S T A T U T

S T A T U T

statut napotuje na vsebino materialnih / substančnih norm, ki so bile poklicane od kolizijske norme

Lex - Merodajno pravo (med večimi pravnimi redi) za konkreten primer

Lex

statut

Slovensko pravo

Francosko pravo

Nemško pravo

Deliktni statut X

Pogodbeni statut

Stvarni statut

PREPLETANJE STATUTOV

Ali je pravila naslednja trditev? Pravo, ki ga stranki veljavno izbereta, se uporabi

tudi za reševanje stvarnopravnih vprašanj na premičnini, ki je predmet pogodbe med njima.

Upoštevati meje enega in drugega statuta

Ne gre za ‘’deljene statute’’ oz. za severability prava

POGODBENI STATUT

ZMZPP in specialni predpisi

Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih (1980)

Uredba ES 593/2008 o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih – Rim I (17. december 2009)

Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga

ZMZPP

- Pogodbeni statut se uporabi le za obligacijska vprašanja (razlaga, izpolnitev, načini prenehanja…) – npr. ne za poslovno sposobnost – prepletanje statutov

- renvoi?

- Izključitvena klavzula?

- Dve navezni okoliščini:- Primarna navezna okoliščina- Subsidiarna navezna okoliščina

19. člen ZMZPP

(1) Za pogodbo se uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, če ta zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače.

(2) Volja strank o izbranem pravu je lahko izrecno izražena ali pa mora nedvomno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin.

(3) Veljavnost pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu.

Avtonomija volje

Stranke same izberejo pravo – IZRECNA IN KONKLUDENTNA IZBIRA

Če tega ne napravijo, se uporabijo zakonske določbe

Ponekod tudi v deliktnem statutu

Ali je potrebna koneksnost z izbranim pravom?

Cepitev pogodbenega razmerja (Spaltung, Dépeçage, Choosing and picking…)? Različne navezne okoliščine glede različnih vprašanj;

stranke tako izberejo Razlogi proti: pogodba je ekonomska in pravna celota Teži se k uporabi enega prava za celotno pogodbeno

razmerje RK?

Le za razmerje z mednarodnim elementom Slovenska in hrvaška družba se v pogodbi o prodaji blaga

dogovorita za švicarsko pravo.

Kolizijsko navezovanje na merodajno pravo – v celoti nadomesti pravni red, ki bi se sicer uporabil

Materialno navezovanje na merodajno pravo (stranke lahko v pogodbi dispozitivne norme domačega prava nadomestijo s pravili tujega pravnega reda) – inkorporacija tuje norme v domač pravni sistem in ne uporaba tujega prava

Le nacionalno pravo ali tudi transnacionalno pravo

Omejitve avtonomije volje

Za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine – 23. člen ZMZPP – obseg te izjeme?

Javni red

Potrošniške pogodbe

Pogodbe o zaposlitvi

Stranke prava ne izberejo…

Subsidiarne navezne okoliščine

Načelo najtesnejše vezi

20. členČe stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. Če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež.

Domneva: pravo države domicila osebe, ki opravi karakteristično izpolnitev

Pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine

Uveljavitev načela varstva šibkejšega

Posebnosti: Način izročitve in ukrepi, če je prevzem stvari zavrnjen – pravo

kraja, kjer se mora stvar izročiti, če ni drugačnega dogovora strank

Akcesorni pravni posli – pravo za glavni pravni posel, če ni drugače določeno

Učinki cesije in prevzem dolga – pravo, po katerem se presoja terjatev oz. dolg

Enostranski pravni posel – pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča ali sedeža – 28. člen ZMZPP

Oblika pravnega posla

7. člen ZMZPP“Če z zakonom ni določeno drugače, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike veljavna, če sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja.”

Alternativna izbira – in favorem contractus

Omejitev s specialnimi pravili: obličnost oporoke, oblika sklenitve ZZ, oblika posvojitve

Obličnostni pogoji za pravne posle v zvezi z nepremičninami?

Kako je pri avtonomni volji strank? Ali izbira prava izključi 7. člen?

ZASTARANJE

8. člen ZMZPP

Uporabi se pravo, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja

RIMSKA KONVENCIJA O UPORABI PRAVA PRI POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH

Glej: http://www.rome-convention.org

SPLOŠNO

Unifikacija kolizijskih pravil

Iz leta 1980, pričela veljati leta 1991

Slovenija: 1. 5. 2006

Derogacija določb ZMZPP – VENDAR…..

