S O D B A V IMENU LJUDSTVA - Finance

Opr. št. X K 59294/2010

REPUBLIKA SLOVENIJA OKROZNO SODIŠČE V LJUBLJANI

Tavčarjeva 9,1503 Ljubljana KAZENSKI ODDELEK

S O D B A V IMENU

LJUDSTVA

Okrožno sodišče v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom višje sodnice Vladislave Lunder, s sodelovanjem sodnikov porotnikov Vinka Lapuha in Jožice Majda Peče kot članov senata,

v navzočnosti zapisnikarice Jasmine Bošnjak,

v kazenski zadevi zoper obdolženega Boška Šrota, ki ga zagovarja zagovornik odvetnik Blaž Kovačič Mlinar iz Ljubljane, obdolženega Igorja Bavčarja, ki ga zagovarjajo zagovorniki odvetniki Odvetniške družbe Ceferin o. p. iz Grosuplja, obdolženega Kristjana Su šinskega, ki ga zagovarjajo zagovorniki odvetniki Odvetniške družbe Mramor, Sorta & Holec iz Ljubljane in zoper obdolženega Nastjo Sušinskega, ki ga zagovarja zagovornik odvetnik Luka Podjed iz Ljubljane,

zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (KZ) in drugih kaznivih dejanj,

po obtožnici Specializiranega državnega tožilstva RS opr. St. Kt (l) -S-15/08 z dne 2. 8. 2012, spremenjeni dne 26. 3. 2013, 17. 4. 2013 in 10. 7. 2013,

po javni, dne 6. 6. 2013 deloma tajni, glavni obravnavi, opravljeni dne 19. 3. 2013, 26. 3. 2013, 28. 3. 2013, 2. 4. 2013, 9. 4. 2013, 11. 4. 2013, 16. 4. 2013, -1-

18. 4. 2013, 23. 4. 2013, 9. 5. 2013, 16. 5. 2013, 21. 5. 2013, 23. 5. 2013, 28. 5.

2013, 6. 6. 2013, 11. 6. 2013, 13. 6. 2013, 27. 6. 2013, 2. 7.-2013, 4. 7. 2013, 12.

7. 2013 in 16. 7. 2013 v navzočnosti obdolžencev, zagovornika obdolženega

Boška Šrota odvetnika dr. Blaža Kovačič Mlinarja, zagovornika obdolženega

Igorja Bavčarja odvetnika dr. Marka Bošnjaka, zagovornice obdolženega

Kristjana Sušinskega odvetnice Varje Holec in zagovornika obdolženega Nastje

Sušinskega odvetnika Luke Podjeda oz. na posameznih obravnavah odvetniškega

kandidata Davida Špernjaka (dne 19. 3. 2013, 28. 3. 2013, 2. 4. 2013, 23. 5. 2013,

13. 6. 2013) oz. odvetniške kandidatke Katarine Jesenko za Odvetniško družbo

Mramor, Sorta & Holec (dne 16. 4. 2013) in odvetnice Tea Mlinar Kovačič za

odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja (dne 21. 5. 2013, 6. 6. 2013, 4. 7. 2013)

ter substitutov odvetnika Dina Bauka za odvetnika dr. Kovačič Mlinarja (dne 26.

3. 2013, 9. 5. 2013) ter odv. Luke Brezovca iz Ljubljane za Odvetniško družbo

Čeferin o. p., d. o. o. iz Grosuplja (dne 23. 4. 2013, 27. 6. 2013 , 2. 7. 2013) ter

odvetnika Andreja Andriča za Odvetniško družbo Podjed o. p., d. o. o. iz

Ljubljane (dne 28. 5. 2013), v navzočnosti okrožnega državnega tožilca svetnika

Jožeta Kozine in odvetnika Valterja Bogataja iz Odvetniške družbe Tratnik,

Sočan in Bogataj o. p., d. o. o. iz Ljubljane kot pooblaščenca oškodovanca

Pivovarne Laško d. d. iz Laškega, na naroku za razglasitev sodbe

dne 19. julija 2013

RAZSODILO:

I.

1. obdolženi Boško Šrot,

ki je sin Antona in Neže, rojene Hrastnik, rojen 6.3.1957 v Celju, stanujoč v

Jagočah 3/C, Laško, Slovenec, državljan RS, EMŠO 0603957500091, končal

pravno fakulteto, po poklicu univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen v

gospodarski družbi Atka Prima d. o. o., Stanetovi ulici 5 v Celju, poročen, oče

dveh odraslih otrok, nekaznovan, na prostosti,

2. obdolženi Igor Bavčar,

ki je sin Slavka in Ive, rojene Krivec, rojen 28.11.1955 v Postojni, stanujoč

Markovec 55, Stari trg pri Ložu, Slovenec, državljan RS,

EMŠO 2811955500437, končal fakulteto za družbene vede, po poklicu

diplomiranega ■ politologa, zaposlen kot samostojni podjetnik

Podjetniško in poslovno svetovanje Igor Bavčar s. p. Parmova 37,

Ljubljana, poročen, oče enega odraslega otroka, nekaznovan, prostosti,

3. obdolženi Kristjan Sušinski,

ki je sin Zvonimira in Marije, rojene Kranjc, rojene 24. 4.1971 v Novem mestu,

stanujoč Belokriška 18, Portorož, Slovenec, državljan RS, EMŠO

2404971500841, brez zaposlitve, magister ekonomskih znanosti, poročen, brez

otrok, nekaznovan, na prostosti;

in

4. obdolženi Nastja Sušinski,

ki je sin Zvonimira in Marije, rojene Kranjc, rojen 21.1.1975 v Novem mestu,

stanujoč Fabianijeva ulica 13, Ljubljana, Slovenec, državljan RS, EMŠO

2101975501289, končal ekonomsko poslovno fakulteto, po poklicu diplomirani

ekonomist, brez zaposlitve, samski, brez otrok, nekaznovan, na prostosti;

so krivi

I. obdolženi Boško Šrot,

1. ker je pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi komu

drugemu pridobil premoženjsko korist izrabil svoj položaj, pri tem pa niso

podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, s takšnim dejanjem pa

je drugemu pridobil veliko premoženjsko korist in je storilcu šlo za to, da

drugemu pridobi tako premoženjsko korist s tem,

da je v času od 3.1.2007 do 11.9.2007 tako na sedežu gospodarske družbe

Pivovarna Laško d. d. na Trubarjevi ulici 28 v Laškem kot tudi na sedežu

gospodarske družbe Pivovarna Union d. d. na Pivovarniški ulici 2 v Ljubljani,

v nasprotju z določilom 1. odst. 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (v

nadaljevanju ZGD-1), po katerem bi moral kot organ vodenja ravnati pri

opravljanju svojih poslovodnih nalog v dobro družbe Pivovarna Laško d. d. s

skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika v svojstvu direktorja

gospodarske družbe Pivovarna. Laško d. d. kot imetnice paketa 200.000

navadnih imenskih delnic izdajatelja družbe Istrabenz d. d. z oznako ITBG (v

nadaljnjem besedilu: delnice ITBG), od dne 7. 5. 2007 pa tudi imetnice

dodatnega paketa 178.327 delnic ITBG ter s tem tudi prodajalke omenjenih

delnic, dogovoril in izvedel njihovo prodajo družbi Microtrust d. o. o. kot kupcu

na način, da je s tem poslom pridobil slednji na škodo družbe Pivovarna Laško

d. d. protipravno premoženjsko korist v višini 25.490.616,16 EUR, ki

predstavlja razliko med kupnino, ki jo je dne 11. 9. 2007 dejansko iztržil s

podcenjeno prodajo obeh omenjenih paketov delnic ITBG in njihovo takratno, v

nadaljevanju navedeno tržno vrednostjo, in sicer na način,

da je dne 3. 1. 2007 v skladu s poprejšnjim dogovorom z Igorjem Bavčarjem

sklenil v svojstvu direktorja Pivovarne Laško d. d. kot imetnice paketa 200.000

delnic ITBG "Pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic" (v nadaljnjem

besedilu: "izvorna" opcijska pogodba) z družbo Microtrust d. o. o. ter na njeni

podlagi podelil imenovani družbi nakupno opcijo, ki ji je omogočala, da lahko

kadarkoli do 30. 11. 2007 zahteva od družbe Pivovarna Laško d. d. prodajo

omenjenega paketa delnic ITBG po fiksni ceni 45,78 EUR za delnico (vrednost

enotnega tečaja delnice ITBG na dan 3. 1. 2007) oziroma za kupnino v skupni

višini 9.156.000,00 EUR, ob tem pa opcijske pogodbe ni izročil v knjiženje

računovodski službi družbe Pivovarna Laško d. d. in torej za navedeno družbo ni

obstajala,

zatem pa ne glede na dejstvo, da je imela družba Pivovarna Laško d. d. kot

nosilka prodajne pravice po omenjeni "izvorni" opcijski pogodbi možnost, da

opcijsko razmerje kadarkoli po datumu 3. 1. 2007 prekine, tega kljub za družbo

Pivovarna Laško d. d. več kot neugodni rasti borznega tečaja delnice ITBG in z

njim povezane naraščajoče škode ni izkoristil, temveč v skladu s poprejšnjim

dogovorom čakal na poziv družbe Microtrust d. o. o. in za njo stoječim Igorjem

Bavčarjem v smeri realizacije posla,

ter zatem kljub dejstvu, da je do dne 8. 5. 2007 iz naslova "izvorne" opcijske

pogodbe z dne 3. 1. 2007 povzročil družbi Pivovarna Laško d. d. zaradi skrajno

neugodnega gibanja tečaja delnice ITBG, ki je dne 8. 5. 2007 znašal 79,75 EUR

za delnico, škodo neugotovljene višine,

sklenil novo opcijsko pogodbo z isto družbo Microtrust d. o. o. za nov paket

-4

178.327 delnic ITBG, ki ga je družba Pivovarna Laško d. d. kupila z lastnimi

denarnimi sredstvi na pobudo Igorja Bavčarja dne 1. 5. 2007, pri tem pa je z

novo "izvorno" opcijsko pogodbo, sklenjeno dne 8.5.2007, podelil družbi

Microtrust d. o. o. še eno nakupno opcijo tudi za omejeni paket delnic ITBG po

ceni 78,50 EUR oziroma za kupnino 13.998.669,50 EUR, Čeravno je njen enotni

borzni tečaj že zgolj navedenega dne z vrednostjo 79,75 EUR presegel omenjeno

opcijsko dogovorjeno ceno,

pri tem pa pristojnim službam v družbi Pivovarna Laško d. d. ponovno ni

predložil v knjiženje niti druge "izvorne" opcijske pogodbe z dne 8. 5. 2007, ki jo

je tako kot prvo skril

ter zatem kljub naraščajočem trendu rasti borznega tečaja delnice ITBG in

hkratni možnosti, da kadarkoli po pravkar navedenem datumu pozove družbo

Microtrust d. o. o. k nakupu omenjenega paketa delnic ITBG, čakal, da se v

korist slednje oziroma za njo stoječim Igorjem Bavčarjem nateče zadosten

kapitalski dobiček iz naslova razlike med borzno vrednostjo obeh paketov delnic

ITBG, določenih v zgoraj omenjenih "izvornih" opcijskih pogodbah in vedno

bolj naraščajočim enotnim borznim tečajem delnice ITBG, ter da ga slednja temu

posledično pozove k realizaciji nakupne opcije,

kar pa se je zgodilo šele poleti 2007, ko je z namenom, da se v zvezi s predvideno

prodajo obeh paketov delnic ITBG prikrije pristojnim v družbi Pivovarna Laško

d. d. neposredno opcijsko pogodbeno razmerje med družbama Microtrust d. o. o.

oziroma Igorjem Bavčarjem kot hkratnima opcijskima upravičencema iz naslova

istih delnic v razmerju do družbe Microtrust d. o. o. na eni strani in družbo

Pivovarna Laško d. d. na drugi strani obravnavanega opcijskega razmerja,

ustanovil s sredstvi slednje hčerinsko družbo Plinfin d. o. o., prenesel nanjo

celoten paket 378.327 delnic ITBG, zatem pa z istim namenom prodal dne 11. 9.

2007 navedeno hčerinsko družbo skupaj s celotnim paketom 378.327 delnic

ITBG družbi Sportina d. o. o.} pri tem pa z namenom vzpostavitve lažne

predstave o dejanskem opcijskem upravičencu, sklenil in podpisal dne 5. 9. 2007

v imenu družbe Pivovarna Laško d. d. z družbo Sportina d. o. o. tudi dve

"Pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije," pri čemer je bila pogodba,

ki se je nanašala na paket 200.000 delnic ITBG, antidatirana na datum 3. 1. 2007,

pogodba, ki se je nanašala na paket 178.327 delnic ITBG, pa na datum 8.

-5

5. 2007, ter s tem v družbi Pivovarna Laško d. d. dosegel lažni vtis, da sta bili obe

opcijski pogodbi'že od pravkar navedenih datumov- sklenjeni z družbo Sportino

d. o. o. in ne z družbo Microtrust d. o. o.,

družba Sportina d. o. o. pa je bila v resnici pritegnjena v omenjeno transakcijo

zgolj kot "slamnati" opcijski upravičenec, ki je moral v skladu s poprejšnjimi

dogovori takoj po omenjenem nakupu družbe Plinfin d. o. o. "prenesti" opcijsko

upravičenje za celoten paket delnic 378.327 ITBG na družbo Microtrust d. o. o.

na podlagi dveh "Pogodb o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije," ki sta bili

prav tako kot prej omenjeni pogodbi sklenjeni za nazaj, torej na dne 4. 1. 2007 in

dne 10. 5.2007

ter s pravkar opisano preprodajo celotnega paketa 378.327 delnic ITBG dosegel,

da je morala družba Pivovarna Laško d. d. navkljub dejstvu, da obe opcijski

pogodbi, sklenjeni z družbo Microtrust d. o. o. dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007, sploh

nista bili evidentirani in pripoznani v njenih računovodskih evidencah, in da

potemtakem zanjo nista obstajali, ter da le-ta v navedenih časovnih okoliščinah

tudi ni sklenila v zvezi z omenjenimi delnicami ITBG nikakršnih opcijskih

pogodb niti z družbo Sportina d. o. o.,

prodati zgoraj navedenega dne celoten paket delnic ITBG za kupnino v skupni

višini 23.154.669,50 EUR (seštevek kupnine v višini 9.156.000,00 EUR za

200.000 delnic ITBG po ceni 45,78 EUR ter kupnine v višini 13.998.669,50 EUR

za 178.327 delnic ITBG po ceni 78,50 EUR), čeprav bi bil navedenega dne -

glede na enotni borzni tečaj delnice ITBG na Ljubljanski borzi, ki je znašal

128,58 EUR, omenjeni paket delnic ITBG vreden kar 48.645.285,66 EUR,

s čimer je na škodo gospodarske družbe Pivovarna Laško d. d. pridobil

gospodarski družbi Microtrust d. o. o. protipravno premoženjsko korist v višini

25.490.616,16 EUR, ki je bila v višini 21.680.000,00 EUR za tem prenesena na

Igorja Bavčarja,

pri tem pa je predstavljala omenjena višina protipravne premoženjske koristi v

obravnavanem časovnem obdobju v smislu 3. točke 13. odst. 126. člena KZ

veliko premoženjsko korist,

njegov direktni naklep v smeri pridobitve protipravne premoženjske koristi

-6

Igorju Bavčarju na škodo družbe Pivovarna Laško d. d. kaže v okoliščini, da je

omenjeno transakcijo izvedel na zgoraj opisan način na pobudo Igorja Bavčarja :

kot končnega pridobitelja premoženjske koristi,

da je obe "izvorni" opcijski pogodbi, ki ju je sklenil dne 3. 1. 2007 in dne 8. 5.

2007 z družbo Microtrust d. o. o .,. skrival več kot dve leti,

da navkljub za družbo Pivovarna Laško d. d. skrajno neugodnemu gibanju

enotnega borznega tečaja delnice ITBG ni realiziral prodajne opcije in prekinil

veljavnosti opcijske pogodbe z dne 3. 1. 2007, čeprav je imel taksno možnost

kadarkoli aktivirati, temveč je kupil po navodilu Igorja Bavčarja s kreditnimi

sredstvi, odobrenimi Pivovarni Laško d. d., nov paket 178.327 delnic ITBG in

sklenil v zvezi z njim novo, za družbo Pivovarna Laško d. d. ponovno povsem

neprimerno opcijsko pogodbo ter tudi v zvezi z njo čakal na že omenjeni poziv

družbe Microtrust d. o. o.,

da je ob sami realizaciji obeh opcijskih pogodb vključil v preprodajo delnic

ITBG tudi družbi Plinfin d. o. o. in Sportina d. o. o. z namenom prikritja družbe

Microtrust d. o. o. kot končnega kupca delnic ITBG ter kot družbe, ki jo je vodil

Nastja Sušinski, ter s tem tudi Igorja Bavčarja kot prejemnika pretežnega dela

protipravno pridobljene premoženjske koristi iz naslova opisane preprodaje

delnic ITBG,

ter da je prav za potrebe omenjenega zastrtja pridobiteljev protipravne

premoženjske koristi iz naslova preprodaje zadevnega paketa delnic ITBG,

sklenil in podpisal dne 5. 9. 2007 tudi dve antidatirani opcijski pogodbi z družbo

Sportina d. o. o.

2. ker je s svojim podpisom potrdil poslovne listine, ki jih je moral voditi po

zakonu in ki so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami

in v katerih je bil vpisan lažen podatek s tem,

da je dne 5. 9. 2007 na sedežu gospodarske družbe Pivovarna Union d. d. v

Ljubljani na Pivovarniški ulici 2, v svojstvu direktorja gospodarske družbe

Pivovarna Laško d. d. s podpisom potrdil spodaj navedeni pogodbi, in sicer:

- "pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije," dogovorjeno med

družbama Sportina d.o.o. in Pivovarna Laško d. d. v zvezi s prodajo 200.000

-7

delnic ITBG, datirano na dne 3.1.2007,

z njim pa tudi lažne podatke tako o datumu sklenitve zadevne pogodbe, ki je bil

naveden na koncu pogodbe, dodatno pa podkrepljen tudi v točki 16. na str. 4 v

smislu: "Predmetna pogodba je sklenjena in začne veljati in učinkovati dne

03.01.2007 ..." kot tudi o tem, da naj bi bila družba Pivovarna Laško d. d. ob

sklenitvi omenjene pogodbe z družbo Sportina d. o. o. neomejeni lastnik 200.000

delnic ITBG,

pri čemer sta bili omenjeni trditvi lažni, saj sta družbi Pivovarna Laško d. d. in

Sportina d. o. o. omenjeno pogodbo dejansko sklenili in podpisali šele dne 5. 9.

2007, ko so se omenjene delnice prodajale družbi Microtrust d. o. o., to pa

pomeni v času, ko je imela na omenjenem paketu delnic ITBG nakupno pravico

že družba Microtrust d. o. o., in sicer na podlagi z dne 3. 1. 2007 sklenjene

"pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic";


družbama Sportina d. o. o. in Pivovarna Laško d. d., v zvezi s prodajo 178.327

delnic ITBG, datirano na dne 8. 5. 2007,




08.05.2007 ..." kot tudi o tem, da naj bi bila družba Pivovarna Laško d. d. ob

sklenitvi omenjene pogodbe z družbo Sportina d. o. o. neomejeni lastnik 178.327

delnic ITBG,

pri čemer sta bili omenjeni trditvi lažni, saj sta družbi Pivovarna Laško d. d. in

Sportina d. o. o. omenjeno pogodbo dejansko sklenili in podpisali Šele dne 5. 9.

2007, ko so se omenjene delnice prodajale družbi Microtrust d. o. o., to pa



"pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic,"

pri tem pa je treba zgoraj navedeni pogodbi šteti kot tiste poslovne listine, ki jih je

bila gospodarska družba Pivovarna Laško d. d. dolžna voditi v smislu točke 21.

Slovenskih računovodskih standardov oz. točke 25 in 26 Mednarodnih

računovodskih standardov MRS 1 in so ji predstavljale podlago za vpisovanje v

-8

poslovne knjige, ki jih je morala voditi po 1. odst. 54. Člena ZGD-1 ter soji bile

pomembne za; dokazovanje nastanka pravic in- obveznosti znotraj poslovnega

prometa z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami;

pri čemer je bil podpis obeh pogodb s prej navedenimi lažnimi podatki motiviran

v okoliščini, da je nameraval z njima ustvariti v poslovnih evidencah in pri

predstavnikih družbe Pivovarna Laško d. d. lažno predstavo, da je bila družba

Sportina d. o. o. že od vsega začetka pogodbena stranka obeh "izvornih"

opcijskih pogodb in s tem tudi zakonita pridobiteljica na njuni podlagi

izhajajočega kapitalskega dobička, ne pa družba Microtrust d. o. o. oziroma Igor

Bavčar, kot je bilo v resnici, pri tem pa je treba v povezavi s prikrivanjem

omenjene okoliščine ter pomena dejanske časovne okoliščine sklenitve opcijske

pogodbe kot takšnega poslovnega razmerja, ki regulira neko bodoče negotovo

gibanje posameznih ekonomskih kategorij (v konkretnem primeru gibanje

borznega tečaja delnice ITBG), šteti podatek o dejanski časovni okoliščini

sklenitve obeh opcijskih pogodb ter statusu lastništva nad delnicami ITBG

določene pogodbene stranke kot bistven podatek za tovrstno poslovno razmerje;

3. ker je poslovne listine, ki jih je moral voditi po zakonu, in so pomembne

za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami, skril s tem,

da je v točneje spodaj navedenih časovnih okoliščinah na sedežu družbe

Pivovarna Laško d. d. na naslovu Trubarjeva ulica 28 v Laškem skrival štiri

poslovne listine, in sicer:

- v času od 3. 1. 2007 do 17. 9. 2009 "pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za

nakup delnic," dogovorjeno in podpisano dne 3. 1. 2007 med družbama

Microtrust d. o. o. in Pivovarna Laško d. d. v zvezi s prodajo 200.000 delnic

ITBG;

- v času od 8. 5. 2007 do 17. 9. 2009 "pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za

nakup delnic," dogovorjeno in podpisano dne 8. 5. 2007 med družbama

Microtrust d. o. o. in Pivovarna Laško d. d. v zvezi s prodajo 178.327 delnic

- ITBG;

- v času od 18. 7. 2008 do 17. 9. 2009 "dopolnitev pogodbe o ustanovitvi

nakupne in prodajne opcije, veljavne od dneva 03.01.2007," dogovorjeno in

podpisano dne 18. 7. 2008 med družbami Sportina d. o. o., Microtrust d. o. o. in

-9

Pivovarna Laško d. d., v zvezi s prodajo 200.000 delnic ITBG;

- v času od 18. 7. 2008 do 17. 9. 2009 pa tudi "dopolnitev pogodbe o ustanovitvi

nakupne in prodajne opcije, veljavne od dneva 08.05.2007," dogovorjeno in

podpisano dne 18, 7. 2008 med družbami Sportina d. o. o., Microtrust d. o. o. in

Pivovarna Laško d. d., v zvezi s prodajo 178.327 delnic ITBG,

pri tem pa je treba navedene pogodbe oziroma njihove dopolnitve šteti kot tiste

poslovne listine, ki jih je bila gospodarska družba Pivovarna Laško d. d. dolžna

voditi v smislu določil iz točke 21. Slovenskih računovodskih standardov oz.

točke 25 in 26 Mednarodnih računovodskih standardov MRS 1 in so ji

predstavljale podlago za vpisovanje v poslovne knjige, ki jih je morala voditi po I.

odst. 54. člena ZGD-1 ter so ji bile pomembne za dokazovanje nastanka pravic in

obveznosti znotraj poslovnega prometa z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami

in bi jih moral temu posledično neposredno po njihovi sklenitvi z zgoraj

omenjenimi gospodarskimi družbami izročiti računovodstvu družbe Pivovarna

Laško d. d.,

pri čemer se njegovo naklepno skrivanje navedenih štirih listin kaže v okoliščini,

da je bila v omenjenih pogodbah zavedena tudi družba Microtrust d.o.o. kot

dejanski opcijski upravičenec iz naslova obeh "izvornih" opcijskih pogodb, in

katerih izročitev v knjiženje računovodski službi omenjene družbe neposredno

po njihovi sklenitvi bi utegnila med drugim tudi predstavnikom nadzora in

drugim osebam v družbi Pivovarna Laško d. d. razkriti omenjenega dejanskega

pogodbenega partnerja iz obeh obravnavanih "izvornih" opcijskih razmerij ter s

tem preko omenjene družbe tudi fizičnega prejemnika protipravno pridobljene

premoženjske koristi iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, oziroma

siceršnje celotno ozadje za družbo Pivovarna Laško d. d. škodljive, nezakonite in

tudi kaznive transakcije z delnicami ITBG;

II. obdolženi Igor Bavčar

1. ker je drugega naklepoma napeljal, da stori kaznivo dejanje s tem,

da je od meseca decembra 2006 do 11. 9. 2007 tako v Ljubljani kot tudi v

Laškem pripravil Boška Šrota do tega,

da je najprej, ne glede na okoliščino, da niti sam kot fizična oseba niti družba

-10

Microtrust d. o. o. nista razpolagala z ustreznimi denarnimi sredstvi za nakup

paketa 200.000 delnic ITBG, ki jih je imela v lasti družba Pivovarna Laško, d. d.,

privolil dne 3. 1. 2007 v njihovo prodajo družbi Microtrust d. o. o. s sklenitvijo

natančno takšne opcijske pogodbe kot tistega poslovnega orodja, preko katerega

naj bi se izvršila na videz legalna preprodaja omenjenih delnic po scenariju, ki

sta ga pripravila Igor Bavčar in Kristjan Sušinski, ki pa je ostal pristojnim v

družbi Pivovarna Laško d. d. prikrit, in tudi sicer zastavljen tako, da je "izvorna"

opcijska pogodba zavezovala zgolj družbo Pivovarna Laško d. d. v smeri, da je

dolžna kadarkoli po navedenem datumu do 30. 11. 2007 prodati omenjene

delnice po fiksno določeni ceni,

zatem pa ga pripravil tudi do tega, da zadevnega opcijskega razmerja kljub

skrajno neugodnemu gibanju borznega tečaja delnice ITBG za družbo Pivovarna

Laško d. d. ni prekinil, temveč je morala družba Pivovarna Laško d. d. dne 7. 5.

2007 potem, ko je Boško Šrot slednji že iz naslova prej omenjene "izvorne"

opcijske pogodbe povzročil škodo v neugotovljeni višini, kupiti nov paket

178.327 delnic ITBG in tudi v zvezi z njimi skleniti z družbo Microtrust d. o. o.

še drugo opcijsko pogodbo pod smiselno enakimi pogoji kot v prvi ter jo na enak

način tudi skriti pred pristojnimi službami v družbi Pivovarna Laško d.d.

na koncu pa ga je pripravil tudi do tega, da se je posel iz naslova obeh "izvornih"

opcijskih pogodb realiziral šele v prvi polovici meseca septembra 2007, potem

ko se je v korist družbe Microtrust d. o. o., preko nje pa tudi v njegovo korist,

natekel dovolj velik kapitalski dobiček,

ter na način, da se je izpeljal preko družbe Plinfin d. o. o. in Sportina d. o. o., iz

razloga, da bi s tem pristojnim nadzornim organom v družbi Pivovarna Laško d. d.

ter eventualnim tretjim osebam ostalo prikrito primarno opcijsko razmerje med

družbo Pivovarna Laško d. d. in družbo Microtrust d. o. o. ter s tem posredno tudi

med Igorjem Bavčarjem kot končnim pridobiteljem protipravne premoženjske

koristi iz naslova preprodaje obeh omenjenih paketov delnic ITBG,

pri čemer se njegov direktni naklep kaže prvenstveno v okoliščini,

da je bila zadevna preprodaja delnic, ki se je sprožila izključno na njegovo

pobudo in v njegovem interesu, že od vsega začetka zasnovana tako, da sta bili

-11

obe "izvorni" opcijski pogodbi sklenjeni in shranjeni na način, da je družbi

Microtrust d. o. o. kot opcijski upravičenki, preko nje pa njemu kot končnemu

prejemniku pričakovanega kapitalskega dobička nudila možnost, da ju lahko

aktivirata zgolj ob predpostavki, Če bo v neki bodoči časovni okoliščini do 30.

11. 2007 borzni tečaj delnice večji od pogodbeno dogovorjenih izhodiščnih cen

za delnico ITBG z dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007, .

da je pred njeno realizacijo v mesecu septembru 2007 pripravil Boška Šrota do

vključitve novih, prej omenjenih gospodarskih družb in z njo povezane sestave in

podpisa antidatiranih opcijskih pogodb zaradi prikritja neposredne opcijske

povezave med družbo Pivovarna Laško d. d. in družbo Microtrust d. o. o.

oziroma njim samim

ter nenazadnje tudi v okoliščini, da je bil po končni realizaciji preprodaje obeh

paketov delnic ITBG deležen 21.680.000,00 EUR kot pretežnega dela celotne

protipravno pridobljene premoženjske koristi v višini 25.210.000,00 EUR

ter da je izključno s tem namenom sklenil dne 11. 1. 2007 ter dne 14. 5. 2007

smiselno povsem identični opcijski pogodbi za ista paketa delnic ITBG, ki so bile

tedaj še v lasti družbe Pivovarna Laško d. d., z družbo Microtrust d. o. o. kot ju je

slednja sklenila dne 3. 1. 2007 in dne 8. 5. 2007 z družbo Pivovarna Laško d. d.;

2. ker je sprejel in razpolagal z denarjem, za katerega je vedel, da je bil

pridobljen s kaznivim dejanjem, pri tem pa je šlo za denar velike vrednosti s

tem,

da si je dal najprej v skladu s poprejšnjim dogovorom z Nastjo Sušinskim kot

direktorjem družbe Microtrust d. o. o, protokoliranim v obliki "Dogovora o

nadomestilu zaradi odpovedi pravicam" z dne 30. 8. 2007, v spodaj navedenih

časovnih okoliščinah nakazati s transakcijskega računa gospodarske družbe

Microtrust d. o. o. St.: 06000-0893276015, odprtega pri Banki Celje d. d., na svoj

osebni račun št.: 02140-1268086527, odprtega pri Novi Ljubljanski banki d. d.,

Podružnica Ljubljana Center, Poslovalnica Mestna hranilnica Ljubljanska na

naslovu Čopova ulica 3, del nezakonitega kapitalskega dobička, ki ga je družba

Microtrust d. o. o. iztržila na podlagi nezakonite transakcije s paketom 378.327

delnic ITBG, in sicer: - dne 24. 10. 2007 znesek v višini 11.980.000,00 EUR;

-12

- dne 4. 2. 2008 pa še znesek v višini 9.700.000,00 EUR,

torej znesek v skupni višini 21.680.000,00 EUR, pri tem pa je,

upoštevajoč

njegovo udeležbo v pojavni obliki napeljevanja Boška Šrota k temeljnemu

kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244.

člena KZ,

zatem pa tudi sklenitev tako "izvornih" opcijskih pogodb, ki ju je podpisal dne

11. 1. 2007 in dne 14. 5. 2007 z družbo Microtrust d. o. o. v zvezi s paketom

200.000 oziroma 178.327 delnic ITBG, neposredno po tem, ko jih je slednja

glede istih dveh paketov delnic ITBG sklenila z družbo Pivovarna Laško d. d.

dne 3. 1. 2007 oziroma dne 8. 5. 2007,

kot tudi dveh antidatiranih in s tem lažnih "Pogodb o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije," datiranih na dne 11. 1. 2007 oziroma 14. 5. 2007 z družbo

Microtrust d. o. o., kjer se njuna naknadna sklenitev kaže že iz njune uvodne 1,

točke, ki navajata, da "Microtrust zagotavlja I. Bavčarju: da ima v razmerju do

družbe Sportina,..." - torej do družbe, ki je bila v posel preprodaje delnic ITBG

vključena šele v prvi polovici meseca septembra 2007 - pravico do nakupa

200.000 oziroma 178.000 delnic ITBG,

deloval z direktnim naklepom, saj je vedel, da tako s strani družbe Microtrust d. o.

o. prenakazan denar na njegov uvodoma navedeni osebni bančni račun izvira iz

nezakonito ustvarjenega kapitalska dobička kot prepovedane posledice

nezakonite preprodaje paketa 378.327 delnic ITBG ter s tem tudi iz temeljnega

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244.

člena KZ, ki ga je na škodo družbe Pivovarna Laško d. d. storil Boško Šrot,

pri tem pa je prej navedeni znesek tako opranega denarja predstavljal veliko

vrednost v smislu določila 3. točke 13. odst. 126. člena KZ,

pri čemer pa je v nadaljevanju z delom tako prejetega in s tem tudi opranega

denarja z namenom dodatnega prikritja njegovega nezakonitega izvora tudi

razpolagal na način, da ga je:

- še istega dne, torej 24. 10. 2007 v višini 5.068.523,00 EUR prenakazal na

-13

račun gospodarske družbe Poteza Netherlands B.V. s sedežem v Amsterdamu,

KoningslaarP45, Nizozemska št. NL54FT SB 0242 3456 38, odprt pri Fortis

Bank Netherlands N.V. s sedežem v Amsterdamu kot kupnino za nakup

100-odstotnega poslovnega deleža navedene družbe;

- dne 5. 11. 2007 v višini 6.500.000,00 EUR prenakazal kot "plačilo računa" na

transakcijski račun gospodarske družbe FB Investicije d. o. o. št. SI56

18300-0256355061, odprt pri Novi Ljubljanski banki d. d., Banka Domžale d. d.;

- dne 4. 9. 2008 v višini 260.000,00 EUR prenakazal na transakcijski račun Špele

Bavčar št: 02145-1340156797;

- dne 27. 10. 2008 v višini 270.000,00 EUR prenakazal na transakcijski račun

Bojana Finka št.: SI56 0315 0-1000182 498;

- dne 6. 11. 2008 v višini 400.000,00 EUR prenakazal na transakcijski račun

Bojana Korsike št: 02010-2758766684;

- dne 26. 11. 2008 v višini 43.000,00 EUR prenakazal kot kupnino za

nepremičnine (pare. št. 368, 524, 538 in 915, vpisane v vl. št. 419 k.o. Vrhnika,

pare. St. 130, vpisana v vl. St. 194 k.o. Knežja njiva, pare. St. 572 in 630/54,

vpisani v vl. St. 428 k.o. Vrhnika ter pare. St. 873/30, vpisana v vl. St. 443 k.o.

Vrhnika) po kupoprodajni pogodbi z dne 10. 10. 2008 na transakcijski račun

Marjete Žagar St.: 05100-7001829640;

- 31. 12. 2008 v višini 100.000,00 EUR prenakazal na transakcijski račun

Publikum Trezor d. o. o. St.: SI56 0430 2000 0284 291, odprt pri NKBM d. d.,

kot kupnino za nakup 500 delnic Nove ljubljanske banke d. d.;

III. obdolženi Kristjan Sušinski,

ker je sprejel in razpolagal z denarjem, za katerega je vedel, da je bil


tem,

da si je dal najprej v skladu s poprejšnjim dogovorom s svojim bratom Nastjo

Sušinskim kot direktorjem družbe Microtrust d. o. o, protokoliranim v obliki

-14

"Dogovora o nadomestilu" z dne 29. 3. 2007, v spodaj navedenih časovnih

okoliščinah nakazati z njenega transakcijskega računa St.:. 06000-0893276015,

odprtega pri Banki Celje d. d., na svoj osebni račun St.: 29000 0035443172,

odprtem pri Banki Unicredit d. d., del nezakonitega kapitalskega dobička, ki ga je

družba Microtrust d. o. o. iztržila na podlagi nezakonite transakcije s paketom

378.327 delnic ITBG, in sicer:

- dne 22. 10. 2007 kot "plačilo po pogodbi" znesek v višini 3.000.000,00 EUR;

- dne 22. 10. 2007 kot "plačilo po pogodbi" znesek v višini 300.000,00 EUR;

- dne 11. 2. 2008 pa kot "plačilo nadomestila" Se znesek v višini 230.000,00 EUR,

torej znesek v skupni višini 3.530.000,00 EUR, pri tem pa je,

upoštevajoč

sklenitev opcijske pogodbe, ki jo je podpisal dne 3. 1. 2007 z družbo Microtrust d.

o. o. v zvezi s paketom 200.000 delnic ITBG, to je istega dne, kot je družba

Microtrust d. o. o. sklenila glede istega paketa 200.000 delnic ITBG "izvorno"

opcijsko pogodbo z družbo Pivovarna Laško d. d,

deloval z direktnim naklepom, saj je vedel, da tako s strani družbe Microtrust d. o.

o. prenakazan denar na njegov uvodoma navedeni transakcijski račun izvira iz

nezakonito ustvarjenega kapitalska dobička kot prepovedane posledice

nezakonite preprodaje paketa 378.327 delnic ITBG ter s tem tudi iz temeljnega

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244.

člena KZ, ki ga je na škodo družbe Pivovarna Laško d. d. storil Boško Šrot,

prej navedeni znesek tako opranega denarja pa je predstavljal veliko vrednost v

smislu določila 3. točke 13. odst. 126. člena KZ,

pri čemer pa je v nadaljevanju z delom tako prejetega in s tem tudi opranega

denarja z namenom dodatnega prikritja njegovega nezakonitega izvora tudi

razpolagal na način, daje:

- dne 28. 1. 2008 z denarnim zneskom v višini 171.567,96 EUR poravnal

kupnino za nakup 100 delnic z oznako PETG, 924 delnic z oznako LKPG in 86

delnic z oznako ZTOG;

-15

- dne 31. 1. 2008 z denarnim zneskom v višini 39.853,28 EUR poravnal kupnino

za nakup 515 delnic z oznako LKPG;

- dne 1. 2. 2008 z denarnim zneskom v višini 19.991,46 EUR poravnal kupnino za

nakup 201 delnice z oznako LKPG, 1 delnico z oznako PETG in 13 delnic z

oznako ZTOG;

- dne 14. 2. 2008 z denarnim zneskom v višini 171.468,07 EUR poravnal

kupnino za nakup 1000 delnic z oznako KRKG in 99 delnic z oznako PETG;

- dne 5. 6. 2008 z denarnim zneskom v višini 300.000,00 EUR predčasno

poravnal Novi Ljubljanski banki d. d. svojo kreditno obveznost po kreditni

pogodbi z dne 28. 6. 2007 za dani kredit v višini 306.000,00 EUR, s katerim je

tedaj poravnal kupnino po prodajni pogodbi, sklenjeni dne 27. 6. 2007 s

prodajalcem Draganom Tošičem za nepremičnino - stanovanjsko stavbo v izmeri

221 m2, dvoriščem v izmeri 519 m2 in funkcionalni objekt v izmeri 12 m2, pare.

