Seminar MD

Univerza v LjubljaniMedicinska fakulteta

Katedra za javno zdravje

EKSTRAAVRALNIEKSTRAAVRALNI

UČINKI HRUPAUČINKI HRUPA

seminar pri predmetu Medicina dela, prometa in športa:

Jasmina Staroveški, štud. med.

Ljubljana, 15.09.2010

IZVLEČEK Ključne besede: hrup, ekstraavralni učinki, stresni hormoni, kardiovaskularno tveganje

Hrup je pomemben vir onesnaženja naravnega in delovnega okolja ter eden pomembnih kazalnikov kakovosti življenja. Dokazi raziskav kažejo, da ima hrup številne škodljive učinke na zdravje. Delimo jih na avralne (okvare sluha) in ekstraavralne. Ekstraavralni škodljivi učinki hrupa se ne priznavajo kot poklicno obolenje.Razvojno gledano, človeški organizem ni prilagojen stalni izpostavljenosti močnemu hrupu in zanj tudi ni biološko strukturiran. Hrup, pri čemer je vsebina pomembnejša od jakosti, primarno pomeni nevarnost, zato se v organizmu vzpostavi stanje distresa, bega ali boja. Pri obdelavi in prenosu signalov imata pomembno vlogo amigdala in retikularna formacija. Stresni hormoni se sproščajo celo med spanjem. Dolgotrajen hrup vodi v disregulacijo izločanje stresnih hormonov, hemodinamske in morfološke spremembe na kardiovaskularnem sistemu (poveča tveganje za arterijsko hipertenziji in ishemično bolezen srca), bolezni prebavil, metabolične in psihične motnje itd. Zato želimo hrup zmanjšati na najnižjo možno raven. Predvsem si prizadevamo za zmanjševanje hrupa na mestu vira, šele nato na poti širjenja in kot skrajni izhod z osebnimi varovalnimi sredstvi.

ABSTRACTKey words: noise, extraaural effects, stress hormones, cardiovascular risk

Noise is important source of environmental and occupational annoyance and one of the major indicators of quality of life. Numerous empirical results have shown noise-induced health risks, which can be aural (hearing damage) and extraaural (physiological, psychological and mental). Extraaural health impairments are not recognized as an occupational disease.Evolutionarily, the human organism is not adapted to constant exposure to high noise levels. Noise is a danger signal and for an immediate triggering of protective reactions (fight/flight or defeat reactions) the information conveyed by noise is very often more relevant than the sound level. The first and fastest signal detection is mediated by amygdala and reticular formation. For this reason, even during sleep, the noise may be categorised as danger signal and induce the release of stress hormones. Long-term environmental noise exposure leads to chronic stress hormone dysregulations, hemodynamic and morphological changes in the cardiovascular system (increased risk of arterial hypertension and ischemic heart disease), gastrointestinal, metabolic, and psychological disorders, etc. Therefore, we want to reduce noise to a minimum. The focus is reducing the noise at source. If this is not sufficient, we try to block noise spreading and the last way of control is personal protective equipement.

UVOD

Človeka dojema svet okoli sebe preko čutil. Zvok je človeku zaželena in koristna informacija; z govorom se medsebojno sporazumevamo, z glasbo izražamo občutke, zvoki narave nam sporočajo dogajanje v naši okolici in nas pogosto opozarjajo na pretečo nevarnost.Hrup pa je vsak neželen ali neprijeten zvok, ki kvarno vpliva na počutje in zdravje ljudi. Definicija hrupa zajema objektivno fizikalno komponentno, ki jo je mogoče meriti (zvok), in subjektivno (želen-neželen). Iz tega izhaja, da ena oseba določen zvok obravnava kot hrup, druga pa ne oziroma ji je ta isti zvok lahko celo prijeten (npr. disko glasba in zvonjenje zvonov). Hrup postaja vedno pomembnejši dejavnik onesnaževanja okolja, vendar je v nasprotju z onesnaženostjo zraka zelo mikrolokacijsko pogojena sprejemljivka. Hrup je eden pomembnih kazalnikov kakovosti življenja. Več kot ga je, nižja je kakovost življenja.

