Page 1
SEMEJNIOT ODNOS VO ADOLESCENCIJATA
Vo edna prethodno pregledna rabota vo vrska so
psihoanaliti~kata teorija i istra`uvawe, Adelson i Derman (1980) naglasile
deka najgolem pridones za psihologijata vo adolescencijata pridonel
Blos, so toa {to vo sredi{teto na vnimanieto stavil tema za odnosot na
adolescencijata i roditelite. Blos vo toj odnos prepoznal konstruktivna
osnova za razvojot na adolescentot. Toj smeta deka li~nosta na
adolescentot se formira tokmu vo toj odnos. Tragaj}i za novo
odreduvawe na samiot sebe, adolescentot prifa}a uloga koja vo
minatoto ja imal vo odnos so roditelite. Toa prifa}awe }e mu ovozmo`i
da pred krajot na procesot na individualizacija povtorno se povrze so
roditelite, no na nov na~in, kako zrela li~nost. Tvrdeweto na Blos, za
odreduvawe na zrela li~nost kako {to sre}avame kaj Piageta i Sullivan i
nekoi drugi avtori. Spored niv, zrelata li~nost e individualna, no sepak
e i vo odnos so drugite. Dodeka Piageta i Sullivan smetaat deka `ivotnite
iskustva se sre}avaat vo dva klu~ni odnosi, i toa vo odnos so roditelite
i vo odnos so vrsnicite i prijatelite. Pove}eto psihoanaliti~ari se
posveteni na aktuelizirawe na gledi{teto za va`nosta na odnosite na
roditelite i adolescentot, otkolku odnosite so vrsnicite, prijatelite i
adolescentot. Koga zboruvaat za prijatelskiot odnos vo adolescencijata,
psihoanaliti~arite go odreduvaat kako „odraz na nekoj drug”. Toa
„ne{to drugo, ne{to podlaboko, ne{to porano”, kako {to toa vo 1968
godina go istaknala A.Freud, e odnosot so roditelite. (Youniss i Smollar,
1985).
I nekoi drugi teorii koi go naglasuvaat primarniot odnos pome|u
roditelite i decata, psihoanaliti~arite gi negirale. Kako na primer:
teorija na privrzanost (Bowlby, 1969). Blizinata vo odnosite roditel-dete
e osnova za razvoj na sigurna privrzanost, koja e pretpostavka za
razvoj i nezavisnost od roditelite na krajot od adolescencijata.
1
Page 2
Poglavjeto za psihoanaliti~kite pristapi za razgleduvawe na
roditelskite odnosi so adolescentot gi razlo`ile prvenstveno vo odnosi
so roditelot. Odnosite so vrsnicite i prijatelite }e se razgleduvaat vo
poglavjeto na psihoanaliti~kite pristapi kon adolescentot. Treba da se
istakne deka temata odnosot na adolescentite i nivnite roditeli, sli~no
kako i temata adolescentska seksualnost, ne e istra`uvana samo vo
krugot na psihoanalisti~kite pristapi, duri i vo krugot na drugi teoriski
pristapi vo psihologijata. Taa e istra`uvana i vo drugi nau~ni podra~ja
(pr. vo antropologija, sociologija, medicina). I vo tie podra~ja na
istra`uvawe zna~aen pridones dal psihoanaliti~kiot pristap.
Interesite na istra`uva~ite i razli~nite umereni rezultati bile so
golema koli~ina na empiriski podatoci od razli~ni nau~ni sredini.
Najve}e vo toa podra~je ima diskriptivni i korelaciski studii, dodeka
poretki se langitudinalnite studii koi go objasnuvaat vlijanieto vrz
razvojot na li~nosta i nekoi oblici na odnesuvawe kaj adolescentot. Toa
empirisko bogatstvo }e se potrudi da se organizira i razgleda vrz
osnova na dve klu~ni soznanija koi se od taa empirija:
1. Roditelskite odnosi vo tekot na adolescencijata se menuvaat
i imaat zna~ajno vlijanie vo razli~ni podra~ja od
razvojot na mladite, kako {to e toa, na primer: razvoj na
nezavisnost, samopo~ituvawe, individualna patologija,
problemati~no odnesuvawe i dr.
2. Semejna struktura, odnosno raspad „e{alonska” struktura
na semejstvoto od razvodot ili smrt na roditel, ima
implikacii za psiholo{ko i socijalno funkcionirawe na
adolescentot i razvojot na identitetot.
a. Semejstvo. Negovata struktura i funkcija.
2
Page 3
Gledaj}i povr{no, semejstvoto kako institucija se razviva od
ponizok do povisok oblik vo zavisnost od civilizaciskiot i dru{tveniot
razvitok. Od taa pri~ina se reflektiraat i vo nekoi drugi sociolo{ki
definicii za semejstvoto. Vo niv se istaknuva deka semejstvoto e
primarna dru{tvena zaednica so bio-psiho-socijalen karakter.
Semejstvoto svesno go menuva svojot oblik i funkcii, no vo osnova
prodol`uva kako dru{tveno sankcionirana vrska pome|u ma` i `ena i
nivnite rodeni ili posvoeni deca (Golubovič, 1987). Vo zakonite koi gi
reguliraat bra~nite pra{awa i semejstvata vo nekoi sovremeni
zemji,po~nuvaat da se menuvaat nekoi od dadenite definici za
tradicionalnoto semejstvo, pa toa se odreduva samo kako zaednica na
ma`i i `eni, tuku i kako zaednica na li~nosti od isti polovi.
Vo zapadnite, kako i vo nekoi drugi sovremeni kulturi,
semejstvata se monogamni i kako takvi imaat nekoi trajni funkcii.
Sociolozite gi istaknuvaat slednive klu~ni semejni funkcii:
- reprodukcija na vidot;
- normalno zadovoluvawe na seksualniot nagon;
- zadovoluvawe na ekonomsko – kulturni i eti~ki obvrski me|u
sopru`nicite, sprema decata i me|u bra}ata i sestrite.