St. 808, vpisana pri zk. vl. št 4435 k.o. Portorož, ki se nahaja v Portorožu na

naslovu Belokriška cesta 18;

IV. obdolženi Nastja Sušinski

1. ker je s svojim podpisom potrdil poslovne listine, ki jih je moral voditi po

zakonu in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami in

v katerih je bil vpisan la/en podatek s tem,

da je dne 5. 9. 2007 na sedežu gospodarske družbe Pivovarna Union d. d. v

Ljubljani na Pivovarniški ulici 2, v svojstvu direktorja gospodarske družbe

Microtrust d. o. o., s podpisom potrdil spodaj navedeni pogodbi, in sicer:

-"pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije," dogovorjeno med

družbama Sportina d. o. o. in Microtrust d. o. o. v zvezi s prodajo 200.000 delnic

ITBG, datirano na dne 4. 1. 2007,




04.01.2007 ..." kot tudi o tem, da naj bi imela družba Sportina d. o. o. ob sklenitvi

omenjene pogodbe v razmerju do družbe Pivovarna Laško d. d.

-16

pravico do nakupa 200.000 delnic ITBG,

pri čemer sta bili obe omenjeni trditvi lažni, saj sta družbi Sportina d. o. o. in

Microtrust d. o. o. omenjeno pogodbo dejansko sklenili in podpisali šele dne 5. 9.

2007, ko so se omenjene delnice preprodajale družbi Microtrust d. o. o., to pa pomeni

v času, ko je imela na omenjenem paketu delnic ITBG nakupno pravico že družba

Microtrust d. o. o,, in sicer na podlagi z dne 3. 1. 2007 sklenjene "pogodbe o vzajemni

podelitvi opcij za nakup delnic";


družbama Sportina d. o. o. in Microtrust d. o. o. v zvezi s prodajo 178.327 delnic

ITBG, datirano na dne 10. 5. 2007,




10.05.2007 ..."kot tudi o tem, da naj bi imela družba Sportina d. o. o. ob sklenitvi

omenjene pogodbe v razmerju do družbe Pivovarna Laško d. d. pravico do

nakupa 178.327 delnic ITBG,

pri čemer sta bili obe omenjeni trditvi lažni, saj sta družbi Sportina d. o. o. in

Microtrust d. o. o. omenjeno pogodbo sklenili in podpisali dejansko šele dne 5.

9. 2007, ko so se omenjene delnice preprodajale družbi Microtrust d. o. o., to pa



"pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic",

pri tem pa je treba zgoraj navedeni pogodbi šteti kot tiste poslovne listine, ki jih je

bila gospodarska družba Microtrust d. o. o. dolžna voditi v smislu določil točke

21. Slovenskih računovodskih standardov in so ji predstavljale podlago za

vpisovanje v poslovne knjige, ki jih je morala voditi po 1. odst 54. člena ZGD-1

ter so ji bile pomembne za dokazovanje nastanka pravic in obveznosti znotraj

poslovnega prometa z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami;

pri čemer je bil podpis obeh pogodb, sklenjenih z družbo Sportina d. o. o. s prej

navedenimi lažnimi podatki, potreben zaradi predhodne sklenitve lažnih

pogodb, sklenjenih med družbama Pivovarna Laško d. d. in Sportina d. o. o. v

zvezi s preprodajo obeh paketov delnic ITBG in je predstavljal nadaljnji logični

korak pri končni realizaciji obeh "izvornih" opcijskih pogodb, pri tem pa je

-17

treba glede na pomen dejanske časovne okoliščine sklenitve opcijske pogodbe

kot poslovnega razmerja, ki regulira neko bodoče negotovo gibanje posameznih

ekonomskih kategorij (v konkretnem primeru gibanje borznega tečaja delnice

ITBG) šteti podatek o dejanski časovni okoliščini sklenitve obeh opcijskih

pogodb ter o obstoju nakupne pravice do delnic ITBG za določeno pogodbeno

stranko kot bistven podatek za tovrstno poslovno razmerje;

2. ker je drugemu naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja s tem,

da je v času od 3. 1. 2007 do 5. 9. 2007 na sedežu gospodarske družbe Pivovarna

Union d. d. v Ljubljani na Pivovarniški ulici 2 oziroma na sedežu gospodarske

družbe Microtrust d. o. o. v Ljubljani na Trebinjski ulici 4, v svojstvu direktorja

družbe Microtrust d. o. o. najprej s sklenitvijo in podpisom:

- "pogodbe o vzajemni podelitvi opcij na nakup delnic", ki sta jo dne 3.1. 2007 v

zvezi s prodajo 200.000 delnic ITBG sklenili družbi Microtrust d. o. o. in

Pivovarna Laško d. d., ter

- "pogodbe o vzajemni podelitvi opcij na nakup delnic", katero sta dne 8. 5. 2007

v zvezi s prodajo 178.327 delnic ITBG sklenili družbi Microtrust d. o. o. in

Pivovarna Laško d. d.,

zatem pa tudi z njuno končno realizacijo, izvršeno preko družbe Plinfin d. o. o. in

Sportina d. o. o., naklepoma pomagal Bošku Šrotu pri storitvi kaznivega dejanja

zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244. člena KZ,

s tem, da mu je z namenom, da se Igorju Bavčarju omogoči pridobitev

protipravne premoženjske koristi iz naslova preprodaje paketa 378.327 delnic

ITBG

dal v omenjenem obŠegu na razpolago družbo Microtrust d. o. o. kot tisto

družbo, preko katere se je v mesecu septembru 2007 realiziral predvideni končni

finančni učinek iz -naslova kapitalskega dobička, doseženega z obravnavano

preprodajo paketa 378.327 delnic ITBG na škodo družbe Pivovarna Laško d. d.,

zaradi Cesar je v imenu družbe Microtrust d. o. o. sklenil v zvezi z istima

paketoma delnic ITBG tudi temu ustrezni opcijski pogodbi z Igorjem Bavčarjem

z dne 11.1. 2007 ter dne 14. 5. 2007 ter s tem ustvaril tudi

-18

navidezno pravno poslovno podlago za nadaljnji prenos omenjenega končnega

finančnega učinka^preprodaje delnic ITBG na Igorja Bavčarja,

njegova naklepna pomoč pri prej omenjenem kaznivem dejanju pa se kaže tako iz

okoliščine, da mu je bilo že v času sklenitve prej omenjenih "izvornih" opcijskih

pogodb znano, da družba Microtrust d. o. o. iz njunega naslova ne bo prevzela

nikakršnih obveznosti do družbe Pivovarna Laško d. d. ne glede na bodoče

gibanje borznega tečaja delnice ITBG, ker ju Boško Šrot ne bo predložil v

poslovne evidence družbe Pivovarna Laško d. d. kot tudi iz okoliščine, da je z

namenom prikritja pogodbenega opcijskega razmerja med slednjo in družbo

Microtust d. o. o., sklenil in podpisal dne 5. 9. 2007 dve antidatirani opcijski

pogodbi z družbo Sportino d. o. o. kot slamnato opcijsko upravičenko;

3. ker je sprejel in razpolagal z denarjem, za katerega je vedel, da je bil


tem,

da je kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe Microtrust d. o. o., ki ima sedež

v Ljubljani, sprejel v času od 1. 10. 2007 do 4. 10. 2007 na njen transakcijski

račun St.: 06000-0893276015,- odprt pri Banki Celje d. d., iz naslova kupnine,

prejete iz prodaje paketa 378.327 delnic ITBG družbi Pomfin d. o. o., tudi znesek

v višini 25.210.000,00 EUR, za katerega je vedel, da izvira iz nezakonitega

kapitalskega dobička, doseženega pri preprodaji omenjenih delnic ter s tem tudi

s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244.

člena KZ, ki ga je storil Boško Šrot,

zatem pa je med 22. 10. 2007 in 11. 2. 2008 odredil v zvezi s tako prejetim

denarjem nezakonitega izvora tudi 5 (pet) prenakazil denarnih zneskov v skupni

višini 25.210.000,00 EUR s transakcijskega računa družbe Microtrust d. o. o.

St.: 06000-0893276015, odprtega pri Banki Celje d. d. in sicer:

- dne 22. 10. 2007 znesek v višini 3.000.000,00 EUR kot "plačilo po pogodbi"

svojemu bratu Kristjanu Sušinskemu na njegov transakcijski račun St.:

29000-0035443172;

- dne 22. 10. 2007 znesek v višini 300.000,00 EUR kot "plačilo po pogodbi"


29000-0035443172;

-19

- dne 24. 10. 2007 znesek v višini 11.980.000,00 EUR kot "nakazilo

nadomestila" na osebni račun Igorja Bavčarja St.: 02140-1268086527, odprtega

pri Novi Ljubljanski banki d. d., Ljubljana;

- dne 4. 2. 2008 znesek v višini 9.700.000,00 EUR kot "nakazilo nadomestila" na

osebni račun Igorja Bavčarja St.: 02140-1268086527, odprtega pri Novi

Ljubljanski banki d. d., Ljubljana,

- dne 11. 2. 2008 znesek v višini 230.000,00 EUR kot "plačilo nadomestila"


29000-0035443172,

pri tem pa je, upoštevajoč

nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odst.

240. člena KZ, ki gaje storil dne 5. 9. 2007,

zatem pa tudi njegovo udeležbo v pojavni obliki pomoči Bošku Šrotu pri

temeljnem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1.

odst 244. člena K2,

ter ob tem upoštevajoč tudi okoliščino, da je kot direktor družbe Microtrust d. o. o.

v zvezi z obema obravnavanima paketoma delnic ITBG sklenil v domala istih

časovnih okoliščinah še tri opcijske pogodbe, in sicer dne 3. 1. 2007 eno s svojim

bratom Kristjanom Sušinskim, dne 11. 1. 2007 ter 14. 5. 2007 pa še dve z Igorjem

Bavčarjem,

deloval pri tem z direktnim naklepom, saj je vedel, da tako sprejeti kot zatem tudi

prenakazan denar na Igorja Bavčarja in Kristjana Sušinskega izvira iz nezakonito

ustvarjenega kapitalska dobička kot prepovedane posledice nezakonite

preprodaje paketa 378.327 delnic ITBG ter s tem tudi iz temeljnega kaznivega

dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244. člena KZ, ki

gaje na škodo družbe Pivovarna Laško d. d. storil Boško Šrot

ter da s tako z opisanimi transakcijami prikriva njegov nezakonit izvor.

S tem so storili:

-20

obdolženi Boško Šrot:

- z dejanjem pod točko 1/1 kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. odst.

v zvezi s 1. odst. 244. člena KZ;

- z dejanjem pod točko 1/2 nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja

poslovnih listin po 1. odst. 240. člena KZ;

- z dejanjem pod točko 1/3 pa nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali

uničenja poslovnih listin po 2. odst. 240. člena KZ;

obdolženi [gor Bavčar:

- z dejanjem pod točko II/l kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju

zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244. člena KZ v zvezi s

26. členom istega zakona;

- z dejanjem pod točko II/2 kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odst. v zvezi z

2. in 1. odst. 252. člena KZ;

obdolženi Kristjan Sušinski:

- z dejanjem pod točko III kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odst. v zvezi z 2.

in l.odst. 252. člena KZ;

obd. Nastja Sušinski:

- z dejanjem pod točko IV/1 nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali

uničenja poslovnih listin po 1. odst. 240. člena KZ;

- z dejanjem pod točko IV/2 kaznivo dejanje pomoči pri kaznivemu dejanju

zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi z 1. odst. 244. člena KZ v zvezi z

27. členom istega zakona;

- z dejanjem pod točko IV/3_kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odst. v zvezi z

2. in 1. odst. 252. člena KZ;

-21

Obdolženemu Bošku Šrotu se določi

za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244.

člena KZ pod točko 1/1 izreka sodbe po drugem odstavku 244. člena KZ kazen

4 (štirih) let in 10 (desetih) mesecev zapora,

za nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1.

odst. 240. člena KZ pod točko 1/2 izreka sodbe po istem zakonitem določilu

kazen

7 (sedmih) mesecev zapora,

za nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 2. v

zvezi s 1. odst. 240. člena KZ pod točko 1/3 izreka sodbe po 1. v zv. z 2.

odstavkom 240. člena KZ kazen

7 (sedmih) mesecev zapora,

nakar se obdolžencu po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ izreče

enotna kazen

5 (pet) let in 10 (deset) mesecev zapora.

Obdolženemu Igorju Bavčarju se določi

za kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic

po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244. člena KZ v zvezi s 26. členom istega zakona pod

točko II/l izreka sodbe po 2. odst. 244. člena KZ v zvezi s 26. členom istega

zakona kazen

2 (dveh) let in 2 (dveh) mesecev zapora,

za kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odst. v zvezi z 2. in l.odst. 252. člena KZ

pod točko II/2 izreka sodbe po 3. odstavku 252. člena KZ kazen

5 (petih) let zapora,

-22


enotna kazen

7 (sedmih) let zapora.

Obdolženemu Kristjanu Sušinskemu se

za kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odst. v zvezi z 2. in 1. odst. 252. člena

KZ pod točko HI izreka sodbe po 3. odstavku 252. člena KZ

izreče kazen

3 (treh) let in 6 (šestih) mesecev zapora,

Obdolženemu Nastji Sušinskemu se določi

za nadaljevano kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 1.

odst. 240. člena KZ pod točko IV/1 izreka sodbe po 1. odstavku 240. člena KZ

kazen

7 (sedmih) mesecev zapora

za kaznivo dejanje pomoči pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po

2. odst. v zvezi z 1. odst. 244. člena KZ v zvezi s 27. členom istega zakona pod

točko IV/2 izreka sodbe po drugem odstavku 244. člena KZ v zvezi s 1.

odstavkom 27, člena istega zakona kazen

1 (enega) leta in 6 (šestih) mesecev zapora,

za kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odst. v zvezi z 2. in 1. odst. 252. člena

KZ pod točko IV/3 izreka sodbe po 3. odstavku 252. člena KZ kazen

2 (dveh) let zapora,


-23

enotna kazen 3 (treh) let in 9 (devetih)

mesecev zapora.

Po 3. odstavku 252. člena KZ se izreče

obdolženemu Igorju Bavčarju, obdolženemu Kristjanu Sušinskemu in

obdolženemu Nastji Sušinskemu denarne kazni v znesku 35.000,00 EUR

(petintrideset tisoč EUR) vsakemu.

Po drugem odstavku 36. člena KZ v zvezi prvim in tretjim odstavkom 38. člena

KZ se obdolženemu Bošku Šrotu za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic

po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ pod točko 1/1

izreče denarno kazen v znesku 35.000,00 EUR.

Obdolženci so dolžni denarno kazen plačati v roku 3 (treh) mesecev po

pravnomočnosti sodbe, sicer se bo denarna kazen prisilno izterjala, v primeru

neizterljivosti pa izvršila tako, da se bo za vsakih začetih 41,73 EUR določil 1

(en) dan zapora, največ pa 6 (šest) mesecev.

Po 1. odstavku 96. člena KZ se obdolženemu Igorju Bavčarju vzame:

1. 500 lotov rednih delnic izdajatelja družbe NLB d. d. Ljubljana z oznako NLB

(dne 31. 12. 2008 vrednih 100.000,00 EUR) in se po pravnomočnosti sodbe v

registru Klirinško depotne družbe d. d. Ljubljana kot imetnik navedenih delnic

vknjiži Republika Slovenija

2. nepremičnine (ob nakupu po pogodbi z dne 10. 10. 2008 v zvezi z menjavo po

pogodbi z dne 10. 6. 2009 vredne skupaj 43.000,00 EUR) z:

- ID znakom 1638-130/1-0 (prej pare. St. 130/1, pripisana pri vl. St. 539, k.o.

Knežja Njiva)

- ID znakom 1638-130/2-0 (prej pare. St. 130/2, pripisana pri vl. St. 539 k. o.

Knežja Njiva)

-ID znakom 1639-368/0-0 (prej pare. St. 368, pripisana pri vl. St. 419 k. o.

Vrhnika)

- ID znakom 1639-538/0-0 (prej pare. St. 538, pripisana pri vl. St. 419 k. o.

Vrhnika)

-24

-ID znakom 1639-915/0-0 (prej pare. St. 915, pripisana pri vl. St. 519 k. o.

Vrhnika)


Vrhnika)

- ID znakom 1639-572/0-0 (prej pare. St. 572, pripisana pri vl. St. 419 k. o.

Vrhnika)


Knežja Njiva)

in se po pravnomočnosti te sodbe pri nepremičninah z

-ID znakom 1638-130/1-0 -ID znakom 1638-130/2-0

- ID znakom 1639-368/0-0

-ID znakom 1639-538/0-0

-ID znakom 1639-915/0-0

- ID znakom 1639-873/30-0 -ID

znakom 1639-572/0-0 -ID

znakom 1638-83/19-0,

pri katerih je vknjižena lastninska pravica na osebo z imenom:

Igor Bavčar, roj. 28. 11. 1955, stanujoč Markovec, p. Stari trg pri Ložu,

vknjiži lastninska pravica do celote na ime:

Republika Slovenija.

3. zasežena gotovina v znesku 43.700 EUR

Po 2. odstavku 96. Člena KZ je obdolženi Igor Bavčar dolžan plačati

21.133.367,02 EUR kot znesek, ki ustreza s kaznivim dejanjem oz. zaradi

kaznivega dejanja pridobljeni premoženjski koristi.

Po 1. odst. se obdolženemu Kristjanu Sušinskemu vzame zasežena gotovina v

znesku 20.405,00 EUR in 1.480,00 USD, po 2. odst. 96. člena KZ pa je

obdolženi Kristjan Sušinski dolžan plačati 3.508.465,00 EUR kot znesek, ki

ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni premoženjski koristi.

Po 1. odstavku 96. člena KZ se Bojanu Korsiki, Oslavijska 3, Ljubljana,

-25

vzame 400.000 EUR in obresti, ki so se natekle od navedenega zneska po

pogodbi o depozitu med Factor banko d: d. Ljubljana in Bojanom Korsiko za

znesek 600.000,00 EUR, sklenjeni dne 3. 12. 2009.

Po 2. odstavku 96. člena KZ je Bojan Fink, Gorenje Karteljevo 28 a, Novo

Mesto, dolžan plačati 270.000,00 EUR kot znesek, ki ustreza premoženjski

koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem Obdolženega Igorja Bavčarja.

Po 2. odst. 105. člena ZKP se oškodovanca Pivovarno Laško d. d. s

premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

Po 1. odstavku 95. člena ZKP so obdolženci dolžni plačati stroške kazenskega

postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s

posebnim sklepom.

II.

Obdolženega Kristjana Sušinskega

se iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP

o p r o s ti

obdolžitve, da je drugega naklepoma napeljal, da stori kaznivo dejanje s

tem,

da je od meseca decembra 2006 do 11.9.2007 tako v Ljubljani kot tudi v Laškem

pripravil Boška Šrota do tega,

da je najpoprej, ne glede na okoliščino, da niti sam kot fizična oseba niti družba

Microtrust d. o. o. nista razpolagala z ustreznimi denarnimi sredstvi za nakup

paketa 200.000 delnic ITBG, ki jih je imela v lasti družba Pivovarna Laško d. d.,

privolil dne 3. 1. 2007 v njihovo prodajo družbi Microtrust d. o. o. s sklenitvijo

natančno takšne opcijske pogodbe, kot tistega poslovnega orodja, preko katerega

naj bi se izvršila na videz legalna preprodaja omenjenih delnic po scenariju, ki sta

ga pripravila Igor Bavčar in Kristjan Sušinski, ki pa je ostal pristojnim v družbi

Pivovarna Laško d. d. prikrit in tudi sicer z njune strani zastavljen tako, da je

"izvorna" opcijska pogodba zavezovala zgolj družbo Pivovarna Laško d. d. v

smeri, da je dolžna kadarkoli po navedenem datumu do

-26

30. 11. 2007 prodati omenjene delnice po fiksno določeni ceni,

zatem pa ga pripravil tudi do tega, da zadevnega opcijskega razmerja navkljub

skrajno neugodnemu gibanju borznega tečaja delnice ITBG za družbo Pivovarna

Laško d. d., ni prekinil, temveč je morala družba Pivovarna Laško d. d. dne 7. 5.

2007 potem, ko je Boško Šrot slednji že iz naslova prej omenjene "izvorne"

opcijske pogodbe povzročil škodo v višini 6.794.000,00 EUR, kupiti nov paket

178.327 delnic ITBG in tudi v zvezi z njimi skleniti z družbo Microtrust d. o. o.

še drugo opcijsko pogodbo pod smiselno enakimi pogoji kot s prvo ter jo na enak

način tudi skriti pred pristojnimi službami v družbi Pivovarna Laško d. d.,

na koncu ga je pripravil tudi do tega, da se je posel iz naslova obeh "izvornih"

opcijskih pogodb realiziral šele v prvi polovici meseca septembra 2007 potem,

ko se je v korist družbe Microtrust d. o. o. preko nje pa seveda tudi v njegovo

korist, natekel dovolj velik kapitalski dobiček,

ter na način, da se je izpeljal preko družbe Plinfin d. o. o. in Sportina d. o. o. iz

razloga, da bi s tem pristojnim nadzornim organom v družbi Pivovarna Laško d. d.

ter eventualnim tretjim osebam ostalo prikrito primarno opcijsko razmerje med

družbo Pivovarna Laško d. d. in družbo Microtrust d. o. o. ter s tem posredno

tudi med Igorjem Bavčarjem in njim kot končnima pridobiteljema protipravne

premoženjske koristi iz naslova preprodaje obeh omenjenih paketov delnic ITBG,

pri čemer se njegov direktni naklep zrcali prvenstveno v okoliščini, da je bila

zadevna preprodaja delnic, ki se je sprožila izključno na njegovo pobudo in v

njegovem interesu, že od vŠega začetka zasnovana tako, da sta bili obe "izvorni"

opcijski pogodbi sklenjeni in shranjeni na način, da je družbi Microtrust d. o. o. kot

opcijski upravičenki, preko nje pa Igorju Bavčarju in njemu kot končnima

prejemnikoma pričakovanega kapitalskega dobička, nudila možnost, da jo lahko

aktivirajo zgolj ob predpostavki, če bo v neki bodoči časovni okoliščini do 30. 11.

2007 borzni tečaj delnice večji od pogodbeno dogovorjenih izhodiščnih cen za

delnico ITBG z dne 3. 1. 2007 in 8.-5. 2007,

da je ob njuni realizaciji v mesecu septembru 2007 pripravil Boška Šrota do

vključitve novih, prej omenjenih gospodarskih družb in z njo povezane sestave

in podpisa antidatiranih opcijskih pogodb zaradi prikritja neposredne opcijske

-27

povezave med družbo Pivovarna Laško d. d. in družbo Microtrust d. o. o.

oziroma njima samima

ter nenazadnje tudi v okoliščini, da je bil po končni realizaciji preprodaje obeh

paketov delnic ITBG, deležen domala celotne protipravno pridobljene

premoženjske koristi v skupni višini 25.210.000,00 EUR,

ter da je izključno s tem namenom sklenil že dne 3. 1. 2007, Igor Bavčar pa dne

11.1. 2007 ter dne 14. 5. 2007 smiselno povsem identične opcijske pogodbe za

ista paketa delnic ITBG, ki so bile tedaj še v lasti družbe Pivovarna Laško d. d., z

družbo Microtrust d. o. o. kot ju je slednja sklenila dne 3. I. 2007 in dne 8. 5.

2007 z družbo Pivovarna Laško d. d.,

s Čimer naj bi storil kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe

položaja ali pravic po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 244. člena KZ v zvezi s 26.

členom istega zakona.

Po 3. odst. 105. člena ZKP se oškodovanca Pivovarno Laško d. d. s

premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

Po 1. odst. 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5.

točke 2. odst. 92. člena ZKP potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in

nagrada zagovornika, nanašajoči se na to kaznivo dejanje, proračun.

OBRAZLOŽITEV:

o poteku postopka

obtožnica

V predmetnem kazenskem postopku je bila po opravljeni preiskavi vložena

obtožnica zoper:

1) obdolženega Boška Šrota zaradi

- nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja

pri gospodarski dejavnosti po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 240. člena KZ-1,

opisanega pod točko 1) obtožnice, - kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic

po 2. odstavku v zvezi s 1.

-28

odstavkom 244. člena KZ, opisanega pod točko 4) obtožnice,

- nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po

po 1. odstavku 240. člena KZ, opisanega pod točko 5) obtožnice,


1. odstavku 240. člena KZ, opisanega pod točko 6) obtožnice,

2) obdolženega Igorja Bavčarja zaradi:

- napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku

v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi s 26. členom KZ, opisanega

pod točko 7) obtožnice,

- kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom

252. člena KZ, opisanega pod točko 14) obtožnice,

3) obdolženega Nastjo Sušinskega zaradi:

- kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom

252. člena KZ, opisanega pod točko 13) obtožnice,

- pomoči pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v

zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi z 27. členom KZ, opisanem pod

točko 10) obtožnice,


1. odstavku 240. Člena KZ, opisanega pod točko 9) obtožnice,

4) obdolženega Kristjana Sušinskega zaradi:

- napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v

zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi s 26. členom KZ, opisanega pod


- kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi s 2. in 1. odst. 252.

člena KZ, opisanega pod točko 15) obtožnice,

5) obdolženega Bahtijara Bajroviča zaradi:

- pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v

zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi s 27. členom istega zakona,

opisanem pod točko 12) obtožnice,


1. odstavku 240. člena KZ, opisanega pod točko 11) obtožnice,

6) obdolženega Branka Lipovca zaradi:


zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi s 27. členom KZ, opisanem pod


7) obdolženega Matjaža Rutarja zaradi:

- pomoči pri nadaljevanem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri

gospodarski dejavnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odst. 240. člena KZ-1 ter v

-29

zvezi z 38. členom KZ-1, opisanem pod točko 2) obtožnice,

8) obdolženo Vesno Rosenfeld zaradi:, ■

- pomoči pri nadaljevanem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri

gospodarski dejavnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odst. 240. člena KZ-1 v zvezi z

38. členom KZ-1, opisanem pod točko 3) obtožnice,

9) gospodarsko družbo ATKA - PRIMA d.o.o. zaradi:

- nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri

gospodarski dejavnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odst. 240. člena KZ-1 v zvezi z

določilom 3. točke 1. odst. 4. člena ZOPOKD, opisanega pod točko 16)

obtožnice,

10) gospodarsko družbo SPORTINA BLED d.o.o. s sedežem v Lescah (v

nadaljevanju Sportina) zaradi:


zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi s 27. členom KZ v zvezi z

določilom 3. točke 1. odst. 4. člena ZOPOKD ter


1. odstavku 240. člena KZ v zvezi z določilom 1. točke 1. odst. 4. člena

ZOPOKD, opisanega pod točko 17) obtožnice.

Na predlog državnega tožilca je izvenobravnavni senat naslovnega sodišča dne

21. 1. 2013 odločil, da se postopek zoper obdolženega Boška Šrota za kaznivo

dejanje pod točko 1) obtožnice, Matjaža Rutarja za kaznivo dejanje pod točko 2)

obtožnice, za obdolženo Atko Prima za dejanje pod točko 16) obtožbe izloči in

konča posebej (list. 4159-4161), tako pa je odločil tudi na predlog predsednice

senata s sklepom z dne 22. 1. 2013 za kazenski postopek zoper obdolženo Vesno

Rosenfeld za dejanje pod točko 3) obtožnice (list. 4167-4168). Izločeni postopki

so se nanašali na drug sklop kaznivih dejanj.

izločitev kazenskega postopka po priznanjih kaznivih dejanj

Po začetku glavne obravnave in sicer po zagovorih obdolžencev sta obdolženi

Branko Lipovec in Bahtijar Bajrovič priznala kaznivi dejanji, sodišče je njuni

priznanji sprejelo in odločilo, da se kazenski postopek zoper njiju in zoper

obdolženo pravno osebo Sportina zaradi oprave naroka za izrek kazenske

sankcije izloči in konča posebej (list. 4451). Izločeni postopek je bil končan z

izrekom sodbe naslovnega sodišča opr. St. X K 16551/2013 z dne 8. 4. 2013 (list.

4729-4740), s katero je bil obdolženi Branko Lipovec spoznan za krivega

kaznivega dejanja pomoči pri nadaljevanem kaznivem dejanju ponareditve ali

uničenja poslovnih listin po 1. odst. 240. člena KZ v zvezi s 27. členom KZ,

-30

obdolženi Bahtijar Bajrović pa nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali

uničenja poslovnih listin po 1. odst. 240. člena KZ, obdolžena pravna oseba

Sportina pa za nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenje poslovnih

listin po 1. odst. 240. člena KZ v zvezi s 1. točko 1. odst. 4. člena Zakona o

odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Sodba je postala

pravnomočna dne 8. 4. 2013.

začasna izločitev kazenskega postopka

Sodišče je zaradi nenavzočnosti obdolženega Kristjana Sušinskega kazenski

postopek zoper njega začasno izločilo s sklepom na glavni obravnavi dne 19. 3.

2013 (list. 4405), saj se obdolženec vabilu ni odzval, čeprav je bil pravilno

vabljen, izostanek iz zdravstvenih razlogov je sicer opravičil, vendar je moralo

sodišče ugotavljati utemeljenost razlogov z odreditvijo izvedenstva medicinske

stroke. Glavno obravnavo zoper obdolženega Kristjana Sušinskega je sodišče

začelo dne 9. 4. 2013, na kateri ga je po predstavitvi obtožbe zaslišalo, nato pa

sprejelo sklep o združitvi z obravnavanim postopkom (list. 4608-4612) in

obravnavo nato nadaljevalo zoper vse obdolžence (list. 4620). Sodišče je iz

zdravstvenih razlogov dvakrat začasno izločilo tudi kazenski postopek zoper

Igorja Bavčarja, najprej na glavni obravnavi dne 23.. 4. 2013 (list. 4794) ter ga

ponovno združilo s postopkom zoper ostale obdolžence s sklepom na glavni

obravnavi dne 9. 5. 2013 (list. 4889) ter še na glavni obravnavi dne 28. 5. 2013

(list. 4987) ter ga ponovno združilo s sklepom na glavni obravnavi dne 6. 6. 2013

(list. 5092).

izključitev javnosti v delu glavne obravnave

Glavna obravnava je bila javna, vendar je sodišče zaradi varovanja davčne

tajnosti na glavni obravnavi, opravljeni dne 6. 6. 2013, ko je bralo listine,

kopirane iz spisa Davčne uprave RS Posebnega davčnega urada Ljubljana javnost

iz obravnave izključilo. Izključitvi tajnosti stranke niso nasprotovale (list. 5093 in

5140). Listine, brane iz spisa davčnega organa, ki je bil označen kot davčna

tajnost, in kot tak sodišču predložen, je po oceni sodišča terjal izključitev javnosti

(295. Člen ZKP).

sprememba obtožbe

Državni tožilec je obtožbo spremenil najprej 26. 3. 2013 (list. 4455-4462),

-31

sprememba se je nanašala na dejanja, očitana obdolženemu Branku Lipovcu in

Bahtijarju Bajroviću in obdolženi pravni osebi Sportina.

Obtožba je bila nato spremenjena 17. 4. 2013 (list. 4705-4713), izvod

spremenjene obtožbe je bil vročen obdolžencem in zagovornikom na glavni

obravnavi dne 18. 4. 2013 (list. 4722). Sprememba se je nanašala na dopolnitev

očitka o tem, da je Sportina za sodelovanje v sklepni fazi posla prejela provizijo v

znesku 755.000 EUR, to je pri dejanju očitanem Bošku Šrotu kot kaznivo dejanje

zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ.

Obtožba je bila spremenjena še dne 10. 7. 2013 (list. 5359-5401), izvod

spremenjene obtožbe je bil zagovornikom in obdolžencem poslan po pošti.

Prejem so obdolženci in zagovorniki potrdili na glavni obravnavi dne 12. 7. 2013

(list. 5420), saj sodišče o vročitvi ni prejelo vseh dokazil. S spremembo opisa

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena KZ, očitanega obdolženemu Šrotu, je bilo besedilo, ki se je

glasilo ".... kupnino, ki bi jo moral navedenega dne glede na takratno borzno ceno

delnice ITBG sicer doseči s prodajo omenjenega celotnega paketa 378.327 delnic

ITBG, in sicer na način," nadomeščeno ž besedilom "... njihovo takratno, v

nadaljevanju navedeno tržno vrednostjo, in sicer na način...", besedilo "..,. s čimer

je naklepno oškodoval gospodarsko družbo Pivovarna Laško d. d. s sedežem v

Laškem (v nadaljevanju PL) za 25.490.616,16 EUR ter s tem v isti višini pridobil

tudi protipravno premoženjsko korist družbi Microtrust d. o. o. s sedežem v

Ljubljani (v nadaljevanju Microtrust), preko nje pa na način in v okoliščinah in

obŠegu, opisanemu pod točko 13., 14. in 15. te obtožbe, tudi Igorju Bavčarju in

Kristjanu Sušinskemu," pa je bilo nadomeščeno z besedilom "s čimer je na škodo

gospodarske družbe Pivovarna Laško d. d. pridobil gospodarski družbi Microtrust

d. o. o. protipravno premoženjsko korist v višini 25.490.616,16 EUR, katera je

bila zatem prenesena na Igorja Bavčarja v višini 21.680.000,00 EUR, Kristjana

Sušinskega v višini 3.530.000,00 EUR, v preostalem delu v višini 280.616,16

EUR pa v obliki prej omenjene provizije tudi na gospodarsko družbo Sportina d.

o. o." Državni tožilec je obtožbo spremenil tudi pri obeh nadaljevanih kaznivih

dejanjih ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ,

očitanih Bošku Šrotu tako, da je pri navedbi računovodskih standardov dodal

besedilo "oz. točke 25. in 26. mednarodnih računovodskih standardov MRS." Pri

kaznivem dejanju pranja denarja po 3. v

-32

zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. člena KZ, očitanem Nastji Sušinskemu, pa je v

opisu dejanja znesek v- višini "25.271.186,50 EUR" nadomestil z zneskom

"25.210.000,00 EUR" Preostale spremembami niso bile bistvenega pomena in

jih tu sodišče zato ne izpostavlja.

O spremembah obtožbe senat ni posebej odločal, kar v sodni praksi pomeni, da je

ocenil, da so bile spremembe dopustne oziroma skladne s pogoji iz 1. odstavka

344. člena ZKP. Drugače je bilo s spremembo obtožbe z dne 26. 3. 2013, ko je o

njeni dopustitvi odločal na predlog zagovornikov posebej s sklepom (list. 4450).

Stališča zagovornika odvetnika dr. Bošnjaka, ki so se mu pridružili tudi drugi

zagovorniki, da sprememba obtožbe z dne 26. 3. 2013, ki je bila pravzaprav delni

umik obtožbe zoper Bahtijarja Bajroviča, Branka Lipovca in Sportino kot

obdolženo pravno osebo, poŠega v pravni položaj ostalih obdolžencev in zato ni

dopustna, senat ni sprejel. Dolžnost sodišča je, da presodi, ali sprememba

obtožbe temelji na 1. odstavku 344. člena ZKP, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj

na glavni obravnavi spremenjenega dejanskega stanja, ter pogoj, da se

sprememba nanaša na dejanje, ki je predmet obtožbe. Umik obtožbe ne pomeni

njene spremembe v smislu določb 344. člena ZKP, ampak je izraz tožilčeve

ocene pogojev glede nadaljevanja kazenskega postopka in kot procesni akt izraz

njegove temeljne funkcije v kazenskem postopku, da razpolaga z obtožbo. Zato

so bili pomisleki obrambe zaradi tako spremenjene obtožbe pravno neupoštevni.

zahteva za izločitev predsednice senata in sodnikov porotnikov

V predmetni kazenski zadevi so zagovorniki obdolženega Kristjana Sušinskega

pred pričetkom glavne obravnave zoper tega obdolženca podali zahtevo za

izločitev "senata in senatu predsedujoče predsednice" (list. 4515-4521).

Predsednica senata je zahtevo s sklepom z dne 3. 4. 2013 zavrgla (list.

4541-4543), saj zagovorniki pri vložitvi zahteve niso poimensko navedli

določenega sodnika oz. sodnika porotnika, kot to zahteva 4. odstavek 41. člena

ZKP. Zagovorniki so nato ponovno vložili zahtevo za izločitev (list. 4557-4566)

in predlagali izločitev predsednice senata sodnice Vladislave Lunder, sodnice

porotnice Jožice Majde Peče, sodnika porotnika Vinka Lapuha in nadomestnega

sodnika porotnika Stanislava Koprola, vendar jo je senat na naroku za glavno

obravnavo dne 9. 4. 2013 na podlagi 5. odstavka 42. Člena ZKP zavrgel. Razloge

je pojasnil v pisnem odpravku sklepa (list. 4714-4720).

-33

Zagovorniki so zahtevo utemeljevali z obstojem okoliščin, ki vzbujajo dvom v

nepristranskost predsednice senata in sodnikov porotnikov (6. točka prvega: 1. J

39. člena ZKP). Očitki o ravnanju, ki vzbuja dvom v nepristranskost, so bili

sledeči:

— pooblaščencem oškodovanca je bil v nasprotju s 3. odstavkom 59. členu ZKP

pred zaslišanjem zakonitega zastopnika oškodovanca Dušana Zorka dovoljen

pregled spisa. Pregled spisa, opravljen dne 25. 2. 2013, pred zaslišanjem

zakonitega zastopnika oškodovanca je "problematičen" že sam po sebi, še bolj

zato, ker temelji premoženjskopravni zahtevek, vložen dne 12. 3. 2013, v celoti na

navedbah obtožnice, saj oškodovanec do pregleda spisa ni ugotavljal svojega

oškodovanja. Namen tretjega odstavka 59. Člena ZKP je v preprečitvi možnosti,

da bi oškodovanec svojo izpovedbo prilagodil podatkom, za katere je izvedel iz

pregleda spisa, do temu nasprotnega položaja pa je prišlo v obravnavanem

primeru. Dušan Zorko v svojstvu zakonitega zastopnika oškodovanca pred 26. 3.