Komentirajte naslednjo trditev

Rimska konvencija v določenem obsegu nevtralizira forum shopping, ki ga povzročajo pravila o mednarodni pristojnosti

Predmet interpretacije SEU

Proces transformacije RK v Uredbo EU (Rim I)

Uporabi se za pogodbena razmerja v situacijah, ki vključujejo izbiro med pravnimi redi različnih držav

Ni reciprocitete – zakaj potem sploh še pomembna teritorialna omejitev?

Zavračanje? (15)

Javni red? (16)

Prednost prava EU in mednarodnih konvencij (20 in 21)

Retroaktivni učinek? (17)

RK se ne uporablja za (ratione materiae):

Za pogodbene obveznosti – ni definicije Izključitve

……….. …………….. …………………. ………………………..

KATERO PRAVO UPORABITI?

Družba A s sedežem v Ljubljani sklene z družbo B s sedežem v Rimu pogodbo o gradnji poslovne stavbe v Rimu.

a) Stranki se dogovorita za uporabo francoskega prava.

b) Stranki se dogovorita za uporabo kitajskega prava.c) Stranki se dogovorita za uporabo rimskega prava.d) Stranki se dogovorita, da se za sklenitev P uporabi

kitajsko pravo, za izpolnitev pa francosko pravo.e) Stranki se dogovorita za uporabo lex mercatoria.

Avtonomija volje – člen 3 Izbira je lahko izrecna ali pa z zadostno gotovostjo

izhaja iz določil pogodbe ali okoliščin primera

Katero pravo lahko izberejo? Samo pravo držav pogodbenic? Samo nacionalno pravo? Koneksnost?

Splitting?

Vsi elementi pogodbe se v trenutku izbire prava nahajajo v eni državi…..

UPORABA PRAVA V ODSOTNOSTI IZBIRE – člen 4

Pravo, s katerim ima razmerje najtesnejšo vez

Domneve najtesnejše vezi – zgolj domneve!

Splošna domneva – karakteristična izpolnitev / in če je ni mogoče določiti?

Posebni domnevi pravica na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine (popravilo

na hiši?) ter prevozne pogodbe (najem ladje?): država sedeža prevoznika, če je

tam tudi odpravni ali namembni kraj ali glavni sedež odpošiljatelja

Tesnejša vez z drugim pravom

Na božičnem sejmu v Ljubljani Italijan z ob. preb. v Trstu proda Slovencu (ob. preb. v Mariboru) vazo. Slovenec izroči kupnino v EUR, Italijan izroči vazo.

Katero pravo se uporabi?

POGODBE S ŠIBKEJŠIMI STRANKAMI

Potrošniške pogodbe

Individualne pogodbe o zaposlitvi

Člena 5 in 6: ne prikrajšata strank do izbire prava – ni dopustno zgolj šibkejše stranke prikrajšati za varstvo, ki ga omogočajo prisilni predpisi države njenega običajnega bivališča

POTROŠNIŠKE POGODBE

Za pogodbe, katerih predmet je prodaja blaga ali storitev za namene izven poklicne ali trgovske dejavnosti in za pogodbe o financiranju takega posla

Druga stranka pogodbe mora biti oseba, ki opravlja poklicno ali trgovsko dejavnost – samo izjemoma za pogodbe med posamezniki (prodajalec)

Varstvo potrošnika predvsem napram neprimerni uporabi avtonomije volje Prisilni predpisi države njegovega običajnega bivališča

V odsotnosti avtonomije volje se uporabi pravo države njegovega običajnega bivališča – ni domneva!

To varstvo uživa potrošnik le v treh primerih:

Če je bila v državi njegovega OB pred sklenitvijo pogodbe podana izrecna ponudba ali reklama in, če je potrošnik v tej državi opravil za sklenitev pogodbe vsa potrebna dejanja, ali

Če je potrošnikov pogodbeni partner ali njegov zastopnik sprejel naročilo potrošnika v tej državi, ali

Če pogodba zadeva prodajo blaga in je potrošnik iz te države odpotoval v tujino in tam oddal naročilo, v kolikor je prodajalec organiziral potovanje s ciljem nagovoriti potrošnika k sklenitvi pogodbe

Ne velja za:

Prevozne pogodbe (razen za kombiniranje prevoznih in prenočitvenih storitev) in

Pogodbe o opravljanju storitev, če mora biti storitev opravljena izključno v drugi državi kot tisti, kjer ima potrošnik OB

NORME NEPOSREDNE UPORABE

Uporaba pojma prisilni predpisi v RK: člen 3, člen 5, člen 6, člen 7

Člen 7: Ne zajema vseh prisilnih predpisov, ampak le majhno

skupino teh – tiste, ki se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer uporabi

Dve vrsti NNU lex fori NNU države, ki je z razmerjem tesno povezana – možnost

pridržka!