Vo tekot na istorijata se menuvale oblicite i na~inite na
ostvaruvaweto na ovie va`ni funkcii i toa pod vlijanie na promenata na
dru{tveno – ekonomskite odnosi kako i pod vlijanieto na novite nau~ni
soznanija. Promenite ne gi zafa}aat samo semejnite funkcii tuku i
nejzinata struktura kako i prirodata na interperonalnite odnosi me|u
~lenovite na semejstvoto. Taka na pr. prethodnite semejstva sostaveni
od tri generacii vo sega{nosta gi zamenuvaat t.n. nukleusni semejstva,
koi gi so~inuvaat samo roditeli i deca. Vo sega{noto doba se menuva i
edno dolgo trajno obele`je na monogamnite semejstva koi datiraat od
po~etokot na civilizacijata, a toa e vlasta na ma`ite, odnosno negovata
dominacija nad `enata i decata vo semejstvoto. Kako {to edno dru{tvo
se pove}e se demokratizira i humanizira, taka se menuvaat i semejnite
3
Page 4
odnosi. Sovremenite semejstva ve}e nemaat tradicionalen oblik, nitu
linearen razvoj vo smisla da `ivotot na semejstvoto, po~ne so brak,
prodol`uva so ra|awe na decata, nivnoto rastewe, i na kraj nivnoto
zaminuvawe od roditelskiot dom. Mnogu semejstva se raspa|aat i
menuvaat. Semejstvata so dva roditeli i deca ~esto stanuvaat
semejstva bez eden roditel, zaradi razvod ili smrt. Ako semejstvoto so
deca e nepotpolno, vo 85% od slu~aite toa e semejstvo so majka i
deca (Dornbusch, 1985 – spored Lackovič – Grgin, Opačič i Žitnik, 1980). Po
razvodot mnogu ma`i i `eni sklu~uvaat novi brakovi, pa vo
semejstvata `iveat, so biolo{kiot roditel, o~uv ili ma}ea, vistinski
bra}a i sestri, polubrat ili polusestra, a ponekoga{ i decata na o~uvot
ili ma}eata od nivnite prethodni brakovi.
Bez razlika kakvo i da e, semejstvoto e prvata grupa vo koja se
nao|a deteto po ra|aweto i vo koja gi steknuva svoite prvi iskustva, gi
razviva svoite potencijali i formira stavovi. Semejstvoto e zna~i,
primaren faktor na socijalizacijata. So ~lenovite na semejstvoto deteto
gradi odnosi ~ija priroda e razli~na od site drugi odnosi koi }e gi
izgradi so ~lenovite na drugi grupi na koi }e im pripa|a ponatamu vo
`ivotot. Vo semejstvoto, vo koe negovite ~lenovi `iveat zaedno dolga
niza godini, se razvivaat silni emocionalni odnosi koi ne moraat da
bidat pozitivni. Ponatamu semejstvoto e mala dru{tvena grupa koja e
sli~na so drugite mali grupi, me|utoa i se razlikuva. Osnovnite sli~nosti
pome|u semejstvoto i drugite mali grupi se:
- postoewe na interakcija poradi koja odnesuvaweto i
aktivnostite na sekoj ~len od grupata se menuvaat poradi
razli~nite stavovi na ostanatite ~lenovi,
- postoewe na psiholo{ka blizina kako neophoden faktor za
interakcija i me|uzavisnost,
- mo`nost za komunikacija pome|u sekoj ~len „o~i vo o~i”.
Osnovni razliki pome|u semejstvoto i drugite mali grupi se:
4
Page 5
- vo semejstvoto postoi relativna stabilnost na sostojbite i
ulogite,
- sostojbite i ulogite zavisat od starosta i polot na ~lenovite,
- semejstvata imaat podolgo i posodr`ajno minato od ostanatite
mali grupi.
Statusot na ~lenovite na semejstvoto, koj e definiran so
generaciski i polovi obele`ja, e ednakov vo site sovremeni kulturi. Vo
1979 god. Weiss istaknuva deka semejstvata so dva roditeli ja
obele`uvaat hierarhiskata ili „e{alonskata” struktura vo koja dvata
roditeli se krajno avtoritetni ili se so superordinarn status, dodeka
decata na druga strana se subordinarni. Ako semejstvoto go sfa}ame
kako cel hierarhiski sostav, toga{ treba da se istakne deka i
semejstvoto deluva na razli~ni subsostavi (bra~ni, roditelski,
subsostav na bra}a i sestri). Nekoi subsostavi pove}e gi interesira
sociologijata i antroplogijata, a nekoi pak razvojnata psihologija.
Interesot na razvojnata psihologija pove}e se naso~uva vo odnosite
roditeli – deca.
Ulogata se definira po kvalitetot na odnesuvaweto na ~lenovite
na semejstvoto. Toj kvalitet vo golema mera e odreden so socijalnite i
kulturnite normi i o~ekuvawa, no i so karakteristikite na li~nosti
„nasilni” na poedini ulogi. Taka na pr: od majkite se o~ekuva
ekspresivna uloga, t.e. da bide „specijalist za odnosi”. Od tatkoto se
o~ekuva instrumentalna uloga, t.e. da bide „specijalist za rabota”. Iako
od decata se o~ekuva da bidat uskladeni so o~ekuvawata na
roditelite, sepak tie o~ekuvawa se ne{to porazli~ni vo odnos na polot
na decata. Na sinovite obi~no pove}e se tolerira pogolemiot stepen na
nezavisnost i asertivnost.
Istorijata na sekoe semejstvo e obele`ana so postojani promeni
koi se voglavno odvivaat vo dve nasoki: vo nasoka na integracija i vo
nasoka na diferencijacija na semejnite grupi. Integrativnite procesi go
zajaknuvaat zaedni{tvoto, a diferencijacijata go oslabnuva. Vo druga
5
Page 6
vremenska dimenzija vo `ivotot na edno semejstvo tie promeni se
konstitutivni elementi na semejnata dinamika. Poimot „ grupna
dinamika „ e voveden vo po~etokot na triesetite godini od minatiot
vek K.Lewin. ( spored Lackovič-Grgin, 1982). Pod semejna dinamika gi
podrazbirame site slu~uvawa i site promeni pome|u pripadnicite na
semejstvoto, no i nivniot odnos sprema dru|ite grupi. Vo dolgata
vremenska dimenzija na dinamikata na semejstvoto odnosite se
menuvaat poradi promena vo razniot li~en razvoj na poedinite ~lenovi
na semejstvoto. Brzinata na tie promeni e pogolema kaj decata,
posebno vo neki periodi od nivniot `ivot. Na primer: promenite vo
pubertetot, kako i novo nastanatite potrebi na mladite, zgolemenite
razliki na nivnata kongnitivnost i moralnite funkcionirawa gi
pottiknuvaat dinami~kite odnosi ne samo so roditelite tuku i so
bra}ata i sestrite.