2013 namreč še ni bil zaslišan, saj je bil v preiskavi dne 15. 7. 2011 zaslišan kot

zakoniti zastopnik oškodovane Pivovarne Union d. d. oz. zaradi drugega sklopa

kaznivih dejanj. Poleg tega pa je predsednica senata Dušanu Zorku poslala tudi

obvestilo, v katerem mu je v nasprotju s prvim odstavkom 239. člena ZKP

pojasnila, na kaj se bo nanašalo zaslišanje. Z dovolitvijo vpogleda v spis in

natančno obvestitvijo v zvezi s čim bo zaslišan, je predsednica senata omogočila

pripravo izpovedbe zakonitega zastopnika in s tem možnost prilagoditi

izpovedbo obtožbi. Iz opisanega postopanja je mogoče sklepati, daje sodišče

zavzelo stališče, ki favorizira oškodovanca in s tem otežuje obrambo

obdolženemu Kristjanu Sušinskemu;

— priči Dušanu Zorku, zakonitemu zastopniku oškodovanca, je predsednica

senata ob njeni nemožnosti odgovoriti na določeno vprašanje sugerirala odgovor

"ne vem";

— predsednica senata je neupravičeno odredila izvedenstvo medicinske stroke za

ugotovitev vzroka odsotnosti Kristjana Sušinskega z glavne obravnave dne 19. 3.

2013, čeprav je obdolženec na ustrezen način opravičil svoj izostanek (najprej s

predložitvijo izvida Splošne bolnišnice Izola, iz katerega je med drugim jasno

izhajalo, da se zaradi posledic prometne nesreče ni sposoben udeležiti sojenja,

nato še s predložitvijo zahtevanega potrdila o upravičeno odsotnosti s sojenja na

posebnem obrazcu, iz katerega je bilo razvidno, da se sojenja ni sposoben

udeležiti tri tedne). Sodišče je v nasprotju s podatki zdravniškega opravičila

ocenilo, da iz njega izhajajo drugačne ugotovitve kot iz prvotnega izvida Splošne

bolnišnice Izola, zato odreditev izvedenstva izkazuje

-34

vnaprej zavzeto stališče o obdolženčevem izmikanju. Sodišče kljub predložitvi

opravičila na predpisanem obrazcu izostanka, ki nima rubrik o diagnozi, opis,

obdolženčevega stanja in diagnoza pa sta izhajala iz izvida bolnišnice, izostanka ni

štelo kot opravičenega. Zato je ravnalo samovoljno in pristransko, z

odreditvijo izvedenstva pa je vnaprej zavzelo stališče o izmikanju sojenju;

— ob obravnavi opravičil za izostanke z glavne obravnave je predsednica senata

neenako obravnavala Kristjana Sušinskega in Bahtijarja Bajroviča. V primeru

obdolženega Bajroviča je sodišču zadoščalo zdravniško potrdilo na

predpisanem obrazcu, sodišče dodatnih poizvedb ni opravilo in ne odredilo

izvedenstva medicinske stroke kot pri obdolženem Kristjanu Sušinskem.

Navedeno ravnanje pa je mogoče pripisati zgolj dejstvu o odklonilnem stališču

do obdolženega Kristjana Sušinskega;

— z začasno izločitvijo kazenskega postopka zoper obdolženega Kristjana

Sušinskega je bila obdolžencu onemogočena učinkovita obramba. Zagovorniki

obdolženca so zaradi upravičene odsotnosti obdolženca predlagali prekinitev

glavne obravnave za vse obdolžence in po prenehanju odsotnosti pa njeno

opravo enotno za vse obdolžence. Po ZKP je združitev postopkov in enotno

obravnavanje pravilo, izločitev postopka zoper posameznega obdolženca pa

zgolj izjemna možnost ob obstoju tehtnih razlogov, kar akutne zdravstvene

težave obdolženca ne morejo biti, zato je bil v primeru Kristjana Sušinskega

postopek zoper njega začasno izločen v nasprotju z 33. členom ZKP. Ponovno

zaslišanje prič bi obrambo obdolženega Kristjana Sušinskega otežilo, saj bi

zaslišane priče na prvem zaslišanju najverjetneje povedale bistveno več kot na

ponovnem zaslišanju, posledično pa bi bile njihove izpovedbe vrednotene

drugače. Neugodnejši položaj pa je položaj obrambe obdolženega Kristjana

Sušinskega tudi glede na druge obdolžence in tožilca, saj je bilo obdolžencu z

začasno izločitvijo postopka onemogočeno navzkrižno zasliševanje prič Petra

Groznika in Dušana Zorka.

Zagovorniki so v zahtevi za izločitev predsednice senata in sodnikov porotnikov

v podkrepitev očitkov o nepristranskosti izpostavili še nenavadno naglico, s

katero je sodišče odredilo izvedenstvo medicinske stroke, hkrati pa kljub

številnim predlogom in pozivom obrambe še ni imenovalo izvedenca

računovodsko finančne stroke, saj sodišče s tem kaže, da se je že vnaprej

postavilo na stran obtožbe in domnevno oškodovane pravne osebe. V zahtevi za

izločitev so še poudarili, da se zahteva nanaša na celoten postopek ne zgolj na

začasno izločeni kazenski postopek, zahtevo glede sodnice porotnice, sodnika

porotnika in nadomestnega sodnika porotnika pa utemeljili z navedbo, da je

-35

predsednica senata s svojim znanjem in poznavanjem zadeve gotovo že vplivala

nanje do mere, da tudi pri njih ni več mogoče govoriti o nepristranskosti.

sodišče je zahtevo za izločitev predsednice senata in sodnikov porotnikov ter

nadomestnega sodnika porotnika zavrglo na podlagi 5. odstavka 42. člena ZKP.

Po navedeni določbi se zahteva za izločitev sodnika zavrže, če stranka ravna v

nasprotju z določbami 2. do 5. odstavka 41. člena istega zakona ali če je iz

vsebine zahteve razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z

namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča. Razlogi

so pojasnjeni v nadaljevanju.

V zvezi z razlogi zahteve za izločitev, ki so se nanašali na glavno obravnavo, ki

zoper obdolženega Kristjana Sušinskega še ni tekla, ker je bil tedaj kazenski

postopek zoper njega začasno izločen, je sodišče ocenilo, da z njimi sploh ni

mogoče utemeljevati zahteve za izločitev. Zato je zahtevo za izločitev, ki so jo

zagovorniki utemeljevali z očitki v zvezi z načinom vabljenja priče Zorko, z

načinom zaslišanja priče Zorko ter s kratenjem pravice do učinkovite obrambe v

zvezi z že zaslišanimi pričami Zorko in Groznik (to so deloma očitki iz prve

alineje, očitki iz druge alineje in deloma iz pete alineje tč. 2 obrazložitve)

ocenilo kot preuranjeno (obstoj razloga za zavrženje zahteve po 5. odstavku 42.

člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 41. člena istega zakona).

V zvezi s preostalimi razlogi, ki so jih v zahtevi za izločitev navajali

zagovorniki obdolženega Kristjana Sušinskega, pa je sodišče ocenilo, da so

očitno neutemeljeni in je zahteva v zvezi z njimi vložena z namenom

spodkopavanja avtoritete sodišča. Očitek v zvezi z (ne)dopustitvijo pregleda

spisa oškodovancu glede na jasno vsebino 3. odstavka 59. člena ZKP, po kateri

ima oškodovanec pravico do pregledovanja spisa, kar pa se mu lahko odreče,

dokler ni zaslišan kot priča, ni utemeljen. Nedvomno je možnost, da se

oškodovancu odreče pregled vezana na zgodnje faze postopka in je odvisna od

vrste dokazov, ki so dotlej zbrani.1 Ker je torej glede na nedvoumno določbo

zakona jasno, da je oškodovancu pregledovanje spisa praviloma dovoljeno, je

očitek o nezakonito dovoljenem pregledu tudi očitno neutemeljen.

Zahteva za izločitev je bila očitno neutemeljena tudi v zvezi z začasno izločitvijo

postopka. Čeprav je enotnost postopka pri objektivni koneksiteti

1 V komentarju k. 59. členu ZKP je avtor zapisal, da je odločitev o oškodovančevem vpogledu

v spis stvar diskrecijske presoje preiskovalnega sodnika (glej Zakon o kazenskem postopku s

komentarjem, mag. Štefan Horvat, GV Založba, Ljubljana, 2004).

-36

pravilo, pa so za (začasno) izločitev kazenskega postopka zoper obdolženega

Kristjana Sušinskega obstajali tehtni razlogi. Ti pa so obstaja&v-tem, da so bili v

prednostnem kazenskem postopku (502.č člen ZKP) podani pogoji za opravo

glavne obravnave za pet drugih obdolžencev in obdolženo pravno osebo, za

obdolženega Kristjana Sušinskega pa zaradi nepristopa na glavno obravnavo ob

opravičbi izostanka ne. Namerni spregled teh očitnih dejstev, tudi v povezavi z

dejstvom, da so odločitve o izločitvi postopka (33. člen ZKP) stvar procesnega

vodstva, je sodišče pri uveljavljanju razlogov za izločitev štelo kot očitno

neutemeljene in podane z namenom spodkopavanja avtoritete sodišča.

Tako pa je ocenilo tudi zahtevo za izločitev v delu, ki se je nanašala na podlage

odreditev izvedenstva medicinske stroke za ugotovitev zmožnosti obdolženega

Kristjana Sušinskega in neenako obravnavo Sušinskega in Bajroviča, saj je bila v

očitnem nasprotju s podatki spisa. Iz obvestila zdravniku Splošne bolnišnice

Izola z dne 17. 3. 2013 (priloga B 1937) ni izhajalo, da se obdolženec ni zmožen

udeležiti glavne obravnave, kot so to v utemeljitev razlogov, češ da ni bilo

potrebe za odreditev izvedenstva, navajali zagovorniki. Enaka je ugotovitev v

zvezi z očitkom, da sodišče izostanka obdolženemu Kristjanu Sušinskemu ni

opravičilo, saj stališča o tem sploh ni zavzelo, pač pa je zaradi odločitve o tem

odredilo izvedenstvo, le-to pa v zvezi z izostankom obdolženega Bajroviću ni

bilo potrebno, ker je opravičeval izostanek s predobravnavnega naroka ne pa z

glavne obravnave. Poleg navedenega pa je bilo iz predloženega izvida Splošne

bolnišnice Jesenice z dne 16. 2. 2013 (priloga B 1668) razvidno, da na sodišče ne

more, saj je bilo v izvidu navedeno, naj ne obremenjuje noge vsaj še pet dni, Ker

so glede na povedano torej razlogi za izločitev predsednice senata in sodnikov

porotnikov temeljili na podatkih, ki so bili v očitnem nasprotju s podatki spisa, je

sodišče štelo zahteva za izločitev tudi v tem delu kot očitno neutemeljeno in

podano z namenom spodkopavanja avtoritete sodišča. Zato jo je zavrglo.

izvedeni dokazi in procesno gradivo

Poleg zaslišanja obdolžencev, ki so se vsi zagovarjali, na vprašanja pa je

odgovarjal le obdolženi Kristjan Sušinski, je sodišče zaslišalo priče: Dušana

-Zorka (list. 2087, 4466-4491, 4747-4770), Petra Groznika (list. 2367, 4452-4537,

4770-4776), Dragico Čepin (list. 2652, 4569-4592), Zvonko Dečman (list. 2731,

4592-4601), Pavla Terška (list. 2374, 4601-4607, 4861-4878), Roberta Šego (list

2354, 4637-4669, 5107-5114 ), Janjo Žunič

-37

Jenšterle (list. 2738, 4670-4674), Ivana Vizjaka (list. 4696 in 4776-4782), Aleša

Okorna (list. 2786, 4810-48B), Bojana Korsiko (list. 4724, 4813-4817), Zorana

Jankoviča (list. 4795, 4839-4853, 5321-5341), Metko Krek (list. 4796,

4853-4861), Salka Pivača (list. 4797, 4878-4880), Branka Horvatiča (list. 4797,

4880-4882 ), Bojana Finka (list. 4890, 4906-4912), Tadeja Počivavška (list. 4919,

4957-4966), Bahtijarja Bajroviča (list. 2, 4966-4976), Alojza Vrbnjaka (list. 4935,

5007-5031), Branka Lipovca (list. 4952, 5034-5069), Gorazda Šetino (list. 4987,

5071-5078 ), Brigito Oplotnik Rajh (list. 4988, 5078-5089), Srečka Kendo (list.

5092, 5101-5107), Tatjano Rupel (list. 5245, 5277-5279), Andreja Požarja (list.

5304, 5371-5376). Priče Dušana Zorka, Petra Groznika, Pavla Terška, Roberta

Šego in Zorana Jankoviča je zaslišalo dvakrat. Za nekatere priče, ki so bile

zaslišane v fazi začasno izločenih postopkov, je bilo dano soglasje strank, da se

njihove izpovedbe preberejo. Tako sta obdolženi Kristjan Sušinski in njegova

zagovornica soglašala z branjem zapisnika o zaslišanju priče Dragice Čepin in

Zvonke Dečman (list. 5139), obdolženi Bavčar in njegov zagovornik pa sta

soglašala z branjem zapisnika o zaslišanju priče Metke Krek, Salka Pivača, Rajka

Hrovatiča, Gorazda Šetine in Brigite Oplotnik Rajh (list 5139).

Sodišče je odredilo izvedenstvo ekonomske, finančne stroke, ki gaje opravila

Fakulteta za management Univerze v Kopru, po izdelanem pisnem izvedenskem

mnenju (list. 5164-5167) pa je na glavni obravnavi zaslišalo dr. Igorja Stubelja, ki

je za fakulteto mnenje izdelal (list. 5341-5370).

Sodišče je v soglasju s strankami (list. 5244) namesto poslušanja posnetkov

pogovorov, pridobljenih z izvedbo ukrepa nadzora telekomunikacij, prebralo

zapisa pogovorov med obdolženim Šrotom in Zvonko Dečman z dne 17. 8. 2009

ter obdolženim Bavčarjem in Spelo Bavčar z dne 21. 8. 2009. V predkazenskem

postopku so se namreč dokazi zbirali tudi s prikritim ukrepom nadzora

telekomunikacij, vendar izvedbe tako pridobljenih dokazov državni tožilec ni

predlagal in tudi ne obramba. Izvedba dokaza v zvezi z navedenima pogovoroma

je bila odločitev sodišča, do zakonitosti tako pridobljenih dokazov pa se sodišče

opredeljuje v kasnejšem delu obrazložitve.

Sodišče je v dokazne namene prebralo številne listine, ki pa jih zaradi tega, da

obrazložitve ne obremenjuje, tu ne navaja, saj so vse za razsojo pomembne

listine predstavljene v okviru obrazložitve kaznivih dejanj.

-38

V tem sklopu obrazložitve sodišče pojasnjuje dejstva, ki se nanašajo na procesno

gradivo kot tako, predvsem zaradi stališča, ki ga je bilo treba zavzeti do stališča

obrambe o tožilčevem prikrivanju dokazov.

Obramba je že tekom preiskave zatrjevala, da državni tožilec ni predložil vseh

listin, ki se nanašajo na obravnavani postopek, celo, da jih je namenoma

zadrževal, tak očitek je bil ponovljen na glavni obravnavi. Do očitka v preiskavi je

prišlo med zaslišanjem priče Pavla Terška (list. 2374-2381), ki je na vprašanje

takratnega zagovornika obdolženega Boška Šrota, ali mu je znano pisno

pojasnilo, ki ga je na zaslišanju predložil Robert Šega (priči je bila pri tem

predočena listina iz priloge B 1186), in ali je šlo takšno pojasnilo uradno iz PL

kamorkoli, povedal, da misli, da so poslali navedeno pojasnilo na Vrhovno

državno tožilstvo. V nadaljevanju je Teršek na vprašanje pojasnil, da misli, da

imajo predočeni dokument v PL, in daje tožilec pivovarno dvakrat pozval na

posredovanje podatkov. Zagovornik dr. Bošnjak je po navedbi, da prvič sliši o

komunikaciji med tožilcem in domnevnim oškodovancem, ocenil, daje tožilec te

podatke zadržal pri sebi in jih zamolčal zagovornikom, obdolžencem in sodišču.

Sodišču je predlagal, da tožilca pozove k predložitvi vseh listin, ki so v zvezi z

listino, ki je bila predočena priči Teršek, in drugih listin, ki se morebiti nahajajo

na tožilstvu in jih tožilec prikriva obrambi ter so kakor koli povezane s tem

kazenskim postopkom. Navedel je, da mora tožilec v skladu z načelom o

poštenem sojenju iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in

načelom enakih pravic iz 22. člena Ustave RS obrambi razkriti vse listine in

druge dokaze ter dejstva, ki so pomembna za kazenski postopek, saj se le tako

lahko zagotavlja obdolženčeva pravica do obrambe. Državni tožilec je na očitke

odgovoril z navedbo, da iz dopisa PL izhaja, da niso bili seznanjeni z

najpomembnejšimi izsledki predkazenskega in davčnega postopka, zaradi česar

je ocenil, da nimajo teže. Iz podatkov spisa izhaja, daje preiskovalna sodnica

prekinila narok za zaslišanje priče Teršek zaradi predložitve listin, ki naj bi jih

državni tožilec še ne predložil.

Kot izhaja iz podatkov spisa (list. 2399-2400), je državni tožilec predložil "po

obrambi obdolžencev zahtevano dokumentacijo," ki jo je v prilogi označil kot

"listinska dokumentacija v-večji kartonski embalaži". Iz- uradnega zaznamka

preiskovalne sodnice (list. 2401-2402) izhaja, da je pozvala obdolžence,

zastopnike obdolženih pravnih oseb ter njihove zagovornike, da se z

dokumentacijo seznanijo v 15 dneh ter sporočijo, katere fotokopije zahtevajo. V

zvezi z odredbo preiskovalne sodnice (list. 2404), da se za spis fotokopira

-39

listinsko dokumentacijo, ki jo je sodišče prejelo od državnega tožilca, je glede na

popis v prilogah mogoče ugotoviti, da je tožilec sedaj predložil tiste listine, ki so

v popisu tega spisa označene kot priloga C163-C733.

Na zgoraj opisani način predložena dokumentacija ni bila predložena pravilno,

saj niso bile označene listine, ki so bile predložene tožilčevemu dopisu, pravilno

pa tudi ni bilo postopanje sodišča, ki je tako predloženo dokumentacijo sprejelo,

namesto da bi jo vrnilo s pozivom po natančni pojasnitvi, kaj se vlaga. Ne glede

na vse opisano pa ni mogoče zavzeti stališča, da je državni tožilec prikrival

dokumentacijo, Pritrditi je treba obrambi, da bi šlo za kršitev zgoraj navedenih

ustavnih pravic in kršitev načela o poštenem sojenju iz 6. člena evropske

konvencije, če bi državni tožilec prikrival ali zadrževal listine, ki so pomembne

za obrambo obdolženca. Vendar zgolj dopis državnega tožilca, s katerim je v

predkazenskem postopku pozval takrat domnevnega oškodovanca na predložitev

listin oz. pojasnitev določenih vprašanj, in nepredložitev odgovora v procesno

gradivo, take ocene še ne omogoča. Državni tožilec ni dolžan predložiti vsake

listine, ki se nanaša na njegovo delo v predkazenskem postopku, pač pa tiste

listine, ki so pomembne kot dokaz oz. za odločitev o tožilčevem procesnem aktu,

vsekakor pa listine, ki so razbremenjujoče za osumljenca oz. obdolženca.

Dodati je treba še, da je bilo listinsko gradivo v tej zadevi nepregledno, da je že ob

vložitvi neposredne obtožnice sodišče obtožnico z vsemi priloženimi listinami

vrnilo državnemu tožilcu s pozivom, da jo uredi (list. 148). To je tožilec storil z

dopisom oz: s predložitvijo seznama listin (list. 232-265), kar bistveno k večji

preglednosti ni pripomoglo. K navedenemu pa je prispevalo dejstvo, da se je

procesno gradivo nanašalo tudi na sklop kaznivih dejanj, za katera je bil kazenski

postopek izločen šele po pravnomočnosti obtožnice. V tem pogledu je mogoče

reči, da je bila sledljivost listin (s čimer je mišljeno njihovo pridobivanje kot

procesnega gradiva v posamezni fazi postopka) težavnejša, vendar ne v meri, da

bi onemogočila ali pomembno otežila obrambo.

zavrnitev dokaznih predlogov

Sodišče je zavrnilo nekatere dokazne predloge zagovornikov in dokazni predlog

državnega tožilca.

-40

— zagovornik dr. Kovačič Mlinar je predlagal odreditev izvedenstva

računovodske stroke zaradi ugotovitve, ali bi moral obdolženi Šrot opcijske

pogodbe med PL in Microtrustom ter Sportino takoj po sklenitvi predložiti v

knjiženje sektorju ekonomike poslovanja oz. računovodstvu družbe, kar naj bi

po obtožnici določala 21. točka Slovenskih računovodskih standardov (list.

4301). Glede na izpovedbo Dragice Čepin, iz katere izhaja, da je bil

obravnavani posel računovodsko izveden na podlagi notarskega zapisa o prodaji

poslovnega deleža v družbi Plinfin d. o. o. s sedežem v Laškem (v nadaljevanju

Plinfin), sklenjenega med PL in Sportino, kar je potrdil tudi revizor PL, bi

pravilnost očitka obtožnice preverili s pomočjo predlagana izvedenstva (list.

4301).

Sodišče je navedeni predlog kot nepotreben zavrnilo. Tekom postopka se ni

izkazalo kot točno, kar navaja zagovornik glede evidentiranja pogodb, saj iz

zaslišanja priče Cepin med drugim izhaja, da bi bile opcijske pogodbe, ki jih je

sicer dobila 17. 9. 2009, ustrezno razkrite v računovodskih izkazih oz. letnem

poročilu (list. 4571) ter tudi, da "če obstaja finančni instrument, se poknjiži v

skladu s standard! in to že od začetka." Vsekakor pa so računovodski standardi

predpis, zato mora sodišče samo ugotavljati njegovo vsebino. Glede na posebnost

področja, ki je stroka, pa bi si pri tem po potrebi seveda lahko pomagalo s pomočjo

zaslišanja strokovnjaka ali tudi s poizvedbo na Institutu za:-revizijo RS (list. 4584).

— sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog zagovornika dr. Bošnjaka (list.

4310), da se izvedencu finančno ekonomske stroke postavi vprašanja: - ali je

mogoče na podlagi gibanja delnic ITBG pred januarjem in majem 2007

napovedati gibanje tečaja v prihodnosti, - ali je sklenitev opcijske pogodbe, s

katero se za prodajno opcijo določi cena, ki je nekaj nad minimalno borzno

ceno delnice, hkrati pa je cena te delnice v preteklosti naraščala, ekonomsko

neupravičena, - ali je za PL s tem, ko je tečaj delnic ITBG začel naraščati nad

ceno, določeno v opcijskih pogodbah, začela nastajati izguba, - ali bi moral

Boško Šrot z vidika ekonomske logike unovčiti prodajno opcijo, da bi preprečil

naraščanje domnevne izgube tedaj, ko je začel tečaj delnic ITBG naraščati nad

ceno, določeno v opcijskih pogodbah in - ali je s sklenitvijo opcijskih pogodb in

-kasnejšo prodajo delnic ITBG po teh pogodbah za PL nastala ekonomska škoda -in

kolikšna. Sodišče je odredilo izvedenstvo finančne stroke, vendar zaradi

razjasnitve naslednjih vprašanj:

— ali so vzajemne opcije za nakup oz. prodajo delnic običajen izvedeni

finančni instrument,

-41

- ali je v primeru, ko pogodbeni stranki skleneta vzajemno opcijsko pogodbo za

nakup alt prodajo delnic, opustitev dogovora o premiji za opcijo z ekonomskega

vidika upravičena,

- kakšen je sicer z vidika imetnika delnic ekonomski smisel sklenitve pogodbe o

vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic oz. sklenitve pogodbe o ustanovitvi

nakupne in prodajne opcije za delnice in kakšen je bil z vidika PL kot imetnika

delnic ITBG po pogodbah o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic, sklenjenih

z družbo Microtrust z dne 3. 1. 2007 in z dne 8. 5, 2007

- ali je možno razložiti, kaj je vplivalo na rast delnic ITBG v letu 2007.

Pri odločitvi o zavrnitvi postavitve zgoraj navedenih vprašanj izvedencu je

sodišče izhajalo iz obtožnice, ki je pred spremembo z dne 10. 7. 2013 v opisu

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. Člena KZ (kljub sicer zgolj zatrjevanemu namenu pridobitve

premoženjske koristi v abstraktnem delu opisa) poleg opisa namena pridobitve te

koristi zatrjevala tudi namen oškodovanja, in sicer v delu, ki se je glasil "...s

čimer je naklepno oškodoval gospodarsko družbo Pivovarna Laško d. d. za

25.490.616,16 EUR ter s tem v isti višini pridobil tudi protipravno premoženjsko

korist družbi Microtrust d. o. o...." Ker se navedeno kaznivo dejanje lahko stori z

namenom pridobitve premoženjske koristi sebi ali komu drugemu ali pa z

namenom povzročitve premoženjske škode,2 je sodišče po ugotovitvi, da za

namen oškodovanja ni nikakršnih dokazov, ocenilo, da je postavljanje vprašanj v

smeri škode odveč, ker bi obremenjevalo kazenski postopek.

Sodišče pri tem pripominja, da je podoben predlog podal tudi zagovornik dr.

Kovačič Mlinar (list. 4301); z zavrnitvijo predloga glede tako postavljenih

vprašanj je sodišče smiselno odločilo tudi o tem dokaznem predlogu. Pri tem pa

pripominja, da je ob izvedbi dokaza z izvedenstvom finančne stroke ob

zaslišanju dr. Stublja, ki je izdelal izvedensko mnenje za Fakulteto za

management Univerze v Kopru, obramba s številnimi vprašanji prišla tudi do

določenih odgovorov iz kroga zgoraj navedenih vprašanj.

- sodišče je zavrnilo dokazni predlog zagovornika dr. Bošnjaka, da se kot priče

zasliši Ljiljano Obreza, Vero Vidmar, Stašo Klenovšek in Simona Goluba

(dokazni predlog na list. 5115-5117) ter dokazni predlog zagovornice odvetnice

2 Tako npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 378/2006 z dne 22. 6. 2007 izhaja, da sta kvalifikatorna znaka kaznivega dejanja zlorabe položaja velika premoženjska korist in velika premoženjska škoda, ki sta predpisana alternativno in nadalje, da bi opis kaznivega dejanja vseboval vse znake kvalificiranega kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ tudi, če sploh ne bi navajal, kdo je bil oškodovanec in za kolikšno škodo. -42

Holec, da se zasliši Damjano Slapar Burkat. Te predloge sta zagovornika podala potem,

ko se je sodišče po zaslišanju davčnega inšpektorja pri Posebnem davčnem uradu RS

Alojza Vrbnjaka odločilo vpogledati spis navedenega organa o inšpekcijskem pregledu

davka od dohodka PL za leto 2007. Priča Vrbnjak je bil zaslišan v zvezi z inšpekcijskim

pregledom, ki ga je davčni organ opravil v PL leta 2009, uvodoma pa je povedal, da je

bil pregled opravljen potem, ko je davčni urad od policije oz. tožilstva pridobil

informacijo, da spremlja trgovanje z delnicami ITBG, v katerem je bila udeležena kot

davčna zavezanka PL (list. 5007). Zaradi tega podatka je zagovornik dr. Bošnjak

predlagal pridobitev listin, ki se nanašajo na komunikacijo med davčnim organom in

organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Ker je zagovornik dr. Kovačič Mlinar že

na predobravnavnem naroku predlagal vpogled v celotni spis, je sodišče glede na to in

iz razloga, ki ga je narekovalo zaslišanje priče Vrbnjak, pri Posebnem davčnem organu

pridobilo celotni spis3.

Po vpogledu spisa Posebnega davčnega organa je sodišče glede na predlog

strank in svojo presojo iz njega kopirane listine na glavni obravnavi prebralo (to je:

"Pobuda VDT RS z dne 19. 5. 2009 za sodelovanje davčne uprave v potekajočem

predkazenskem postopku," uradni zaznamek DURS z dne 15. 6. 2009 o sestanku v zvezi z

navedeno pobudo, predlog GPU UKP Ljubljana za uvedbo inšpiciranja z dne 22. 6. 2009, dopis

DURS z dne 14. 8. 2009, naslovljen na UKP Ljubljana z ugotovitvami iz postopka davčnega

inšpekcijskega nadzora, delovni nalog z dne 6. 7. 2009, sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega

nadzora z dne 13. 7. 2009 z vročilnico, zahtevek za predložitev izpisa podatkov prometa glavne

knjige v elektronski obliki z dne 15. 7. 2009 s povratnico, vabilo na razgovor Bošku Šrotu z dne

10. 9. 2009 s povratnico, uradni zaznamek o razgovoru z Boškom Šrotom z dne 17. 9. 2009,

uradni zaznamek o pridobivanju podatkov pri Sportini d. o. o. z dne 17. 9. 2009, priloge

C1233-C1266).

Po seznanitvi z vsebino zgoraj navedenih listin je zagovornik dr. Bošnjak

predlagal zaslišanje zgoraj navedenih prič. Pri tem je izpostavil pisno pobudo

tožilstva, v kateri je davčnemu organu navedlo, da bi bili podatki, ki bi jih zbral

davčni organ, izjemnega pomena za končni izid kazenskega postopka, do tega

postopka pa je dejansko prišlo, in še, da je davčni organ pridobil izjavo od sedaj

obdolženega Boška Šrota ter večje število listin, ki se uporabljajo v tem

kazenskem postopku na način, pri katerem bi lahko bile kršene z ustavo

zajamčene človekove pravice in svoboščine. Skratka že navedena pobuda naj bi

nakazovala, da je davčni organ za tožilstvo zbiral dokaze za predkazenski oz.

3 Po pridobitvi spisa davčnega organa, označenega kot uradna tajnost, je sodišče po lastni

oceni in po predlogu strank odredilo kopiranje določenih listin iz spisa. Te so v prilogi

C1233-C1266 spisa.

-43

kazenski postopek. Predlagal je zaslišanje navedenih oseb, za katere je iz

prebranih listin izhajalo, da so v okviru davčnega organa (Ljiljana Obreza,

Vera-Vidmar, Staša Klenovšek) oz. policije (Simon Golub) opravljali določene

vloge pri medsebojni komunikaciji davčnega organa, policije in tožilstva, da bi

pojasnile operativno sodelovanje teh organov, kar bi bila podlaga predlogu za

izločitev dokazov. Iz razlogov, ki jih je pojasnil zagovornik dr. Bošnjak, je

zagovornica odvetnica Holec predlagala zaslišanje davčne inšpektorice Damjane

Slapar Burkat, ki je vodila davčni postopek zoper Microtrust, kasneje Emirade,

zoper Kristjana Sušinskega in Igorja Bavčarja.

Sodišče je navedene dokazne predloge zavrnilo (list. 5141), ker je ocenilo, da že

iz prebranih listin, posebej pa tudi v povezavi s tožilčevo predložitvijo določenih

listin davčnega organa v spis, ne izhaja, da bi davčni organ ravnal na način, ki bi

pomenil zbiranje dokazov za ta kazenski postopek. Pred odločitvijo o zavrnitvi

dokaznega predloga za zaslišanje navedenih prič pa je sodišče zaradi ugotovitve o

njegovi urejenosti in popolnosti spis Posebnega davčnega urada na glavni

obravnavi ponovno vpogledalo (list. 5140). Ugotovilo je, da ima urejen popis (z

zaporednimi listovnimi številkami od 1 do vključno 40 ter zabeležbo datumov in

bistveno oznako listin), in da sta mu priložena še spisa z oznako "Pobuda za

sodelovanje v že potekajočem predkazenskem postopku" in "Prijava

nepravilnosti." Ter še, da je davčni organ organe odkrivanja in pregona obveščal

dvakrat: dne 14. 8. 2009 (pred opravljenim razgovorom z Boškom Šrotom dne

16. 9. 2009), ko je policijo obvestil o poteku ter dne 4. 10. 2010 (to je po vložitvi

neposredne obtožnice), ko je tožilstvu poslal zapisnike o davčnem pregledu (list.

5140).

Ker je sodišče na predstavljeni način ugotovilo, da so podatki spisa davčnega

organa pregledni in popolni, in da natančno izkazujejo o čem in kdaj je davčni

organ zvezi z obravnavanim inšpekcijskim postopkom obvestil organe

odkrivanja in pregona, je ocenilo, da ni nobenega suma o pridobivanju dokazov v

inšpekcijskem postopku za potrebe predkazenskega ali kazenskega postopka. V

podatke spisa ni bilo dvoma tudi ob okoliščini, da je iz predmetnega kazenskega

spisa razvidno, da je državni tožilec sodišču z dopisom z dne 29. 11. 2010 (kar je

po vložitvi neposredne obtožnice!) predložil zapisnike in odločbe iz postopka

davčnega organa4 (list. 672-680). Tako je očitno, da s

4 Z dopisom je bil predložen zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru davka od dohodkov

pravnih oseb za obdobje 1. 1.2007 do 31. 12. 2007 pri Pivovarni Laško d.d. z dne 5. I. 2010 in

dodatni zapisnik z dne 20. 9. 2010 ter zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru davka od

dohodka pravnih oseb in davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2008

pri Emirade d. o. o. Ljubljana z dne 11. 2. 2010 skupaj s prvostopenjsko odločbo davčnega

-44

podatki davčnega postopka pred vložitvijo obtožnice ni razpolagal in zato

navedeni organ pridobival dokazov na način, ki bi bil sporen z vidika ustavno

zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin. Posebej pa je to razvidno tudi iz

listin oz. podatkov, ki so bili zbrani pred izdajo odredb preiskovalne sodnice

naslovnega sodišča za opravo hišnih preiskav.

Ob navedenih ugotovitvah se zato predlog v dopisu, ki ga je Vrhovno državno

tožilstvo RS dne 19. 5. 2009 kot "Pobudo za vaše sodelovanje v že potekajočem

predkazenskem postopku," poslalo Davčni upravi RS, Posebnemu davčnemu

uradu, ne izkaže kot sporen kljub v njej navedeni oceni, da "bi bilo angažiranje

davčnega organa izjemnega pomena za končni izid predvidenega kazenskega

postopka" (priloga C1234). Enako velja tudi za ugotovitev, da je bil na podlagi

pobude opravljen sestanek na Posebnem davčnem uradu dne 15. 6. 2009, na

katerem so bili poleg državnega tožilca navzoči tudi davčni inšpektorji in

predstavniki policije, med njimi pa tudi direktorica Posebnega davčnega organa

Vera Vidmar, vodja sektorja za davčno inšpiciranja pri Davčnemu uradu

Ljubljana Damjana Slapar ter vodja oddelka za finančno kriminaliteto in pranje

denarja pri GPU Simon Golub in na katerem je bilo dogovorjeno, da bo Posebni

davčni urad pričel v juliju z nadzorom PL in ga razširil na druge pravne osebe iz

stvarne pristojnosti, Davčni urad Ljubljana pa s svojim nadzorom ter da si bodo

medsebojno izmenjali informacije, kar izhaja iz uradnega zaznamka Posebnega

davčnega urada z dne 15. 6. 2009 (priloga C1236). Iz podatkov spisa izhaja, da je

po navedenem sestanku GPU Urad kriminalistične policije Ljubljana poslal

Posebnemu davčnemu uradu dopis z dne 22. 6. 2009, v katerem je predlagal, da

opravi inšpiciranja z vidika obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti v

skladu z določili ZDDPO v PL, Sportini in Microtrustu in na podlagi ustreznih

davčnih postopkov z vidika določil Zakona o dohodnini ugotovijo okoliščine

prejetih sredstev pri Igorju Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu (C1236). Iz

podatkov spisa davčnega organa izhaja tudi, katera konkretna obvestila je ta

poslal organom odkrivanja in pregona ter tudi podatek, da je bil Boško Šrot 10. 9.

2009 na podlagi 41. člena Zakona o davčnem postopku ZDavP-2 povabljen na

razgovor, da pojasni določene dogodke v zvezi s prodajo vrednostnih papirjev v

letu 2007 (priloga C1246), razgovor pa je bil glede na uradni zaznamek

Posebnega davčnega urada-opravljen dne 16. 9. 2009 (priloga' C1248). Iz spisa

pa je razvidno, da je Posebni davčni urad na podlagi 39. člena ZDavP-2 opravil

vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo pri Sportini, kar

organa z dne 29. 3. 2010 ter prvostopenjsko odločbo davčnega organa v zvezi z inšpekcijskim

nadzorom davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje od 1. 1.

2008 do 31. 12. 2008 pri Redysis d. o. o. v Ljubljani (priloga A472-475).

-45

je razvidno iz uradnega zaznamka z dne 17. 9. 2009 (priloga C1250-1251), pri

čemer je bila inšpektorjema dana na vpogled dokumentacija, ki se nanaša na

obravnavani posel (Pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med

Sportino in Microtrustom z datumom 4. 1. 2007 ter z datumom 10. 5. 2007,

dopolnitvi teh pogodb ter dopolnitvi pogodb o ustanovitvi nakupne in prodajne

opcije med PL in Sportino z dne 18. 7. 2008). Iz odločbe v obravnavanem spisu z

dne 29. 10. 2010 pa izhaja, da je bil PL po obravnavanem inšpekcijskem

postopku dodatno odmerjen davek od dohodka pravnih oseb, ki pa se ni nanašal

na omenjeno prodajo delnic, pač pa od druge davčne osnove, iz obrazložitve pa

izhaja, da je davčni organ po preučitvi pripomb pooblaščenca davčnega

zavezanca, to je družbe Jerman&Bajuk, svetovanje in izobraževanje d. o. o.

Ljubljana, na zapisnik davčnega organa št. DT 0610-137/2009 0203 04,31 z dne

5. 1. 2010, dodatnega pregleda knjigovodskih in poslovnih listin ugotovil

spremembo določenih ugotovitev v navedenem zapisniku davčnega organa, ki

posledično vplivajo na spremembo davčnih obveznosti zavezanca za davek

(priloga C 1253-C1258). Ker je torej iz spisa razvidno, da je davčni organ

obvestil policijo enkrat, to je dne z dopisom z dne 14. 8. 2009 (C1238), kar je

pred opravo razgovora z Boškom Šrotom, v tem obvestilu pa gre za podatke o

poteku posla, kot so izhajali iz pregleda poslovnih listin, nato pa le še z

zapisnikom o končanem postopku, sodišče nima nobenega razloga za sum v

potek postopka, ki bi izkazoval nedovoljeno zbiranje podatkov davčnega organa

za potrebe kazenskega postopka.

Glede na povedano je sodišče ocenilo, da ni nobenih razlogov, da se dokazni

postopek dopolni z zaslišanjem zgoraj navedenih prič, vse to pa tudi v povezavi s

podatki in dokazi zbranimi v predkazenskem postopku in izhajajočimi iz odredbe

preiskovalne sodnice za opravo hišnih preiskav saj se pobuda za odreditev le-teh

ni sklicevala na druge podatke, pridobljene v postopku davčnega inšpiciranja,

razen te, za katere je sodišče ugotovilo z vpogledom v zgoraj navedeni spis

posebnega davčnega organa in podatke iz dohodninskih odločb davčnega urada

Ljubljana.