2

Dolga izpostavljenost hrupu ima številne negativne učinke na organizem: poškodbe sluha, nespečnost, psihične motnje, metabolične motnje, spremembe v delovanju ledvic, in ne najmanj nevarne hemodinamske in morfološke spremembe na kardiovaskularnem sistemu. Na podganjih fetusih so odkrili celo teratogene učinke. Stroji in naprave nam sicer izboljšajo kakovost življenja, saj potrebujemo čedalje manj fizičnega dela in naporov, po drugi strani pa prinašajo čedalje več hrupa, ki zmanjšuje kakovost življenja. Zato je imperativ današnjega časa vsem tem strojem zmanjšati hrup na čim manjšo raven. Hrup v urbanem naselju ni le stvar udobja, pač pa tudi zdravstveni, politični, socialni, okoljski in finančni problem

VIRI HRUPA

Glavni viri hrupa so:- delovno mesto (industrija, obrt: proizvodne

naprave, orodja)- zunanje okolje (gradbišča, promet)- rekreativne dejavnosti (komunalni hrup –

hrup v naselju, glasba).

Slika 1: Onesnaževanje s hrupom je vsesplošno in obremenjujoče.

Okoli 20% delovne populacije je izpostavljeno čezmerni ravni hrupa v delovnem okolju, od tega 50% ravnem nad 85dBA. Po statističnih podatkih je več kot polovica celotne evropske populacije obremenjena s čezmerno ravnjo hrupa (65 dBA podnevi in 50 dBA ponoči).Največ ljudi je stresno prizadetih zaradi hrupa izven dela zaradi: cestnega hrupa (več kot 60%), industrijskega hrupa v urbanem okolju (20%), hrupa letal (14%), železnice (6%) in gospodinjstva (8%).

Pomemben vzrok porasta hrupa v naravnem in življenjskem okolju je širitev mobilnosti z uporabo cestnega, železniškega, letalskega, vodnega prometa. Še posebej so obremenjena mesta zaradi živahnega komercialnega in kulturnega utripa, s spremljajočim procesom preskrbe in s tem povezanim nastajanjem novih odpadkov.

Tudi stanje na področju delovnega okolja v Sloveniji je relativno slabo. Kljub jasnim predpisom zahtevam predpisov je obremenitev delavcev na splošno previsoka, še zlasti v nekaterih sektorjih kovinarske in lesno predelovalen industrije. Glavni vzrok je nemotiviranost delodajalcev pa tudi pomanjkljiv nadzor.

Slika 2: Karta jakosti cestnega hrupa v Mestni občini Ljubljana.

3

ŠKODLJIVI UČINKI HRUPA

Zvok prenaša energijo. Znano je, da je vsaka oblika energije, kadar je previsoka, zdravju škodljiva. Zvok visokih ravno lahko povzroči neposredne okvare slušnih organov. Toda tudi nizke ravni hrupa dolgoročno posredno vplivajo na zdravstvene okvare. Hrup, ki dolgo traja ali se pogosto ponavlja, namreč deluje kot stresni dejavnik. Škodljive učinke hrupa torej lahko razdelimo na ekstraavralne in avralne učinke. Prvi se pojavljajo pri hrupu do 70 dBA, med 71 in 90 dBA se pri občutljivejših pojavljajo že drugi, nad to ravnijo pri vseh, še više – nad 90 dBA pa so zelo verjetni.

Škodljivi učinki hrupa na zdravje so odvisni od: akustičnih dejavnikov:

- jakosti zvoka (dBA), - frekvence zvoka (Hz), variacije v frekvenci,- časa izpostavljenosti, - spektralne sestave zvoka,- variacije v jakosti zvoka (kontinuiran, diskontinuiran, impulzni hrup), - naraščanja hrupa

neakustičnih dejavnikov:- asociativne vsebine zvoka- individualne občutljivosti (in druge osebnostne lastnosti poslušalca)- preteklih izkušenj- potrebnosti hrupa- pričakovanja (pripravljenosti) hrupa- aktivnosti poslušalca- letnega časa, dobe dneva- vrste prostora.