Normalnoto funkcionirawe na semejstvoto be{e predmet na
brojni {pekulacii i ne{to pomalkubrojni istra`uvawa. Vrz osnova na
teoretiziraweto i empiriskata gradba se izvedeni modeli na semejnoto
funkcionirawe koi sodr`at kombinacija na razli~en broj dimenzii.
Osnovnata dimenzija na zdravoto funkcionirawe inditifikuvano e vo
1982 godina Walsch ( spored Haeven, 1994 ). Stanuva zbor za osum
dimenzii i toa:
individualizacija nasproti „fa}awe vo mre`a”,
zaedni{tvo nasproti izolacija,
fleksibilnost nasproti rigridnost,
stabilnost nasproti nestabilnost,
jasni nasproti iskriveni percepcii,
jasni nasproti konfliktni ulogi,
recipro~nost nasproti sprotivstaveni ulogi,
jasni nasproti nejasni generaciski razliki.
Treba da se spomene deka ovie dve dimenzii ne go obele`uvaat
samo zdravoto funkcionirawe na tradicionalni, monogamni semejstva
6
Page 7
tuku i ostanatite semejstva. Isto taka, podobruvaweto/ polo{uvaweto
na edna od niv doveduva do podobruvawe/ polo{uvawe na drugata
dimenzija. Vo razli~ni periodi vo razvojot na decata vo semejstvoto se
menuvaat istaknatosta i va`nosta na poedini dimenzii kako na primer:
za dobro prilagoduvawe na adolescentite va`na e edna, a za dobro
prilagoduvawe na malite deca druga dimenzija. Od eden pomal broj na
nivni isra`uvawa mo`e da se primeti kako od mnogu dimenzii od
semejnoto funkcionirawe kako klu~ni mo`e da se smetaat dve
dimenzii. Toa se: kohezivnost ( stepenot na me|usebnata emocionalna
povrzanost na ~lenovite na semejstvoto ) i prilagodlivost ( na~in na
koj semejstvoto reagira na razli~ni normirani i nenormirani slu~uvawa
kako {to se odeweto na decata na u~ili{te, smrt na ~len na
semejstvoto i sli~- no ). Vo odnos na nabroenite osum dimenzii ovie
dve klu~ni dimenzii na semejnoto funkcionirawe mo`e da se smetaat
kako dimenzii od povisok red. Ako e toa to~no tie se podednakvo va`ni
vo site periodi na `ivotot na edno semejstvo.
b. Odnosi pome|u roditel i adolescenti
Vo prou~uvaweto na ovie odnosi i nivnata va`nost vo razvojot na
adolescenitite implicitno se poa|a od nekoi op{ti dri{tveni stavovi za
roditelite kako faktori na socijalizacijata pod koja podrazbirame razvoj
na dru{tveno relevantno odnesuvawe kako i razvij na li~nosta.
Vo polovinata na dvaesetiot vek zapo~nalo da se menuva
dotoga{noto sva}awe za roditelite kako klu~ni faktori na
socijalizacijata vo adolescencijata. Zna~ajnite sociolozi vo toa vreme
po~nale da ja istisnu-vaat ograni~enata uloga na roditelite ( Riesman,
1953 - spored Youniss i Smollar, 1985 ). Pri~ini za ova izmeneto gledi{te se
nao|aat vo promenata na na~inot na proizvodstvo. Industriskoto
proizvodstvo se pove}e po~nale da go zamenuvaat so nova
7
Page 8
tehnologija, a i se pove}e ~eni se vklu~eni vo svetot na rabotata. Na
roditelite im stanuva neproduktivno baraweto od nivnite sinovi i }erki
gi prodol`at nivnite izbori i na~ini na funkcionirawe vo idnite ulogi. Vo
modernite dru{tva se pove}e se bri{e razlikata vo na~inite na
socijalizacijata na sinovite i }erkite. Novite generacii na roditeli uvidele
deka drugi faktori na socijalizacija (pr. vrsnici, u~iteli, li~nosti od
javniot `ivot) se va`ni ba{ poradi toa {to mo`ebi tie imaat podobar
uvid vo promenite koi se pojavile i koi }e se slu~at vo idnina. I pokraj
tie promeni se misli deka i vo sovremenosta na semejstvoto, odnosno
roditelite, imaat sto`erna uloga vo razvojot na adolescentot.
Razli~ni dru{tveni stavovi za roditelite kako faktori na socijali-
zacija se reflektira i vo nekoi psihoanaliti~ki teorii. Prethodnite
dru{tveni stavovi bile povrzani so idejata deka roditelite so svoeto
cvrsto vlijanie pretstavuvaat granica za zadovoluvawe na potrebite na
mladite za nezavisnost. Vo mnogu sredini toa bilo mnogu prisutno (na
pr. vo vrska so pravata za nasleduvawe imot, semejnoto proizvodstvo i
sl.). Vo vrska so toa kako i pod vlijanie na psihoanaliza po~nale da se
oblikuvaat razli~ni idei za interpersonalni i razvojni psiholo{ki aspekti i
konflikti pome|u generaciite. Tie idei se potprele na prethodnoobliku-
vaniot mit za jazot pome|u generaciite. Nekoi razvojno – psiholo{ki
teorii, izvori na toj jaz gledaat vo razli~na brzina na razvojnite promeni
kaj adolescentite i roditelite kako i faktot deka roditelite i mladite se
rodeni vo razli~ni vremenski periodi. Zastapnicite na tezata za
golemiot jaz me|u generaciite se sociolozi, no i nekoi psiholozi koi
naglasuvaat deka postarite gi marginaliziraat mladite i gi iskoristuvaat
za svoi celi. Vakvite sfa}awa bile prisutni za vreme na buntovnite
dvi`ewa na mladite vo Zapadnite zemji na krajot od 70-te godini na XX
vek. Psihoanaliti~ki orientiranite avtori osnovata na jazot me|u
generaciite ja gledaat vo razvojot na psiholo{kite fenomeni. Razvojot
na nezavisnosta i identitetot se izrazuva so otpor na tatkoviot avtoritet.