— iz vseh. zgoraj navedenih razlogov pa je sodišče zavrnilo tudi (ponovni)

dokazni predlog zagovornika odvetnika Luke Podjeda, da se zasliši vse

udeležence sestanka na posebnem davčnem uradu z dne 19. 6. 2009 (list.

5271-5274), saj ga je zagovornik utemeljeval z domnevnimi nezakonitostmi pri

vodenju predkazenskega postopka, sklicujoč se ponovno na pobudo Vrhovnega

državnega tožilstva RS in v njem navedene ocene, da bi bilo angažiranje

-46

davčnega organa izjemnega pomena za končni izid predvidenega kazenskega postopka.

S preostalimi razlogi s katerimi je zagovornik utemeljeval ponovni dokazni predlog, to pa

je vprašljivo pristojnost posebnega davčnega urada glede na razmejitev pristojnostmi

med Generalno davčno upravo in Posebnim davčnim uradom po ZDavP, pa po oceni

sodišča ni mogoče utemeljevati dokaznega predloga, povezanega z vprašanjem, ali je

sicer davčni organ zbiral dokaze za kazenski postopek na pobudo državnega tožilca.

— sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog zagovornice odvetnice Holec, da se pri

KDD d. d. opravi poizvedbo o tem, koliko delnic ITBG je imela v lasti družba

Koto d. d. na dan 2. 1. 2006 in kdo je bil večinski delničar družbe, saj naj bi bila to

družba Aktiva Invest d. d., ki je paket približno 150.000 delnic ITBG leta 2005

prenesla na Koto d. d. Poizvedba bi potrdila, da je imela Aktiva Invest tudi 2. 1.

2006 preko družbe Koto d. d. v lasti paket 156.438 delnic ITBG (list. 4948).

Navedeni predlog je bil podan po izvedbi dokaza z branjem odgovora KDD d. d.

(list. 4838), iz katerega je izhajalo, da na dan 2. 1. 2006 Aktiva Invest d. d. ni bila

imetnica delnic ITBG. s čimer se je izkazalo, da podatek o imetništvu paketa

156.418 delnic ITBG, zabeležen v pogodbi, sklenjeni za navedeni paket med

Aktivo Invest d. d. in Microtrustom z dne 2. 1. 2006 (priloga B4), ne drži. Kristjan

Sušinski je namreč s predložitvijo kopije . navedene pogodbe dokazoval, da

njegova opcijska pogodba z Microtrustom z dne 3. 1. 2007 nima povezave s

paketom delnic v lasti PL, pač pa v opcijskih pogodbah med Microtrustom ter

družbama Aktiva Invest d. d. in Aktiva Naložbe d. d. Glede na navedeno je po

oceni sodišča oprava poizvedb o tem, ali je imela družba Koto d. d. kot hčerinska

družba Aktive Invest d. d. dne 2. 1. 2006 v imetništvu delnice ITBG popolnoma

odveč, saj Aktiva Invest d. d. kljub sklenjeni pogodbi z njimi ni mogla razpolagati.

— sodišče je zavrnilo dokazni predlog, da se zasliši Simona Goluba in pridobi

spis predkazenskega ali že kazenskega postopka zoper navedenega kriminalista.

Obdolženi Boško Šrot je po branju kazenske ovadbe Zorana Jankoviča in družbe

Electa d. o. o. in njej priloženih listin predlagal, da se v zvezi s pridobivanjem

dokazov navedenega zaslišati kot pričo, saj naj bi bil "glavni preiskovalec" v tej

zadevi. Navedel je, da so k kazenski ovadbi priloženi dokumenti, ki jih Zoran

Jankovič sam ni mogel pridobiti, zato je mogoče predvideti, da je v zadevi s kom

sodeloval, motiv za ovadbo pa naj bi imel zaradi sodnega postopka pred sodiščem

v Kopru, v katerem je Bavčarja in njega oz. njuni družbi tožil za velike zneske, po

obravnavi v navedeni zadevi pa preko

-47

odvetnikov sporočil pripravljenost za poravnavo proti plačilu 20.000.000,00

EUR, česar ni sprejel. Zaradi informacije, ki naj bi bile zanesljive, naj bi

Simon-Golub izsiljeval Dušana Zorka (predsednik uprave PL, op. sodišča) za

50.000,00 EUR, preko nekega podjetnika pa naj bi delni znesek prejel. Zato bi bilo

mogoče z zaslišanjem in tudi pridobitvijo spisa, ki se nanaša na morebitni

predkazenski ali pa kazenski postopek zoper Simona Goluba ugotoviti, kaj je bil

motiv za vložitev premoženjskopravnega zahtevka PL v tej kazenski zadevi.

Dokazni predlog obdolženca je zagovornik dr. Kovačič Mlinar korigiral tako, da je,

sklicujoč se na podatek državnega tožilca Jožeta Kozine na glavni obravnavi, da je

Simon Golub že pokojni, predlagal pridobitev spisa o predkazenskem postopku

ali morda že kazenskem postopku, tako zaradi razjasnitve navedb Boška Šrota

glede izsiljevanja Zorka kot tudi razjasnitve dela policije v tem predkazenskem

postopku. Izvedbo dokaza je zagovornik dr. Bošnjak v svoji pridružitvi predlogu

pojasnil z utemeljitvijo, da je tudi zaradi spremembe stališča PL o svoji

oškodovanosti treba razjasniti delovanje državnih organov in sicer z vidika

povezave med kakšno pričo v tem postopku in Simonom Golubom, kar bi lahko

vplivalo na oceno verodostojnosti priče (list. 5149). Odvetnik Podjed pa je v

pridružitvenem predlogu navedel, da je vsebina listin, ki jih je k kazenski ovadbi

že v juniju 2008 priložil Zoran Jankovič, in ki jih je kasneje tožilstvo pridobivalo

s pomočjo hišnih preiskav, takšna, da jih navedeni kot občan ni mogel pridobiti

drugače kot s sodelovanjem s tretjo osebo (list. 5150).

Sodišče sicer pravočasnosti predloga ni moglo oceniti, ocenilo pa ga je kot

neutemeljenega. Navedbe o zanesljivih virih ne morejo biti zadostna podlaga za

odločanje senata o dokaznem predlogu. V primeru smrti osebe, ki je bila morebiti

osumljena kaznivega dejanja, utemeljeno ali pa ne, sodišče na način, da

pridobiva podatke z vpogledom v spis predkazenskega ali kazenskega postopka,

ki ni pravnomočno končan, kaj več od zgolj domneve o storitvi kaznivega

dejanja take osebe ne more ugotoviti. Predlog, ki se opira le na "zanesljiv vir," je

izkazan s premajhno stopnjo verjetnosti o obstoju nekega dejstva, nedvomno pa

je, da tudi če bi bil, za ta postopek ni utemeljen s potrebno relevantnostjo v zvezi

z razlogi za vložitev premoženjskopravnega zahtevka PL, saj je v vsakem

primeru premoženjskopravni zahtevek oškodovanca v nekem kazenskem

postopku legitimen zahtevek. Vsekakor pa do vložitve ovadbe Zorana Jankoviča

iz organov odkrivanja kaznivih dejanj do njega ali koga drugega ni mogla priti

nobena listina, ki bi se nanašala na preprodajo delnic ITBG.

-48

— sodišče je zavrnilo še dokazni predlog zagovornice odvetnice Holec, da se

prebere pravno-mnenje NLB z dne 17. 5. 2007-;:glede primernosti določenih

nepremičnin v k. o. Portorož za zavarovanje danih obveznosti Kristjana

Sušinskega. Pravna relevantnost tega predloga po oceni sodišča sploh ni bila

utemeljena, nedvomno je bil predlog predlagan v sklopu dokaznih predlogov za

utemeljitev obdolženčeve finančne zmožnosti in visokega zaupanja, ki ga je

užival kot bančni komitent, glede česar je sodišče ob ugoditvi dokaznim

predlogom z branjem številnih listin, ki jih je obramba predložila, izvedlo večje

število dokazov.

— sodišče je zavrnilo predlog državnega tožilca, da v dokazne namene prebere

zapisnik o zaslišanju Matjaža Gantarja iz spisa naslovnega sodišča v zadevi opr.

St. IV Kpr 53791/2010 (predlog SDT z dne 19. 3. 2013 na list. St. 4307). V

obrazložitvi obtožnice je pojasnjeno, da zapisnik o zaslišanju priče v povezavi z

"Dogovorom Igor Bavčar, Boško Šrot in Zoran Janković z dne 7. 9. 2005"

izkazuje poslovno povezanost med obdolženim Šrotom in obdolženim

Bavčarjem že v letu 2005 (str. 145 obtožnice), vendar državni tožilec izvedbe

dokaza ni predlagal na način, da se kot pričo zasliši Matjaža Gantarja, pač pa

torej prebere zapisnik o njegovem zaslišanju. Ker je zgoraj navedeni dokument

zadosten dokaz o sodelovanju med navedenimi osebami, bi bila izvedba

dodatnega dokaza odveč. Vsekakor pa na predlagani način dokaza kot dokaza z

zaslišanjem priče zaradi načela neposrednosti ni dopustno izvesti.

— sodišče pa je zavrglo predlog državnega tožilca in posledično podan enak

predlog zagovornikov obdolžencev, da se v dokazne namene prebere vse listine v

spisu. Tako oblikovan predlog namreč ni konkretiziran, saj so v spisu tudi

številne listine, ki se že na prvi pogled ne nanašajo na dejstva in okoliščine

kaznivih dejanj, zaradi česar sodišče ne more ugotavljati, katere listine naj bi v

dokazne namene v okviru tako danega predloga bralo.

— sodišče pa je iz podobnih razlogov zavrglo tudi predlog zagovornika dr.

Bošnjaka, da sodišče pozove državnega tožilca k predložitvi vseh listin, ki se

nanašajo na obravnavano zadevo, saj naj bi bilo očitno, da jih ni predložil. Pri

tem se je zagovornik sklical na podoben poziv, dan v preiskavi, ki mu je

preiskovalna sodnica sledila in je nato tožilec predložil nepopisano

dokumentacijo (list. 5149-5150). Ker naj bi bilo očitno, da vse listine v zvezi s to

zadevo niso predložene, je treba tožilca pozvati k predložitvi in mu ne prepustiti,

da sam ocenjuje, ali so pomembne za postopek ali ne.

-49

Tudi tako oblikovan predlog, ki izhaja iz domneve o obstoju nekih listin, ki so

relevantne za obravnavano kazensko zadevo, brez utemeljitve o verjetnosti

njihovega obstoja ter verjetni vsebini, ni ustrezno obrazložen.

Sodišče je odločalo tudi o dokaznih predlogih zagovornikov obdolžencev, da se

preberejo strokovna mnenja pravnih in ekonomskega strokovnjaka, to je

strokovni mnenji Lex Mercatoria-Inštitut za poslovno pravo oz. zanj prof. Mihe

Juharta z dne 9. 7. 2010 in 7. 1. 2011, strokovno mnenje prof. dr. Lojzeta Udeta iz

Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani z dne 7. 2. 2013 ter dr. Aleksandra

Kešeljeviča, docenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z decembra

2010 ter jih najprej zavrnilo, kasneje pa odločitev spremenilo in jih prebralo.

zavrnitev predloga za izločitev dokazov in ocena zakonitosti dokazov

Zagovorniki obdolženega Kristjana Sušinskega so tekom glavne obravnave

vložili zahtevo za izločitev dokazov, Predlagali so izločitev uradnega zaznamka

opr. St. DT-0610-137/2009 0203 04, 31 z dne 17. 9. 2009, zapisnika o davčnem

inšpekcijskem nadzoru davkov od dohodkov pravnih oseb za obdobje od 1. 1.

2007 do 31. 12. 2007 z dne 5. 1. 2010 opr. št. DT-0610-3137/2009 0203 04, 31 ter

dodatnega zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru, davka od dohodkov

pravnih oseb za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007 z dne 20. 9. 2009 opr. St.

DT-0610-137/2009 0203 04, 31. Pravočasnost so ustrezno utemeljili z dejstvom,

da so se šele na glavni obravnavi dne 6. 6. 2013 seznanili z listinami iz spisa

Posebnega davčnega organa, med njimi s pobudo Vrhovnega državnega tožilstva

RS z dne 19. 5. 2009 za sodelovanje davčne uprave v potekajočem

predkazenskem postopku in z uradnim zaznamkom Davčnega urada RS z dne 15.

6. 2009 o sestanku v zvezi s pobudo z dne 19. 5. 2009. Predlog so utemeljili z

navedbo, da iz predloženega spisa davčnega organa očitno izhaja, da se je dne 15.

6. 2009 predkazenski postopek že osredotočil na točno določene fizične in

pravne osebe, policisti so v tistem obdobju že zbirali obvestila zoper te osebe, ki

so postale v nadaljnjem teku kazenskega postopka osumljenci oz. kasneje

obdolženci. Glede na te okoliščine in poudarek državnega tožilstva v pobudi

davčnemu organu, da bi bilo angažiranje tega organa izjemnega pomena za

končni izid predvidenega kazenskega postopka,je mogoče sklepati, da je

tožilstvo v okviru predkazenskega postopka želelo s pomočjo davčnega organa

pridobiti dokaze, ki bi bili bistvenega pomena za poznejši kazenski postopek. Ker

je davčni organ zbiral obvestila od Boška Šrota (uradni zaznamek z dne 17. 9.

2009) v času, ko so že obstajali razlogi za sum,

) -50

da je storil očitana kazniva dejanja, vendar brez ustreznega pravnega pouka v smislu

četrtega odstavka 148. člena ZKP, v katerem je urejeno zbiranje obvestil za potrebe

kazenskega postopka, je bil obdolženemu Bošku Šrotu kršen privilegij zoper

samoobtožbo. Ker temelji zapisnik davčnega organa o davčnem inšpekcijskem nadzoru

z dne 5. 1. 2010 ter dodatni zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 20. 9.

2010 med drugim tudi na uradnem zaznamku o razgovoru z obdolženim Boškom

Šrotom, velja tudi zanju, da predstavljata dokaz, ki je pridobljen s kršitvijo ustavno

varovanih pravic. Ker iz navedenega zapisnika z dne 5. 1. 2010 (6. točka) izhaja, da naj

bi pooblaščeni osebi DURS po razgovoru z Boškom Šrotom opravili razgovor s

predstavniki družbe Sportina na njenem sedežu ter zbirali obvestila od nje in tudi

pridobili dokumentacijo (navedeno na 114. strani zapisnika), torej v času, ko je bil sum

storitve kaznivega dejanja, ki ga je bila kasneje tudi obdolžena, nanjo že osredotočen,

obvestila in dokumentacija pa so bila pridobljena brez ustreznih pravnih poukov, ki

gredo tudi obdolženi pravni osebi po četrtem odstavku 148. člena ZKP, je kršen

privilegij zoper samoobtožbo tudi njej. Davčni organ je prišel do relevantnih

ugotovitev, ki so podlaga obeh zapisnikov, po razgovoru z Boškom Šrotom z dne 17.

9. 2009, v katerem je navedel številna zanj obremenilna dejstva, ne da bi bil pri tem

deležen ustreznih pravnih poukov, razgovor z njim pa je bil za davčni organ ključna

podlaga pri sestavi obeh spornih davčnih zapisnikov, na katerih temelji tudi

utemeljenost suma sedanje obtožnice oz. se tak zapisnik uporablja kot dokaz v tem

postopku. Davčni organ je o svojih ugotovitvah v skladu z navodili tožilstva, po katerih

je zbiral obvestila osumljenih, le-tega oz. policijo obveščal.

Na opisani način je davčni organ po navodilih tožilstva zaobšel določbe kazenskega

postopka in s kršitvijo privilegija zoper samoobtožbo osumljencev zbiral obvestila od

Boška Šrota ter pridobival listine in dokaze, ki so bili bistvenega pomena za potrditev

teze obtožbe. Da so listine iz davčnega inšpekcijskega postopka v obravnavani

zadevi pomembne, pa je razvidno iz obtožnice, ki se na številnih mestih sklicuje na

zapisnika davčnega organa. Ker so te listine pridobljene s kršitvijo ustavno določenih

pravic, jih je treba iz spisa izločiti. Okoliščina, da sta bila zapisnika pridobljena šele v

ugovornem postopku zoper neposredno obtožnico, tega stališča ne spreminja.

Državni tožilec je predlagal zavrnitev zahteve za izločitev dokazov kot neutemeljene

(list. 5307-5308). Po mnenju državnega tožilca privilegij zoper samoobtožbo pravnih

oseb v okviru davčnega postopka ne varuje, saj je Ustavno sodišče v odločbi opr. St.

U-I-108/99 z dne 20. 3. 2003 (Uradni list RS,

-51

št 33/2003 in OdlUS XII, 22) povedalo, da privilegij zoper samoobtožbo varuje

fizične ne pa pravne osebe. Zato listine, ki so bile pridobljene pri inšpekcijskem

nadzoru pravne osebe, niso nezakonite. Glede na navedeno je vprašanje, ali je bil

v kritičnem Času sum zoper Sportino že osredotočen ali ne, brezpredmetno. Sicer

pa je bil zapisnik o inšpekcijskem nadzoru v sodni spis vložen po vloženi

neposredni obtožnici, same izjave obdolženega Šrota tožilstvo v sodni spis ni

vlagalo, vanj je prišla kot posledica dokaznega predloga obrambe in ne tožilstva.

Obramba je torej zahtevala izvedbo dokaza, nato pa ga je ocenila kot

nezakonitega. Kolikor pa zapisnik o inšpekcijskem pregledu v PL povzema

razgovor z obdolženim Šrotom, je obrambi znan že od vložitve v spis in zato

zahteva za izločitev dokazov zaradi že zaključenega predobravnavnega naroka

prepozna. Navedbe obrambe, da je izjava Šrota dokaz, na katerega se opira

obtožnica, so sicer neutemeljene, saj se obtožnica ne sklicuje na izjavo Boška

Šrota, dano davčnemu organu, v nobenem delu in tudi ne preko zapisnika o

inšpekcijskem pregledu.

V zvezi s tožilčevimi stališči v zgoraj navedenem odgovoru je zagovornik dr.

Bošnjak med drugim opozoril na judikat Evropskega sodišča za človekove

pravice v zadevi Funke proti Franciji in Saunders proti Združenemu kraljestvu

Velike Britanije in Severne Irske, ki izpostavljata problematičnost zbiranja oz.

uporabe dokazov iz nekazenskih postopkov za potrebe kazenskega postopka s

kršitvijo privilegija zoper samoobtožbo, ki posega v srž načela o poštenem

sojenju iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. V postopku

prebrane listine, izvirajoče iz spisa Posebnega davčnega organa, kažejo, da je

davčni organ deloval po navodilih tožilstva. V zvezi s stališčem državnega

tožilca, češ da privilegij zoper samoobtožbo varuje samo osumljenca ne pa

pravnih oseb, pa je zagovornik opozoril, da je stališče že omenjene odločbe

Ustavnega sodišča U-l-108/99 z dne 20. 3. 2003 zaradi uveljavitve kazenske

odgovornosti pravnih oseb že preseženo in navedel, da se je Ustavno sodišče v

odločbi St. U-l-40/12 z dne 22. 4. 2013 (Uradni list RS St. 39/2013) izreklo, da

gredo pravni osebi tudi pravna jamstva na področju komunikacijske in

prostorske zasebnosti, vsekakor pa ji gredo v kazenskih postopkih temeljna

procesna jamstva, med njimi tudi privilegij zoper samoobtožbo. Davčni organ je

od Sportine, ki je bila kasneje osumljena storitve kaznivega dejanja, zahteval

listine, ki so se nanašale" na konkretne posle, zato je Sportini šel tudi privilegij

zoper samoobtožbo, saj je imela status osumljenca oz. je bila kasneje celo

obsojena (list. 5377-5380).

Sodišče je predlog za izločitev dokazov zavrnilo.

-52

Po 2. odstavku 18. člena ZKP sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili

pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot

tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je

zanje v zakonu (ZKP) določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali so bili

pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. V 2. odstavku 83. člena £KP

določa, da se v primeru, če je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme

opirati na izpovedbo osumljenca oz. obdolženca, priče ali izvedenca ali na zapisnike,

predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, taki dokazi izločijo iz spisa takoj, ko se

ugotovi, da gre za take dokaze. Tako postopanje pa določa tudi za obvestila, ki jih je

policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po 4. odstavku 148. člena tega

zakona.

Razlogi za zavrnitev predloga za izločitev dokazov so vsebinsko utemeljeni že v

okviru obrazložitve sklepa o zavrnitvi izvedbe dokazov za zaslišanje prič

Simona Goluba, Ljiljane Obreza, Vere Vidmar, Staše Klenovšek ter Damjane

Slapar Burkat. V okviru te zavrnitve je sodišče pojasnilo, da podatki spisa

Posebnega davčnega organa ne dajejo podlage za sklepanje, da je ta organ zbiral

podatke za kazenski postopek, pa£ pa da je opravil inšpekcijski davčni pregled, o

rezultatu katerega je obvestil tožilstvo po končanem postopku s predložitvijo

zapisnika in nanj vezanih odločb. Pred tem je obvestil policijo o tistih

ugotovitvah, ki so izhajale iz poslovnih listin PL in še to pred opravo razgovora z

Boškom Šrotom. Navedeno stališče je sodišče zavzelo po podatkih spisa

davčnega organa kot takega in tudi v zvezi z ugotovitvijo, da je preiskovalna

sodnica odredila hišne preiskave na drugih podatkih ne pa na podatkih, ki bi bili

pridobljeni na podlagi razgovora z Boškom Šrotom v davčnem inšpekcijskem

pregledu PL. Tu pa sodišče dodatno pojasnjuje, da je sicer nedvomno, da je

policija in tožilstvo na Boška Šrota v času, ko je na povabilo davčnega organa

opravil razgovor z davčnima inšpektorjema (dne 16. 9. 2009), ki sta opravljala

nadzor obračuna davka od dohodka pravnih oseb za leto 2007 v PL, nanj sum

storitve kaznivega dejanja že usmerila. Za presojo, ali je bil ob razgovoru

davčnih inšpektorjev z njim kršen privilegij zoper samoobtožbo, pa je ključna

presoja ravnanja inšpekcijskega organa.

Glede na podatke spisa posebnega davčnega organa in že navedeno pričevanje

inšpektorja Alojza Vrbnjaka, ni dvoma, da je davčni inšpekcijski postopek

sprožil državni tožilec z dopisom posebnemu davčnemu organu, kateremu je

sledil sestanek na tem organu s predstavniki policije in tožilcem. Davčni organ

-53

je, kot izhaja iz navedenega spisa in listin, ki jih je posredoval tožilstvu (t. j.

zapisnik z njegovo dopolnitvijo in ustreznih odločb), opravil postopek, do

katerega je upravičen oziroma tudi zavezan po Zakonu o davčnem postopku. Kot

je že pojasnjeno v razdelku obrazložitve o zavrnitvi dokazov, iz spisa Posebnega

davčnega organa izhaja, da je davčni organ pred razgovorom z Boškom Šrotom

obvestil policijo enkrat in še to zgolj o podatkih, pridobljenih po pregledu

poslovnih listin, nato pa o končanem postopku le še tožilstvo in sicer z

zapisnikom, njegovo dopolnitvijo in odločbama, kar pa je bilo že po vložitvi

neposredne obtožnice. Hišne preiskave kot preiskovalno dejanje, pri katerem so

bili pridobljeni ključni listinski dokazi za predmetni kazenski postopek, so bile

odrejene brez podatkov davčnega organa o opravi razgovora z w

Boškom Šrotom. Zato stališče, da je pri opravi davčnega inšpekcijskega pregleda

PL pod krinko le-tega potekala preiskava, v kateri sta davčna inšpektorja zbirala

podatke za kasnejši kazenski postopek, ni utemeljeno. Pri tem je sodišče izhajalo

iz stališča v odločbi Ustavnega sodišča RS opr. St. Up-1293/08 z dne 6. 7. 2011

(Uradni list RS St. 60/2011), da se "... domet privilegija razteza na vse tiste

postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka de

facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb

usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek." ter da

"....Navedeno hkrati pomeni, da se domet privilegija zoper samoobtožbo ne

razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih

oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo."

Sodišče pa k navedenemu dodaja še, da je Boško Šrot opravil razgovor z

inšpektorjema po prejetem pisnem vabilu v okoliščinah, v katerih je predvideval,

da bi lahko potekal predkazenski postopek zoper njega. To je razvidno tudi iz

pogovora z Zvonko Dečman z dne 17. 8. 2009 (list. 478-481 v spisu Pp 12/2009),

v katerem ga Dečmanova seznani s tem, da bi se želela v zvezi s prodajo delnic

dva davčna inšpektorja dobiti z njim in ji med drugim reče, da ima glede Plinfina

pa Istrabenza vse Pavli, da ima vse zloženo, "ker so že takrat pričakovali, ko so

bili policaji, da bo kaj." V luči tega podatka pa tudi ne glede na oceno, kaj je bil

namen davčnega inšpekcijskega pregleda, ne bi bilo moč sklepati, da ni šlo za

prostovoljnost izjave oz. zavestne odločitve, kaj in koliko bo v razgovoru

povedal.

V zvezi s stališčem zagovornikov o kršitvi privilegija zoper samoobtožbo družbi

Sportina, kasnejši obdolženki, se sodišče seveda lahko le strinja, da gredo

temeljna pravna jamstva v predkazenskem postopku in kazenskem -54

postopku tudi pravni osebi. Vendar je tudi tu stališče enako, kot ga je sodišče

zavzelo glede Boška Šrota. Da torej davčni inšpekcijski postopek ni bil

namenjen zbiranju dokazov za ta postopek, kar je mogoče oceniti po vrsti

podatkov, ki so bili posredovani in po času njihovega posredovanja organom

odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. V zvezi s tem je zato brezpredmetno

sklicevanje obrambe na prostorsko zasebnost pravnih oseb, ki jo le-tem priznava

novejša ustavnopravna praksa.

Ker po oceni senata v obravnavanem primeru dokazi, uporabljeni v tem

kazenskem postopku, niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in

svoboščin, zagotovljenih z Ustavo, je sodišče predlog zagovornice odvetnice

Holec za izločitev dokazov zavrnilo.

Zaradi izvedbe dokaza z branjem zapisa dveh telefonskih pogovorov (zapis

pogovora med obdolženim Šrotom z dne 17. 8. 2009 in obdolženim Bavčarjem

in Spelo Bavčar z dne 21. 8. 2009) se sodišče posebej opredeljuje do zakonitosti

dokazov, pridobljenih s prikritimi ukrepi. Dokaza sta bila namreč pridobljena z

izvrševanjem ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in

snemanjem telefonske številke 031 338 000, pripadajoče družbi Istrabenz za

uporabnika Igorja Bavčarja in tel. številke 041 492 887, pripadajoče družbi PL

za uporabnika Boška Šrota v obdobju od 10. 8. 2009 do 9. 9. 2009, odrejenega z

odredbo preiskovalne sodnice naslovnega sodišča opr. St. Pp 12/2009 z dne 8. 8.

2009 (list 322-334).

Iz podatkov Pp spisa 12/2009 (ki je list. St. 230 spisa) izhaja, da je preiskovalna

sodnica ukrep odredila na predlog Vrhovnega državnega tožilstva RS z dne 7.8.

2009 ob utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali

pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter kaznivega

dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. člena KZ

in odredbo obrazložila. Odredba preiskovalne sodnice izpolnjuje pogoje iz 1.

odstavka 152. člena ZKP, v njej pa je obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je

Boško Šrot z zlorabo položaja direktorja s pomočjo antidatiranih opcijskih

pogodb pri prodaji delnic ITBG v lasti PL za približno 53% nižjo ceno od tržne

cene preko družbe Plinfin in Sportine družbi Microtrust nezakonito ustvaril

kapitalski dobiček v višini 25.271.187,00 EUR in tudi sum, da je Igor Bavčar del

tako prejetega dobička sprejel na bančnem računu in z njim razpolagal,

podrobno obrazložen. Preiskovalna sodnica se je oprla na podatke, ki jih je

-55

predložilo tožilstvo, to pa je med drugim kazensko ovadbo Zorana Jankoviča in

družbe Electa in prilog k njej, obvestil Urada za preprečevanje pranja denarja RS

z dne 9. 6. 2008 in z dne 12. 11. 2008 ter prilog k njem, izpisa Klirinško depotne

družbe d. d. Ljubljana (v nadaljevanju KDD) iz centralnega registra

nematerializiranih vrednostnih papirjev za transakcije z delnico ITBG, podatke

Zavoda za zdravstveno zavarovanje o zaposlenih pri družbi Plinfin, podatke

sodnega registra, evidencah Agencije za javne pravne evidence in storitve

(AJPES) in pridobljenih obračunov davka od dohodkov pravnih oseb in

dohodninske odločbe ter številne druge listine. Preiskovalna sodnica je tudi v

zadostni meri utemeljila razloge nujne potrebnosti in uporabe ukrepa in njegovo

sorazmernost glede posega v pravico do zasebnosti osumljencev. V odredbi pa je

tudi pojasnila, kako so bili pridobljeni podatki o telefonskih številkah, za katere

je odredila nadzor (pri tem je navedla opravo preiskave poslovnih prostorov PL

po odredbi Okrožnega sodišča v Celju opr. St. 1 Kpd 596/2009 z dne 14. 6. 2009,

kar je razvidno iz UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 22. 7. 2009 ter

z dne 23. 7. 2009 list. 320 in list. 321 v Pp 12/2009.

Iz spisa Pp 12/2009 sicer izhaja, da preiskovalna sodnica ni podaljšala ukrepa

nadzora komunikacij, ki ga je odredila zoper Boška Šrota in Igorja Bavčarja in ni

odredila ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in

snemanjem telefona, ki ga je uporabljal Nastja Sušinski, kot je predlagal državni

tožilec dne 8. 9. 2009 (list. 449-458 v Pp 12/2009). V zavrnitvi je navedla, da

vsebina pogovorov med njima v času nadzora telekomunikacij ni taka, da bi

izkazovala utemeljenost razlogov za sum, da sta izvršila, izvršujeta ali pa

pripravljata izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj kljub temu, da sicer analiza

komunikacijskega prometa med Boškom Šrotom in Igorjem Bavčarjem,

pridobljena po 149.b členu ZKP, v obdobju med 19. 7. 2007 in 14. 8. 2009

izkazuje vzpostavitev kar 176 zvez. Glede predloga za Nastjo Sušinskega pa je

navedla, da iz predloga ni jasno razvidno, kaj konkretno se Nastji Sušinskemu

očita, da bi bilo mogoče oceniti izvršitev kaznivega dejanja pranja denarja (list.

625-627 v Pp 12/2009).

Na navedenih podlagah pa so bile odrejene tudi hišne preiskave in kot izhaja iz

zapisnikov o le-teh opravljene v skladu z odredbami preiskovalne sodnice.

Zagovorniki in tudi nekateri obdolženci so po drugem zaslišanju Zorana

Jankoviča izpostavili vprašanje zakonitosti dokazov, izločitve dokazov pa niso

predlagali, sklicujoč se na dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na

njihovo zakonitost. Zagovornik odvetnik Podjed je izpostavil, da gre pri

-56

nekaterih listinah, priloženih ovadbi Zorana Jankovića, za dokaze, ki so bili lahko

pridobljeni le s posegom v pravico do komunikacijske in prostorske zasebnosti in

torej s kršitvijo ustavnih pravic pravnih in fizičnih oseb, pri čemer so bile

pomembne za utemeljevanje razlogov za sum storitve kaznivih dejanj in

posledično za odreditev hišnih preiskav.

Iz zaslišanja Zorana Jankoviča izhaja, da je kazensko ovadbo z dne 3. 6. 2008

(sopodpisnik je tudi družba Electa d. o. o - op. sodišča) podal potem, ko je prejel

anonimno pošto, v kateri je bila opisana prodaja delnic ITBG oz. so bili zloženi

dokumenti po datumu. Ko mu je Bahtijar Bajrovič, ki ga je poklical na pogovor,

ker je bila v pogodbah udeležena Sportina, potrdil, da so bile opcijske pogodbe za

nakup paketa delnic ITBG, sklenjene s PL, podpisane v septembru, imele pa so

datum januar in maj, je zadevo predal odvetniški pisarni zaradi sestave kazenske

ovadbe (list. St. 4839, 4846, 5321, 5323 in 5336).

Ker je Jankovićevo izpovedbo o tem, da ga je poklical in vprašal, kako je bilo

časovno s sklenitvijo pogodb za nakup delnic ITBG med PL in Sportino, potrdil

kot priča Bahtijar Bajrovič, sodišče ne more dvomiti, da je Jankovič listine o

prodaji prejel od tretje osebe. Drugače pravzaprav do listin tudi ne bi mogel priti,

razen če bi sam izvršil kaznivo dejanje, ki bi mu odprlo pot do listin. Res je, da

njegova izpovedba v delu, ali je bila anonimna pošiljka odpremljena po pošti ali

ne, ni konsistentna, saj je na dveh zaslišanjih to različno prikazal, vztrajal pa je

pri tem, da ga je čakala pri vratarju v službi. Najprej je namreč povedal, da je po

pozdravih iz Celja ugotovil, da je pošiljka prišla iz Celja, vendar ne po pošti (list.

4841), na ponovnem zaslišanju pa je uvodoma povedal, da je prišla kuverta s

poštnim žigom iz Celja in ga čakala pri vratarju (list. 5321). Kasneje pa je na

vprašanje zagovornika odvetnika Podjeda, ali je prišla kuverta po redni pošti,

odgovoril, da ne, da če bi prišla z redno pošto, bi prišla v vložišče. Tak odgovor

se seveda ne ujema s tem, kar je v spontani izpovedbi povedal na drugem

zaslišanju, vendar po oceni sodišča to ni podatek, ki bi sicer vplival na oceno

verodostojnosti priče v delu, ki je pomemben za razsojo te zadeve. Bistveno pa

je, da je očitno listine prejel od tretje osebe, in da je po preverbi, da so bile

pogodbe med PL in Sportino sklenjene septembra in ne januarja oz. maja, podal

kazensko ovadbo. Razloga za dvom, da jih je prejel kot anonimno pošiljko pa

sodišče nima.

Katero dokumentacijo je priložil k ovadbi z dne 5. 6. 2008, iz ovadbe ni povsem

jasno, saj ovadba ne govori o prilogah k ovadbi, pač pa dokazih, ki naj

-57

se izvedejo, iz dopolnitve kazenske ovadbe z dne 4. 7. 2008 pa je razvidno, da

prilaga k ovadi z dne 5. 6. 2008 dodatne dokaze in med njimi je tudi nakazilo v

tujino NLB d. d. za Igorja Bavčarja ter notarski listini Mira Košaka št. SV

2272/07 (priloga A2). Iz dopolnitve kazenske ovadbe z dne 31. 3. 2009 pa izhaja,

da gre za naznanitev novega kaznivega dejanja, ki pa neposredno povezave z

obravnavanim kaznivim dejanjem nima.

Nedvomno je, da je Zoran Jankovič upravičeno podal kazensko ovadbo potem,

ko je ocenil, da se podatki, s katerimi seje seznanil, lahko podatki o kaznivem

dejanju pri prodaji delnic ITBG.

Kazensko ovadbo Zorana Jankoviča in Electe z dne 3. 6. 2008 (priloga Al) je

Vrhovno državno tožilstvo RS prejelo dne 5. 6. 2008. Očitno pa so že pred tem

pristojni organi zbirali obvestila o sumljivih transakcijah, saj je le nekaj dni po

ovadbi Urad za preprečevanje pranja denarja RS Upravi kriminalistične policije

pri MNZ poslal prvo obvestilo o sumljivih transakcijah (dopis opr. st.

460-s-2319-1973/2008-32 z dne 9. 6. 2008 v prilogi A253), ki se je nanašalo med

drugim na transakcije Nastje Sušinskega, Kristjana Sušinskega, Igorja Bavčarja in

Microtrusta. Ker je v njem navedel, da so na podlagi določil Zakona o '

preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, St. 60/07 -

ZPPDFT) zbrali in analizirali podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jo

pridobili med drugim od NLB d. d., Banke Celje d. d., Banke UniCredit d. d.

Ljubljana, ter da so preverili uradovo evidenco gotovinskih transakcij, ki jo uradu

sporočajo organizacije iz 4. člena navedenega zakona, in ker je že po 38. členu

ZPPDFT predpisano takojšnje sporočanje podatkov uradu o transakciji, ki presega

30.000,00 EUR ne glede na sum pranja denarja, je očitno, je urad podatke o

denarnih tokovih pridobil kar nekaj časa pred ovadbo in jih na tej podlagi še

posebej zbiral.

Podatkov o tem, kako je tisti, ki je listine posredoval Zoranu Jankoviču, prišel do

njih, sodišče nima. Nedvomno pa je bil Zoran Jankovič po njihovem prejemu in

po pogovoru z Bahtijarjem Bajrovičem dolžan podati kazensko ovadbo. Presoja

o načinu pridobitve dokaza s posegom v ustavno varovano pravico, kot jo

domneva zagovornik odvetnik Podjed ob abstraktni domnevi o storitvi kaznivega

dejanja, ki naj bi omogočilo, da so bile pridobljene listine, pomembne za ta

postopek, in s katerimi naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, sploh ni možna. Za

presojo o posegu morajo biti verjetno izkazane dejanske okoliščine pridobitve

teh listin in verjetno izkazano na škodo Čigavih

-58

človekovih pravic naj bi bile pridobljene. Šele to bi omogočilo podlago, da bi

sodišče ugotavljalo, ali in komu ter katera človekova pravica je bila kršena in nato

tehtalo, kaj kršitev pomeni glede na pomen pridobitve dokaza za razkritje takega

kaznivega dejanja, kot so obravnavana.