4 ravni škodljivih učinkov hrupa: - 1. raven: 40-65 dBA – lahko psihične motnje (utrujenost, razdražljivost, psihično nelagodje, moteno delo, slabši spanec), - 2. raven: 65-90 dBA – poleg motenj pod 1. točko pride do neskladnega delovanja posameznih organskih sistemov: zveča se celična presnova in poraba kisika (zvišan simpatikotonus z zvišano srčno frekvenco, krvnim tlakom in ravnijo krvnega sladkorja, zvišan tonus mišičja – organizem je v borbeni pripravljenosti, ki ga izčrpava),- 3. raven: 90-120 dBA – poleg prej omenjenih motenj povzroča začasne ali trajne okvare sluha, naglušnost ali popolno gluhost- 4. raven: > 120 dBA – direktno delovanje na ganglijske celice, kmalu povzroči nelagodje in bolečino.

Slika 3: Lestvica jakosti hrupa (dBA).

4

EKSTRAAVRALNI UČINKI HRUPA NA ČLOVEKA

Nevroanatomske povezave v centralnem živčevju omogočajo, da akustični dražljaj ne deluje le na slušni predel v skorji velikih možganov, ampak se s posredovanjem retikularne formacije razširja še na limbični sistem in druge centre: za vid, gibanje, vazomotorični center, jedra možganskih živcev, hipotalmus (simpatikus) in centre notranjih organov. Zato hrup povzroča spremembe fizioloških funkcij in vpliva na delo vitalnih organov in sistemov v celoti. Zvočni signali v živalskem svetu imajo funkcijo alarma. Zvočni signal določene intenzitet oziroma semantične vsebine izzove pripravljenost za beg ali napad.

Slika 4: Retikularna formacija.

Vpliv hrupa na kardiovaskularni sistem (slika 5)

Hrup povzroča pospešitev srčne frekvence. Pospešitev srčne frekvence razlagamo z vplivom hrupa na povečano β adrenergično aktivnost simpatika in vazokonstrikcijo, ki povzroča večjo dilatacijo zidov desnega srca, ki z refleksnim mehanizmom pospešuje frekvenco srčne akcije.

Nizkofrekventni hrup visoke intenzivnosti dovede do ishemije miokarda in sprememb v EKG-ju v smislu skrajšanja PR intervala in ST segmenta. Hrup favorizira dejavnike tveganja za koronarno bolezen, ker se povečuje viskoznost plazme, povečano je število trombocitov, zvišan LDL holesterol, trigliceridi, zmanjšana raven HDL holesterola, antitrombina III. Pod vplivom hrupa se povečuje izločanje kateholaminov, glukokortikoidov in mineralokortikoidov, katerih skupno delovanje stimulira β-1 in β-2 receptorje v maščobnem tkivu, kar ima za posledico pospešeno lipolizo in vazodilatacijo v tem tkivu, zaradi česar se povečuje koncentracija prostih maščobnih kislin in pospešuje sinteza holesterola in trigliceridov iz prostih maščobnih kislin. Kateholamini inhibirajo aktivnost lipoproteinske lipaze, ki v normalnih pogojih z razkrojem trigliceridov in lipoproteinov zelo majhne gostote omogoča stvarjanje HDL. Zaradi zmanjšanja aktivnosti tega encima se pojavlja povečana koncentracija TAG in LDL kot pomembnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Zaradi povečane stimulacije β adrenergičnih receptorjev pride do porasta kontraktilnosti srčne mišice, povečanega koronarnega pretoka in povečane potrebe srca za kisikom.