Svoite gledi{ta tie avtori gi potkrepuvaat so studirawe na slu~ai. No,
8
Page 9
empiriskite dela od statisti~ki karakter i onie na pogolemo
metodolo{ko nivo ne dale potkrepa na mitot za golemiot jaz me|u
generaciite. Me|u generacijata na roditelite i adolescentite nema golem
jaz, iako nema ni potpolna kongruencija. Napome-nuvame deka ovie
otkritija se od ponovo vreme i deka seriozno go doveduvaat vo
pra{awe mitot za jazot me|u generaciite.
Tradicionalno cvrstoto vlijanie na roditelite vo sovremenite
dru[tva ne e {iroko rasprostranet, odnosno prisuten e samo vo nekoi
sredini na zapadnite zemji i vo nekoi semejstva. Vo pove}eto od
modernite dru{tva se o~ekuva i se poddr`uva razvojot na
adolescentskata nezavisnost. Takvata nova pozicija na mladite vo
interakciskite teorii se reflektira so sfa}awata deka promenite na
interakcijata odat od pravec na asimetri~ni vo pravec na simetri~ni
interakcii me|u roditelite i adolescentite. Okolu dvanaesettata godina
od `ivotot se bele`i porast na vzaemnosta i simetri~nosta vo
interakciite pa mladite postapno stanuvaat se ponezavisni od
roditelite.
O^EKUVAWA VO ODNOSITE ME\U RODITELITE I
ADOLESCENTITE
Promenata na dru{tvenite stavovi i o~ekuvawa vo pogled na
prirodata na odnosot me|u roditelite i mladite se odrazuva na
konkretnite o~ekuvawa na adolescentite i nivnite o~ekuvawa.
Iako, duri i pred toa mirnite odnosi na decata i roditelite vo
dobata na adolescencija mo`at da se vlo{at, sepak ne doveduvaat do
dramati~ni prekini na komunikacijata. Naprotiv, brojnite istra`uvawa
poka`uvaat deka mladite cvrsto se dr`at do kvalitetot na svoite odnosi
so roditelite. Tie od roditelite o~ekuvaat srde~nost i razbirawe. U{te
vo 70-te godini od minatiot vek vo edno ispituvawe vo Slovenija, Tolčič
9
Page 10
utvrdil deka 60% od adolescentite od pomalite mesta i 40% od
gradovite imaat problem so srde~nosta na odnosite so roditelite
(spored Lackovič-Grgin, Opačič i Žitnik, 1988). Vo sporedba so
amerikanskite adolescenti od toj period slovenskite adolescenti baraat
i o~ekuvaat pove}e od roditelite.
Na osnova na kompilacijata od istra`uva~kite rezultati dobieni
kaj amerikanskite adolescenti (Newman, 1989-spored Rice, 1999) se
naveduva deka mladite posakuvaat i im trebaat roditeli koi gi
poseduvaat slednite kvaliteti:
- da se zainteresirani za niv i da im pomagaat koga im e
potrebno,
- da gi soslu{aat i da probaat da gi razberat,
- da im poka`uvaat deka gi sakaat,
- da gi prifatat takvi kakvi {to se,
- da im veruvaat i od niv da go o~ekuvaat najdobroto,
- da gi tretiraat kako vozrasni,
- da bidat sre}ni, so smisla za humor i da sozdavaat slika na
sre}en dom tak {to }e im dadat na mladite primer.
Ne{to porano, kaj francuskite sredno{kolci od dvata pola (Tap,
1977.- spored Lackovič – Grgin, 1983) so trgnuvaweto vo gimnazija, so
ogled na polot, se preferiraat razli~ni kvaliteti na majkata.
Devojkite posakuvaat Mom~iwata posakuvaat
razbirawe ne`nost
iskrenost i qubov i
prijatelstvo naklonetost
U~enicite od tehni~kite u~ili{ta vo ova istra`uvawe naglasuvale
deka pove}e sakaat doma}inski kvaliteti na majkata i nejzinata rabota.
Istiot avtor prethodno utvrdil deka mladite od Francija od svoite
tatkovci o~ekuvaat i sakaat avtoritet, pravednost i rabota.
10
Page 11
Ispituvaweto kaj hrvatskite adolescenti (Lackovič-Grgin,1983)
poka`alo deka adolescentite od dvata pola najve}e gi posakuvaat
slednive kvaliteti kaj majkata:
- da ima razbirawe,
- da ima iskrenost,
- da e ne`na,
- da e gri`liva.
Od 18 ispitani i rangirani kvaliteti na na{i adolescenti najmalki
posakuvaat doma}insko-rabotni kvaliteti kakvi {to se na pr. gotvewe,
pedantnost, {tedlivost. Vo na{eto ispituvawe bile uklu~eni i majkite na
tie adolescenti. Interesno e {to i tie mnogu sli~no gi vrednuvale
najva`nite kvaliteti na majkata. Prva rang pozicija imale: razbirawe,
gri`livost, iskrenost i ne`nost. Potoa na{ite adolescenti i nivnite majki
o~igledno smetale deka majkata trebalo da bide „stru~wak za odnosi”
odnosno, da e po`elna nejzinata ekspresivna funkcija. Razli~nite
funkcii na majkata i tatkoto vo semejstvoto vlijaele na mnogu avtori vo
sredinata na XX vek (Parsons i Baltes, 1955-spored Lackovič – Grgin,
1983,1985). Spored niv, majkata ima ekspresivna, a tatkoto
instrumentalna funkcija. Od navedenoto istra`uvawe se gleda deka
francuskite adolescenti preferiraat instrumentalni kvaliteti na tatkoto.
Vo sredinata na 80-te na{ite adolescenti najmnogu sakale nivnite
tatkovci da imaat razbirawe, iskrenost, pravednost, no i odlu~nost
(Lackovič-Grgin, 1985). Toa zna~i deka tie sakale kombinacija na
ekspresivni i instrumentalni ulogi na tatkoto. Po`elno e da se naglasi so
ogled na polot, deka mladite poka`ale pomala soglasnost vo
vrednuvaweto na tatkovite otkolku, vo vrednuvawata na maj~inskite
kvaliteti .