Dejstvo pa je, da je zbiranje podatkov o denarnih tokovih na računu Microtrusta,

Igorja Bavčarja, Kristjana Sušinskega in Nastje Sušinskega po določbah

ZPPDFT steklo že pred ovadbo Zorana Jankoviča, in da bi bile na tej podlagi

neodvisno od te ovadbe zbrane tudi druge, za to zadevo pomembne listine oz.

listine. Te ocene ne more spremeniti niti okoliščina, da je iz pobud in predlogov

organov odkrivanja kaznivih dejanj za posamezne ukrepe ali preiskovalna

dejanja razvidno sklicevanje na kazensko ovadbo Zorana Jankoviča kot podlago

za zbiranje obvestil. Očitno pa je to zato, ker so jo prejeli pred prvim obvestilom

Urada za preprečevanje pranja denarja.

o kaznivih dejanjih

Zaradi lažje preglednosti poteka obravnavanih kaznivih dejanj sodišče pred

obrazložitvijo dokazne ocene posameznega kaznivega dejanja kronološko

predstavlja posamične dogodke, ki so pravno pomembni za oceno o

storitvi-kaznivih dejanj po obtožbi ter tudi vsebino posamičnih pogodb,

predvsem pogodb o opcijah (v nadaljevanju opcijske pogodbe).

dogodki pri preprodaji delnic ITBG v lasti PL

- dne 3. 1. 2007 sklenitev pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup in

prodajo paketa 200.000 delnic ITBG med PL in Microtrustom,


prodajo paketa 200.000 delnic ITBG med Microtrustom in Kristjanom

Sušinskim,


prodajo paketa 200.000 delnic ITBG med-Microtrustom in Igorjem Bavčarjem-,

- dne 29. 3. 2007 sklenitev dogovora o nadomestilu med Microtrustom in

Kristjanom Sušinskim (v zvezi z opcijsko pogodbo za nakup 200.000 delnic

ITBG) za znesek 3.530.000,00 EUR nadomestila,

-59

- dne 7. 5. 2007 sklenitev treh pogodb za nakup skupno 178.327 delnic ITBG

med PL in KD BPD d. o. o. iz Ljubljane,

- dne 8. 5. 2007 sklenitev pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup paketa

178.327 delnic ITBG med PL in Microtrustom,

- dne 14, 5. 2007 sklenitev pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup paketa

178.327 delnic ITBG med Microtrustom in Igorjem Bavčarjem,

- julija 2007 PL ustanovi družbo Plinfin d. o. o. s sedežem v Laškem,

- dne 30. 8. 2007 sklenitev dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam

med Microtrustom in Igorjem Bavčarjem (v zvezi z opcijskima pogodbama za

nakup paketa 200.000 in 178.327 delnic ITBG za znesek 21.680.000,00 EUR

nadomestila

- dne 3. 9. 2007 sklenitev pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med

Microtrustom in Pomfinom (za nakup paketa 378.327 delnic ITBG za

49.182.510,00 EUR),

- dne 5. 9. 2007 sklenitev antidatiranih pogodb:

pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med PL in Sportino z

datumom3. 1.2007,

pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med Sportino in

Microtrustom z datumom 4. 1. 2007,

• pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med Microtrustom in

Igorjem Bavčarjem z datumom 11.1. 2007,

• pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med PL in Sportino z

datumom 8. 5.2007,

• pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med Sportino in

Microtrustom z datumom 10. 5. 2007,

pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med Microtrustom in

Igorjem Bavčarjem z datumom 14. 5. 2007,

- dne 6. 9. 2007 sklenitev pogodbe o prodaji in nakupu paketa 378.327 delnic z

oznako ITBG med PL in Plinfinom,

- dne 11.9. 2007 sklenitev pogodbe o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža

-60

v družbi Plinfin med PL in Sportino,

- dne 11. 9. 2007 sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med

Sportino in Microtrustom,

- dne 13. 9. 2007 sklenitev kreditne pogodbe med NLB in Sportino za nakup

poslovnega deleža v družbi Plinfin za znesek kredita v višini 23.500.000,00

EUR,

- dne 14. 9. 2007 nakazilo zneska v višini 23.162.169,50 EUR z računa NLB d. d.

na račun PL kot kupnine za paket 378.327 delnic ITBG,

- dne 1.10. 2007 sklenitev prodajne pogodbe med Microtrustom in Pomfinom za

paket 378.327 delnic ITBG za kupnino v višini 49.182.510,00 EUR,

- dne 1. 10. 2007 plačilo zneska v višini 25.000.000,00 EUR z računa Pomfin v

korist računa Microtrust pri Banki Celje,

- dne 4. 10. 2007 nakazilo zneska v višini 24.182.510,00 EUR z računa Pomfin v

korist računa družbe-Microtrust pri Banki Celje,

- dne 22. 10. 2007 nakazilo zneska 3.000.000,00 EUR na račun Kristjana

Sušinskega pri banki Unicredit d. d. z računa Microtrusta pri Banki Celje,

- dne 24. 10. 2007 nakazilo zneska 11.980.000.00 EUR na račun Igorja Bavčarja

pri banki NLB d. d. z računa Microtrusta pri Banki Celje,

- dne 4. 2. 2008 nakazilo zneska 9.700.000,00 EUR na račun Igorja Bavčarja pri

banki NLB d. d. z računa Microtrusta pri Banki Celje,

- dne 11. 2. 2008 nakazilo zneska 230.000,00 EUR na račun Kristjana

Sušinskega pri banki Unicredit d. d. z računa Microtrusta pri Banki Celje,

- dne 16. 7. oz. 18. 7. 2008 sklenitev dopolnitve pogodbe o ustanovitvi nakupne

in prodajne opcije, veljavne od dne 3.1. 2007, sklenjene med PL in Sportino,

- dne 16. 7. oz. 18. 7. 2008 sklenitev dopolnitve pogodbe o ustanovitvi nakupne

in prodajne opcije, veljavne od dne 8. 5. 2007, sklenjene med PL in Sportino,

-61

- dne 18. 7. 2008 sklenitev dopolnitve pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne

opcije, veljavne od dne 4. 1. 2007, sklenjene med Sportino in Microtrustom,

- dne 18. 7. 2008 sklenitev dopolnitve pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne

opcije, veljavne od dne 10. 5. 2007, sklenjene med Sportino in Microtrustom.

opcijske pogodbe5

Iz dokaznega postopka izhaja, da so bile v obravnavanem primeru sklenjene naslednje

opcijske pogodbe:

— pogodba o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic. sklenjena med PL in

Microtrustom z dne 3. 1. 2007 (priloga A227); iz pogodbe izhaja, da sta pogodbeni

stranki ena drugi vzajemno podelili prodajno oz. nakupno opcijo,6 ki vsebuje pravico

vsake od njiju, da z uveljavitvijo prodajne oz. nakupne opcije prodata oz. kupita 200.000

delnic izdajatelja družbe Istrabenz (z oznako ITBG) po ceni 45,78 EUR za delnico oz.

dogovorjeno kupnino v višini 9.156.000,00 EUR, ter da lahko uveljavita opcijo od 3. 1.

2007 do 30. 11. 2007, ter da so pravice in obveznosti iz opcije sporazumno prenosljive

na tretjo osebo.

— pogodba o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic. sklenjena med

Microtrustom in Kristjanom Sušinskim z dne 3.1. 2007 (priloga A234): iz pogodbe

izhaja dogovor, da pogodbeni stranki ena drugi vzajemno podeljujeta prodajno oz.

nakupno opcijo, ki vsebuje pravico vsake od njiju, da z uveljavitvijo prodajne oz.

nakupne opcije prodata oz. kupita delnice, ki so predmet pogodbe, pri čemer pogodbena

stranka Microtrust izjavlja, da ima

5 Obligacijski zakonik opcijskih pogodb ne ureja, v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov

(Uradni list RS St. 67/07 - velja od 11. 8. 2007) pa so omenjene kot izvedeni finančni instrument (4.

točka drugega odstavka 7. člena). Opcijske pogodbe so torej inominatni kontrakt avtonomnega

pogodbenega prava, ki se razlagajo glede na skladnost volje strank. Značilnost opcije je, da

opcijski upravičenec z enostransko opcijsko izjavo doseže pogodbeno zavezo opcijskega

zavezanca oz. sklenitev glavne pogodbe. Po razlagi teorije so opcijske pogodbe na področju

trgovanja s finančnimi inštrumenti sredstvo za upravljanje tveganj oz. instrument zavarovanja

pred tveganji, hkrati pa tudi instrument špekulacije (glej npr. Nekateri vidiki obvladovanja

tveganj z opcijami, dr. Katarina Zajc, Podjetje in delo, 2004 St. 7)

6 Opcije so lahko nakupne (call option) oz. pozivne, kar pomeni, da imetnik daje pravico do

nakupa temeljne dobrine po določeni ceni in do določenega dne ter prodajne (put option), ki

dajejo imetniku pravico do prodaje temeljne dobrine po določeni ceni in do določenega dne. Z

opcijo določena cena temeljne dobrine je izvršilna cena, cena opcije pa je opcijska premija (glej

npr. Opcijske pogodbe-opcije, dr. Borut Stražišar, Revizor St. 2/2010).

-62

enako količino delnic v lasti ali pa sklenjeno nakupno pravico za delnice in jih

lahko pridobi ter nadalje, da se zavezujeta, da lahko Microtrust zahteva prodajo,

Kristjan Sušinski pa nakup 200.000 delnic z oznako ITBG po ceni 34,00 EUR za

delnico oz. za kupnino v višini 6.800.000,00 SIT in prodajno oz. nakupno opcijo

pa lahko uveljavita v času od 3. 1. 2007 do 30. 3. 2007.

— pogodba o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic. sklenjena med

Microtrustom in Igorjem Bavčarjem z dne 11.1. 2007 (priloga A232); iz pogodbe

izhaja, da pogodbeni stranki ena drugi vzajemno podeljujeta prodajno oz.

nakupno opcijo za nakup oz. prodajo 200.000 delnic z oznako ITBG po ceni 49,30

EUR za delnico oz. dogovorjeno kupnino v višini 9.860.000,00 EUR, zmanjšano

za dividendo, izplačano v letu 2007, stranki pa lahko uveljavita nakupno oz.

prodajno opcijo v obdobju od 11. 1. 2007 do 18. 12. 2007.

— pogodba o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic, sklenjena med PL z

Microtrustom z dne 8. 5. 2007 (priloga A228); iz nje izhaja taka vsebina kot iz

zgoraj navedene pogodbe med istima strankama z dne 3. 1. 2007, le da se nanaša

na nakup oz. prodajo 178.327 delnic z oznako ITBG po ceni 78,50 EUR za

delnico oz. dogovorjeno višino 13.998.669,50 EUR, stranki pa lahko uveljavita

prodajno oz. nakupno opcijo v obdobju od 8. 5. 2007 do 30. 11. 2007.

— pogodba o vzajemni podelitvi opcij na nakup in prodajo delnic. sklenjena med

Microtrustom in Igorjem Bavčarjem z dne 14. 5. 2007 (pri prilogi A232);

pogodba je vsebinsko taka kot zgoraj navedena pogodba med istima strankama z

dne 11.1. 2007, le da se nanaša na nakup oz. prodajo 178.327 delnic z oznako

ITBG po ceni 82 EUR za delnico oz. dogovorjeno kupnino v višini

14.622.814,00 EUR, zmanjšano za dividendo, izplačano v letu 2007, kar stranki

lahko uveljavita v obdobju od 14. 5. 2007 do 18. 12. 2007.

— pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjena med PL in

Sportino z datumom 3. 1. 2007 (priloga A229); iz pogodbe izhaja, da sta stranki

ugotovili, da je PL kot prodajalec lastnik 200.000 delnic ITBG, in da v dobro

kupca Sportina ustanavlja pravico do nakupa teh delnic, kupec pa do prodaje

istih'delnic po dogovorjeni ceni 45,78 EUR za delnico oz. 9.156.000,00 EUR;'

stranki pa imata možnost opciji uveljaviti do vključno 30. 11. 2007.

Iz Dopolnitve pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, veljavne od

dne 3. 1. 2007 (priloga A242), je razvidno, da sta PL in Sportina dopolnitev

podpisali dne 16. 7. 2008 oz. 18. 7. 2008, in da v njej med drugim ugotavljata,

-63

da sta 5. 9. 2007 podpisali pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, na

kateri je bil naveden datum 3. 1. 2007, in da v izogib dvomu glede pogodbene

volje in namena strank sklepata navedeno dopolnitev. Dopolnitev pogodbe je

podpisal tudi Microtrust.

— pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjene med PL in

Sportino z datumom 8. 5. 2009 (priloga A230'); iz pogodbe izhaja, da sta stranki

ugotovili, da je PL kot prodajalec lastnik 178.327 delnic ITBG, in da v dobro

kupca Sportina d. o. o. ustanavlja pravico do nakupa teh delnic kupec pa do

prodaje istih delnic po dogovorjeni ceni 78,50 EUR za delnico oz.

13.998.669,50 EUR, stranki pa imata možnost opciji uveljaviti do vključno 30.

11.2007.


dneva 8. 5. 2007 (priloga A241), je razvidno, da sta PL in Sportina dopolnitev

podpisali dne 16. 7. 2008 oz. 18. 7. 2008, in da med drugim ugotavljata, da sta

dne 5. 9. 2007 podpisali pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, na

kateri je bil naveden datum 8. 5. 2007 in v izogib dvomu glede pogodbene volje in

namena strank sklepata dopolnitev. Iz dopolnitve je razvidno, da jo je podpisal

podpisal tudi Microtrust.

— pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjena med Sportino in

Microtrustom z datumom 4. 1. 2007 (priloga A256); iz pogodbe izhaja, da ima

Sportina pravico do nakupa 200.000 delnic ITBG, da stranki ustanovita druga

drugi pravico do nakupa oz. prodaje teh delnic po dogovorjeni ceni 47,78 EUR

za delnico oz. za kupnino v višini 9.556.000,00 EUR, da se je Sportina

zavezala, da bo uresničila svojo nakupno opcijo in postala neomejeni lastnik

delnic do 28. 9. 2007 ter nadalje, da imata stranki možnost uveljaviti opciji od

1. 10. 2007 do 14. 12. 2007. Stranki pa sta s to pogodbo pod točko 18 ugotovili,

da je predmetna pogodba sklenjena in začne učinkovati dne 4. 1. 2007.


dneva 8. 5. 2007 (priloga A239) izhaja, da sta Sportina in Microtrust dne 18. 7.

2008 oz. 16. 7. 2008 podpisali dopolnitev k pogodbi. V njej ugotavljata, da sta

Sportina in £L dne 5. 9. 2007 podpisali pogodbo o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije, na kateri je bil naveden datum 3. 1. 2007, Sportina in Microtrust

pa dne 5. 9. 2007 pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, na kateri je

naveden datum 4. 1. 2007 ter še, da je s slednjo pogodbo Microtrust do Sportine

pridobil določene pravice in obveznosti, ki jih je Sportina pridobila do PL po prvo

navedeni pogodbi, in da dopolnitev sklepata v izogib kakršnemu

-64

koli dvomu glede pogodbene volje in namena.

— pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije., sklenjena med

Sportino in

Microtrustom. z datumom 10. 5. 2007 (priloga A257); iz pogodbe izhaja, da

ima Sportina kot prodajalec pravico do nakupa 178.327 delnic ITBG, da stranki

ustanovita druga drugi pravico do nakupa oz. prodaje teh delnic po dogovorjeni

ceni 80,50 EUR za delnico oz. zakupnino v višini 14.355.323,50 EUR, da se je

prodajalec zavezal, da bo uresničil svojo nakupno opcijo in postal neomejen

lastnik delnic do 28. 9. 2007 ter nadalje, da imata stranki možnost uveljaviti

opciji od 1. 10. 2007 do 14. 12. 2007. Stranki pa sta s to pogodbo pod točko 18

ugotovili, da je predmetna pogodba sklenjena in začne učinkovati dne 10. 5.

2007.


dneva 8. 5. 2007 (priloga A240), izhaja, da sta Sportina in Microtrust dne 18. 7.

2008 oz. 16. 7. 2008 podpisali dopolnitev k pogodbi. V njej ugotavljata, da sta

Sportina in PL dne 5. 9. 2007 podpisali pogodbo o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije, na kateri je bil naveden datum 8. 5. 2007, Sportina in Microtrust

pa dne 5. 9. 2007 pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, na kateri je

naveden datum 10. 5. 2007 ter še, da je s slednjo pogodbo Microtrust do Sportine

pridobil določene pravice in obveznosti, ki jih je Sportina pridobila do PL po

prvo navedeni pogodbi, in da dopolnitev sklepata v izogib kakršnemu koli

dvomu glede pogodbene volje in namena.

—pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije. sklenjena med

Microtrustom in Igorjem Bavčarjem, z datumom 11.1. 2007 (priloga A231); iz

pogodbe izhaja, da Microtrust Igorju Bavčarju zagotavlja, da ima v razmerju do

Sportine nakupno pravico 200.000 delnic ITBG, da z njo stranki druga drugi

ustanovita pravico do prodaje oz. nakupa delnic po ceni 49,30 EUR oz. za

kupnino 9.860.000,00 EUR, da se je Microtrust zavezal, da bo uresničil svojo

nakupno opcijo in postal neomejen lastnik delnic najkasneje do 11. 12. 2007 ter

nadalje, da imata stranki možnost uveljaviti opciji do vključno 18. 12. 2007.

Stranki sta s to pogodbo pod točko 16 ugotovili, da je predmetna pogodba

sklenjena in začne veljati in učinkovati dne 11.1. 2007.

— pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije. sklenjena med

Microtrustom in Igorjem Bavčarjem, z datumom 14. 5. 2007 (pri prilogi A231):

iz pogodbe izhaja, da Microtrust Igorju Bavčarju zagotavlja, da ima v razmerju

do Sportine nakupno pravico 178.327 delnic ITBG, da z njo stranki druga drugi

-65

ustanovita pravico do prodaje oz. nakupa delnic po ceni 82,00 EUR oz. za

kupnino. 14.622.814,00 EUR, da se je Microtrust zavezal, da bo uresničil svojo

nakupno opcijo in postal neomejen lastnik delnic najkasneje do 11. 12. 2007 ter

nadalje, da imata stranki možnost uveljaviti opciji do vključno 18. 12. 2007.

Stranki pa sta s to pogodbo pod točko 16 ugotovili, da je predmetna pogodba

sklenjena in začne veljati in učinkovati dne 14. 5. 2007.

Iz dokaznega postopka izhaja, da so bile v obravnavanem primeru sklenjene še

pogodbe in dogovori:

— dogovor o nadomestilu. sklenjen med Microtrust in Kristjanom Sušinskim dne

29. 3. 2007 (v prilogah A234); iz dogovora izhaja, da stranki v njem med drugim

ugotavljata, da je bila med njima 3. 1. 2007 sklenjena pogodba o vzajemni

podelitvi opcij za pravico nakupa in prodaje paketa 200.000 delnic ITBG, in da

stranki do obravnavnega dogovora nista uveljavili opcijskih pravic iz navedene

pogodbe, da Microtrust ne bo mogel izvršiti obvez iz opcije, Sušinski pa ima

interes pridobiti pravice iz le-te, ter da se v nadaljevanju med drugim dogovorita

za odpoved pravicam in obveznostim iz opcijske pogodbe ob upravičenju

Sušinskega do izplačila v nadomestilu v višini 3.530.000,00 EUR v roku enega

leta.

— dogovor o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam. sklenjen med Microtrust in

Igorjem Bavčarjem dne 30. 8. 2007 (priloga A233); iz dogovora izhaja, da

pogodbeni stranki med drugim ugotavljata, da sta dne 11. 1. 2007 sklenili

pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije glede 200.000 delnic ITBG

dne 14. 5. 2007 pa pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije glede

178.327 delnic ITBG ter da je namen dogovora v odpovedi pravicam in

zahtevkom iz navedenih pogodb v razmerju ene stranke do druge, za navedeno

odpoved pa je dolžan Microtrust Bavčarju plačati v enem ali več delih skupno

enkratno nadomestilo v višini 21.680.000,00 EUR, v roku šestdesetih dni po

podpisu 11.980.000,00 EUR;

— pogodba o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjena med Microtrust

in Pomfin d. o. o. iz Maribora z dne 3. 9. 2007 (priloga A315): iz pogodbe med

drugim izhaja, da stranki "ugotavljata, da je Microtrust na dan sklenitve te

pogodbe upravičenec iz opcijske pogodbe s Plinfinom do nakupa 378.327 delnic

ITBG ter nadalje, da se Microtrust kot upravičenec do prodaje v dobro družbe

Pomfin kot upravičenca do nakupa ustanavlja pravico do nakupa zgoraj

navedenih delnic in obratno, upravičenec do nakupa v dobro upravičenca do

-66

prodaje ustanavlja pravico do prodaje delnic, vse za sporazumno določeno ceno,

130 EUR za delnico.oz. za kupnino 49.182.510,00 EUR.

— pogodba o prodaji in nakupu delnic. sklenjena med PL in Plinfinom z dne 6.

9. 2007 (priloga A221): iz pogodbe izhaja, da stranki med drugim ugotavljata,

da je PL kot prodajalec imetnik 378.327 delnic ITBG, ki so do dne 30. 11. 2007

omejeno prenosljive, ker je prodajalec na delnicah ustanovil nakupno pravico v

korist tretje osebe, da se delnice zaradi navedene omejitve prodajo po ceni, ki je

enaka izvršilni ceni nakupne pravice, nadalje, da sta stranki sporazumni, da

prodajalec kupcu proda 200.000 delnic ITBG po ceni 45,78 EUR in 178.327 po

ceni 78,50 oz. za kupnino 23.154.669,50 EUR, ter da je kupec dolžan plačati

kupnino v tridesetih dneh, prodajalec pa, da bo preknjižbo delnic pri KDD

opravilna dan 7. 9.2007.

— pogodba o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v družbi Plinfin,

sklenjena v obliki notarskega zapisa med PL in Sportino dne 11. 9. 2009 (v

prilogah A219): iz pogodbe je razvidno, da je njen predmet odsvojitev oz.

prodaja poslovnega deleža, ki ga je PL imela v višini 100% v družbi Plinfin,

družbi Sportina, med drugim pa stranki v pogodbi ugotavljata, da osnovni

-kapital Plinfin znaša 7.500 EUR in je plačan v celoti, ter da je edino premoženje

družbe 378.327 delnic ITBG, ki so vpisane v register KDD, in da na njih ne

obstoji nobena pravica tretjih, in se dogovorita za odsvojitev deleža v Plinfinu za

znesek 23.154,669,50 EUR.

— pogodba o ureditvi medsebojnih razmerji, sklenjena med Sportino in

Microtrustom z dne 11. 9. 2007 (priloga A277); iz pogodbe med drugim izhaja,

da Sportina kot prodajalec in Microtrust kot kupec ugotavljata, da sta sklenili

dne 4. 1. 2007 in 10. 5. 2007 opcijski pogodbi glede skupno 378.327 delnic

ITBG, da je Sportina kot prodajalec tega dne (11.9. 2007) z družbo PL sklenila

pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v Plinfin in je z njo

postala neomejeni lastnik navedenega poslovnega deleža, in da edino

premoženje navedene družbe predstavljajo zgoraj navedene delnice, nadalje pa,

da s to pogodbo prodajalec ustanavlja v dobro kupca pravico do nakupa

poslovnega deleža, in obratno, kupec'v dobro prodajalca ustanavlja pravico do

prodaje poslovnega deleža, oboje do vključno 14. 12. 2007 in sicer za kupnino

v višini 23.911.323,50 EUR.

-67

— prodajna pogodba, sklenjena med Microtrustom in Pomfinom dne 1.10. 2007

(priloga A235); iz- pogodbe izhaja, da pogodbeni stranki med drugim

ugotavljata, da je Microtrust kot prodajalec imetnik 378.327 delnic ITBG, in da

so bremen proste ter nadalje, da se stranki dogovorita o prodaji oz. nakupu

navedenih delnic za ceno 130 EUR za delnico oz. skupaj 49.182.510,00 EUR, pri

čemer bo prvi del. kupnine v višini 25.000.000,00 EUR plačan na prodajalčev

račun do 1. 10. 2007, preostanek pa do 4. 10.2007.

V zvezi z navedeno predstavitvijo opcijskih pogodb sodišče dodaja, da so

obdolženci oz. njihovi zagovorniki pravno dopustnost sklenjenih opcijskih

pogodb in dogovorov utemeljevali s predložitvijo mnenj strokovnjakov s

področja pravne in ekonomske stroke. Sodišče je prebralo strokovno mnenje z

naslovom "Pravna narava dogovora o vzajemni ustanovitvi opcij in odpovedi

opcijskim pravicam" z dne 9. 7. 2010, ki ga je pripravil Lex Mercatoria-Institut za

poslovno pravo oz. zanj prof. Miha Juhart (priloga B706-B712), strokovno

mnenje z naslovom "Zahtevki iz opcijskih pogodb" z dne 7. 1. 2011, ki ga je

pripravil Lex Mercatoria- Inštitut za poslovno pravo Ljubljana oz. zanj prof. dr.

Miha Juhart (priloga B701-B705), strokovno mnenje z naslovom „Pravno

mnenje o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic in o vstopu nove pogodbene

stranke v pravno razmerje" z dne 7. 2. 2013, ki ga je pripravil prof. dr. Lojze Ude

iz Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani (priloga B1729-1756) in strokovno

mnenje brez naslova, ki ga je pripravil dr. Aleksander Kešeljevič, docent na

Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, z decembra 2010 (list. 1629-1636).

Iz strokovnih mnenj izhaja, da so pripravljena po naročilu strank, prvi dve mnenji

po naročilu odvetniške pisarne Ceferin, tretje mnenje po naročilu odvetnika

Branka Lipovca, v četrtem mnenju naročnik ni naveden, predložili pa so ga

zagovorniki obdolženega Bahtijarja Bajroviča. Iz mnenj izhaja, da so podana za

predložene opcijske pogodbe in tudi njihove dopolnitve, ki so predmet

obravnavane zadeve, mnenje, ki ga je izdelal prof. dr. Juhart z dne 9. 7. 2010, pa

tudi na podlagi dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi pravici z dne 30. 8. 2007

(to je dogovor med Microtrust in Igorjem Bavčarjem). Ker so bila mnenja

podana ne poznavajoč dejstva in okoliščine sklenitve posamičnih pogodb in

dogovorov, kot jih očita obtožnica zaradi katerega imajo posamezne pogodbe in

dogovori drug pomen, kot jim ga daje pravo, sodišče le-te omejeno upošteva.

-68

zagovori

Iz zagovora obdolženega Boška Šrota (list. 4437-4438 v zvezi z list. 4407)

izhaja, da je PL paket 200.000 delnic ITBG kupila leta 2004. V drugi polovici

leta 2006 mu je finančni svetovalec Robert Šega, ki je pogodbeno opravljal delo

direktorja finančno računovodske službe, svetoval, da delnice prodajo. Oba sta

ocenjevala, da bi cena delnice padla zaradi prevelikega vlaganja Istrabenza v

turizem. Šegi je naročil naj delnice proda, kar se je zgodilo v začetku leta 2007. V

začetku aprila ali konec maja je Šega dejal, da se Microtrust zanima še za nakup

enega paketa in mu prenesel željo, da bi delnice, ki so bile v lasti KD-ja, kupili in

z obveznostjo nadaljnje prodaje za razliko 1 EUR po delnici napisali opcijsko

pogodbo, s čimer se je sam strinjal. Šega mu je razložil, daje pogoje do

potankosti uredil Kristjan Sušinski, vsaj misli, da je bilo tako, saj v razgovorih ni

sodeloval. Šega je bil zadolžen, da realizira ves posel, vendar je potem prišlo do

pomisleka, daje Microtrust premajhna družba, da bo prišlo do "piarovskih", da

delajo posel s tako majhno družbo in prepustit mu je, da uredi tako, kot misli.

Šega mu je rekel, da je Microtrust pripeljal odvetnika Branka Lipovca, ki je

poiskal Sportino in nanjo so se prenesla opcijska upravičenja iz obeh pogodb.

Pogodbe je prišel podpisati v Union, Robert Šega in Branko Lipovec sta zatrdila,

da je vse tako, kot je bilo dogovorjeno, razlogov za dvom v korektnost in

profesionalnost tako ni imel. Njegov svetovalec je vodil stvari tudi naprej in on

je bil tisti, ki je skrbel za to, da se, če bi bilo treba, pogodbe predloži za knjiženje.

Ves dosje se je nahajal v tajništvu, to je v arhivu direktorja, kot so mu takrat

rekli, konkretno pri tajnici direktorja. V omaro, v kateri se je nahajal, je imel

dostop vsakdo.

Z Bavčarjem se v prvi polovici leta 2007 ni sestal, ni govoril, ker je bil "malo" v

poslovnem sporu z njim. Pred tem so namreč blokirali njegovega finančnega

direktorja Srečka Kendo pri izvolitvi v nadzorni svet Mercatorja, zato takrat

nista komunicirala. Tudi pri poslovodenju je vsak zastopal interese svoje družbe,

ni šlo za "delanje" nekih uslug, nikakor pa ne za omogočanje pridobitve

premoženjske koristi, pri vsem tem pa tudi sam ne bi nič imel. Kristjana

Sušinskega je spoznal pri podpisu pogodbe, ravno tako Branka Lipovca in

lastnika Sportine Bajrovića.

Iz pisnega zagovora, ki je bil prebran po ustnem zagovoru na glavni obravnavi,

izhaja smiselno enak zagovor, ki pa je bil pisen (list. 1478-1480 v zvezi z list.

1473). V njem je obdolženi Šrot navedel Se, da delnic z oznako ITBG v letu

2006 ni hotel prodati zaradi davčnih vidikov, da pa so se pogovarjali v letu 2006

"z Istrabenzom oz. z družbo Microtrust d. o. o.," pogodbo pa so sklenili 3, 1.

-69

2007 in cena delnice za ta paket je bila primerna iz razlogov, ker se je tečaj v letu

2004. gibal od 37,57 EUR do 48,05. EUR, v letu 2005 od 31,02 EUR .do 43,46

EUR, v letu 2006 pa padel celo na 28,62 EUR in konec leta dosegel enotni tečaj

46,79 EUR, kar je bila istočasno maksimalna vrednost. Glede na navedeno

izvršilna opcijska cena na dan 3. 1. 2007 v višini 45,78 EUR na delnico v luči

volatilnosti enotnega tečaja delnice iz predhodnih obdobij ni mogla predstavljati

negospodarne odločitve. Vsekakor pa te odločitve ni mogoče ocenjevati v luči

enotnega tečaja delnice v letu 2007. O sklenitvi pogodbe z dne 3. 1. 2007 je

obvestil Roberta Šego in Gorazda Šetino, ki je bil takrat vodja poslovnega

tajništva PL. Nova opcijska pogodba je bila na željo ljudi iz vodstva Istrabenza,

ki mu jo je prinesel Šega, podpisana 7. 5. 2007. Delnice so bile prenesene na

hčerinsko družbo Plinfin, poslovni delež v njej pa nato prodan na željo Sportine

zato, da je lažje pridobila kredit za nakup delnic. S tem je bil zanj posel zaključen

in nadaljnja dogajanja ga niso zanimala in mu niso znana. Uprava PL je okoliščine

prodaje delnic pojasnila tožilstvu. Spornih pogodb ni bilo treba knjižiti in jih zato

Dragica Cepin ni imela, prejele pa so jih osebe, ki so se s to zadevo ukvarjale,

pravna služba jih je arhivirala, nahajale pa so se tudi v tajništvu direktorja. Očitek,

da naj bi hkrati lastninil PL, na drugi strani pa podaril prijatelju kar 25. milijonov

EUR iz te iste družbe, je nesmiseln.

Obdolženi Igor Bavčar (list. 4437-4439 v zvezi z list. 4408) je zanikal očitke

obtožbe. PL se je odločila delnice prodati in zato ni bilo treba nikogar

napeljevati. PL ni utrpela škode, prav tako pa Boško Šrot ni storil zlorabe

položaja. Denar je pridobil zakonito. Tožilec je dokaze, s katerimi naj bi se

dokazovalo oškodovanje PL, tekom preiskave skrival. Kljub revizijam, iz katerih

izhaja, da PL ni bila oškodovana, PL uveljavlja odškodninski zahtevek in se pri

tem sklicuje na tožilčevo obtožnico. Glede očitka pranja denarja je

nepredstavljivo, da bi denar, v kolikor bi vedel, da izvira iz kaznivega dejanja,

položil na svoj edini transakcijski račun in nato izvajal nadaljnje transakcije

preko bančnih nakazil, saj so te transakcije sledljive. Z napačnim citiranjem

dokazil o bančnih nakazilih je tožilec ustvarjal vtis o kriminalnosti ravnanj, tako

npr. v zvezi z nakazilom Bojanu Finku, da naj bi bil njegov namen plačilo

provizije. Skoraj celotni znesek, ki ga je pridobil iz naslova opcijskih upravičenj,

je bil nakazan slovenskim bankam za poplačilo "dolgov podjetja, ki ga je kupil z

manjšim delom tega zneska, in ki je bilo ob nakupu zadolženo. Sredstva so bila

namenjena poplačilu bank.

Iz zagovora, podanega v preiskavi v pisni obliki (list. 1486-1490 v zvezi z list.

1484) izhaja, da ni razumljivo, s kakšnim ravnanjem naj bi si "dal nakazati

-70

denar". Hipotetično bi bilo to mogoče tako, da bi nekomu naročil ali nanj

vplival,-da bi opravil nakazilo. Za očitek pa-sicer. ni podlag, saj je izplačilo

temeljilo na pogodbi. Z družbo Microtrust je 11. 1. 2007 sklenil pogodbo o

vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic, ki se je nanašal na paket

200.000 delnic ITBG po ceni 49,30 EUR za delnico, dne 14. 5. 2007 še pogodbo o

vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic, ki se je nanašal na paket

178.327 delnic ITBG po ceni 82 EUR za delnico. Zaradi zahteve PL, kar je

razvidno iz izjave z dne 29. 5. 2008, sta bili pogodbi nadomeščeni s pogodbo o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije za paket 200.000 delnic in po ceni 49,30

EUR za delnico, ki učinkuje od 11. 1. 2007 dalje in s pogodbo o ustanovitvi

nakupne in prodajne opcije za paket 178.327 delnic po ceni 82 EUR za delnico, ki

učinkuje od 14. 5. 2007 dalje. Dne 30. 8. 2007 je z družbo Microtrust sklenil

dogovor o odpovedi pravicam, s katero sta se pogodbeni stranki v razmerju ena do

druge odpovedali svojim pravicam iz zgoraj navedenih pogodb, družba Microtrust

pa se je zavezala plačati nadomestilo v višini 21.680.000,00 EUR, kar je bilo

storjeno. Obdolženec se sklicuje na pravno mnenje prof. dr. Mihe Juharta, iz

katerega izhaja, da je imel glede na sklenjene opcijske pogodbe tri možnosti:

vnovčiti opcijsko upravičenje, opcijsko upravičenje prodati ali se opcijskemu

upravičenju odpovedati, kar je tudi storil. Ker je šlo za medsebojno ustanovitev

opcije, je pogodba že po naravi stvari odplačna, saj gre za ustanovitev ene pravice

za ustanovitev druge pravice. Po mnenju prof. dr. Juharta je treba v zvezi z

dogovorom o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam, ki je v dogovoru jasno

izražena, izhajati iz volje pogodbenih strank. Ta volja pa je bila, da pogodbeni

pravici prenehata. Ker se vrednost opcijskih pravic, odvisna od gibanja tečaja

delnic, spreminja, mora pogodbena stranka, katere opcijske pravica je vredna manj

od druge, plačati manjkajočo vrednost do druge opcijske pravice v denarju. V

zvezi z vprašanjem, kako naj opcijski pravici prenehata, je po mnenju dr. Juharta

dogovor o nadomestilu zaradi odpovedi pravici po pravni naravi najbližje

menjalni pogodbi in ima plačilo, opravljeno na podlagi dogovora o nadomestilu

zaradi odpovedi pravicam naravo izpolnitve obveznosti iz pogodbe. Dogovor o

nadomestilu zaradi odpovedi pravicam ima tako pravno naravo menjave

vrednosti, njegova izpolnitev pa pomeni trgovanje z izvedenim finančnim

inštrumentom. Glede na navedeno mnenje v obravnavanem primeru ni šlo za

prenakazovanje dela dobička, ki naj bi ga ustvarila družba Microtrust s kaznivim

dejanjem ter posledično za pranje denarja, temveč za zakonit posel z jasnim

pravnim namenom. Zapis drugega datuma na pogodbah, ki sta nadomestili

najprej sklenjeni pogodbi, ne pomeni razloga za veljavnost

-71

kasnejših pogodb, saj stranki s takim načinom sklenitve posla nista kršili kakšne

prisilne določbe.-Ker Sklenjenih pogodb tudi glede na mnenje prof. dr. Juharta ni

mogoče šteti za nezakoniti, posledično tudi na njihovi podlagi izplačanih

sredstev ni mogoče šteti za nezakonita. Glede denarja, nakazanega na

transakcijski račun, je vedel, da bo znesek sporočen Uradu za preprečevanje

pranja denarja in že s tega vidika takega zneska ni mogoče kakorkoli prikrivati.

Obdolženec je v zvezi z ostalimi očitanimi nakazili navedel, da je bilo eno

namenjeno hčeri Speli Bavčar, nakazilo Bojanu Finku in Bojanu Korsiki sta bili

nakazili prijateljema.

Iz zagovora obdolženega Kristjana Sušinskega (list. 4613-4617 v zvezi z 4611 ter

4625-4636) izhaja, da je nenavadno spremenjeno stališče oškodovanca glede

njegove oškodovanosti. Iz dveh dokumentov (odgovor Pivovarne Laško na

zaprosilo za posredovanje podatkov in listinske dokumentacije z dne 6. 10. 2010

ter posredovanje podatkov PL z dne 5. 7. 2010) izhaja, da s predmetnimi posli PL

ni oškodovana. Iz teh dokumentov izhaja celo, da je z obravnavanimi posli

zaslužila nekaj milijonov EUR, kar je potrdil tudi Robert Šega. Dvom v

kredibilnost novega stališča o domnevni oškodovanosti predstavlja že način

utemeljitve, da zahtevek temelji na navedbah obtožnice. V zvezi z očitkom, da je

napeljeval Boška Šrota k kaznivemu dejanju zlorabe položaja, je obdolženi

Kristjan Sušinski navedel, da mu ni znano, kako bi lahko koga, ki ga ni poznal in

ni imel nikakršnega stika z njim, napeljeval k kaznivemu dejanju. V vsakem

primeru bi bilo napeljevanje, tudi če bi do njega v resnici prišlo, nemogoče brez

njegovega naklepa glede škode, ki naj bi jo povzročila bodoča rast delnic. Sam je

svoje delnice ITBG po več kot petih letih lastništva prodal konec leta 2006 po do

tedaj najvišji ceni, to je 45 EUR za delnico. Rasti delnice ITBG ob prodaji svojih

delnic ni pričakoval, sicer jih ne bi prodal. Ekstremna rast delnice v letu 2007 je

bila posledica dejavnikov, na katere ni mogel vplivati, največ so bili to kar 50%

nakupi na nelikvidni borzi s strani največjih skladov KD od januarja 2007 do

maja 2007. Njegova opcijska pogodba in pogodba o nadomestilu nimata nič z

obravnavano prodajo paketa 200.000 delnic ITBG, ki so pripadale PL. V letu

2004 je bilo na trgu zaradi prodaje delnic ITBG, ki jih je imela v lasti družba

OMV, več paketov po 200.000 delnic. Družba Microtrust je imela že v letu 2006

dve opcijski pogodbi, sklenjeni z družbama Aktiva Naložbe d. d. in Aktiva Invest

d. d., za skupaj 200.000 delnic ITBG. Z Microtrustom je imel sklenjeno opcijsko

pogodbo z dne 6. L 2006 po ceni za 32,00 EUR za delnico, podaljšala se je z

opcijsko pogodbo z dne 3. 1. 2007 po ceni 34,00 EUR za delnico. Opcijski

pogodbi, razen datuma, že na prvi pogled nista enaki tistim, ki

-72

jih je imela PL sklenjeni z Microtrustom, ali pogodbam odvetnika Lipovca. Ker

Aktivi nista podaljšali opciji pod starimi pogoji in je bil take -postavljen v

položaj skorajšnje zapadlosti opcije, je odstopil od opcije z Microtrustom v

zameno za znižano nadomestilo. Sicer pa vključitev družb Plinfin in Sportine ni

bila njegova ideja, pač pa kvečjemu odvetnika Lipovca, ki je pripravil opcijske

pogodbe s tema družbama 20. 8. 2007 po principu "vstopa v čevlje". Nesmiseln je

očitek obtožnice tudi z vidika kapitalskega dobička, ki ga obravnava kot

protipravno premoženjsko korist, saj mu je hkrati davčna uprava julija 2012

odmerila dohodnino od zneska, ki ga je iz obravnavanih poslov prejel. Ne drži

očitek obtožnice, da naj bi z prejetim denarjem razpolagal z nadaljnjim

namenom prikrivanja izvora denarja. Že aprila 2007, to je po podpisu pogodbe o

nadomestilu, je kupil hišo na kredit, kar izkazuje predložena prodajna pogodba z

dne 18. 4. 2007, istočasno pa tudi drugo hišo, ki jo je po odobritvi kredita dne 27.