OBLIKA Pravo, ki se uporabi za pogodbo Pravo, kjer je bila pogodba sklenjena – za osebe, ki se

nahajajo na območju iste države Pravo ene od držav – za osebe, ki so iz različnih držav Za pogodbe, sklenjene prek zastopnika – pravo države,

kjer se nahaja zastopnik Enostranski pravni posli: pravo, ki se uporabi za

pogodbo ali pravo države, kjer se je pravni posel opravil Specialna pravila za:

Potrošniške pogodbe – pravo države OB potrošnika Pravice na nepremičnini in pravica do uporabe

nepremičnine – pravo države, kjer nepremičnina leži

PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST

RK se sicer ne uporablja za osebna stanja fizičnih oseb, razen:

Člen 11 – pri pogodbah med osebami, ki se nahajajo na območju iste države, se lahko fizična oseba, ki bi bila po pravu te države sposobna, sklicuje na svojo nesposobnost po pravu druge države le, če je druga pogodbena stranka pri sklenitvi P za to nesposobnost vedela ali zaradi malomarnosti ni vedela

Posebej še

Modalitete izpolnitve in ravnanje upnika v primeru nepravilne izpolnitve – pravo države, kjer pride do izpolnitve

Prenos terjatve

Subrogacija

Dokazovanje (zakonske domneve in dokazno breme) – pravo, ki se uporabi za pogodbo

Primer:

Kupec s sedežem v državi X in prodajalec s sedežem v Sloveniji maja 2008 skleneta pogodbo o prodaji dveh ladij, ki jih bo kupec prodal svojim nemškim odjemalcem. Prodajalec ne dobavi. Kupec vloži tožbo pred slovenskim sodiščem.

Katero pravo se uporabi?

Primer:

Oseba A (Avstrija) in oseba B (Slovenija) skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1 mesec najame hišo na otoku Visu.

Se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravo?

Katero pravo se uporabi, če stranki ne izbereta prava?

Bi bil vaš odgovor drugačen, če stranki te najemne pogodbe živita v Belgiji

UREDBA 593/2008 – Rim I

Za pogodbena obligacijska razmerja v C in GZ v primerih kolizije med zakoni več držav (ne za davčne, carinske in upravne zadeve, izključene pa so tudi nekatere druge zadeve: obveznosti z družinskih razmerij, obveznosti iz premoženjskih razmerij med zakonci, obveznosti iz pogajanj pred sklenitvijo pogodbe itd.)

Uporabi se vsako pravo – tudi 3 držav

Pričetek uporabe: 17. 12. 2009

Ni retroaktivnega učinka

Izključen renvoi

Prednost drugih pravnih aktov EU in mednarodnih konvencij / ne pa tudi konvencij, sklenjenih med DČ

UPORABA PRAVA Avtonomija volje – primarna NO Stranke lahko izberejo nacionalno pravo Omejitve avtonomije volje

Vsi elementi v trenutku izbire prava v državi, katerega prava stranki nista izbrali – kogentna pravila te države

Vsi elementi so v eni ali več DČ – kogentne določbe prava EU

Norme neposredne uporabe Javni red Potrošniške, zavarovalne, prevozne pogodbe in

individualne pogodbe o zaposlitvi Formalna veljavnost določenih pogodb

Stranke ne izberejo prava…

Subsidiarne navezne okoliščine Domneve iz RK nadomeščene s fiksnimi pravili

za številne pogodbe – npr.: Prodajna: OP prodajalca Pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičnini in

najem: pravo, kjer se nepremičnina nahaja Pogodba o distribuciji – OP distributerja Franšizna pogodba – OP jemalca franšize…

OP stranke, ki opravi karakteristično izpolnitev Ni mogoče določiti: pravo, s katerim je razmerje

najtesneje povezano Vedno: tesnejša vez z drugo državo

DRUGO

Posebej za: Potrošniške pogodbe: ureditev se je

približala ureditvi iz BU I Prevozne pogodbe Zavarovalne pogodbe Individualne pogodbe o zaposlitvi

NORME NEPOSREDNE UPORABE IN RIMSKA UREDBA I

Člen 9

Pravil, ki so ključnega pomena za državo za varstvo javnega interesa, kot je npr. politična, socialna in gospodarska ureditev

Ta pravila se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer za pogodbo uporabi

NNU in pravila, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom – RAZLIKA!

Dve vrsti NNU: NNU foruma

NNU države, kjer je treba izpolniti obveznost, če NNU povzroči nezakonitost izpolnitve pogodbe – diskrecija sodišča

Vloga Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga!