Ako se sporedat navedenite adolescentski karakteristiki za
kvalitetot na roditelite, stanuva o~igledno deka mladite od zemji so
razli~no dru{tveno ureduvawe (i razli~ni kulturi), posakuvaat kvaliteti
11
Page 12
koi ovozmo`uvaat simetri~ni interakcii kako i visok stepen na
emocionalnost vo odnos so roditelite.
OSTVARUVAWE NA POSAKUVANITE KVALITETI VO
RODITELSKATA PRAKSA
Osven ispituvawata na adolescentskite karakteristiki na
roditelskite kvaliteti, prisobereni se golem broj na rezultati za
procenata na roditelskoto funkcionirawe od navedenite kvaliteti.
Procenkite gi davale adolescentite, a vo nekoi slu~aevi i nivnite
roditeli. Se na{lo deka i roditelite i adolescentite procenile deka
majkite se pove}e vklu~eni vo roditelskata praksa od tatkovcite.
Zatoa, i ednite i drugite procenki govorat za smaluvawe na roditelskoto
deluvawe od razli~ni oblasti od `ivotot vo interval od 9 do 12
oddelenie. Samo vo podra~jeto na deluvawe vrzan za {kolskiot uspeh
ne se poka`alo namaleno roditelsko deluvawe (Paulson i Sputa, 1996. –
spored Rice, 1999). Natamo{nite ispituvawa utvrdile deka adolescentite
pominuvaat pomalku vreme vo interakcija so roditelite vo odnos na
nivniot ran razvitok. Poradi procesot na separacija – individualizacijata
vo adolescencijata spa|a samo- otkrivaweto na roditelite, a raste
samootkrivawe na prijateli i partneri (Laskovič-Grgin, Penezič, Zutelia, 2001).
Se naglasuva deka tendencijata na opa|awe na komunikacijata pome|u
adolescentite i roditelite e posledica na pregolemata zafatenost vo
rabotata na sovremeniot roditel. Ve}e vo docnoto detstvo mnogu deca,
t.n. „deca so kqu~”, koi od u~ili{te se vra}aat vo prazen roditelski
dom zatoa {to roditelite rabotat se pove}e, a i patuvaat se pove}e od
rabotnoto mesto do mestoto na `iveewe. Vo takvite okolnosti
objektivno se namaluvaat mo`nostite za vzaemno slu{awe i
empati~ko razbirawe koe e pretpostavka na zbli`enost vo odnos na
mladite i nivnite roditeli. Mnogu roditeli ne raspolagaat so informacii za
12
Page 13
toa {to nivnite deca mislat i ~uvstvuvaat pa i zatoa negi razbiraat
nivnite akcii, voznemirenost i gri`i. Poradi toa adolescentite ne te`neat
kon pominuvawe na podolgo vreme so roditelite, tuku pove}e sakaat
da roditelite gi soslu{aat i pomognat koga im e najpotrebno (Amato,
1990.-spored Rice, 1999). Iako mladite preferiraat roditelite da gi
soslu{aat i razbiraat, tie sepak ne sakaat da go pominat celoto
slobodno vreme so roditelite odnosno, da dejstvuvaat vo site aktivnosti
na mladite kako nivni drugari.
Mladite sakaat samo nekoi aktivnosti da gi izvr{uvaat so
roditelite. Navedeno e deka na mladite e va`na roditelskata qubov i
ne`nost. Edna od najva`nite komponenti na roditelskata qubov e
bezuslovnoto prifa}awe bez obzir na nivnite individualni karakte-ristiki
na nivnite deca. Adolescentite o~ekuvaat od roditelite da gi toleriraat
nivnoto te`neewe kon individualitet (Bomar i Sabatelli, 1996. spored Rice,
1999). Istra`uvaweto na procesot na separacija-individualizacija
poka`uva deka mladite, i pokraj rasteweto na individualitetot, t.e.
razvoj na novi interesi, vrednosti i celi koi mo`at da bidat i razli~ni od
roditelskite, sebe se do`ivuvaat kako del od semejstvoto, o~ekuvaj}i i
ponatamu roditelska emocionalna naklonetost (Grotevant i Copper., 1985;
Newman, 1989., Quintana i Lapsky, 1990. spored Rice, 1999).
Postojat pove}e relativni novi teorii koj se trudat da ja razberat
dinamikata na odnosot adolescent i roditel. ]e navedeme dve od niv.
Vo teorija na me|uzavisnost bil predlo`en model za rasteweto na tie
odnosi vo smisla deka roditelot postepeno mu dava pove}e sloboda na
adolescentot. Osven toa, so vremeto doa|a i do porast na vzaemnata
tolerancija sprema individualnite pozitivni i negativni karakteristiki na
sou~esnikot vo interakcijata: adolescenti i roditeli (Grotevant i Cooper,
1986., Smollar i Youniss, 1989). Vo teorijata na privrzanosta se naglasuva
zna~eweto {to go ima iskustvoto vo odnosot pome|u adolescentot i
roditelot a koe se javuva u{te vo ranoto detstvo. Bowlby (1969) smeta
deka u{te vo raniot period od `ivotot na edno dete, istoto toa razviva
13
Page 14
vnatre{en raboten model na odnosi so primarniot negov neguvatel
(naj~esto majkata) i ovoj model opstojuva kaj nego vo tekot na celiot
negov `ivot, a istiot model najmnogu doa|a do izraz vo adolescencijata.
Sigurnata privrzanost precizno go odreduva sozdavaweto na modelot
vo koi drugite mo`at da se ogledaat kako li~nosti na koi {to mo`e da
se veruva, koi ni se dostapni i vo koi se gledame sebesi kako zaslu`ni
poedinci za nivnata quvov i vnimanie. Nesigurnata privrzanost go
pottiknuva razvojot na vnatre{nite kobnitivni modeli, vo koi drugite lu|
e nam ni deluvaat zakanuva~ki i neprijatelski, a sebesi se gledame
kako lu|e nedostojni za qubov i vlimanie. Kaj adolescentite, kaj koi vo
ranoto detstvo se razvila sigurnata privrzanost mnogu pouspe{no
funkcionira soodvetnata razmena koja se manifestira vo smisla na
davawe na sloboda od strana na roditelot so istovremena
podgotvenost za ponuduvawe na pomo{ koga na mladiot adolescent
toa mu e potrebno. Takvite adolescenti imaat pogolemo nivo na
samopo~ituvawe i socijalna kompetencija koja {to doprinesuva za
pogolema efikasnost na socijalnite odnosi na istiot adolescent ne samo
so roditelite tuku i voop{to.