6. 2007 kupil in predčasno poplačal kredit. Preostalo gotovino je porabil za

gradnjo in opremljanje nove hiše, kar izkazujejo predloženi računi. Iz zagovora v

preiskavi (list. 1496-1502 v zvezi z list. 1494) izhaja, da se je obdolženec

zagovarjal smiselno tako kot na glavni obravnavi.

Iz zagovora obdolženega Nastje Sušinskega (list. 4439-4441 v zvezi z list. 4408)

izhaja, da vztraja pri zagovoru, ki ga je podal v preiskavi, k njemu pa je še dodal,

da družba Microtrust ni bila družba, ustanovljena le za očitane transakcije,

poslovala je že v letu 2006, podatki o njenem poslovanju so javno dostopni. Že v

letu 2006 je imela pri Banki Celje najete lombardne kredite. Očitek o pranju

denarja je nesmiseln, saj je denar izviral iz legalnih in legitimnih poslov. Plačilo

zanje je izvršil Pomfin in Sportina, ki je prejela za to kredit, zato izvor tega

denarja ni bil nezakonit. Sicer pa družba Microtrust kot mikro gospodarska

družba razen sintetičnih bilanc ni bila dolžna nobenih razkritij, pač pa po

določbah ZGD enkrat letno pripraviti računovodski izkaz, kar je bilo storjeno. V

zvezi s PL pa ne redna ne posebna revizija nista ugotovili oškodovanja, po

inšpekcijskem nadzoru davčnega organa obravnavani posli niso bili obdavčeni.

Obdolženec je v preiskavi vložil pisni zagovor (list. 1655-1666 v zvezi z list.

1653), povedal pa, da na vprašanja ne želi odgovarjati. Iz pisnega zagovora

izhaja, da je kot zakoniti zastopnik družbe Microtrust dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007

sklenil opcijski pogodbi, prvo za nakup oz. prodajo paketa 200.000 delnic ITBG,

drugo za nakup oz. prodajo 178.327 delnic ITBG, ter opcijski pogodbi z Igorjem

Bavčarjem, sklenjeni za paket 200.000 delnic ITBG dne 11.1. 2007, za paket

178.327 delnic ITBG pa dne 14. 5. 2007. Da so pogodbe sklenjene na

-73

dejansko navedene datume, izhaja tako iz listinske dokumentacije kot tudi iz

okoliščine, da je prišlo med družbo PL in Microtrustom do napetosti v zvezi s

postavljanjem neutemeljenim zahtev družbi Microtrust, s katerimi se je skušala PL

izogniti izpolnitvi opcijskih pogodb. Iz teh razlogov je pooblastil odvetnika Branka

Lipovca za zgladitev spora oz. mirno ureditev zadeve, ki bi omogočila, da družbi

Microtrust ne bi bilo treba sodno uveljavljati pravic iz sklenjenih opcijskih pogodb.

Nadaljnje dogajanje, to je prenos razmerja med PL in Microtrustom na Sportino ter

tudi sklenitev dogovorov o nadomestilih zaradi odpovedi pravicam, je treba

presojati v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Skratka, namenjeni so bili

"mirni rešitvi nastale situacije," njihovo sklenitev pa je priporočil ter listine

pripravil odvetnik Branko Lipovec, ki je bil tedaj najbolj renomiran slovenski

odvetnik na področju vrednostnih papirjev in kapitalskega trga, zato ni imel

razlogov, da bi dvomil v njegovo delo. Ta ni opozoril, da bi sklenitev ali pa

izpolnitev opcijskih pogodb predstavljala škodo za PL. Pogodbe, ki jih je pripravil

odvetnik Lipovec, so bile namenjene prenosu obstoječega razmerja na novega

pogodbenega partnerja in niso ustvarjale novega pogodbenega razmerja, zato jih

tudi ni mogoče obravnavati kot antidatirani. Skoka tečaja delnic ITBG, kakršnega

je dosegel v času izpolnjevanja pogodb, v trenutku sklepanja pogodb ni bilo

mogoče predvideti. Nakazila. Microtrusta na račun Igorja Bavčarja in Kristjana

Sušinskega so predstavljala izpolnitev pogodbenih obvez, zato tudi transparentno

in je očitek o prikrivanju izvora denarja neutemeljen. Sam nikakor ni mogel niti

domnevati, da naj bi Boško Šrot storil kakršnokoli zlorabo položaja ali pravic, tega

ni bil dolžan vedeti, na takšna dejstva ga ni opozoril niti odvetnik Lipovec, ki mu je

zadevo predal v imenu in za račun družbe Microtrust, Boško Šrot pa ga o svojih

nagibih za sklenitev opcijskih pogodb ni obveščal. Zato ni vedel in ni mogel vedeti,

da naj bi bil domnevni kapitalski dobiček, kot ga skuša prikazati državni tožilec,

prepovedana posledica kaznivega dejanja Boška Šrota. Microtrust ni ustvaril

kapitalskega dobička v obtožbi zatrjevani višini 24.910.000,00 EUR. Kapitalski

dobiček v obravnavanem primeru lahko predstavlja zgolj dobiček, ki ga je

Microtrust ustvaril iz naslova imetništva opcijskih pravic, katerih predmet je bilo

378.327 delnic ITBG in kasneje teh vrednostnih papirjev samih. Dejstvo je, da je

Microtrust ustvaril pozitivni poslovni izid v letu 2007 v višini 82.794,00 EUR. Na

zvišanje vrednosti delnic ITBG družba Microtrust ni imela vpliva, rast delnic

ITBG, na katero ni bilo mogoče računati, je bila posledica prevzemne namere

družbe Petrol d. d. za prevzem družbe Istrabenz d. d. kot ciljne. Takoj po sklenitvi

opcijskih pogodb s PL je Microtrust sklenil opcijsko pogodbo z Igorjem Bavčarjem

kot zainteresiranim za pridobitev delnic in se

-74

tako zavaroval glede cene med nakupnima opcijama po pogodbah, sklenjenih s PL, in

prodajnima opcijama po pogodbah, sklenjenima z Igorjem Bavčarjem. Na ta način je bil

finančni izid za družbo Microtrust zavarovan in neodvisen od nadaljnjega gibanja borzne

cene delnice ITBG. Kar pa se tiče očitka v zvezi z dolžnostjo evidentiranja opcijskih

pogodb v poslovnih knjigah pa obdolženi Nastja Sušinski navaja, da podlago za

evidentiranje v poslovnih knjigah družbe pri opcijskih pogodbah predstavlja šele

uveljavitev opcije in posledična sklenitev glavne pogodbe. Dokler ni glavne pogodbe,

družba ne more evidentirati poslovnega dogodka v poslovnih knjigah.

obrazložitev obsodilnega dela sodbe

kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena KZ pod točko 1/1 izreka sodbe

Po 1. odstavku 244. člena KZ stori kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic,

kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali drugemu

pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, izrabi svoj

položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, pa pri tem

niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Če je bila z opisanim

dejanjem pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika

premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti tako

premoženjsko korist ali povzročiti drugemu tako premoženjsko škodo, je podana

hujša oblika tega kaznivega dejanja po 2. odstavku 244. člena KZ.

Boško Šrot je imel v času obravnavanih dejanj pri družbi PL položaj direktorja, ki

je bil tudi zakoniti zastopnik družbe (zgodovinski izpisek iz sodnega registra za

družbo PL v prilogi A9). Da je v tem svojstvu za družbo PL podpisal opcijske

pogodbe in njihove dopolnitve, ki so predmet obtožnice, izhaja iz samih pogodb

in tudi iz njegovega zagovora. Obdolženi Šrot pa je podpisal tudi pogodbo o

prodaji in nakupu delnic, sklenjeno med PL in Plinfin iz Laškega dne 6. 9. 2007

(priloga A221), in sicer v svojstvu direktorja kot zakonitega zastopnika obeh

družb oz. pogodbenih strank. Podpisal je tudi pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi

poslovnega deleža v družbi Plinfin, ..sklenjeno med Plinfinom in Sportino dne

11. 9. 2007 (A 219). Da je bil tedaj zakoniti zastopnik družbe Plinfin direktor

Boško Šrot, izhaja iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra za navedeno

družbo (priloga A26). Nedvomno pa je tudi, da obdolženi Šrot pogodb, ki so

predmet obtožnice, ni le podpisal, pač pa se tudi

dogovoril o njihovi sklenitvi, se pravi v imenu in za račun PL odločujoče

-75

deloval za njihovo sklenitev tudi pred samim podpisom pogodb.

Najprej, to je dne 3. 1. 2007, je za PL z Microtrustom sklenil pogodbo o vzajemni

podelitvi opcij za nakup delnic ITBG (priloga A227), dne 8. 5. 2007 z isto družbo

še pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic ITBG (priloga A228),

pred podpisom slednje pa je sklenil še pogodbe o nakupu paketa 178.237 delnic

ITBG. Nakup omenjenega paketa delnic, ki je predmet pogodbe o vzajemni

podelitvi opcij za nakup delnic z dne 8. 5. 2007, dokazujejo kopije kupoprodajnih

pogodb, sklenjenih med KD BPD d. o. o. iz Ljubljane ter PL dne 7. 5. 2007 st

1-05-1/2007, St. 1-05-L/2007 ter št. 01-05-G/2007 (priloga A294), izpis iz

registra KDD za transakcije za dan 9. 5. 2007 (k prilogi A218), obvestilo PL na

spletni strani SEO.neta o nakupu teh delnic (priloga A218), potek nakupa pa iz

pričevanja dr. Petra Groznika in Roberta Šege.

Iz pričevanja dr. Petra Groznika, ki je v letu 2007 v družbi KD Skladi vodil

upravljanje, izhaja, da je družba potem ko je analiza, opravljena znotraj te,

pokazala podcenjenost delnice ITBG, pričela z nakupovanjem le-teh. Pri tem so

se pojavila poizvedovanja različnih predstavnikov Istrabenza o tem, kdo

natančno kupuje. KD Group je bil namreč finančni holding z različnimi

institucionalnimi investitorji. Ko so ti ugotovili, da se s tem ukvarja ekipa

upraviteljev KD skladov, je prišlo do sestanka in nato še nekaj, ki se ga je

udeležil Kristjan Sušinski. Na teh sestankih so v KD Group ugotovili, da obstaja

pri predstavnikih Istrabenza interes za nakup njihovih delnic, hkrati pa tudi, da so

jih prepričevali o tem, da je delnica previsoko ocenjena. Sledilo je pogajanje za

prodajo celotnega paketa, to je vseh delnic, ki so jih že imeli, in ki so jih kupili v

zadnjih dveh, treh mesecih, dogovorjena je bila cena 77,50 EUR. Nekaj dni pred

prodajo je Kristjan Sušinski vprašal, ali bi jih kaj motilo, če bi bil kupec PL. Nato

so pose! prodaje delnic ITBG z PL sklenili in izvedli (list. 4471).

Groznikovo izpovedbo o tem, da je bila kupec PL, in da je imel KD Group zaradi

prodaje delnic ITBG stik s Kristjanom Sušinskim, je potrdil kot priča Robert

Šega (list. St. 4637-4669 in list. 5107-5114), takratni svetovalec za družbo

Epacta d.o.o., ki je po pogodbi že v letu 2006 ter v letu 2007, razen od začetka

januarja do srede marca, svetovala na področju poslovanja družbi PL. Izpovedal

je, da je že v letu 2006 sodeloval pri pogovorih, ki so se nanašali na nameravano

prodajo delnic ITBG, s katerimi je razpolagala PL, konec marca pa je od

obdolženega Šrota izvedel, da je v zvezi s temi delnicami podpisal

-76

opcijsko pogodbo. Do začetka maja se nato ni nič dogajalo, tedaj pa ga je poklical

Kristjan Sušinski rekoč, da se je z Vzajemnimi skladi KD dogovoril za odkup delnic

ITBG. O tem je sam obvestil Šrota, ki je z odkupom soglašal in ga prosil, če pokliče

Groznika na KD, da ta posel načeloma lahko potrdi. To je storil in v kratkem

pogovoru Grozniku rekel, da naj pošljejo pogodbe in potem se bodo odločili kako

naprej.

Iz dokaznega postopka izhaja, da se opcijski pogodbi, sklenjeni med PL in

Microtrustom, nista izvršili neposredno, pač pa na način, kot zatrjuje obtožnica. Kako

je potekala prodaja delnic ITBG, s katerimi je po sklenitvi druge opcijske pogodbe,

sklenjene dne 8. 5. 2007 z Microtrustom, razpolagala PL (skupno 378.327 delnic),

izhaja iz več pričevanj in tudi listin. Iz pričevanj je mogoče ugotoviti, da pred

prodajo o njej tisti, ki so tedaj v PL opravljali delo, pri katerem bi se po naravi stvari

morali s potekom prodaje seznaniti, z njo niso seznanili. Le Gorazd Šetina, ki je bil

v času obravnavanih dejanj vodja poslovnega tajništva in informatike v PL, je kot

priča povedal, da se je Šrot pri njem večkrat oglasil, in da se spomni, da mu je nekoč

rekel, da se želi znebiti delnic ITBG in jih prodati. Bilo je v začetku leta 2007, zdi se

mu, da je omenjal Microtrust, kar je povedal ob predočbi zagovora obdolženega

Šrota, da je o tem, da je sklenil pogodbo z dne 3. 1. 2007, obvestil poleg Roberta

Šege tudi njega. Pogodb pa ni videl in kar mu je povedal Šrot, je bilo mimogrede na

jutranji kavi (list. 5072, 5073).

Iz pričevanja Pavla Terška, ki je bil v letu 2007 vodja sektorja kadrovanja in pravne

varnosti v PL, v katerega je spadala pravna služba, je razvidno, da za sklenitev

pogodb med PL in Microtrust ni vedel, s prodajo paketa delnic ITBG pa se je

seznanil septembra 2007, ko so v pravno službo prejeli najprej pogodbo o prodaji

delnic družbi Plinfin, in ker je bil to kvalificiran delež (to je 7,3 % vseh delnic

ITBG), so o prodaji obvestili Agencijo za trg vrednostnih papirjev in družbo

Istrabenz. Nato so v pravno službo prejeli še notarsko overjeno pogodbo o

odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v družbi Plinfin, sklenjeno med PL in

Sportino. Po tej pogodbi so poskrbeli za objavo obvestila o odsvojitvi poslovnega

deleža na SEOnetu (list. 4861).

Iz izpovedbe vodje financ Brigite Rajh Oplotnik je mogoče povzeti, da v času

nakupa in prodaje delnic ITBG za pogodbo z Microtrustom ni vedela. povedala pa

je, da je za prodajo delnic ITBG izvedela v septembru 2007 po prodaji družbe

Plinfin. V letu 2007 je v PL operativno skrbela za plačilni promet,

-77

terjatve, obveznosti, za vsakodnevno likvidnost, zadolžena je bila tudi za odnose z

bankami oz. urejanje kreditov. V zvezi z nakupom in prodajo delnic ITBG ji je po podatkih

arhiva znano, da je PL v letu 2007 kupila 178.327 delnic ITBG, leta 2004 pa 200.000

delnic, vse pa je na podlagi nakupne in prodajne opcije v septembru 2007 prodala

hčerinski družbi, potem pa hčerinsko družbo prodala Sportini (list. 5078-5079).

S pogodbama, sklenjenima z Microtrustom, ni bila seznanjena niti takratna vodja

računovodske službe Dragica Čepin. Povedala je, da se je s prodajo paketa delnic ITBG

seznanila po prodaji, ko je kot vodja računovodstva med 11. in 14. septembrom 2007 na

mizo dobila notarski zapis z dne 11.9. 2007 o prodaji poslovnega deleža Plinfin,

pogodbo o prodaji paketa 378.327 delnic ITBG družbi Plinfin ter opcijski pogodbi med

PL in Sportino z dne 3. 1. oz. 8. 5. 2007. Dne 14. 9. 2007 je bila že nakazana kupnina za

prodajo teh delnic na račun PL. Iz posla je bil realiziran dobiček 3.152.000,00 EUR (list.

4569-4570). Med tedaj v družbi PL zaposlenimi je bila zaslišana še takratna tajnica

direktorja Zvonka Dečman, ki je povedala, da se je njeno delo nanašalo na sprejem,

vpisovanje in razdeljevanje pošte, ki je prihajala v PL. Priča je navedla, da je prejela

dokumentacijo v zvezi s prodajo Plinfina leta 2008, izročil pa jo ji je Boško Šrot, rekoč,

naj jo odloži med pogodbe (list. 4592-4601).

Iz zgoraj prikazanih pričevanj izhaja, da je v času sklepanja pogodb PL z družbo

Microtrust zanje poleg Šrota vedel le Šega, pa še ta je za sklenitev prve opcijske pogodbe

izvedel po njeni sklenitvi. Iz pričevanja Šetine, ki je sicer navedel, da se mu zdi, da je

obdolženi Šrot v začetku leta 2007 govoril o Microtrustu, pa sicer jasno izhaja, da je

vedel, kar je vedel le iz bežnih pogovorov ob jutranji kavi, ne pa iz zadolžitev pri delu,

saj pogodb tudi ni videl. Zato ni dvoma da je obdolženec pogodbi, sklenjeni z

Microtrustom, skrival, kar je sicer predmet kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja

poslovnih listin po 2. odstavku 240. člena KZ pod točko I/2 izreka sodbe.

V zvezi z dogovori, ki so potekali pred sklenitvijo opcijskih pogodb med družbama PL

in Microtrust, je sodišče zaslišalo še Srečka Kendo, ker ga je kot osebo, s katero je imel

stik zaradi kupoprodaje delnic ITBG, omenil Robert Šega (list, št 4646), rekoč, da se je

z njim sestal v soglasju s Šrotom oz. po njegovem naročilu, kar je bilo pred sestankom s

Kristjanom Sušinskim. Kenda, ki je pojasnil, da je bil v letu 2006 do novembra 2007

član uprave družbe

-78

Istrabenz, je zanikal, da bi se kot pooblaščenec Igorja Bavčarja pogovarjal glede nakupa

delnic ITBG z Robertom Šego in dodal, da se ni niti s Šrotom. Da Bavčar kupuje delnice

ITBG pri družbi PL, je izvedel iz časopisov. Nikakor pa ga Bavčar ni pooblastil za

pogovor glede nakupa, saj je vedel, da nima "dostopa" do Šrota. Slednja sta bila nekako

sprta, ker je Šrot glasoval proti njegovi kandidaturi za člana nadzornega sveta v

Mercatorju. Priča Kenda je vztrajal pri svojem zanikanju o sodelovanju pri kupoprodaji

delnic tudi po tem, ko mu je bila predočena izjava Roberta Šege o tem, da se je zaradi

tega z njim enkrat sestal in tudi ob predočbi navedbe iz izjave, podpisane med PL,

Microtrustom, Igorjem Bavčarjem in Bahtijarjem Bajrovičem z dne 29. 5. 2008 (prilogi

A238), iz katere izhaja med drugim zapis, da se Srečko Kenda do decembra 2006 kot

pooblaščenec Igorja Bavčarja s PL kot prodajalcem ni uspel dogovoriti glede prodaje oz.

nakupa delnic ITBG (list. 5101-5103 in 5105).

Potek prodaje paketov delnic ITBG, ki sta bila predmet opcijskih pogodb med

PL m Microtrustom, je opisal Robert Šega, ki je povedal, da misli, da je bilo v

začetku avgusta, ko mu je Šrot rekel, da nasprotna stran ali on želi, da se "zadeva

realizira" in ga prosil, da se zato sestane s Kristjanom Sušinskim. Ob snidenju s

Sušinskim je računal, da bo stvar enostavna, da bo Sušinski povedal, kdaj, lahko

plača, saj je bila v pogodbi klavzula o naknadni ureditvi kupoprodaje. Skratka

dogovorila naj bi se, kdaj lahko druga stran plača, PL pa izroči delnice. Sušinski

je računal na to, da bo dobil delnice prej in jih bo imel možnost zastaviti ter

pridobiti kredit, vendar mu je rekel, da tako ne gre, in da se je treba dogovoriti za

drug način. Zato je preveril boniteto Microtrusta in govoril s Šrotom in mu

izrazil svoje pomisleke, češ da gre za majhno podjetje, in da komplicirajo. Potem

je prišlo do sestanka, kjer je bil prisoten Branko Lipovec kot zastopnik

Microtrusta, nasprotni strani je predlaga, naj "uvedejo nekega poroka ali

kakorkoli", se pravi nekoga, ki ima denar, ker PL ne bo odstopila od tega, da

najprej plačajo. Nasprotna stran je nato predlagala, da pripelje drugo stranko, če

PL soglaša, in kar so sicer opcijske pogodbe omogočale, saj je bila v njih določba,

da ima stranka pravico prenesti pravice iz opcije na drugo stranko. Lipovec je

pripravil pogodbe z družbo Sportina, ki niso bile bistveno drugačne od prvotnih,

predvidele pa so, da nasprotna stran plača kupnino pred pridobitvijo delnic,

vendar se je zapletlo z novim predlogom Kristjana Sušinskega, češ, da bi bilo za

njih bolje, če bi PL prenesla delnice na neko pravno osebo, ki bi jo nato kupili.

Ko je o tem seznanil Šrota, se ta ni mogel takoj izjasniti, nato pa je popustil, saj je

nasprotna stran ponudila, da pripravi nove pogodbe in plača stroške, finančno pa

je bila stvar taka kot prej.

-79

Po podpisu pogodb s Sportino se je izvedel prenos družbe Plinfin, vendar je

morala Sportina pred tem izvršiti plačilo (list. 463 8)i

Potek obravnavanega posla kupoprodaje delnic ITBG izhaja tudi iz pričevanj

Bahtijarja Bajroviča in Branka Lipovca, ki sta bila po pravnomočnosti sodbe, s

katero sta bila obsojena v izločenem postopku, kar je že pojasnjeno, po predlogu

zagovornika obdolženega Šrota zaslišana kot priči, posredno tudi iz že

pojasnjenega pričevanja Zorana Jankoviča.

Iz pričevanja Bahtijarja Bajroviča, ki je bil sicer zaslišan z namenom pojasniti

stik z Zoranom Jankovičem pri razkritju obravnavanega posla kupoprodaje

delnic ITBG, izhaja, da je Sportina vstopila v posel potem, ko ji je avgusta 2007

sodelovanje ponudil Branko Lipovec. Dotlej o kupoprodaji delnic ITBG ni vedel

nič, z nikomer se ni pogovarjal, Lipovec pa je rekel, da bi bilo v redu, če bi bil on

podpisnik pogodbe, saj sicer takrat ni bil direktor družbe. V posel je pristal pod

pogojem, da banka odobri sredstva. Sam ni sodeloval pri nobenem pogovoru oz.

nobenem sestanku, postopek sta operativno izpeljala Branko Lipovec in Janja

Žunič Jenšterle iz Sportine. Pogodbe je podpisal septembra v prostorih

Pivovarne Union, pri tem pa vedel, da sta na pogodbah datum januar in maj,

vendar se "v pravno logiko" posla ni spuščal, ne spomni pa se, ali je bilo vprašanje

datumov na pogodbah pri podpisovanju pogodb sploh izpostavljeno (list.

4967-4968).

Tudi iz pričevanja Janje Žunič Jenšterle, v času obravnavanih dejanj

svetovalke direktorja v Sportini, izhaja, da se je v drugi polovici avgusta 2007 na

Sportino z vprašanjem, ali bi vstopila v posel z opcijskimi pogodbami pri

kupoprodaji delnic ITBG, obrnil Branko Lipovec. Obrazložil je, da sta imela PL

in Microtrust sklenjeni zavezujoči opcijski pogodbi, ki je PL ne želi izpolniti iz

razloga, ker naj Microtrust ne bi bil kredibilen finančni partner in bi PL zavezo iz

pogodb izpolnila, v kolikor bi vstopil v posle kredibilen partner. Lastnih sredstev

za vstop v posel niso imeli, zato so pri NLB d. d. preverili, ali lahko pridobijo

kredit. Z Lipovcem sta bila na banki, kjer je bila transakcija predstavljena na

način Sportininega "vstopa v čevlje Microtrusta" (list. 4676-4677). Dva dni pred

podpisovanjem novih opcijskih pogodb jo je odvetnik Lipovec obvestil, da

delnic ni več na družbi PL, da so prenesene na drugo družbo in to je pomenilo, da

so morali kupiti družbo, kar je zneslo dodatnih 7.500,00 EUR stroškov, saj so

bile delnice edino premoženje družbe. Pri tem je bilo predočeno, da taka pobuda

prihaja iz PL (list. 4678). Kakšen dan ali dva pred končnim podpisovanjem jo je

Lipovec obvestil, da delnic ni več na

-80

Pivovarni Laško, da so prenesene na drugo družbo, zaradi česar so potem morali

kupiti družbo, kar je bilo dodatnih 7.500,00 EUR. Septembra so bile opcijske

pogodbe podpisane, "...tako na eni strani do Laškega, kot naprej potem do

Microtrusta...", odobrena kreditna sredstva za kupnino so bila nakazana

neposredno na račun PL (list. 4676).

Iz pričevanja Brank a Lipovca izhaja, da se je s kupoprodajo delnic na podlagi

sklenjenih opcijskih pogodb med družbama PL in družbo Microtrust, za katero je

tedaj prvič slišal, seznanil v drugi polovici avgusta 2007, Kristjan Sušinski mu je

namreč povedal zanje, rekoč, da PL išče izgovore oz. načine, da pogodb ne bi

izpolnila. Kot odvetnik je ocenil, da v primeru neizpolnitve dokazovanje vsebine

sklenjenih pogodb ne bi smelo biti problematično, ter da bi bila v sodnem sporu

družbi Microtrust prisojena odškodnina, vendar se je v razgovoru s Sušinskim

"odprla" še neka možnost, ki jo je ponudila PL in sicer, da bi namesto

Microtrusta v zadevo vstopila bonitetna pravna oseba. V tistem trenutku

Microtrust denarnih sredstev tudi ni imel. Sledil je še sestanek med njim,

Sušinskim in Robertom Šego, kjer je bilo slednjemu povedano, da se Microtrustu

ni treba bati sodnega spora, in da bi bilo zadevo primerno rešiti izvensodno. Ker

mu je bilo iz stikov s Sportino znano, da se želi vključiti v borzne. trge, je

Bahtijarja Bajroviča telefonsko. obvestil o možnosti za vstop v ta posel, Šega pa je

načeloma pristal, da bi PL namesto Microtrusta sprejela Sportino. Potem se je

začela zadeva "odvijati". Na NLB, kamor je šel z Jenšterlovo iz Sportine, je

razložil zamišljeno transakcijo skrbnici računov Metki Krek. Kredit je bil

Sportini hitro odobren. Sam pa je pripravil nekaj osnutkov pogodb, ki so se

usklajevale s Kristjanom Sušinskim in Robertom Šego septembra 2007 v

prostorih Pivovarne Union. Pri tem je Šega kontaktiral s Šrotom, ki je bil tudi v

prostorih Uniona in prihajal z njegovimi pripombami in predlogi, zato so se

potem osnutki popravljali, vendar so se nazadnje pogodbe podpisale (list.

5034-5035).

Navedene izpovedbe in predvsem listine izpričujejo, da je PL izvedla prodajo

paketa delnic ITBG, ki so bile sicer predmet dveh opcijskih pogodb, sklenjenih z

Microtrust, družbi Plinfin, poslovni delež v tej družbi pa s pogodbo o odsvojitvi

in pridobitvi poslovnega deleža dne 11. 9. 2007 odsvojila družbo Sportina, pred

tem pa s Sportino sklenila pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije,

datirani na 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007 (priloga A229 in A230). Predmet pogodbe o

prodaji in nakupu delnic ITBG, sklenjene dne 6. 9. 2007 med PL in Plinfin, je že

pojasnjen v razdelku te obrazložitve o opcijskih

-81

pogodbah, prav tako pogodb o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije,

sklenjenih med PL in Sportino z datumom dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007. Pogodbe so

bile priloga notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega

deleža v družbi Plinfin d. o. o. notarja Mira Košaka iz Ljubljane opr. št. SV

2060/07 z dne 11. 9. 2007. S slednjo pogodbo je PL kot odsvojitelj Sportini kot

pridobitelju za 23.154.669,50 EUR prodala svoj poslovni delež v družbi Plinfin.

Z navedeno pogodbo je bilo ugotovljeno, da je PL edini družbenik v družbi

Plinfin, da je osnovni kapital družbe 7.500 EUR, in da je edino premoženje

družbe 378.327 delnic ITBG, na katerih in v zvezi s katerimi pa ne obstojijo

pravice tretjih, ki omejujejo ali bi lahko omejevale lastninsko pravico družbe na

delnicah.

Iz že omenjenih pogodb o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med PL in

Sportino, datiranih na dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007 (bistvena vsebina je

predstavljena v razdelku te obrazložitve o opcijskih pogodbah) med drugim

izhaja dogovor, da stranki uresničita prodajno (put) oz. nakupno (call) opcijo na

način sklenitve kupne pogodbe v obdobju osmih dni (5. točka pogodb) ter

dogovor, da sme prodajalec prenesti delnice na katero koli gospodarsko družbo, v

kateri ima 100% lastniški delež, prodajalec pa z delnicami ne sme kakor koli

razpolagati na način in po vsebini, ki bi lahko kakor koli ogrozila pravice kupca

(11. točka pogodb). V pogodbi je dogovorjena tudi pogodbena kazen v višini

tržne vrednosti vseh delnic na organiziranem trgu na dan, ko bi morala biti v

skladu s pogodbo izvedena ena oz. druga opcija, zvišana za 50%.

Sodišče na tem mestu v zvezi z zgoraj navedenimi pogodbami, katerih stranka je

bil Plinfin, pojasnjuje, da iz dokaznega postopka izhaja, da je bil Plinfin

hčerinska družba PL. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra izhaja, da je

bila družba Plinfin finančno storitvena družba d. o. o. s sedežem Trubarjeva ulica

28 Laško v sodni register vpisana dne 30. 7. 2007, ustanovljena pa je bila 19. 7.

2007 kot družba Pivovarne Laško d. d. (priloga A26). Iz pričevanja Pavla Terška

izhaja, da je konec junija 2007 ali v začetku julija (list. 4874) po naročilu

direktorja Boška Šrota sodeloval pri ustanovitvi družbe Plinfin kot hčerinske

družbe PL v njeni 100 % lasti. Namen ustanovitve naj bi bil v tem, da se na

hčerinsko družbo prenese energetske naložbe Pivovarne Laško, poleg delnic

ITBG naj bi bile še delnice Geoplina. Sam je izpeljal pravne postopke, torej

poskrbel tudi za vpis v sodni register in Ajpes, postopki so bili končani konec

julija 2007. Pravna služba oz. on sta v septembru 2007, potem ko jim je bila

predložena pogodba o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v Plinfinu,

-82

sklenjena med PL in Sportino, poskrbela še za obvestilo Agenciji za trg vrednostnih

papirjev in družbi Istrabenz d.d. o prodaji delnic PL družbi Plinfin. Poskrbel je še za

objavo obvestila o odsvojitvi deleža v družbi Plinfin na SEO.netu, saj so prenešene

delnice ITBG predstavljale 7,3 % celotnega deleža teh delnic, kar je bil kvalificiran

delež (list. 4861-4862).

Pogodba o prodaji in nakupu delnic ITBG med PL in Plinfin z dne 6. 9. 2007 ter

pogodba o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v družbi Plinfin z dne 11. 9.

2007 sta bili izvršeni. Da je bil paket 378.327 delnic ITBG prenešen na Plinfin,

izhaja iz izpisa KDD za dan 1. 10. 2007 (prilogaA317). Plačilo kupnine pa je bilo

izvršeno na način, da je banka NLB d. d. Ljubljana, ki je po kreditni pogodbi s

Sportino z dne 13. 9. 2007 za kratkoročni kredit v znesku 23.500.000,00 EUR, dan

za nakup 100% poslovnega deleža v podjetju Plinfin in stroškov (priloga A300),

znesek kupnine poravnala na bančni račun PL. To izhaja iz pregleda prometa za

račun PL pri NLB d. d. z dne 30. 9. 2009, iz katerega je razvidno, da je bil iz naslova

črpanja kredita na račun PL dne 14. 9. 2007 nakazan znesek 23.162.169,50 EUR.

Prav tako je to razvidno iz listin NLB d. d. o nakazilih v zvezi z črpanjem kredita, ki

ga je banka predložila po zaprosilu sodišča (priloge C1178-C1183). Iz slednjih

dokazil izhaja še, da je banka iz istega naslova v korist računa Sportine izplačala

znesek lL750j00 EUR. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra (priloga A26)

izhaja, daje bila dne 11, 10. 2007 pri družbi Plinfin namesto PL kot ustanovitelj

vknjižena Sportina.

Izvršena pa je bila tudi pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, sklenjena med

Sportino in Microtrustom z dne 11.9. 2007 (priloga A277), v kateri Sportina kot

prodajalec in Microtrust kot kupec ugotavljata, da sta sklenila dne 4. 1. 2007 in 10. 5.

2007 opcijski pogodbi glede skupno 378.327 delnic ITBG, da je Sportina kot

prodajalec tega dne (11. 9. 2007) z družbo PL sklenila pogodbo o odsvojitvi in

pridobitvi poslovnega deleža v Plinfin in je z njo postala neomejeni lastnik

navedenega poslovnega deleža, in da edino premoženje navedene družbe

predstavljajo zgoraj navedene delnice. Pogodbenici sta se v navedeni pogodbi

dogovorili, da s to pogodbo Sportina kot prodajalec ustanavlja v dobro kupca

pravico do nakupa poslovnega deleža, in obratno, kupec v dobro prodajalca

ustanavlja pravico do prodaje poslovnega deleža, oboje do vključno 14. 12. 2007 za

kupnino v višini 23.911.323,50 EUR.

Iz pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije za prodajo paketa 378.327

-83

delnic ITBG, sklenjene med Microtrustom kot upravičencem do prodaje in

Pomfinom kot upravičencem do nakupa z dne 3.9.2007 (priloga A315), je

razvidno, da stranki uvodoma ugotavljata, da je Microtrust upravičenec do

nakupa 378.327 delnic ITBG iz opcijske pogodbe do Plinfina, v nadaljevanju pa

Microtrust podeli pravico do nakupa tega paketa v korist Pomfina po ceni 130,00

EUR za delnico oz. za kupnino v znesku 49.182.510,00 EUR. Pomfin je

navedeno opcijo do Microtrusta uveljavil s pisno izjavo z dne 21.9. 2007 (k

prilogi A235). Po sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1.10. 2007 je kupec Pomfin

kupnino za nakup paketa 378.237 delnic ITBG v znesku 49.182.510,00 EUR na

račun Microtrusta izvršil v dveh obrokih: dne 1. 10. 2007 v višini 25.000.000,00

EUR, dne 4. 10. 2007 višini 23.911.323,50 EUR, kar izhaja iz izpisa prometa na

računu Microtrust pri Banki Celje za obdobje od 1. 10. 2007 do 11. 2. 2008

(priloga A236).

Iz zgoraj navedenega izpisa prometa izhaja, da je Microtrust istega dne, ko je

prejel navedeni prvi obrok kupnine, nakazal na račun Plinfin znesek

23.911.323,50 EUR kot plačilo po pogodbi. Iz izpisa Centralnega registra

nematerializiranih papirjev pri KDD za transakcije z delnicami ITBG na dan 1.

10. 2007 (priloga A317) izhaja, da je bil paket 378.327 delnic ITBG z računa

Plinfina prenešen na račun Pomfina.

Po podatkih že navedenega izpisa prometa na bančnem računu Microtrust je

banka z računa Microtrust dne 22. 10. 2007 v korist računa št 29000-0035443172

Kristjana Sušinskega pri banki Unicredit d. d. izvršila plačilo zneska

3.000.000,00 EUR ter zneska 300.000,00 EUR z oznako "plačilo po pogodbi",

dne 24. 10. 2007 pa v korist računa St. 02140-1268086527 Igorja Bavčarja pri

banki NLB d. d. plačilo zneska 11.980.000,00 EUR z oznako "nakazilo

nadomestila" ter nato še dne 4. 2. 2008 v korist istega prejemnika oz. istega

računa znesek 9.700.000,00 EUR z oznako "nakazilo nadomestila" ter dne 11.2.

2008 v korist računa Kristjana Sušinskega znesek 230.000,00 EUR z oznako

"plačilo nadomestila". Nakazili na račun Igorja Bavčarja sta razvidni tudi iz

bančnega dokumenta o nakazilu zneskov v korist računa Igorja Bavčarja,

poimenovanega cash flow (priloga A243 in A244), prejem navedenih nakazil na

obeh računih pa izhaja iz izpiska zgoraj navedenega računa Igorja Bavčarja pri

NLB d. d. za leto 2007 (priloga C1315-1347), iz izpiska tega računa za obdobje

od 1. 1. 2008 do 18. 5. 2009 (priloga C1348-C1364) ter iz izpiska zgoraj

navedenega računa Kristjana Sušinskega pri UniCredit d. d. Ljubljana od leta

2006 dalje (priloga C1373-1416). Navedeni izpiski izhajajo iz prilog k

-84

dopolnitvam obvestil o sumljivih transakcijah Urada RS za preprečevanje pranja

denarja z dne 24.7.2009 in z dne 12. 11. 2008 (CD kot priloga k A254 in CD kot

priloga k A 255).