Hrup lahko po različnih mehanizmih vpliva na povišan krvni tlak. Povečana koncentracija cirkulirajočih kateholaminov in nadledvičnih steroidov, povečanje aktivnosti sistema renin-angiotenzin-aldosteron, pa tudi vpliv hrupa na povečanje celokupne periferne vaskularne rezistence so dejavniki, ki jih povezujejo z rastjo tlaka po izpostavljenosti hrupu. Prevalenca povišanega krvnega tlaka raste z večjo intenziteto hrupa in daljšo izpostavljenostjo. Kronična izpostavljenost (stalna, ponavljajoče se stimulacija) povzroča kroničen dvig simpatičnega tonusa, kar pospešuje razvoj strukturalnih vaskularnih sprememb, povečuje rezistenco krvnih žil in tako dovede do trajne hipertenzije.

5

Hrup intenzivnosti preko 70 dBA dovede do reakcije perifernih krvnih žil v obliki spazma prekapilarne cone in zmanjšanja pulznih oscilacij zaradi kontrakcij žilnih sten. Vazokonstrikcija se primarno manifestira na periferiji: prsti rok in nog, uhljev. S poskusi je ugotovljeno, da se po 8-minutni izpostavljenosti hrupu 105 dBA zaradi periferne vazokonstrikcije zmanjša periferna oskrba s krvjo za 20 do 60% v odnosu na začetno vrednost. Po prekinitvi izpostavljenosti se je prekrvavitev (izraženo s pulzno amplitudo) povrnila na prvotno raven (povratek za 60%v prvih 6 minutah se smatra za fiziološkega). Spremembe na ožilju vztrajajo še okrog 60 minut po prenehanju izpostavljenosti hrupu.

Vpliv hrupa na delovanje gastrointestinalnega trakta (slika 6)

Hrup lahko povzroča, da se želodec giblje počasi, lahko pride do zaprtja ali pa čezmernega gibanja črevesja – driska. Hrup lahko povzroča tudi spazem pilorusa, ruši proces izločanje želodčnih sokov, kar privede do draženje želodčne sluznice, gastritisa in pogostejšega pojava razjed želodca in dvanajstnika.

Vpliv hrupa na centralno živčevje (slika 7).

Hrup moti bioelektrični potencial možganov, kar pripelje do sprememb v EEG-ju. Te spremembe so nespecifične, funkcionalne in odvisne od intenzitete hrupa in časa izpostavljenosti. Dolgotrajna izpostavljenost privede do raztresenosti in upada pozornosti, povečane razdražljivosti in

duševne labilnosti, nejevoljnosti, anksioznosti, občutka ogroženosti, neprenašanja okolice, pride do poslabšanja medsebojnih odnosov, motivacija usiha. Osebnostne poteze se spremenijo, lahko pride celo do pravih duševnih sprememb. Hrup ni direkten vzrok, lahko pa je pomemben dejavnik, ki pospešuje razvoj latentne nevroze. Lahko privede do porušitve psihomotoričnega ravnotežja, ki se kaže z večjim številom nepreciznih in netočnih odgovorov, povečanjem števila napak pri delu, podaljšanjem reakcijskega časa, zmanjšanjem hitrosti detekcije signalov in upočasnitve odgovorov na svetlobne in zvočne dražljaje. Pride do prizadetosti in slabšanja mentalnega funkcioniranja, zmanjšanja preciznosti pri delu in motene koordinacije gibov. Posebno so motene operacije, ki so rezultat hitro zbranih in predelanih informacij Podaljšano delovanje hrupa lahko zmanjšuje delovno učinkovitost, privede do hitrejše utrujenosti, kar vpliva na varnost pri delu, osebno in kolektivno varnost, ker s porastom števila nepreciznih manipulacij raste možnost nezgod.