Nezavisnosta od roditelite se manifestira preku emocionalno
ekonomska demonstracija na nezavisnost. Postignuvaweto na ovoj vid
na nezavisnost pretstavuva klu~en i razvoen element vo
adolescencijata (Havighurst, 1954). Nezavisnosta vo odnesuvaweto ne se
razviva so podednakov intenzitet vo site aspekti od `ivotot.
Ispituvawata poka`uvaat deka vo nekoi oblasti mladite posakuvaat
potpolna avtonomija vo odnesuvaweto (vo izborot na oblekata, vo
izborot na prijateli) dodeka vo drugite oblasti i aspekti na `ivotot imaat
potreba i baraat u~estvo od roditelite (vo planiraweto na obrazovnite i
rabotnite celi). Nekoi mladi adolescenti negativno go prifa}aat i
manifestiraat pregolemoto pru`awe na sloboda od strana na roditelite i
toa go do`ivuvaat kako roditelsko-emocionalno otfrlawe, odnosno
zanemaruvawe. Koga se raboti za delikventni adolescenti prika`ano e
14
Page 15
kako tie gi percipiraat ovie slobodi vo forma na emocionalno
otfrluvawe. Koga emocionalnata nezavisnost e rezultat od roditelskoto
otfrlawe, taa mo`e da bide podednakvo nepovolna i za zdravoto
funkcionirawe na adolescentite, a mo`e da dejstvuva i na preteranata
emocionalna zavisnost. Dokolku roditelite gi napravat svoite deca
premnogu emocionalno zavisni, so toa im go ote`nuvaat efikasnoto
funkcionirawe, ne samo vo adolescentnata doba, tuku i otkako }e
stanat vozrasni. Taka na primer istra`uvawata poka`ale deka dokolku
vrskata pome|u roditelite i mladite e premnogu bliska, toga{ istite
mladi imaat pogolemi problemi pri prilagoduvaweto na `ivotot za
vreme na studirawe, bidej}i vo toa vreme tie bi morale da
pretstojuvaat vo studenstski dom, podaleku od roditelite (Takahashi i
Maima, 1994.- spored Lackovič-Grgin i Sorič, 1996).
Gledaj}i vo kontinuitet na razvojot postarite adolescenti, za
razlika od pomladite pote{ko ja podnesuvaat emocionalnata i
ekonomskata nezavisnost od roditelite, {to se odr`uva i manifestira vo
prostorno vremenskiot odnos na adolescentot so roditelot i
semejstvoto. Ako ova odvivawe se slu~uva poradi obrazovanieto ili
vrabotuvaweto, toa polesno se podnesuva vo podocnata otkolku vo
srednata adolescencija (Larson i Lowe, 1990.- spored Rice, 1999).
Ispituvawata izvr{eni vrz na{i studenti poka`ale kako se ~uvstvuvaat
studentite koi poradi studiite go napu{tile roditelskiot dom,.
Ispituvaweto poka`alo deka studentite koi go napu{tile roditelskiot
dom se ~uvstvuvaat mnogu poosameni od onie studenti koi ne go
napu{tile roditelskiot dom. Ova zna~i deka na po~etokot na studiite
procesot na individualnost e mnogu pomalku izrazen odnosno deka
intraindividualnata dinamika e mnogu pove}e potisnata preku
separacijata od roditelite. Podocna, osamenosta na ovie studensti
zna~itelno se namalila, {to indirektno upatuva na toa deka procesot
na individualizacija postanuva se poizrazen (Lackovič-Grgin i Sorič, 1996).
15
Page 16
DIMENZII I STILOVI NA RODITELSKOTO ODNESUVAWE
Od dosega navedenite rezultati povrzani so roditelstvoto,
sogledavme brojni varieteti na roditelsko odnesuvawe. Ova
odnesuvawe e pod vlijanie na pove}e faktori. Nekoi ponovi modeli
kako na pr. onoj {to go ima ponudeno Belsky (1984) ili Martin i Colbert
(1997) istaknuvaat deka roditelskoto odnesuvawe se odreduva spored:
1. individualnite karakteristiki na roditelot,
2. karakteristikite na deteto,
3. kontekstualnite faktori.
Filozofijata pri odrastuvaweto na deteto e polarizirana i podelena
na restriktivna i premisivna. Za restriktivna filozofija se neophodni
poslu{ni deca, dodeka za premisivnata filozofija va`en faktor se
detskite ~uvstva. Vo tekot na 70-tina godini, kolku {to traat
istra`uvawata povrzani so roditelskoto odnesuvawe i negovoto vlijanie
vrz mladite realnosta na ovaa filozofija vlijaela i vrz izborot na
psiholo{kite teorii povrzani so prirodata na procesot na socijalizacija
kako i na izborot na roditelskiot oblik na odnesuvawe. Vo pregled na
istra`uvawata vo koi se koristeni anketi, intervjua i pra{alnici kako i
skali za procenka od periodot od 1928 do 1982 godina utvrdeni bile
golem broj na dimenzii, klasteri, faktori, sindromi i stilovi na roditelsko
odnesuvawe kako {to se: emocionalnoto prifa}awe – emocionalnoto
otfrluvawe, avtonomija – kontrola, dominantnost – submisivnost,
naso~e-nost kon deteto, toplina, restriktivnost, demokrati~nost i dr.
(Lackovič-Grgin, 1982). Dvajca svetski poznati avtori vo ovaa
istra`uva~ka oblast, E.Schaefer i D.Baumrind, istaknuvaat deka klu~nite
dimenzii na roditelskoto odnesuvawe se emocionalnoto prifa}awe
nasproti otfrluvaweto odnosno, nasproti niskiot stepen na kontrola.