Iz prikazanega poteka prodaje delnic ITBG in posledičnega denarnega toka je

razvidno, da je na bančni račun Igorja Bavčarja iz te prodaje prišlo skupaj

21.680.000,00 EUR, na bančni račun Kristjana Sušinskega pa skupaj

3.530.000,00 EUR, kar je v celoti 25.210.000,00 EUR. Pojasnjeno je že bilo, da je

Microtrust dne 1. 10. 2007, ko je prejel 49.182.510,00 EUR, nakazal na bančni

račun Plinfin 23.911.323,50 EUR, kar pomeni, da je bil ostanek po plačilu le-te

25.271.186,50 EUR.

Zgoraj navedeni nakazili Igorju Bavčarju sta izvršeni na podlagi Dogovora o

nadomestilu zaradi odpovedi pravicam z dne 3. 8. 2007, sklenjenim med družbo

Microtrust in Igorjem Bavčarjem (priloga A233), nakazili Kristjanu Sušinskemu

pa na podlagi Dogovora o nadomestilu z dne 29. 3. 2007, sklenjenim med družbo

Microtrust in Kristjanom Sušinskim (k prilogi A234). Iz Dogovora o nadomestilu

zaradi odpovedi pravicam izhaja, da sta imeli pogodbeni stranki Microtrust in Igor

Bavčar sklenjeno pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije za nakup

200.000 delnic ITBG z dne 11. 1.2007 ter, pogodbo o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije za nakup 178.327 delnic ITBG z dne 14. 5. 2007, z dogovorom pa

je bilo dogovorjeno nadomestilo zaradi odpovedi pravicam iz teh pogodb v korist

Bavčarja v znesku 21.680.000,00 EUR.

Iz Dogovora o nadomestilu, sklenjenega med Microtrust in Kristjanom

Sušinskim, pa izhaja, da je bila med njima sklenjena pogodba o vzajemni

podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic ITBG z dne 3. 1. 2007, z dogovorom pa

je bilo dogovorjeno nadomestilo zaradi odpovedi pravicam iz omenjene

pogodbe v korist Kristjana Sušinskega v višini 3.530.000,00 EUR.

Čeprav bi bilo mogoče glede na zagovor obdolženega Šrota razumeti, da mu ni

bilo nedvomno znano, da sta pogodbi z Microtrustom sklenjeni zaradi oz. v korist

Igorja Bavčarja, je glede na pričevanje Roberta Šege, da mu je "gospod

Šrot'omenjal, da bi gospod Bavčar delnice Istrabenza" (list. 4637), predvsem

pa-pisno izjavo, podpisano med PL, Microtrustom, Igorjem Bavčarjem in

Bahtijarjem Bajrovičem z dne 29. 5. 2008 (priloga A238), nedvomno, da je vedel,

da gre za Igorja Bavčarja. Iz navedene izjave izhaja zapis, da se Srečko Kenda do

decembra 2006 kot pooblaščenec Igorja Bavčarja s PL ni uspel

-85

dogovoriti glede kupoprodaje delnic ITBG, da je v tej posledici decembra 2006

Igor Bavčar Microtrustu naročil, naj kot kupec začne s PL kot prodajalcem

dogovarjati prodajo oz. nakup delnic ITBG, zaradi Cesar sta bili sklenjeni 3. 1.

2007 pogodba za nakup 200.000 delnic ITBG in nato 8. 5. 2007 pogodba za

nakup 178.327 delnic ITBG (1. in 2. točka izjave). Navedeno izjavo je za PL

podpisal Boško Šrot. Zato je tudi vedel, da so vsi posli, začeti kot sklenitev

opcijske pogodbe z Microtrustom, nakup novega paketa delnic ITBG in nato z

Microtrustom sklenitev nove opcijske pogodbe za isti paket, sklenjeni v korist

Igorja Bavčarja. Temu cilju so bila poleg naštetih poslov namenjena tudi

nadaljnja poslovna dejanja: ustanovitev hčerinske družbe Plinfin, prenos obeh

paketov delnic ITBG na Plinfin, sklenitev opcijskih pogodb s Sportino ter

prodaja poslovnega deleža Plinfin Sportini. Opcijski pogodbi z družbo

Microtrust zato nista bili sklenjeni z namenom, kot ga imajo običajno opcijske

pogodbe pri prodaji oz. nakupu vrednostnih papirjev, torej z namenom

zavarovanja naložbe pred tveganji na trgu vrednostnih papirjev, lahko pa tudi z

namenom tržne špekulacije. Da takega namena ni bilo in ni moglo biti, je glede na

predhodno sklenjeno opcijsko pogodbo z dne 3. 1. 2007 nedvomno glede na

dejstvo nakupa novega paketa delnic ITBG v času, ko je bil njen tečaj 79,05

EUR, torej znatno višji kot dne 3.1. 2007.

Dejanja, ki so sledila sklenitvi pogodb PL z Microtrustom, so bila izvršena z

namenom, da se tako sklenjena posla prikrijeta, oz. da se s pogodbama ne seznani

kdo izven ozkega kroga oseb, ki so bile pri njem udeležene. Sem sodi tudi

ustanovitev družbe Plinfin kot hčerinske družbe PL. Že iz obsega oz. vrste

premoženja te družbe, ki ga je imela ob prenosu poslovnega deleža PL v njej, na

družbo Sportina, to je 378.327 delnic ITBG kot edinega premoženja družbe

(pogodba o prenosu in pridobitvi poslovnega deleža v družbi Plinfin d. o. o. z dne

11.9. 2007 v prilogi A219), je razvidno, da namen ustanovitve družbe Plinfin ni

bil v tem, da se nanjo prenesejo vse energetske naložbe PL, kot je rekel Pavel

Teršek (list. 4871 ter list. 4601), pač pa prikritje posla prodaje obeh paketov

delnic ITBG dejanskemu koristniku, to je preko Microtrusta Igorju Bavčarju. Na

družbo namreč niso bile prenesene druge naložbe, ki so bile po izpovedbi Terška

tudi naložbe v Geoplin in neke druge manjše naložbe (list. 4871) poslovni delež v

njej pa je bil prodan mesec in pol po ustanovitvi družbe. Na novo ustanovljeno

hčerinsko družbo je PL prenesla le oba paketa delnic ITBG, kot to izhaja iz

pogodbe o prodaji in nakupu delnic med PL in Plinfin z dne 6. 9. 2007 (priloga

A221), ki ju je prodala za skupaj 23.154.669,50 EUR (paket 200.000 delnic

ITBG po ceni 45,78 EUR, paket 178.327 delnic ITBG pa

-86

po ceni 78,50 EUR za delnico). Plinfin kot kupec se je s pogodbo, ki jo je za obe

pogodbeni stranki podpisal Boško Šrot; zavezal PL kot prodajalcu plačati kupnino v

tridesetih dneh in opraviti preknjižbo na dan 7. 9. 2007. Preknjižba je bila opravljena

dne 7. 9. 2007, kar izhaja iz izpisa KDD za transakcije z delnicami ITBG za dan 7. 9.

2007 (priloga A275).

Tudi vključitev družbe Sportina v obravnavani posel je bila namenjena prikritju

dejanskih udeležencev posla na strani kupca, to je družbe Microtrust oz. Igorja

Bavčarja.

Po pričevanju Šege (list. 4638) ter Lipovca, pa tudi glede na zagovor Boška

Šrota (list. 1479), je bil razlog za vključitev Sportine v tem, da Microtrust ni

dovolj bonitetna družba. Iz pričevanja Šege izhaja, da je po sestanku s

Kristjanom Sušinskim, ki ga je imel po naročilu obdolženega Šrota, da se

"zadeva realizira," na katerem pa je Sušinski izrazil pričakovanje, da bo delnice

dobil prej, jih zastavil in pridobil kredit, pogledal, kako je z boniteto Microtrusta

in ugotovil, da gre za "neko malo podjetje" (list. 4638). Ta razlog pa po oceni

sodišča ni mogel biti dejanski razlog vključitve druge družbe, to je Sportine in

tudi Plinfina v navedeni posel. Res je sicer tudi Boško Šrot v zagovoru navedel,

da je imel Šega pomisleke glede Microtrusta, češ da je premalo bonitetna družba

in je zato predlagal vstop bonitetnejše družbe (list. 1479), vendar je glede na

predhodni tok dogajanja nedvomno Boško Šrot deloval tudi sam, to je brez

pomoči Šege kot svetovalca, na katerega se je sicer tekom zagovora skliceval kot

tistega, ki mu je zaupal in se nanj opiral. Namreč prvo opcijsko pogodbo z

Microtrustom je sklepal sam, ne da bi v PL kogarkoli obvestil ali se z njim

posvetoval, Šego pa je obvestil o sklenjeni pogodbi šele naknadno, kar izhaja iz

že predočene izpovedbe Šege in tudi zagovora obdolženega Šrota, čeprav ga je v

pogovore zaradi prodaje delnic vključil že leta 2006 (list. 1478). Šrot je bil tudi

tisti, ki je naročil, naj se zadeva "realizira." Nenavadno je, da bi se vprašanje

bonitete pojavijo pol leta po prvi pogodbi. Nenavadno pa bi bilo tudi, da se

direktor gospodarske družbe, kot je bila PL, ne bi pred ali ob sklepanju opcijske

pogodbe nič vprašal, s kakšnim subjektom jo sklepa. Zato iz vseh navedenih

razlogov, med njimi pa predvsem dejstva o podpisu prve pogodbe, o kateri ob

podpisovanju ni nikogar obvestil, niti Šege ne, obstoj zadržka glede bonitete ne

prepričuje kot dejanski razlog vključitve Plinfina in Sportine.

Nedvomno je bil Šrot v neposrednem stiku z nasprotno stranjo,

ali

-87

Microtrustom ali Igorjem Bavčarjem, torej tudi brez Roberta Šege kot posrednika,

kar je'že pojasnjeno. Ker PL glede na nedvoumen namen sklenitve pogodb v

Bavčarjevem interesu ni imel namena uporabiti prodajne opcije, je očitno, da je

prišla pobuda v zvezi z nakupno opcijo z nasprotne strani. Zato sodišče ne more

sprejeti razlogov o zapletih glede bonitete Microtrusta. V okoliščinah, ko ni bilo

poslovnega namena uporabiti prodajne opcije, majhnost družbe oz. njena

neplačevitost ni imela koga kaj skrbeti. Običajno se prodaja delnic namreč izvede

na način, da se po plačilu kupnine opravi preknjižba delnic z nalogom Klirinško

depotni družbi, zadolženi za vodenje registra nematerializiranih vrednostnih

papirjev, da delnice z računa imetnika prenese na račun novega imetnika. Po

obravnavanih opcijskih pogodbah med PL in Microtrustom bi morali v primeru

uveljavitve ene ali druge opcije stranki sklenili kupoprodajno pogodbo. Glede te je

bil v opcijskih pogodbah določen le predmet, ne pa tudi pogoji izročitve predmeta

in plačila kupnine. To pa hkrati pomeni, da v teh opcijskih pogodbah ni bil

dogovorjen prenos delnic oz. izdaja naloga za preknjižbo le-teh pred plačilom

kupnine. Že glede na navedeno boniteta Microtrusta, razumljena očitno v zvezi z

(ne)plačevitostjo, sama po sebi za PL ni mogla povzročati pomislekov. Razlog

zanje bi torej obstajal le, če bi bilo v opcijskih pogodbah dogovorjeno, da bo

glavna pogodba sklenjena pod pogoji, da bo PL prenesla delnice pred plačilom

kupnine. Tudi v času obravnavanega kaznivega dejanja je veljal 1, odstavek 35.

člena Zakona o prometu z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (Uradni list

RS, st. 23/99 in nasl.-ZNVP), po katerem se pravice dosedanjega imetnika iz

nematerializiranega vrednostnega papirja prenesejo s prenosom

nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika in tudi 1.

odstavek 39. člena istega zakona, po katerem se v primeru, kadar pravni posel, ki

je podlaga za prenos pravic iz vrednostnega papirja, ni bil sklenjen na

organiziranem trgu, prenos izvrši na podlagi naloga dosedanjega imetnika.

Iz dokaznega postopka tudi ne izhaja, da bi v primeru med PL in Microtrust

sklenjenih opcijskih pogodb Microtrust uveljavil svojo opcijsko pravico na

dogovorjeni način, to je s pisno izjavo. Vsekakor bi zanjo zaradi njene pisne

oblike vedeli v PL. Pa vendar so v zvezi z izvršitvijo opcijske pravice

Microtrusta potekali pogovori, kar izhaja iz že omenjene izpovedbe priče Šega,

da mu je obdolženi Šrot v začetku avgusta rekel, da želi nasprotna stran ali on, da

se zadeva realizira in naj govori s Kristjanom Sušinskim. Opcijskima

pogodbama z vzajemno dogovorjenima pravicama, ki sta si nasprotni, posebej v

obdobju nedvomnega trenda rasti vrednostnega papirja, po oceni sodišča ne

-88

more ustrezati ravnanje pogodbenic na način njihovega dogovarjanja pred

uveljavitvijo ene ali druge opcijske pravice. Zato je položaj, kot ga sodišče

ugotavlja glede na izpovedbo priče Šega, nenavaden, ker je neustrezen

nasprotujočim interesom strank. Iz navedenega sodišče ocenjuje, da napetosti, ki

naj bi nastale med pogodbenicama zaradi domnevne skrbi PL v zvezi z boniteto

Microtrusta, niso mogle imeti vzroka v boniteti Microtrusta.

Iz že pojasnjenega pričevanja Branka Lipovca izhaja, da je kot pooblaščeni

odvetnik družbe Microtrust pripravljal osnutke pogodb za "rešitev nastalega

zapleta med PL in Microtrust" in sicer z izvedbo posla na način, da je glede na

opcijski pogodbi, sklenjeni med PL in Microtrustom, v položaj slednjega

vstopila Sportina, oz. da je bilo pogodbeno razmerje med prvima dvema

nadomeščeno s pogodbenim razmerjem med PL in Sportino, za kar je bil temelj v

122. členu Obligacijskega zakonika (list. 5036). Vstop druge pogodbene stranke

naj bi po njegovem preprečil, da ne bi prišlo do neizpolnitve pogodbe, saj bi v

primeru, če PL ne bi izpolnila zaveze iz opcijske pogodbe in Microtrustu na

njegovo zahtevo prodala paketa 378,327 delnic ITBG po dogovorjenih cenah,

Microtrust dobil sodni spor (list. 5034-5036).

Razloge o prenosu pogodbenega razmerja na drugo pogodbeno stranke z

uporabo 122. Člena Obligacijskega razmerja sodišče zavrača kot neprepričljive,

pojasnjuje pa jih v okviru obrazložitve dejanja pod točko 1/2 izreka sodbe kot

relevantne za dokazno oceno nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali

uničenja poslovne listine po 1. odstavku 240. člena KZ, ki ga je storil Boško

Šrot. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da je bil vstop Sportine namenjen

prikritju z Microtrustom sklenjenih pogodb iz razloga, ker je slednja vstopila v

nakup za Igorja Bavčarja. Sportina gotovo ni vstopila iz razlogov, ki jih je

prikazoval Lipovec, češ, da mu je bilo znano, da je želela vstopiti na borzne urge

in je zato o tej možnosti obvestil Bajroviča (list. 5035), saj je pogodbo o

odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v Plinfinu s PL sklenila dne 11.9.

2007, istega dne pa z Microtrustom pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, s

katero je v korist Microtrusta ustanovila pravico do nakupa poslovnega deleža v

Plinfinu in s tem do celotnega paketa delnic, ki je bil prenešen na Plinfin

(pogodbi v prilogi A 219 in A 277).

O namenu prikritja pogodbenega razmerja z Microtrustom je mogoče sklepati

tudi posredno glede na kasnejši podpis izjave med PL, Microtustom, Igorjem

Bavčarjem in Bahtijarjem Bajrovičem z dne 29. 5. 2008 (priloga A238) in

-89

podpis dopolnitev opcijskih pogodb z dne 16. 7. 2008 oz. 18. 7. 2008.

Iz izjave, ki jo je za PL podpisal Boško Šrot, izhaja opis poteka posla vse od

2006, pri čemer je v prvi in drugi točki pojasnjeno, da je potekal nakup v korist

Igorja Bavčarja kot kupca, Microtrust pa je bil njegov pooblaščenec, vendar je na

njegovo mesto kot kupca po zahtevi PL za vstop bonitetnejše družbe po predlogu

Microtrusta vstopila Sportina, ki je prevzela pravice in obveznosti Microtrusta.

Izhajajoč iz ugotovitve, da je osnutke pogodb med PL in Sportino pripravljal

odvetnik, da je med pogovori o tem, da se vključi druga družba, pa do podpisa

pogodb preteklo približno štirinajst dni, če ne več, po oceni sodišča ni bilo

razumnega razloga, da ne bi bila pogodba ob vstopu Sportine pripravljena na

način, da bi bil prenos pogodbenega razmerja po 122. členu Obligacijskega

zakonika iz nje razviden.

Obravnavana izjava z dne 29. 5. 2008 je zato po oceni sodišča le očiten izraz

zagate posameznih udeležencev preprodaje zaradi možnih posledic že

izvedenega posla. Tak razlog je po oceni sodišča tudi v podpisu dopolnitev

pogodb med PL in Sportino ter Sportino in Microtrustom z dne 18. 7. 2008.

Iz dopolnitev pogodb med PL in Sportino (priloga A242 in A241) izhaja uvodna

ugotovitev, da sta stranki dne 5. 9. 2007 podpisali Pogodbo o ustanovitvi nakupne

in prodajne opcije, na kateri je naveden datum 3. 1. 2007 oz. datum 8. 5. 2007, kar

dopolnitev imenuje "Nova pogodba" in nadalje, da je imela družba PL z družbo

Microtrust sklenjeno Pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic z dne 3.

1. 2007 oz. z dne 8. 5. 2007, ki ju imenuje "Izvorna pogodba," v nadaljevanju pa,

da je PL zahtevala od Microtrusta zagotovitev plačilno sposobnejše pogodbene

stranke in je zato Sportina kot kupec, potem ko je z Microtrustom dogovorila

poslovne pogoje prevzema v odnosu do Microtrusta, sprejela predlog Microtrusta

glede prevzema njegovih pravic in obveznosti po izvorni pogodbi. Izrecno pa obe

dopolnitvi navajata, da datum podpisa na "Novi pogodbi" 3. 1. 2007 oz. 8. 5. 2007

ni datum podpisa "Nove pogodbe", pač pa se po sporazumni pogodbeni volji

pogodbenih strank šteje za datum sklenitve in s tem._.za .datum začetka

veljavnosti in učinkovanja "Nove pogodbe" ob upoštevanju datuma podpisa in

veljavnosti izvorne pogodbe.

Iz dopolnitev Pogodb o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjene med

Sportino in Microtrustom (priloga A239 in A240), točneje, iz njunih uvodov

izhaja najprej ugotovitev, da sta PL in Sportina dne 5. 9. 2007 podpisala

-90

Pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, na kateri je pred podpisi

pogodbenih strank naveden datum 3. i. 2007 oziroma 8. 5. 2007;kar stranki

imenujeta "Prva pogodba" ter nadalje, da sta dne 5. 9. 2007 podpisali Pogodbo o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, na kateri je pred podpisi pogodbenih

strank naveden datum 4. 1. 2007 oziroma 10. 5. 2007, kar imenujeta "Druga

pogodba." Med drugim pa v uvodu še navajata, da dopolnitev sklepata "v izogib

kateremu koli dvomu glede svoje pogodbene volje in pogodbene volje in

pogodbenega namena in je njen sestavni del,"

Zgoraj navedena izjava in navedene dopolnitve so bile z vidika že izvršenega

posla povsem odveč. Vsekakor pa so neobičajne dopolnitve pogodb z vidika

zadostnih možnosti za korektno in jasno ureditev razmerij med strankami v času

pred podpisom pogodb. Seveda v primeru resnične pogodbene volje prenesti

pogodbo z ene stranke na drugo stranko. Tako se vse navedene listine izkazujejo

kot rezultat naknadnih dogodkov, saj je pred podpisom zgoraj navedene izjave z

dne 29. 5. 2008 Zoran Jankovič napovedal ovadbo, kar izhaja iz njegove

izpovedbe in iz izpovedbe Bajroviča. Iz izpovedbe prvega namreč izrecno izhaja,

da je Bajroviću tedaj, ko je spomladi prišel na njegovo vabilo v Ljubljano, rekel,

da bo vložil ovadbo, kasneje pa je to povedal tudi Lipovcu (list. 5340). Navedeno

napoved pa je Bajrović opisal z besedami, da je Janković tedaj grozil s kazenskimi

ovadbami (list. 4967).

Da je po srečanju Jankovič-Bajrovič steklo informiranje udeležencev posla,

izhaja iz več izpovedb. Tako je Jankovič ob predočbi odgovora Bahtijarja

Bajroviča na vprašanje obdolženega Bavčarja, v katerem je navedel, da so se

srečali z Jankovičem in Bavčarjem okoli 20. marca v Ljubljani, to potrdil (list.

5340). Podobno izhaja tudi iz pričevanja Lipovca (list. 5041 in 5042), ko je na

vprašanje Igorja Bavčarja med drugim povedal, da se je januarja ali februarja

leta 2008 naključno videl z Jankovičem in mu je ta rekel, da je izvedel nekaj

drugega o nekem poslu, ki sta ga imela Šrot in Bavčar z delnicami ITBG, in da bo

vložil ovadbo, če do dogovora ne pride, kar je prenesel nato Bavčarju. Po

izpovedbi te priče pa je bil takrat nekje tudi klic Jenšterlove v zvezi s sestankom

Jankoviča in. Bajroviča ali pa njo. Nedvomno je torej, da so bili udeleženci

obravnavanega posla, ki so podpisniki zgoraj navedene izjave z dne 29. 5. 2008, v

času njenega podpisa seznanjeni z resno možnostjo, da bodo kazensko ovadeni.

Zato so po oceni sodišča dopolnitve opcijskih pogodb in izjava z dne 29. 5. 2008

posledica te možnosti in v zvezi z njo urejanja razmerij med udeleženci posla.

-91

Iz očitka obtožnice v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ne izhaja, da je bil

načrt izvedbe prodaje delnic dogovorjen v celoti že pred njegovo izvršitvijo oz.

ob sklenitvi opcijskih pogodb z Microtrustom. Ne Boško Šrot ne Igor Bavčar in

tudi ne brata Sušinski gotovo v drugi polovici leta 2006, pa tudi v začetku leta

2007, ko so bile med njimi podpisane opcijske pogodbe, niso mogli imeti

popolnoma izdelanega načrta izvedbe, kako realizirati želeni finančni učinek, ker

ta tudi zaradi gibanja tečaja delnice ITBG ni bil zagotovljen. Nedvomno pa je od

začetka obstajala odločitev obdolženega Šrota, da takega posla v PL ne razkrije,

saj opcijskih pogodb ni predložil ustreznim službam v PL, potek dogajanj v

kasnejših mesecih vse do izvršitve posla pa izkazuje, da so se ravnanja

udeležencev glede na vsebino sklenjenih opcijskih pogodb prilagajala dogajanju

na borznem trgu in temu, da ostaneta Microtrust in s tem Igor Bavčar pri poslu

prikrita. Iz okoliščine skrivanja opcijskih pogodb, sklenjenih z Microtrustom, je

v povezavi z vsebino le-teh mogoče ugotoviti, da bi v primeru neugodnega tečaja

delnice ITBG za Microtrust oz. Bavčarja, ostal posel neizvršen, saj ne bi bilo za

nikogar nobenih posledic.

Ob dejstvu prikritja z Microtrustom sklenjenih opcijskih pogodb, nadaljnjega

poteka posla, izvršenega preko družbe Plinfin in Sportine na Microtrust, ni

mogoče pripisati skrbi za bonitetnejšega sopogodbenika, kar je že obrazloženo,

ampak istemu namenu, to je prikritju dejanskega pogodbenika oz. prejemnika

pričakovane koristi. Glede na to, da je obdolženi Šrot Robertu Šegi naročil, naj

posel realizira, je bil očitno v stiku z nasprotno stranjo, saj glede na od vsega

začetka izkazan interes nasprotne strani za delnice ITBG in ne obratno, torej na

strani PL izkazan interes za prodajo, po naravi stvari ni moglo biti drugače. Stiki

z nasprotno stranjo že v predhodni fazi na način, da zanje v PL ni vedel nihče pa

tudi Šega ne, pa so glede na sklenitev opcijske pogodbe z dne 3. 1. 2007, o kateri

je bil Šega obveščen dobra dva meseca po sklenitvi, nedvomni. Zato navedena

okoliščina v kontekstu že predhodnega skrivanja opcijskih pogodb pred

pristojnimi službami PL izključuje možnost, da je bila izvedba prodaje delnic

preko Sportine in Plinfina posledica pomislekov Roberta Šege glede bonitete

Microtrusta. Slednje sicer ne pomeni, da Šega ni imel takih pomislekov zvezi z

majhnostjo družbe Microtrust in s tem primernosti njenega partnerstva, nikakor

pa ti pomisleki niso bili dejanski razlog izvedbe prodaje preko Plinfina in

Sportine.

Sodišče je zaradi razjasnitve nekaterih vprašanj s področja vzajemnih opcij za

-92

nakup in prodajo delnic odredilo izvedenstvo finančne stroke, ki ga je naložilo

Fakulteti Management Univerze v Kopru izvedensko delo je za fakulteto opravil

docent dr. Igor Stubelj, ki ga je sodišče zaslišalo na glavni obravnavi (list.

5341-5370). Vprašanja v odredbi so bila usmerjena deloma v razjasnitev

temeljnih vprašanj s področja vzajemnih opcij za prodajo in nakup delnic, saj

sodišče nima ustreznih vedenj s področja izvedenih finančnih instrumentov,

deloma v opcijski pogodbi, sklenjeni med PL in Microtrustom, ter vzroke rasti

delnice ITBG v letu 2007.

Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so t. i. vzajemne opcije kombinacija nakupne

(call) opcije in prodajne (put) opcije, v praksi pa se uporabljajo za različne

strategije trgovanja, vendar v literaturi, ki je bila dostopna pri pripravi

izvedenskega dela, kombinacij nakupne in prodajne opcije, kjer bi bila izvršilna

cena (nakupna in prodajna) enaka tržni ceni, premija pa ne bi bila določena oz.

opuščena, ni bilo zaslediti.7 Izvedensko mnenje pojasnjuje, da za imetnika delnic

pomeni podelitev vzajemne opcije plačilo premije za zavarovanje pred tveganjem

znižanja cene delnice in izgube iz tega naslova in hkrati prejem premije iz

naslova morebitnih izgubljenih koristi na račun zvišanja cene. V primeru, ko

imetnik delnic podeli nakupno opcijo, bi moral prejeti premijo za morebitno

izgubo iz naslova verjetno izgubljenih koristi na račun zvišanja cene delnice, če

druga stran podeli prodajno opcijo, pa bi morala prejeti premijo za primer

verjetne izgube zaradi morebitnega znižanja cene delnice. V primeru sklenitve

pogodbe v kombinaciji prodajne in nakupne opcije, pri kateri je izvršilna cena

enaka tržni ceni delnice, premiji za nakupno in prodajno opcijo nista enaki zaradi

predpostavke o netveganem donosu, nakupna opcij a je ob navedeni predpostavki

več vredna. Poleg netvegane donosnosti je treba upoštevati še dividendno

donosnost ter tveganje naložbe, ki je pri vzajemni podelitvi opcij tveganje

neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Pri nesorazmerju med tveganji

pogodbenic bi morala tista, ki se izpostavlja večjemu tveganju, pričakovati oz.

zahtevati višjo donosnost posla, pri čemer se tveganje presoja z vidika namena

sklenitve posla. Na vprašanje, ali je opustitev dogovora o premiji za opcijo v

primeru, ko stranki skleneta vzajemno opcijsko pogodbo za nakup in prodajo

delnic, ekonomsko upravičena, je dr. Stubelj odgovoril, da v primeru, če

ocenjeni premiji ne bi bili enaki, opustitev s finančnega vidika ne bi bila

ekonomsko upravičena. V zvezi vprašanjem o ekonomski upravičenosti

opcijskih pogodb med PL in

7 Da je premija običajna sestavina pogodbe, opozarja avtor v članku Opcijske pogodbe

-opcije), sklicujoč se na tuje avtorje (dr. Borut Stražišar, Revizor, St. 2/2010).

-93

Microtrustom iz mnenja izhaja, da sta pogodbi glede na svojo vsebino

zagotavljali, da bo PL lahko prodala Microtrustu delnice po izvršilni ceni tudi, če

bo tržna cena nižja, kar pomeni, da se je zavarovala pred znižanjem tržne cene

brez plačila premije, hkrati pa sta pogodbi določali, da bo morala PL na poziv

Microtrusta prodati delnice po izvršilni ceni tudi v primeru, če bo tržna cena

delnice višja od nje, kar pomeni, da se je odpovedala koristi iz morebitne rasti

cene delnice, brez prejema premije. Pri vzajemni podelitvi opcije ima v primeru

višje netvegane donosnosti od pričakovane dividendne večjo vrednost nakupna

opcija, v primeru višje pričakovane dividendne donosnosti od netvegane

donosnosti pa prodajna opcija, kar vse velja za ameriški tip opcij, to je opcij, ki so

izvršljive v celotnem obdobju trajanja pogodbe. Opcijski pogodbi sta ob sklenitvi

za PL pomenili, da bo PL najkasneje ob izteku pogodbe iz naslova prodaje delnic

prejela prodajno vrednost delnic in morda dividendo, v primeru znižanja tržne

vrednosti delnic bi delnice prodala, v primeru zvišanja vrednosti pa bi prejela

enake denarne zneske, kot bi jih na dan sklenitve pogodbe in morda dividendo,

odvisno v katerem trenutku bi prišlo do prodaje.

Iz mnenja nadalje izhaja, da ob predpostavkah, da se je potreba po zavarovanju

pred znižanjem tržne cene delnice pojavila v obdobju sklenitve prve opcijske

pogodbe, da delnice za PL niso predstavljale strateško naložbe, in da PL ne bo

prejela dividend (kar sicer ni mogoče vnaprej predvideti), sklenitev te pogodbe

ne bi bila smiselna zaradi alternative prodaje delnic na organiziranem trgu, s

čimer bi PL prejela enak znesek, kot ga je pričakovala v prihodnosti in morda

dividendo, za katero pa se ne ve, ali bi bila višja ali nižja od netvegane naložbe.

Vprašanje smiselnosti sklenitve pa je treba presojati še z vidika tveganja zaradi

neizpolnitve obveznosti nasprotne strani, ki je odvisno od finančne moči strank.

V primeru nesorazmerja med tveganji bi moral tisti, ki se izpostavlja večjemu

tveganju pričakovati večji donosnost posla ali pa ga ne skleniti. Presojo

smiselnosti sklenitve druge opcijske pogodbe je izvedensko mnenje povezalo s

predhodnim nakupom paketa delnic in Kodeksom poslovno finančnih načel,

glede na katerega bi nakup delnic in hkratno sklenitev vzajemne opcijske

pogodbe težko opredelili kot primemo obliko kratkoročne finančne naložbe.

Po presoji sodišča je mogoča ocena, da opcijski pogodbi z vidika PL nista bili

sklenjeni iz ekonomsko upravičenih razlogov (običajno je to zavarovanje

naložbe pred padcem tečaja vrednostnega papirja). Taka ocena izhaja iz drugih,

že obrazloženih dokazov. K njim je treba prišteti tudi ugotovitve iz Poročila o

ugotovitvah posebne revizije vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna

-94

Laško d. d. z dne 27. 2. 2010, ki gaje po sklepu skupščine delničarjev z dne 31. 8.

2009 pripravila BDO Revizija d. o. o. iz Ljubljane. Iz njih namreč med drugim

izhaja, da iz dokumentacije, ki se je nanašala na pregled poslov povezanih z

nakupom oziroma ustanovitvijo nakupnih in prodajnih opcij za delnice ITBG, ni

razvidno, kaj je bil razlog nakupa delnic ITBG in kaj je razlog za sklenitev opcijskih

pogodb ,za. prodajo delnic, ter kaj za ustanovitev družbe Plinfin(prilogaA495).

Glede na izvedensko mnenje pa je očitno, da je bila cilju pridobitve koristi Igorju

Bavčarju prilagojena tudi vsebina opcijskih pogodb med PL in Microtrustom.

Najprej je to okoliščina, da sta bili opcijski pogodbi sklenjeni za izvršilno ceno

delnic ITBG (enako za prodajno in nakupno opcijo), ki je bila enaka tržni ceni.

Poleg navedenega pa je bil opuščen tudi dogovor o premiji in nenazadnje druga

pogodba je bila sklenjena pravzaprav hkrati s predhodnim nakupom paketa

delnic ITBG.

Po izvedenskem mnenju bi bila premija lahko opuščena samo v primeru, če bi bili

premiji za nakupno in prodajno opcijo ocenjeni enako. Dr. Stubelj ocene, ali bi bili

enaki ali ne, ni podal oz. je sicer navedel, da je to težko ocenjevati (list. 5346), je bil

pa jasen, da v literaturi ni zasledil, da bi bila izvršilna cena. . vzajemne opcije enaka

tržni ceni in premija opuščena. Že glede na kriterij, ki po izvedenskem mnenju

vpliva na višino premije, to je kriterij neizpolnitve, in ki je po izvedenskem mnenju

odvisen od gospodarske moči strank, je očitno da premiji nista mogli biti enaki oz.

ne bi bili enaki, če bi bili dogovorjeni. Tveganje neizpolnitve glede na različno

gospodarsko močni stranki pogodbenega razmerja namreč ne bi bilo enako.

Nenazadnje pa iz izvedenskega mnenja izhaja, da v primeru sklenitve pogodbe v

kombinaciji prodajne in nakupne opcije, pri kateri je izvršilna cena enaka tržni ceni

delnice, premiji za nakupno in prodajno opcijo nista enaki zaradi predpostavke o

netveganem donosu oz. je nakupna opcija ob navedeni predpostavki več vredna.

Navedene ugotovitve ne spremeni podatek zagovornika odvetnika dr. Bošnjaka, da

podatki, objavljeni na spletni strani za Apple izkazujejo primer sklenitve terminske

pogodbe po izvršilni ceni za delnico te družbe, ki je nižja od tržne. . cene delnice,"

prav tako ne podatek, da je" obramba prek spletne strani www.soarcorp.com/black

scholes calculator.jsp preverjala obstoj modelov za izračun vrednosti opcij in pri

tem s pomočjo nekakšnega option priče calculator-ja za konkretni primer ugotovila

približno enakovrednost opcij (pri čemer je po navedbi zagovornika en izračun

izhajal iz primera izvršilne cene enake tržni

-95

http://www.soarcorp.com/black

ceni, drugi pa izvršilne cene malo pod tržno ceno). Dr. Stubelj je namreč

prepričljivo pojasnil, da obstaja za izračun vrednosti opcij veliko modelov, ki pa so bolj

zanesljivi za evropski in ne za ameriški model delniških opcij, v katerem je treba

upoštevati dividendno donosnost in izvršljivosti opcije v obdobju veljavnosti

pogodbe. Na predočbo o izračunu približne enakovrednosti opcij in v zvezi s tem

postavljenim vprašanjem, če bi bilo pri majhnem odstopanju upravičeno opustiti

premijo pri vzajemni opcijski pogodbi, pa je odgovoril, da sicer ne more reči, da pa

pri 3% 0,3% razlika v premiji ni nujno finančno majhna razlika, vsekakor pa

odvisna od zneska. S primerom delnice Appla v letos sklenjeni terminski pogodbi,

kjer je izvršilna cena celo nižja od tržne cene, po oceni sodišča ni mogoče

izpodbijati ugotovitev izvedenskega mnenja, da v literaturi ni zasleden primer, kjer

bi bila pri vzajemni opciji izvršilna cena enaka tržni ceni, premija pa opuščena, že

iz razlogov, ker gre za terminsko in ne opcijsko pogodbo.

Obravnavani opcijski pogodbi izkazujeta za PL svojo ekonomsko nesmotrnost

tudi z vidika izvršilne cene, ki je bila enaka tržni ceni, saj je ob sklenitvi prve

pogodbe obstajala alternativa prodaje delnic po tržni ceni na organiziranem trgu,

ob čemer po besedah dr. Stublja znesek denarja prejet v prihodnosti ni enako

vreden kot znesek prejet danes zaradi zniževanja realne vrednosti denarja v času,

zaradi odpovedi uporabe denarja ter tveganja, da denarni znesek ne bo prejet."

Podobno pa tudi pri drugi opcijski pogodbi, ki je nujno povezana s predhodnim

nakupom, za katerega je izvedenec uporabil kriterije kratkoročne finančne

naložbe. Presoja je bila opravljena z vidika trenutka sklepanja naložb. Na

vprašanje zagovornika dr. Bošnjaka, ali je mogoče z današnjega vidika oceniti,

ali je bila sklenitev opcijske pogodbe smiselna ali ne, je dr. Stubelj odgovoril, da

se sam tedaj ne bi izpostavil tveganju, da dobi denar kasneje, če bi obstajala

možnost, da ga dobi takoj, v zvezi z drugo opcijsko pogodbo pa, da je treba

opraviti presojo v povezavi z nakupom paketa delnic, ki je bil nato predmet

opcijske pogodbe in ugotoviti, ali je imela PL prosta sredstva.

Sodišče razlogov za dvom v korektnost izvedenskega mnenja nima. Zato je pri

oceni razlogov za sklenitev opcijskih pogodb v zvezi z zatrjevanjem namena o

pridobitvi protipravne premoženjske koristi v obtožnici izhajalo tudi iz njegovih

ugotovitev in stališč.

Sodišče je pri oceni o navedenem namenu poleg navedenega izhajalo predvsem iz

prebranih listin, zagovorov in tudi že pojasnjenih pričevanj. Ocena izpovedb

-96

posameznih prič izhaja deloma že iz obrazložitve tega dejanja. Vendar sodišče tu

povzema, da se je na večino izpovedb prič njihovih, za presojo pomembnih dejstev in

okoliščin, oprlo kot na verodostojne. Drugače je bilo glede izpovedbe Srečka Kende

v delu, v katerem je zanikal svojo soudeležbo pri pogovorih v zvezi z nakupom

delnic. Kljub njegovemu vztrajanju (ob predočbi izpovedbe Roberta Šege, da se je

zaradi kupoprodaje delnic JTBG sestal tudi z njim in ob predočbi izjave z dne 29. 8.