Slika 8: Upad koncentracije zaradi hrupa

6

Vpliv hrupa na spanec (slika 9) Nočni hrup vpliva na kakovost in količino spanja. To se kaže z manjšim deležem spanja REM (Rapid Eye Movement – nagli premik zrkel; paradoksno spanje), manjšo aktivnostjo delta (δ aktivnost s počasnimi valovi v EEG je značilna za globoko spanje) in z več spontanega prebujanja. Pri tem ni pomembna samo splošna

raven hrupa, pač pa tudi informacijska vsebnost. Bistveno slabši je tudi neenakomeren hrup, zlasti če so intervali med posameznimi maksimumi dolgi (daljši od nekaj 10s). Ženske in mladi se slabše prilagajajo hrupu med spanjem. Hrup je tudi bolj moteč, ko spimo v neobičajnem času – npr. podnevi. Na spanje ponoči lahko vpliva tudi hrup preko dneva (manjši delež spanja REM pri tistih, ki so bili preko dneva izpostavljeni hrupu). Hrup pa ne vpliva le direktno na kvaliteto spanja, ampak tudi poviša arterijski krvni tlak med spanjem, poviša srčni utrip, povzroči vazokonstrikcijo, spremembe dihanja, aritmije in nemir med spanjem. V izogib negativnim vplivom na REM-spanje, bi stopnje enakomernega kontinuiranega hrupa v prostorih v času spanja ne smele preseči 30 – 35 dBA. V primeru, ko gre za nestalni hrup, maksimalne vrednosti korelirajo z motnjami spanca (že pri 45 dBA ugotavljajo zbujanje, spremembe v globini spanca ipd.).

Vpliv hrupa na ravnotežje in vid (slika 10, 11)

Hrup deluje tudi na semicirkularne kanale in labirint, pa tudi na poti, ki vodijo do kortikalnih centrov. To povzroča občutek vrtoglavice, moti ravnotežje, gibi delavca postanejo nezanesljivi in neprecizni, kar ogroža varnost rokovanja z orodjem oziroma nasploh varnost v okolju, kjer je potrebno dobro ravnotežje. Hrup ogroža tudi vid – pride do slabšega razpoznavanja barv, zoženja vidnega polja, padca barvne percepcije, oslabljenega »nočnega« vida, zmanjšanja svetlobne občutljivosti, dilatacije zenic, zmanjšanja reliefnosti videnja (globinskega vida), kar je še posebej pomembno za voznike v prometu. Vzrok tega je v razdraženju talamusa in retikularne formacije ter cirkulatornih sprememb zaradi spazma vej arterije centralis retine.

Vpliv na endokrini sistem (slika 12)

Hrup povečuje delovanje nadledvične žleze, kar se kaže s porastom koncentracije kortizola v serumu in skokom urinarne ekskrecije adrenalina in noradrenalina. Te spremembe so še posebej očitne pri mlajših delavcih. Pod vplivom hrupa pride tudi do povečanega izločanja tiroksina,

zaradi česar se poveča poraba energije ter celokupni in bazalni metabolizem. Pri velikem deležu hrupu izpostavljenih delavcev je dokazana tudi intoleranca na glukozo. Povišana koncentracija glukoze v krvi kaže na stresno inducirano disregulacijo metabolizma ogljikovih hidratov, ki se pogosto kaže kot metabolni sindrom pri tipu 2 diabetesa. Motnja je pogosto povezana z arterijsko hipertenzijo, oboje pa poveča tveganje za nastanek miokardnega infarkta, ateroskleroze in apopleksije.

7

Vpliv na reprodukcijo (slika 13)

Skupno delovanje hrupa in vibracij lahko privede do pogostejših spontanih splavov in menstrualnih težav izpostavljenih delavk. Matere, ki so bile izpostavljene hrupu preko celo nosečnost, rojevajo otroke z nižjo telesno maso, kar lahko razlagamo s spazmom arterije uterine in slabšo prehranjenostjo ploda.

