor so realnata nastavna praktika. Iako bez cvrsta nau~na fundiranost i didakti~ko-metodska koncepiranost, pozna~ajni prakti~ni napori za izrazuvawe na u~enikovata subjetivnost se zabele`uvaat vo bur`oaskata epoha, osobeno kon krajot na 19 i po~etok na 20 vek. Me|utoa poradi nivnata radikalno-anarhisti~ka, liberalisti~ka naso~enost i gra|anska indoktriniranost ovie obidi i prakti~ni re{enija ne mo`ele da bidat obrazec za demokratizirawe

22

na celokupnite odnosi vo vospitno-obrazovnata rabota voop{to, ili kako prifatlivi na~ini za po~ituvawe na u~enikoviot interes vo nastavniot proces. Osnovni pretpostavki za vospituvawe na samostojnata, svesna i emancipirana li~nost se sozdadeni vo sovremenoto op{testvo. Me|utoa, i do denes e prisuten vistinski nesklad me|u ona {to e proklamirano i realno postojnoto.

KORISTENA LITERATURA:

1.D-r Blagorodna Kam~eva-Lakinska:SAMOSTOJNA RABOTA NA U^ENIKOT VO NASTAVATA, A.D.GIT "Goce Del~ev"- Skopje 1992

2.D-r Anatoli Damjanovski: U^ENIKOT VO NASTAVATA, Prosvetno delo- Skopje 1989

23