Vrz osnova na ovie dimenzii Baumrind (1971) izveduva tri stila na
roditelsko odnesuvawe: avtoritaren, avtoritativen i premisiven. Maccoby
16
Page 17
i Martin (1973) naveduvaat i ~etvrt stil na odnesuvawe koj go
narekuvaat indiferenten stil. [emata za izveduvawe na ovie ~etiri stila
e prika`ana na slikata. Vo kvadrantot na emocionalno prifa}awe –
visoka kontrola se nao|aat roditelite ~ii stil e avtoritatiten. Roditelite
~ii stil e avtoritaren se nao|aat vo kvadrantot na visoka kontrola –
emocionalno otfrluvawe. Vo kvadrantot na emocionalno privlekuvawe –
niska kontrola se nao|aat onie ~ii {to stil e premisiven dodeka vo
kvadrantot emocionalno otfrluvawe – niska kontrola se nao|aat onie
roditeli ~ii {to stil e indiferenten.
Vrz osnova na ovie {emi postojat golem broj na avtori koi {to
izvele stilovi so slo~no zna~ewe, me|utoa so razli~ni nazivi, vo
zaisnost od toa koj aspekti na kontrolata odnosno na emocionalnosta gi
naglasuvaat. Bez ogled na ovie varijacii rezultatite prili~no soglasno
poka`uvaat deka stilovite na roditelstvuvawe na razli~ni na~ini se
povrzani so prilagoduvaweto kon mladite, nezavisno od tehnikite na
ispituvawe, tie se identifikuvani i vo ispituvawata kaj decata i vo
ispituvawata kaj nivnite roditeli (Amato, 1990) rezultatite kaj
adolescentite se razlikuvaat od rezultatite kaj decata poradi toa {to
adolescentite pri intervjuata imaat tendencija kon naglasuvawe na
kontrolata mnogu pove}e odkolku naglasuvawe na emocionalnata
podr{ka {to pretstavuva odraz na nivniot stadium na razvoj vo koj {to
se pove}e te`neat kon dobivawe na avtonomija od roditelite.
Istra`uvawata vo povrzanosta pome|u stilovite na
roditelstvuvawe koi se prilagodeni na adolescentite a pritoa se i
operacionalizirani, dale relativno soglasni naodi. Pritoa, najgolemite
razliki vo prilagodbite se nao|aat pome|u mladite koi poteknuvaat od
semejstvo so avtoritatiten stil kako i od semejstvo so indiferenten stil.
Razlikite pome|u mladite od avtoritativnite semejstva i mladite od
permisivni semejstva isto taka se zna~ajni vo smisla na sposobnosta
na podobro prilagoduvawe na onie deca koi poteknuvaat od
avtoritativni semejstva. Ovie razliki sepak se statisti~ki nezna~jani. Vo
17
Page 18
odredeni aspekti na avtoritativniot stil (emocionalnoto prifa}awe) se
povrzani so podobriot u~ili{en uspeh, kako i so pogolemata socijalna
kompetencija i so povisokoto samopo~ituvawe (Kurdek i Fine, 1994.,
Windle, 1992 – spored Dekovič i Raboteg-Sarič, 1997). Adolescentite ~ii {to
roditeli iska`uvaat stroga kontrola imaat problem vo odnosot so drugite
(Lackovič-Grgin, Opačič i Žitnik, 1988). Dekovic i Rabotek – Saric (1997) nao|aat
zna~ajna, me|utoa ne i visoka povrzanost pome|u roditelskite postapki
vo tekot na rasteweto i adolescentniot odnos na adolescentot so
vrsnicite. Niskata roditelska kontrola pridru`ena so niska
emocionalnost sekoga{ e povrzana so problemi vo odnesuvaweto i so
delikvencija, kako i so impulsivnoto i agresivno odnesuvawe na
adolescentite (Barber, Olsen i Shagle, 1994. – spored Dekovič i Rabotek – Sarič,
1997). Vrz osnova na navedenite podatoci od literaturata mo`at da se
identifikuvaat razli~ni proishodi na stilovi koi poteknuvaat od
roditelstvuvaweto i koi {to se prika`ani vo slednava tabela
Roditelski stilovi Ishod kaj adolescenti
Avtoritativen
- visok u~ili{en uspeh;
- mali problemi vo
odnesuvaweto;
- malku psiholo{ki i somatski
problemi;
- visoki kognetivni i socijalni
kompetencii
Avtoritaren
- dobro odnesuvawe vo u~ili{-
teto;
- namalena upotreba na droga;
- pomal broj na somatski
simpto-mi;
- pogolemo ~uvstvo na
konformi-zam;
18
Page 19
- nizok stepen an samokontrola
-
Indiferenten
- pogolem broj na internalizirani
poremetuvawa;
- golem broj na problemi vo
odnesuvaweto;
- nizok psihosocijalen razvoj;
- vo u~ili{niot uspeh ne se
razli-kuva mnogu od onie deca
koi poteknuvaat od avtoritarni
semejstva
visoka kontrola
avtomativen avtomaren
indiferenten permisiven
Ni{ka na
kontrola
emocionaln
o prifa}awe
emocionalno
odbivawe
19
Page 20
Posledicite od permisivniot stil pomalki se konzistentni poradi {to
Maccoby i Martin (1983) predupreduvaat deka ovoj stil na odnesuvawe e
pomalku neopredelen. Se ~ini deka utvrduvaweto na pri~inite za
niskata roditelska kontrola pomognalo vo podobro odreduvawe na
permisivniot stil. Ako kaj permisivnite roditeli niskata kontrola e
povrzana so nivnite demokratski stavovi kako i so doverbata so
adolescentot, posledicata po ova bi bila razli~na dokolku niskata
kontrola e povrzana so izbegnuvaweto na roditelskite odgovornosti,
odnosno so zanemaruvaweto (Lambron i Sur.1991. – spored Heaven, 1994).