Vpliv hrupa na krvotvorne organe in kri (slika 14)

Hrup povzroča tudi povišanje števila trombocitov, limfocitov, nevtrofilnih in eozinofilnih levkocitov. Hrup (po daljši izpostavljenosti) vpliva tudi na aktivnost levkocitov (hrup do 80 dBA povečuje in nad 90 dBA znižuje aktivnost levkocitov). Nekateri podatki nakazujejo tudi, da hrup vpliva na spremembe v

sintezi proteinov, zmanjšanje albumin – globulinskega razmerja in zmanjšanja odpornosti na infekcijska obolenja (delavci, ki delajo pod vplivom visokega hrupa tako pogosteje zbolevajo zaradi splošnih infekcijskih bolezni in so tudi dlje odstotni z dela – verjetno zaradi zmanjšane imunobiološke sposobnosti organizma).

Poleg vseh navedenih negativnih vplivov ima hrup tudi pozitivne ekstraavralne učinke (slika 15): tonizirajoče in stimulativno delovanje na psihično sfero, brez česar bi bilo življenje težko – celo neznosno, ker človek popolne tišine ne prenaša (absolutna tišina je velik psihološki problem astronavtov). Hrup nas lahko nas odvrača od skrbi ali problemov. Hrup zmanjšuje produktivnost, kjer je potrebna koncentracija, sposobnost odločanja, delovni spomin in pozornost oziroma, kjer delo ni rutinsko, hkrati pa tudi pripomore k večji varnosti, kjer gre za monotono delo ali pri nočnem delu (ker aktivira budnost). Tudi glasba naj ustvarja prijetno delovno okolje, manjša monotonijo in časovni pritisk. Razne študije prikazujejo njen pozitivni učinek na produktivnost, fluktuacijo, nesreče pri delu in absentizem, vendar so

glede na multikavzalnost ti učinki le težko dokazljivi. Glasba deluje na retikularno formacijo in – vsaj dokler ne pride do navade – povečuje budnost. Preko limbičnega sistema vpliva tudi na čustveno stanje. Če delavci glasbe ne spremljajo, gre pravzaprav za nezaželeno zvočno motnjo, torej v bistvu za hrup. Glasba pri delu nikakor ne sme konkurirati s sporočilnim zvokom stroja (s hrupom stroja), prilagojena pa mora biti delovnemu ritmu in čustvi (mentaliteta, starost ipd.) delavcev.Hrup ima, vsaj glede pozornosti in pripravljenosti na delo, (obliko) funkcijo U – ni dobro,če ga je preveč, pa tudi ne, če ga je premalo.

Kontraindikacije za delo v čezmernem hrupu: ženske med nosečnostjo in osebe, ki so preobčutljive na hrup, s prizadetostjo sluha perceptivnega tipa, Menierovo boleznijo, boleznimi centralnega živčnega sistema in težjimi oblikami psihonevroz.

Ekstraavralni škodljivi učinki hrupa se ne priznavajo kot poklicno obolenje.

8

UKREPI ZA ZMANJŠANJE HRUPA (slika 16)

Vedno se lotevamo zmanjševanja oziroma zaščite pred hrupom z upoštevanjem prioritetnega reda. Najprej delujemo na mestu nastanka hrupa (primarni ukrepi), nato na poti širjenja (sekundarni ukrepi) in šele nato, ko so ukrepi prve in druge točke izčrpani in nezadostni, na mestu ogrožene osebe, z osebnimi varovalnimi sredstvi (terciarni ukrepi). Najprej moramo definirati cilje (na osnovi norm, predpisov in drugih zahtev), nato določimo akustične lastnosti izvora hrupa, analiziramo pot širjenja in strukturne komponente hrupa, predvidimo nivo hrupa, napravimo izbor in optimalizacijo aktivnosti varstva pred hrupom za dosego postavljenih ciljev in ocenimo ustreznost izvedenih ukrepov.

A) Pravno-upravni ukrepi- predpisana mejna vrednost - za stroje, delovne prostore in okolje,- periodični nadzor nad delovnimi prostori,- zdravstveni nadzor zaposlenih.