Neposredni način reguliranja razmerij z ME

Za mednarodne kupne pogodbe

Unifikacija materialnega prava (vendar ne vseh vprašanj kupoprodajnega prava, poleg tega je iz njenega dometa izključena cela vrsta prodajnih pogodb)

Kako določiti merodajno pravo za vprašanja, ki niso urejena z DK

Kdaj se uporabi?

Obe stranki imata sedež oz. prebivališče v državah pogodbenicah – primarni kriterij

Pravila MZP napotujejo na uporabo prava države članice – subsidiarni kriterij /pridržek (čl. 95 DK)

Stranki imata sedež v Sloveniji in Albaniji (nečlanica). Spor razsoja sodišča v Avstriji. Avstrijska KN napoti na slovensko pravo – uporabi se DK!

Stranki želita uporabo nacionalnega prava države in ne DK – kako to storiti?

Možna izključitev DK v celoti ali delno / opting out

DELIKTNI STATUT

ZMZPP

Navezna okoliščina – lex loci delicti commissi Druge? Težave NO lex loci delicti commissi

30. člen ZMZPP: (1) Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno.

Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti.

(2) Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.

Pravo, kjer je bilo škodno dejanje storjeno / pravo nastanka škodljive posledice

Ugodnejše pravo – oškodovanec / teorija žrtve

Najtesnejša vez

Pravo se uporabi za vsa vprašanja nepogodbene obveznosti

31. člen ZMZPP! Pravo države, katere pripadnost ima ladja oz., kjer je letalo vpisano v vpisnik

Predhodna vprašanja v deliktnem statutu

Kvalifikacija v deliktnem statutu

Deliktna sposobnost – deliktni ali osebni statut?

Vprašanje renvoi – da ali ne?

Specialni zakoni

MEDNARODNA UREDITEV

Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče

Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode

Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče

Za določene zadeve se ne uporablja kot npr. za odgovornost proizvajalcev, prodajalcev ter tistih, ki popravljajo vozila, za odgovornost lastnika ceste, za regresne tožbe med odgovornimi osebami…

Ni vzajemnosti – z ratifikacijo postala del našega prava Javni red Ne glede na pravo, ki se uporabi, je treba pri določanju

odgovornosti upoštevati prometna in varnostna pravila, ki veljajo na kraju in ob času nesreče

Katero pravo se uporabi?

Kombinacija lex loci delicti commissi in države registracije vozila

Uporabi se pravo države, kjer se je zgodila nesreča, kolikor okoliščine primera ne kažejo na uporabo prava države registracije (izpolnjevanje posebnih pogojev)

Za vozila, ki niso registrirana ali so registrirana v več državah – pravo države, kjer vozila praviloma vozijo

Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode

Za odgovornost proizvajalcev in drugih oseb za škodo, ki jo povzroči proizvod

Za vsako škodo, prizadejano osebi ali premoženju (ne za škodo na samem proizvodu)

Javni red Ni vzajemnosti

Pravo, ki se uporabi

Pravo, kjer je prišlo do škode – pogoji!

Pravo države OB neposredno oškodovane osebe – pogoji!

Pravo države glavnega poslovnega sedeža osebe

Drugo

Uredba ES 864/2007 o uporabi prava za nepogodbene obveznosti – Rim II

Uporaba: 11 .1. 2009 Civilne in gospodarske zadeve (pazi na izključitev

določenih zadev!) - nepogodbene obveznosti (katere so to?)

Tudi v primerih, ko škoda še ni nastala Norme neposredne uporabe Renvoi izključen Javni red Razmerje z drugimi instrumenti: pravni akti EU /

mednarodne pogodbe Ni vzajemnosti / univerzalnost

Uporaba prava

Splošno pravilo: kraj nastanka škode (ne glede na kraj škodnega dogodka ter posrednih posledic iz tega dogodka)

Izjema: pravo države običajnega bivališča

Najtesnejša vez

Posebej za:

Producentska odgovornost Nelojalna konkurenca in omejevanje

konkurence Okoljska škoda Kršitev PIL Neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez

naročila in culpa in contrahendo

Avtonomija volje

Stranke lahko pod določenimi pogoji izberejo pravo: Sporazum sklenjen po nastanku škodnega dogodka (razen v

primeru strank, ki opravljajo gospodarsko dejavnost) Nikoli ne za:

Kršitev PIL Dejanja nelojalne konkurence in omejevanja konkurence

Vsi elementi v času škodnega dogodka v eni in ne v izbrani državi – prisilni predpisi te države

Vsi elementi v eni ali več DČ EU – z izbiro 3 prava se ni mogoče izogniti uporabi določb prava EU, implementiranih v pravu države foruma