Osven istra`uvawata povrzani so kontrolata kako klu~na
dimenzija na odnosot pome|u roditelite i adlescentite vo odreduvaweto
na roditelskite stilovi, kontrolata e istra`uvana i od pozicija na nejzinite
tehniki (metodi) koi {to gi primenuvaat roditelite. Smith (1988.- spored
Rice, 1999) gi pronao|a slednite sedum metodi na kontrola:
1. iska`uvawe na mo} (fizi~ko kaznuvawe, deprivacija);
2. zapovedawe (se davaat imperativni naredbi so kaznuvawe ili
bez nego);
3. skratuvawe na qubov (deteto se kaznuva so privremeno
studeno odnesuvawe ili otfrluvawe);
4. pottiknuvawe orientirano na sebesi (roditelite sugeriraat na
mo`nite dobivki ili {teti koi {to mo`at da gi pretrpat mladite a
koi se povrzani so nivniot izbor);
5. pottiknuvawe orientirano na drugite (roditelite se povikuvaat
na religiski ili eti~ki osnovi kako pri~ini na izbor);
6. soveti (roditelite sugeriraat kako mladite treba da bidat
efikasni a vo isto vreme da bidat i vo sklad so toa {to go
sakaat nivnite roditeli);
7. podr`uvawe na odnosot (mu se uka`uva na deteto da odr`i
pozitiven odnos so roditelite).
Fizi~koto kaznuvawe ima negativni efekti vrz mladite vo oblik na
nivna egresivnost koja prodol`uva i ponatamu vo `ivotot kako {to
20
Page 21
poka`uvaat i najnovite istra`uvawa (Straus i Yodanis, 1996., - spored Rice,
1999). Taka kontroliranite li~nosti fizi~ki gi zlostavuvaat svoite deca i
bra~ni partneri. Pottiknuvaweto (preku objasnuvaqweto na pri~inite) e
povrzano so interanaliziranite moralni i eti~ki principi kako i so
smalenata frekvencija na konflikti vo odnosite. Pogolem broj od
istra`uvawata povrzani so odnosite pome|u roditelite i nivnite deca,
bile transferzalni pa zatoa ne bile vo mo`nost da odgovorat na
pra{aweto dali so tekot na rasteweto i razvojot decata gi menuvaat
stilovite na odnesuvawe na nivnite roditeli. Nekoi longitudinalni studii
indiciraat i uka`uvaat na toa deka roditelskite stavovi i uverenija a so
toa i soodvetnite odnesuvawa, srazmerno se mnogu postabilni
po~nuvaj}i od detstvo do adolescencija (McNally, Eisenberg, Harris, 1991).
Preodot od detinstvo vo adolescencija go karakteriziraat promenite vo
odnosite pome|u roditelite i decata. Ovie promeni mo`at da se
sogledaat kako:
1. del od procesot na adaptacija na semejstvoto na promenite na
odnesuvaweto na eden od negovite ~lenovi;
2. promeni koi imaat funkcionalna va`nost za razvojot na
adolescentite.
Vo vrska so to~kata 1 utvrdeno e deka ~estosta od interakcii
pome|u mladite i roditelite vo adolescentniot period e pomala odkolku
{to e toa slu~ajot vo detstvoto (Montemayor i Brownless, 1987. – spored
Collins, 1990). Blagodarej}i na procesot na separacija – individuacija vo
adolescencijata ednosmerniot roditelski avtoritet, odnosno
asimetri~nata interakcija se zamenuva so vzaemna simetri~na
interakcija. Nabquduvaweto na interak-ciite vo situaciite na re{avawe
na problemi utvrdilo deka dominacijata na roditelite vo razgovorite
povrzani so problemite koi treba da se re{at opa|a so tekot na
rasteweto na nivnite decxa. So rasteweto na decata raste i intimnosta
vo odnosot pome|u mladite i nivnata majka (Youniss i Smollar, 1985.,
Lackovič-Grgin, 1986). Me|utoa, pove}e avtori nao|aat deka vo sredna
21
Page 22
adolescencija doa|a do porast na konfliktite pa i do zgolemuvawe na
restriktivnata roditelska kontrola posebno kaj devoj~iwata (Lackovič-
Grgin, Dekovič i Opačič, 1994). Ve}e e navedeno deka vo odnosot so
tatkovcite adolescentite od dvata pola preferiraat razbirawe, doverba i
strplivost. Me|utoa, pri interakciite so tatkovcite tie do`ivuvaat
pomalku neguvawe i intimnost od interakciite so majkite (Lackovič-Grgin,
1985, 1986). I vo drugi istra`uvawa e utvrdeno deka adolescencijata ja
menuva percepcijata na roditelskoto prifa}awe vo smisla deka mladite
percepiraat deka majkite mnogu pove}e niv gi prifa}aat otkolku
nivnite tatkovci {to se razlikuva od rezultatite od istra`uvaweto na
odnosite pome|u majkite i tatkovcite vo raniot stadium na razvoj.
Avtorite koi bile usmereni i naso~eni na funkcionalnite i zna~ajni
promeni vo odnosite pome|u mladite i nivnite roditeli uka`uvaat na
nekoi posledici od tie promeni. Kaj adolescentite vo Hrvatska se
poka`alo deka intimnosta, kontrolata i neguvaweto na tatkovcite
pretstavuva najdobar prediktor na problemite na adolescentite vo
smisla na toa deka niskiot stepen na neguvawe i intimnosta od
tatkovcite e povrzan so pogolem broj na problemi vo odnosite so
drugite vrsnici kako i vo oblasta na posebnite problemi. [emite na
interakcii koi istovremeno pottiknuvaat individualizacija, me|utoa i
povrzanost vo odnosite so roditelite i decata, se asocirani niz razvojot
na identitetot, kako i niz ve{tinite na prevzemawe na ulogite i
kompetenciite, kako i vo odnosite so vrsnicite. Zgolemenata roditelska
kontrola poradi preranoto sozrevawe asocira so pad na
samopo~ituvaweto kaj devoj~iwata. Idnite istra`uvawa vo promenata
na interakcijata koja {to se slu~uva pome|u roditelite i decata treba da
bide longitudinalna. Vo ovie istra`uvawa po`elno e da bidat vklu~eni:
a) antecedentite na ovie promeni so ogled na menuvaweto na
sou~esnikot na ovie interakcii;
b) dobroodbrani dimenzii na ovie interakcii;
22
Page 23
c) sistematsko prou~uvawe na efektite od promenite
predizvikani od ovie interakcii;
d) karakeristikite koi dobro ja reprezentiraat mladata populacija
od razli~ni zemji.
23