B) Tehnični ukrepi1. pri izvoru

z zmanjšanjem sil, ki vzbujajo nihanje, z:- zmanjšanjem udarcev ali impulzov,- uravnoteženjem gibljivih mas,- zmanjšanjem sile trenja s pravilno montažo in mazanjem,- izolacijo virov,- zmanjšanjem vrtinčenja zraka pri izpustu iz šob itd.,

s spremembo pri delovnih operacijah z:- zamenjavo hrupnih delovnih operacij ali strojev s tihimi,- opustitvijo bučnih delovnih operacij,

z zmanjšanjem odziva komponent sistema na sile vzburjenja s:- spremembo lastne frekvence resonančnega elementa s povečanjem lastne frekvence ali

s spremembo dimenzij in mas,- elastičnim vpetjem virov.

2. na poti k sprejemnikom:- jakost zvoka pri odsotnosti odbojnih površin pada s kvadratom oddaljenosti in zaradi

tega lahko zmanjšujemo vpliv hrupa na druge prostore, tako da bučne prostore lociramo čim dlje od drugih,

- dušimo širjenje s pomočjo pregrad,- ogradimo izvor hrupa,- zmanjšamo odbojni (odmevni) hrup s pomočjo akustičnih oblog na stropu in stenah.

3. pri sprejemniku (človeku) s sredstvi za osebno varnost, ki so obvezna v območju predpisanega mejnega hrupa (nad 90 dBA). Priporočeno je, da se uporabljajo že pri hrupu nad 80 dBA. Uporabljajo se ušesni vložki-čepki, ki lahko zmanjšajo hrup za 10 do 15 Dba (če je hrup večji od 95 dBA, niso več primerni), slušalkami ali glušniki s čelado (ki zmanjšajo hrup za 20 do 25 dBA).

C) Organizacijski ukrepi- manj izpostavljenih ljudi na hrupnem delovnem mestu,- krajša izpostavljenost ljudi na hrupnem delovnem mestu,- izbira opreme, ki ni hrupna,- znanje in izobraževanje ljudi, da se zavedajo, kako ravnati, da ne povzročajo hrupa in

da se zavedajo škodljivosti hrupa.

9

LITERATURA

1. Bilban M. Hrup (Sluh). V: Bilban M. Medicina dela. Ljubljana: ZVD Zavod za varstvo pri delu; 1999: 381-398.

2. Bilban M. Hrup kot spremljevalec sodobnega življenja. Delo in varnost 2005; 50, št 5: 8-12.3. Bilban M. Vplivi hrupa na človeka. Delo in varnost 2005; 50, št. 5: 13-22.4. Bilban M. Zdravstveno in tehnično varstvo delavcev, izpostavljenih hrupu. Delo in varnost 2005;

50, št. 5: 23-7.5. Praprotnik V. Psihološke posledice hrupa. Delo in varnost 2005; 50, št. 5: 36-7.6. Kert S, Strgar M. Vpliv zvočnih dražljajev na višino krvnega tlaka. Med razgl 1990; 29:

303-12.7. Ising H, Kruppa B. Health effects caused by noise: Evidence in the literature from the past 25

years. Noise Health 2004; 6: 5-13. Pridobljeno 03.09.2010 s spletne strani: http://www.noiseandhealth.org/article.asp?issn=1463-1741;year=2004;volume=6;issue=22;spage=5;epage=13;aulast=Ising.

8. Tratnik E. et al. Prenehajte s tem hrupom!: priročnik z osnovnimi informacijami in navodili. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; 2005. Pridobljeno 03.09.2010 s spletne strani: http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/fop/slovenia/sl/pdf/ET2005-hrup.pdf.

9. Inštitut za geografijo. Regionalizacija Ljubljane z vidika hrupne obremenjenosti. Pridobljeno 03.09.2010 s spletne strani: http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja/projekti/9180/detail.html.

10. Agencija Republike Slovenije za okolje. Karta hrupa. Pridobljeno 03.09.2010 s spletne strani: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/hrup/karte/MOL-ceste.pdf.

10