2008 iz priloge A238, v kateri podpisniki opisujejo njegovo udeležbo v pogovorih z

PL), da ni imel nič s preprodajo teh delnic, sodišče temu ne more slediti. Namreč tudi

iz izpovedbe dr. Groznika (list. 4773) izhaja, da je na vprašanje, ali mu je znano, kdo

iz Istrabenza je kontaktiral s KD Skladi pred Kristjanom Sušinskim, rekel, da mu je

bilo rečeno, da je "gospod Kenda klical gospoda Bojca." Iz drugih, že pojasnjenih

pričevanj, in tudi zagovora Kristjana Sušinskega, je nedvomno, da so pogovori

potekali že v letu 2006 in zaradi Bavčarja kot interesenta.

Pričevanje Zorana Jankoviča sodišče ocenjuje kot verodostojno, razen v delu, v

katerem je pojasnjeval, kako so mu bile poslane listine, na podlagi katerih se je

odločil vložiti kazensko ovadbo, kar je že pojasnjeno (str. 57 obrazložitve).

Navedeni del izpovedbe pa ni relevanten za presojo dejstev, pomembnih za

ugotovitev obstoj a. kaznivega dejanja.

Kako sodišče ocenjuje izpovedbo Branka Lipovca, je pojasnjeno v okviru

obrazložitve dejanj pod točko 1/2 izreka sodbe.

Sodišče izpostavlja oceno izpovedbe Roberta Šege, ker je bi vključen v posel

preprodaje in ker mu je obdolženi Šrot v zagovoru pripisal skoraj ključno vlogo.

Nedvomno je, da je pogovore opravljal po naročilu Boška Šrota in ga o njih

obveščal. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je bil Šrot tisti, ki ga je obvestil o

interesu Bavčarja za nakup delnic ITBG, da se je po njegovem naročilu srečal že

v letu 2006 s Kristjanom Sušinskim, da ga je Šrot o sklenjeni prvi opcijski

pogodbi samo obvestil, nato pa po klicu Kristjana Sušinskega, da bi kupili še en

paket delnic, odločil, da se paket kupi in nato podpisal novo pogodbo. Prav tako

pa je bil Šrot tisti, ki. je želel da se "ta zadeva realizira" in ga prosil, da se sestane

s Kristjanom Sušinskim, kar vse je že pojasnjeno. Torej ves potek posla in

odločitve so prihajale od Boška Šrota in po njegovem naročilu. V to ni dvoma,

saj se izpovedba v tem delu smiselno ujema z izpovedjo npr. priče Groznik,

Jenšterle, Lipovec in tudi z zagovorom Kristjana Sušinskega.

-97

V zvezi z njegovo izpovedbo v delu, ko je povedal, da je imel po srečanju s

Kristjanom Sušinskim poleti 2007 pomisleke glede bonitete Microtrusta in naj bi to

posledično povzročilo, da je bil posel izpeljan preko vstopa Sportine in pred tem

Plinfina, sodišče ocenjuje, da temu ni bilo tako, in da Šega ni bil obveščen o vsem.

Ker je prišlo v juliju po naročilu Boška Šrota do ustanovitve Plinfina, na katerega

naj bi se prenesle energetske naložbe, ki se po ustanovitvi niso prenesle, pač pa so

bile nanj po prodajni pogodbi s PL in navedeno družbo prenesene le delnice ITBG, v

vpliv Šegovih pomislekov o boniteti Microtrusta na izvedbo posla ni mogoče

verjeti. Ob predočbi zagovora Kristjana Sušinskega, češ, da vključitev družb

Sportina in Plinfin ni bila njegova ideja, pač pa ideja Šege in Lipovca, saj je po

njegovem vedenju Šega z nasprotovanjem Microtrustu v avgustu 2007 povzročil

vstop Plinfina iz Sportine, je priča Šega odgovoril, da je nasprotna stran predlagala

Sportino, saj so sami zahtevali le plačilo delnic, prav tako prenos delnic na drugo

pravno osebo. Pred navedeno predočbo pa je Robert Šega na vprašanje, kdo je

predlagal izvedbo posla s Sportino preko Plinfina, odgovoril, da Kristjan Sušinski.

Po odgovoru na navedeno predočbo, ali je bilo govora prav o Plinfinu, je sicer

odgovoril, da ne, ampak, da je bilo govora, da "Laško" to prenese na neko pravno

osebo (list. 4665 in 4666). Nasprotno, iz izpovedbe Lipovca in iz zagovora

Kristjana Sušinskega izhaja, da naj bi ideja o izvedbi posla na način preko

Sportine in Plinfina prišla s strani PL.

Da Šega in Jenšterlova, ki sta bila v posel operativno vključena, nista vedela

vsega o vsem, izhaja tudi iz izpovedbe Jenšterlove, da jo je dan ali dva pred

finalnim podpisovanjem opcijskih Lipovec obvestil, da delnice niso več na PL,

ampak so prenesene na drugo družbo, zaradi česar je nato prišlo do sklenitve

pogodbe o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v družbi Plinfin. (list.

4678).

V obravnavani zadevi je bil kot priča zaslišan tudi Dušan Zorko, predsednik

uprave PL od 23. 7. 2009. Iz njegove izpovedbe izhaja, da se je s poslom seznanil

v letu 2009 ob izvedbi davčnega inšpekcijskega postopka, ki mu je sledil prihod

kriminalistov. Zorko je pojasnil, da razlogi za vložitev premoženjskopravnega

zahtevka po pravnomočnosti obtožnice niso v tem, da bi oškodovanec pred tem

štel, da ni oškodovan, pač pa so ugotovitve iz pravnomočne obtožnice narekovale

njegovo vložitev, saj se je PL preko nje seznanila z nekaterimi dejstvi in

okoliščinami, ki ji sicer niso bile poznane, to je od antidatiranja in opcijskih

pogodb, ki niso bile knjižene v knjigah za leto 2007.

-98

Preostale pričine izpovedbe sodišče tu ne povzema, ker za razsojo ni relevantna,

saj so se njeni odgovori nanašali največ na vprašanja obrambe v zvezi s

premoženjskopravnim zahtevkom, s katerim je sodišče oškodovanca napotilo na

pravdo (list. 4747-4770).

Po podatkih o gibanju tečaja delnice ITBG je obdolženi Šrot sklenil opcijsko

pogodbo z Microtrustom dne 3. 1. 2007 po izvršilni ceni, enaki borzni ceni,

nadaljnje pogodbe (to je pogodbo z Microtrustom z dne 8. 5. 2007, pogodbo z

Sportino) pa je podpisal v obdobju velike rasti vrednosti te delnice. Glede na

podatke Ljubljanske borze je enotni tečaj te delnice dne 3. 1. 2007 znašal 45,78

EUR, dne 7. 5. 2007 pa že 79,05 EUR, dne 8. 5. 2007 79,75 EUR, dne 3. 9. 2007

127,39 EUR, dne 5. 9. 2007 je znašal 126,82 EUR in dne 11, 9. 2007 128,58

EUR (Arhiv vrednosti VP in indeksov-aktivni, priloga A220).

Že zgolj samo dejstvo nakupa delnice v času njene rasti in takojšnja sklenitev

pogodbe za iste delnice, s katero se imetnik nasprotni pogodbeni stranki zaveže,

da ji te delnice kadarkoli, v vnaprej predvidenem časovnem obdobju proda po

približno taki ceni, kot je opravljen nakup, ima vprašljiv smisel. Iz izvedenskega

mnenja izhaja, da bi nakup delnic in hkratno sklenitev pogodbe o vzajemni

podelitvi opcij težko opredelili kot primerno obliko kratkoročne finančne

naložbe. Ob upoštevanju znatne rasti tečaja delnice in predhodno sklenjene

opcijske pogodbe z dne 3. 1. 2007 z že ugotovljenimi pomanjkljivostmi obeh

pogodb tako glede opustitve dogovora kot o premiji kot pomanjkanja poslovnega

namena, vezanega na poslovne cilje družbe PL, je treba sklenitev obeh opcijskih

pogodb, sklenjenih z Microtrustom, oceniti kot ravnanje, ki ne ustreza kriteriju

skrbnega ravnanja, h kateremu zavezuje člana organ upravljanja gospodarske

družbe prvi odstavek 263. člena ZGD-1. Ta namreč med drugim določa, da mora

član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro

družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kriterij skrbnosti

vestnega in poštenega gospodarstvenika je v organski povezanosti z ravnanjem v

dobro oz. v korist družbe. Sodna praksa je pojem izrabe in zlorabe položaja v

okviru obravnavanega kaznivega dejanja obrazložila že v številnih odločbah.

Tako izraba položaja pomeni vsako ravnanje pri sklepanju poslov ali drugem

razpolaganju s premoženjem gospodarske družbe, do katerega je storilec na

podlagi njenih notranjih pooblastil sicer upravičen, vendar pri tem namesto

interesov gospodarske družbe zasleduje svoje lastne interese oziroma interese

tretjih oseb, v čemer se kaže nezvestoba do družbe oziroma njenih lastnikov.

-99

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ po

oceni sodišča ne ščiti gospodarskih subjektov zgolj pred neposredno negativnimi

finančnimi rezultati, ampak jih ščiti pred ravnanji oz. načini ravnanja članov

organov upravljanja družbe, ki prinašajo neposredno ali posredno škodo, ali ki

izrabijo gospodarski subjekt kot orodje za namen pridobitve koristi drugemu, kar

lahko povzroči škodo. To pomeni, da je izraba položaja podana lahko že v

primeru, če se za namen pridobitve premoženjske koristi izrabijo zmožnosti

gospodarskega subjekta, navsezadnje lahko le njegova pravna subjektiviteta.8

Že sklenitev obeh opcijskih pogodb z Microtrustom za paket 200.000 delnic

ITBG oz. paket 178.327 teh delnic v okoliščinah, ko je po sklenitvi prve pogodbe

tečaj delnice ITBG močno naraščal, pred sklenitvijo druge pogodbe pa je bil za

sklenitev te pogodbe kupljen novi paket teh delnic, ne ustreza kriterijem skrbnega

gospodarja. Tudi ne kot posel, ki je z izvedbo prodaje preko sklenitve novih

opcijskih pogodb za ista paketa z družbo Sportina s predhodno prodajo paketa

378.327 delnic ITBG hčerinski družbi Plinfin in prodajo poslovnega deleža v njej

Sportini, ki je prinesel po merilih računovodenja pozitivni učinek, merjen po

izvedbi posla s Sportino.

Kljub pozitivnemu učinku, kot ga je prikazala računovodkinja Dragica Čepin in

tudi priča Brigita Oplotnik Rajh, je prodaja delnic ITBG v lasti PL posel, pri

katerem so bile zanemarjene koristi PL z namenom pridobitve koristi drugemu,

saj je bila družba PL zaradi imetništva delnic ITBG in zaradi svojih ekonomskih

zmožnosti izrabljena za navedeni namen. Po izpovedbi Rajh Oplotnikove je bil

dosežen pri prodaji paketov delnic ITBG pozitiven finančni učinek v višini

2.600.000,00 EUR, ki predstavlja razliko med nabavno in prodajno ceno paketov

delnic, h kateri so prištete dividende od delnic ITBG in odšteti stroški

financiranja (list. 5080-5081). O tolikšnem finančnem učinku pa je govorilo tudi

poročilo o prodaji poslovnega deleža družbe Plinfin 5. redne seje nadzornega

sveta z dne 28. 8. 2008 (priloga A237).

Kot izhaja iz že obrazloženih dokazov, je stekel posel prodaje in nakupa novega

8 Po sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. Št. I Ips 7935/2009-44 z dne 13. 9. 2012 položaja v

smislu obravnavane določbe KZ ne izrablja le tisti, ki prekorači svoja pooblastila, pač pa tudi

tisti, ki ne opravlja poslov pošteno in vestno, torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 236.

Člena ZGD, in da je že po naravi stvari posledica tovrstnih zlorab položaja nastanek oziroma

možnost nastanka premoženjske škode za gospodarsko družbo oziroma njene družbenike,

delničarje, zaposlene upnike..., itd.

-100

paketa delnic na način sklenitve opcijskih pogodb, da se ustvari možnost za

pridobitev koristi Igorju Bavčarju. Ker Igor Bavčar ni imel finančnih sredstev za

nakup več milijonov EUR vrednih paketov delnic, kar je Boško Šrot vedel, saj je šlo

za njemu znano osebo, za fizično osebo, ki živi in deluje v okviru gospodarskih in

socialnih razmer v Republiki Sloveniji tako kot sam, je tudi vedel, da Bavčar do

delnic lahko pride le na način razlike med dogovorjeno ceno delnic ITBG po

opcijskih pogodbah in ceno, ki bi jo delnice imele ob rastočem tečaju.

Stališče sodišča do očitka obtožbe, da obdolženi Šrot kljub naraščajočemu tečaju

delnice ITBG pogodbe z Microtrustom z dne 3. 1. 2007 "ni prekinil," pač pa kljub

povzročitvi škode v višini 6.794.000,00 EUR sklenil novo opcijsko pogodbo z

Microtrustom, je, da je z opisanim ravnanjem opisana ena od okoliščin, ki

izkazuje namen pridobitve koristi. Navedeni del očitka je namreč povezan z

nadaljnjim očitkom v opisu dejanja, to je z namenom, da se "...nateče zadosten

kapitalski dobiček iz naslova razlike med borzno vrednostjo obeh

paketov delnic ITBG...... in vedno bolj naraščajočim enotnim borznim tečajem

delnice ITBG." Ni dvoma sicer, da je ekonomsko smiselno ravnanje v primeru

prodajne (put) opcije imetnika delnic, da opcijo izvršuje v primeru, če cena

delnice pada pod izvršilno ceno, torej pri prodajnih opcijah se to opcijo izvršuje,

ko cena pada in je nižja od izvršilne cene, pri call opcijah pa je položaj obraten,

kar izhaja iz odgovora dr. Groznika (list. 4533). Vendar je v kontekstu

obravnavanega kaznivega dejanja očitek o "neprekinitvi pogodbe" utemeljen.

Izvedensko mnenje je namreč ugotavljalo posebnost pogodbe v izvršilni ceni,

enaki za nakupno in prodajno opcijo, ki je bila določena po tržni ceni na dan

sklenitve pogodbe in opustitvi dogovora o premiji. V okoliščinah, ko premija ni

bila dogovorjena, in se je torej PL ob naraščajočem tečaju delnice odrekala

koristi oz. je dejstvo vztrajno naraščajočega tečaja izkazovalo možnost

uresničitve nakupne opcije in pridobitve koristi njenemu imetniku, hkrati pa

izkazovalo položaj, ko se imetnik delnic oz. imetnik put opcije odreka koristi iz

naraščajočega tečaja delnice, očitek o neprekinitvi pogodbe ni nesmiseln. Tako

je razumeti tudi odgovor dr. Stublja na vprašanje zagovornika odvetnika dr.

Bošnjaka o tem, ali mora imetnik put opcije v primeru, ko cena na organiziranem

trgu narašča nad izvršilno ceno, aktivirati svojo opcijo. Pojasnil je namreč, da če

bi imel le prodajno opcijo, potem jo izvršiš ali ne, v obravnavanem primeru pa je

bila opcija vzajemna (list. 5355) in še, da če bi imel le put opcijo, je ne bi, ..."Ker

je pa na drugi strani obstajala tudi call opcija, se pravi, nekdo jo bo vsekakor

izkoristil..." (list. 5355). Zato je očitek

-101

obtožnice, da obdolženi Šrot ni prekinil pogodbe, kar pomeni uveljavil prodajne

opcije, v kontekstu tako sklenjene pogodbe povsem ustrezen. Očitek, da je do

nakupa drugega paketa delnic ITBG PL nastala škoda v višini 6.794.000,00 EUR

iz naslova razlik v ceni za delnico ITBG po prvi opcijski pogodbi, to je z dne 3. 1.

2007, ter tečajem delnice ITBG ob nakupu drugega paketa, je sodišče izpustilo iz

opisa, ker ni gotovo, da bi tolikšna škoda nastala ob tako velikem paketu. Ni

dvoma sicer, da je škoda nastala zaradi pogodbe, ki je bila sklenjena zaradi koristi

tretje osebe in zanemarjujoč koristi družbe PL, le njena višina sodišču ni znana,

ker je ni posebej ugotavljalo. Tega pa sodišče glede na očitek obtožnice tudi ni

bilo dolžno ugotavljati, saj je temeljila na očitku o pridobitvi protipravne

premoženjske koristi in namena pridobitve le-te in to korist je sodišče ugotovilo.

Iz obtožnice je pred njeno zadnjo spremembo izhajal tudi očitek o namenu

povzročitve škode (tožilec je ta očitek z njo opustil), ker pa dokazi o naklepni

povzročitvi škode iz nje niso izhajali, sodišče z izvedenskim mnenjem višine

škode tudi ni ugotavljalo. Razlog, da sodišče ni sledilo očitku o škodi v višini

6.794.000,00 EUR kot razliki med vrednostjo paketa delnic po dogovorjeni fiksni

ceni in povečani vrednosti enotnega borznega tečaja delnic, ki je znašal dne 8. 5.

2007 79,75 EUR, pa je v tem, da je bil v obravnavanem primeru predmet nakupa

velik paket delnic, kar je obrazloženo v nadaljevanju.

Dvoma o tem, da je bila v letu 2007 delnica ITBG delnica prve kotacije oz. v

trgovalnem načinu "neprekinjeno" (t. i. blue chip), ni. Taka razvrstitev delnice v

obravnavanem obdobju izhaja iz Revizije kriterijev likvidnosti Ljubljanske borze

z dne 21. 9. 2006 s prilogama: z dne 5. 3. 2007 s prilogo in z dne 5. 9. 2007,

objavljene na SEO.netu kot njeni spletni strani (C1771-1783). Delnica ITBG je

iz neprekinjenega trgovalnega načina prešla v drug, to je avkcijski način

trgovanja, šele po letu 2007. Navedena ugotovitev sicer izpodbija stališče

obrambe, da delnica ITBG takega statusa leta 2007 ni imela, kar bi pomenilo, da

se v postopkih računovodenja njena poštena vrednost ne ugotavlja po njeni tržni

vrednosti, ki je v tem primeru enaka borzni ceni delnice, pač pa z njenim

vrednotenjem. Ne glede na tak status delnice v času storitve obravnavanega

kaznivega dejanja pa po oceni sodišča škode pri prodaji takega paketa delnic, kot

je bil predmet obravnavane" prodaje, ni mogoče izračunati izhajajoč preprosto iz

zmnožka med številom delnic in borzno ceno na določen dan, v konkretnem

primeru dne 8. 5. 2007.

Da se paket delnic praviloma ne kupi po taki ceni, kot je cena za delnico na borzi,

izhaja iz izpovedbe dr. Groznika, ki se je v obdobju storitve

-102

obravnavanih kaznivih dejanj tudi poklicno ukvarjal s trgom vrednostnih

papirjev in so mu bile razmere na slovenskem finančnem trgu znane. Povedal je

namreč, da se veliki paketi delnic ne kupijo tako rekoč čez noč in torej tudi ne po

borzni ceni, ampak se prodajajo dlje časa in po nižji ceni. Misli, da bi bila cena

paketa 178.000 ali pa 378.000 delnic bistveno nižja, ne more pa reči za koliko

odstotkov (list. 4774).

Drugače je izpovedoval Ivan Vizjak, zaslišan v zvezi z kupoprodajo paketa

378.327 delnic ITBG med Microtrustom in Pomfinom, ki je navedel, da je cena

paketa na trgu višja od cene na borzi (list. 4778). Sodišče se vendarle opira na

izpovedbo dr. Groznika kot strokovno pričo, poleg navedenega pa so v primeru

prodaje delnic Pomfinu po ceni 130,00 EUR za delnico gotovo obstajale tudi

druge, sicer sodišču neznane okoliščine, ki niso bile le v tem, da je paket obsegal

7,3% vseh delnic, pač pa je o njih mogoče sklepati glede na istočasnost oz. celo

predčasnost sklenitve opcijske pogodbe med Microtrustom in Pomfinom glede

na sklenitev pogodb med PL, Plinfinom, Sportino in Microtrustom ter tudi iz

pričevanja Vizjaka (podpisnika pogodbe za družbo Pomfin), da je družba do

informacije o paketu delnic pri družbi Microtrust prišla preko Igorja Bavčarja

(list. 4777). Glede na navedene razloge torej sodišče ni moglo slediti v obtožnici

zatrjevani višini do dne 8. 5. 2007 nastale škode, saj bi za to potrebovalo

izvedensko mnenje, hkrati pa za obstoj kaznivega dejanja to tudi ne bi bilo

potrebno, ker škoda ni element kaznivega dejanja. Zatrjevano višino škode je

sodišče v opisu dejanja zato nadomestilo z ugotovitvijo o nastanku škode

neugotovljene višine, njen obstoj ob sklenitvi druge opcijske pogodbe dne 8. 5.

2007 pa izrazilo z navedbo, da je znašal enotni tečaj delnice ITBG na ta dan

79,75 EUR za delnico.

Sodišče očitku obtožnice v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ni sledilo še v

delu, da naj bi obdolženi Šrot izvršil dejanje tudi po poprejšnjem dogovoru s

Kristjanom Sušinskim. Ker je sodišče Kristjana Sušinskega ob pomanjkanju

dokazov oprostilo obdolžitve kaznivega dejanja napeljevanja k navedenemu

kaznivemu dejanju Boška Šrota, je zato izpustilo iz opisa Bošku Šrotu očitanega

kaznivega dejanja tiste dele očitka, ki se nanašajo na Kristjana Sušinskega. Hkrati

pa tudi ni bilo dokazov za naklep Boška Šrota, da Sušinskemu pridobi protipravno

premoženjsko korist, saj je sodišče ugotovilo, da se je preprodaja začela in

izvrševala v korist Igorju Bavčarju. Ker torej dokazov za naklep, da bi pridobil

korist Sušinskemu in tudi korist Sportini, ni bilo, je sodišče očitek, ki se nanaša na

ta del, iz opisa izpustilo. Pridobitev

-103

koristi v višini, kot jo je obtožba navajala za Kristjana Sušinskega in za Sportino,

sicer ni dvomljiva, le dokazov za naklep Boška Šrota, da jima zatrjevano korist

pridobi, kar pomeni obstoj t. i. obarvanega naklepa, ni bilo. Poleg navedenega je

sodišče v opis poseglo tudi v delu, ki se nanaša na opredelitev časa v zvezi s

pozivom za izvršitev opcijskih pogodb, saj iz dokaznega postopka izhaja, da je

bilo to v poletnem času in ne septembra. Večina prič je namreč govorila o avgustu

2007, v začetku septembra pa je prišlo do sklenitve pogodb med PL in Sportino

ter Sportino in PL.

V opisu dejanja je sodišče navedbo o nakupu novega paketa delnic 1TBG glede na

ugotovitve dokaznega postopka dopolnilo z navedbo, da je šlo za kreditna

sredstva, odobrena PL, čeprav je tudi oznaka obtožbe, da gre za lastna sredstva,

primerna opisovanju dejanja v odnosu do drugih poslovnih subjektov. Ostali

posegi v opis so bili zgolj jezikovnega pomena. Tako je npr. sodišče izraz

"zrcaliti se" nadomestilo z izrazom "odraziti se" ipd. Ali pa so bili posledica tega,

da Kristjan Sušinski ni bil obsežen v naklep pridobitve koristi, zaradi cesar je bilo

treba posamezne dele besedila temu ustrezno prilagoditi, tako je npr. sodišče v

delu opisa: ".... za njo stoječimi malo prej omenjenimi fizičnimi osebami,"

nadomestilo z navedbo "za njo stoječim Igorjem Bavčarjem."

Izvedeni dokazi potrjujejo, da je obdolženi Šrot pri prodaji paketa delnic ITBG v

lasti PL, ravnal v nasprotju s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika,

saj je pri sklenitvi pogodb, ki so bile namenjene tej prodaji, opustil skrb za dobro

družbe, ker je zasledoval namen pridobitve koristi tretji osebi. Sodišče je sledilo

očitku obtožnice, da je bila ta korist glede na sklenjene pogodbe družbi

Microtrust pridobljena v višini 25.490.616,16 EUR. Navedeni znesek ustreza

razliki med vrednostjo delnic ITBG po enotnem tečaju 128,58 EUR za delnico

ITBG na dan 11. 9. 2007, kar znese za 378.327 delnic 48.645.285,66 EUR in

kupnino v znesku 23.154.669,50 EUR, ki jo je PL prejela po prenosu paketa

delnic preko Plinfina na Sportino (skupna cena paketa 200.000 delnic ITBG po

ceni 45,78 EUR in 178.327 delnic ITBG po ceni 78,50 EUR po opcijskih

pogodbah med PL in Microtrustom).

K navedenemu sodišče dodaja, da Boško Šrot ob sklenitvi opcijskih pogodb z

Microtrustom ni vedel, kolikšno korist natančno bo ta lahko, če bo seveda, glede

na gibanje tečaja delnic prejel, vsekakor pa je glede na izvršeni posel in njegov

potek očitno, da je imel namen pridobiti veliko korist že glede na vrednosti po

opcijskih pogodbah z Microtrustom. Kolikšna natančno bo, pa je

-104

vedel v začetku septembra 2007, ko je podpisal pogodbe o prodaji delnic ITBG

družbi Plinfin, pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža v Plinfinu in

antidatirane pogodbe s Sportino, saj je tečaj v tistem obdobju že znatno presegal

tečaj iz januarja oz. maja. Pridobljeni znesek koristi se, primerjujoč znesek koristi

25.210.000,00 EUR, ki ga navaja spremenjena obtožnica pri kaznivem dejanju

pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. člena KZ, očitanem

Nastji Sušinskemu, kaže na prvi pogled kot neskladje med dvema očitkoma,

temelječa vendarle na istem dejanskem stanju. Ker obtožnica v tem delu opisa navaja

le znesek, ki je bil prejet zaradi pridobitve koristi drugemu, to je Igorju Bavčarju in

Kristjanu Sušinskemu, kar pa je bilo skupaj 25.210.000,00 EUR, ji nerazumljivosti ni

mogoče očitati.

Obdolženi Šrot je vedel ves čas, da Bavčar kot fizična oseba tako velikega paketa

delnic, ki je terjal milijonske evrske zneske finančnih sredstev, ne more kupovati, in

da zato lahko do njega pride le na način, da se s prodajo delnic ITBG v obliki

opcijskih pogodb s t. i. zaklenjeno ceno pridobi na račun rasti tečaja delnice ITBG

ustrezno razliko.

Obdolženec je zanikanje kaznivega dejanja utemeljeval tudi z vprašanjem motiva, ki

naj ga iz razumskih razlogov ne bi bilo in sicer brez lastne udeležbe pridobiti tretjemu

izjemno vsoto denarja. Motiv za storitev kaznivega dejanja ni element kaznivega

dejanja, sodišče lahko tudi ob neugotovljenem motivu ugotovi obstoj kaznivega

dejanja. Obstoj motiva kot takega se izkazuje že iz sklenitve Dogovora med Igorjem

Bavčarjem, Boškom Šrotom in Zoranom Jankovičem z dne 7. 9. 2005 (prilogi A497).

V njem so navedeni podpisniki soglašali, da si lastništvo delnic MELR (delnice

družbe Mercator) razdelijo enakomerno po povprečni nabavni ceni, ne glede na to,

kdo jih bo pridobil, in da na prvi skupščini spremenijo statut o sestavi nadzornega

sveta glede razmerja v članstvu med PL in Istrabenzom itd. Z omembo navedenega

dogovora sodišče sicer ne zatrjuje, da je povezan z obravnavanim primerom, v zvezi

z njim se le izkazuje medsebojno delovanje gospodarstvenikov in njihovi osebni

interesi, med njimi tudi obdolženega Šrota, ki niso neposredno finančno ovrednoteni.

Tako je tudi iz pogodbe o prodaji in nakupu delnic poslovnega sistema Mercator,

sklenjene med Istrabenz Holdinška družba d. d., Banko Koper d. d. in Infond

Holdingom d. d. z dne 5. 9. 2007 (priloga A322) razvidno, da je bila v istem obdobju,

kot je bil sklenjen posel v zvezi s preprodajo delnic PL Microtrustu prek Plinfina in

Sportine, izvršena prodaja paketa 472.915 delnic Mercator d. d. z oznako MELR

družbi Istrabenz Holding d. d. med

-105

navedeno banko kot prodajalcem ter družbo Istrabenz Holding d. d. kot kupcem

ter nato prodaja tega paketa Infond Holdingu d.d., ki je leta 2007 največji

delničar v PL (podatki letnega poročila za PL, priloga A494).

Obdolženi Šrot se je branil tudi z navedbami, da z določenimi osebami ni imel

stika oz. jih celo ni poznal. Tako npr. Kristjana Sušinskega. Vsekakor je imel z

Bavčarjem veliko stikov, saj izhaja že iz podatkov preiskovalne sodnice ob

zavrnitvi predloga tožilca za podaljšanje ukrepa nadzora telefonskih številk

obdolženega Šrota in Bavčarja, da analiza komunikacijskega prometa med njima

v obdobju med 19. 7. 2007 in 14. 8. 2009 (pridobljena po odredbi preiskovalne

sodnice opr. St. Pp 12/2009 z dne 14. 8. 2009 za podatke prometa po 149.b členu

ZKP) izkazuje vzpostavitev kar 176 zvez (list. 626 v spisu Pp 12/2009). Torej je

bilo sodelovanje med njima tesno. Kar se tiče Kristjana Sušinskega, sodišče res

ne ugotavlja neposrednih stikov, tudi ni nujno, da sta jih imela, vendar je dejstvo,

daje obdolženi Šrot Roberta Šego nanj vsaj dvakrat napotil, kot izhaja iz njegove

izpovedbe.

Glede na povedano je sodišče obdolženega Šrota spoznalo za krivega kaznivega

dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244.

člena KZ, saj je zanj izkazan obstoj vseh zakonskih znakov tega dejanja in naklep

zanj.

nadaljevano kaznivo dejanj e ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1.

odstavku 204. člena KZ pod točko 1/2 izreka sodbe

Očitek obdolženemu Šrotu o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanj a

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. Člena KZ je

utemeljen. Iz pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjene med

PL in Sportino z datumom dne 3. 1. 2007 (priloga A229), ter pogodbe o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjene med PL in Sportino z datumom

dne 8. 5. 2007 (priloga A230), izhaja, da ju je za PL podpisal direktor Boško Šrot.

Bistvena vsebina obeh pogodb je predstavljena v razdelku o opcijskih pogodbah

obrazložitve te sodbe in se sodišče tu nanjo sklicuje, posebej pa v zvezi z očitkom

obtožnice ugotavlja, da pogodba z datumom 3. 1. 2007 v 16. točki navaja:

"Predmetna pogodba je sklenjena in začne veljati in učinkovati dne 3. 1. 2007..."

ter tudi, daje v prvi točki navedena ugotovitev in sporazum pogodbenih strank,

da je prodajalec, to je PL, neomejeni lastnik 200.000 delnic ITBG. Tudi iz 16.

točke pogodbe z datumom 8. 5. 2007 izhaja

-106

zapis: "Predmetna pogodba je sklenjena in začne veljati in učinkovati dne 8. 5.

2007....," v prvi -točki pogodbe pa je navedena-ugotovitev in. sporazum

pogodbenih strank, daje prodajalec, to je PL, neomejeni lastnik 178.327 delnic

ITBG.

Iz dokaznega postopka nedvomno izhaja, da sta bili obe pogodbi dejansko

podpisani 5. 9. 2007. Priča Robert Šega je povedal, daje za opcijsko pogodbo

PL z Microtrustom izvedel v marcu 2007. PL pa je po nakupu drugega paketa

delnic ITBG zanj z Microtrustom podpisala drugo opcijsko pogodbo. Do podpisa

pogodbe z družbo Sportina je prišlo septembra, datuma na pamet ne ve. Nasprotna

stran je namreč predlagala, da bi uvedla novo stranko, kar je bilo mogoče, saj je

bila v prvotnih opcijskih pogodbah klavzula o pravici strank, da prenesejo opcije

na drugo stranko (list. 4637-4638 in list. 4645-4646). Iz pričevanja Bahtijarja

Bajroviča izhaja, daje že Zoranu Jankoviču na izrecno vprašanje, kdaj so bile

podpisane pogodbe v zvezi s poslom glede delnic Istrabenza, povedal, da

septembra. Posel je Sportini predlagal odvetnik Lipovec (list 4966-4967). Priča

Bajrovič je povedal tudi, daje vedel, da so datumi na pogodbah januar in maj,

vendar ni bila njegova stvar, da "se spušča v pravno logiko" (list. 4968), sicer pa

se ni spomnil, ali je bilo vprašanje glede datumov na pogodbah, ki so se, z

datumom januar in maj, podpisovale v septembru, kaj izpostavljeno (list. 4970).

Iz pričevanja Branka Lipovca izhaja, da je kot odvetnik pri pripravi pogodb

med PL in Sportino kot izvedenih pogodb po izvornih opcijskih pogodbah, ki so

bile sklenjene med PL in Microtrustom v januarju in maju, in pri sestavi katerih

sicer ni sodeloval, prepisal vsebino v izvedene opcijske pogodbe. Izvedene

opcijske pogodbe so datirane z istim dnem kot izvorne opcijske pogodbe, saj

datuma nista bistvena sestavina pogodbe, temelj izvedenim opcijskim pogodbam

pa je bil 122. člen Obligacijskega zakonika (list. 5036). Pogodbe so bile

podpisane v začetku septembra v Unionu (list. 5035).

Že glede na skladno pričevanje navedenih prič o času podpisa obravnavanih

pogodb, sklenjenih med PL in Sportino, ni dvoma, da sta bili podpisani

septembra 2007 in ne v januarju in maju, kot je sicer iz njiju razvidno. Obdolženi

Šrot je s podpisom pogodb potrdil v njih navedene podatki niso bili resnični, kot

resnične, torej da sta bili pogodbi sklenjeni 3. 1. 2007 oz. 8. 5. 2007, čeprav sta

bili dne 5. 9. 2007, potrdil pa je tudi, da ima PL v lasti delnice ITBG, ki so proste

bremen, čeprav je bila s sklenitvijo opcijske pogodbe z Microtrust dne 3. 1. 2007

in 8. 5. 2007 na njih pridobljena pravica do nakupa v

-107

korist Microtrust.

Stališče, da datum pogodbe ni bistvena sestavina pogodbe, zaradi česar v listini

neresnično označen datum nima civilnopravnih učinkov, v obravnavani zadevi

ne vzdrži. Prav tako ne razlaga, da je navedba o lastništvu bremena prostih delnic

ustrezala pogodbeni volji strank, ki so izpeljale posel med PL in Microtrustom na

način, da je namesto Microtrusta vstopila Sportina kot druga pogodbena stranka,

kar ustreza institutu prenosa pogodbe iz 122. člena Obligacijskega zakonika.

Sodišče je v tem postopku na predlog zagovornikov obdolžencev med drugim

prebralo tudi Pravno mnenje o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic in o

vstopu nove pogodbene stranke v pravno razmerje prof. dr. Lojzeta Udeta s

Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z dne 7. 2. 2013 (priloga B1729-B1736). Iz

mnenja, izdelanega za naročnika odvetnika Branka Lipovca iz Kranja, med

drugim izhaja, da je na vprašanje, ali so vse bistvene sestavine opcijskih pogodb

in izvedenih opcijskih pogodb enake ter ali je datum podpisa izvedenih opcijskih

pogodb njihova bistvena sestavina, odgovoril, da datum sklenitve pogodbe ni

bistvena sestavina pogodb, s pristavkom, da še posebej v primeru, če od tega ni

odvisen rok izpolnitve (tako na 5. strani navedenega mnenja). V zvezi z

obravnavanim pravnim mnenjem je treba upoštevati, da avtorju dejstva in

okoliščine, ki so relevantne po obtožnici, niso bila znana, čeprav se je seveda z

mnenjem glede stališča o datumu, kdaj je bistven in kdaj ne, treba strinjati.

Vendar obtožnica v tem delu ne očita zgolj navedbe drugega datuma sklenitve,

pač pa poudarjen, s posebno pogodbeno določbo ugotovljen neresničen datum

sklenitve in dogovor o učinkovanju pogodbe odtlej, skratka izrecne ugotovitve

pogodbenih strank o tem, da je bila pogodba sklenjena dne 3. 1. 2007 oz. 8. 5.

2007, s čemer so pogodbene stranke dale datumu sklenitve nedvomno poseben

pomen.

Pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjeni med PL in Sportino,

pa po oceni sodišča tudi ne ustrezata uporabi 1. odstavka 122. Člena

Obligacijskega zakonika oz. instituta prenosa pogodbe. Prvi odstavek 122. člena

Obligacijskega zakonika dopušča, da vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko

prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in

obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka. Obravnavani primer pa po

oceni sodišča ne ustreza uporabi tega instituta. Očitno pisne pogodbe, ki bi jo

glede na to, da gre za dogajanje med gospodarskimi subjekti, pričakovali med

prenositeljem (v tem primeru bi bil to Microtrust) in prevzemnikom (v tem

primeru bi bila to Sportina) ni bilo. Pisnost take pogodbe sicer ni obvezna,

-108

vendar pa bi v primeru, ko ni posebne pogodbe med prenositeljem in prevzemnikom,

pričakovali pogodbo med vsemi tremi subjekti, torej PL, Microtrustom in Sportino oz.

zapis ustreznih ugotovitev v zvezi z obstojem predhodnega razmerja v obravnavanih

pogodbah med PL in Sportino. sodišče navedeno stališče opira na okoliščino, da sta stranki

gospodarska subjekta, ki praviloma dogovore s pravnimi in ekonomskimi učinki

dokumentirajo zaradi varstva svojih koristi, pa tudi na stališče pravne teorije v zvezi s

prenosom opcij, da prenos opcij zahteva vključitev vseh treh oseb v posel prenosa.9

Vsekakor pa v primeru, ko je dano soglasje za prenos pogodbe vnaprej, torej je že predmet

dogovora v opcijski pogodbi, pri kateri ena od pogodbenih strank prenese pogodbo na

novo stranko, to je prevzemnika, prenos učinkuje v trenutku, ko je druga stranka o tem

obveščena. Glede na navedeno sodišče kot neprepričljivo zavrača razlago, da pogodbi

pomenita prenos pogodbe po 122. členu Obligacijskega zakonika, oz. da je bil pri

sklepanju pogodb med PL in Sportino uporabljen ta institut. Obravnavani pogodbi sta

namreč sestavljeni tako, da nikomur, v poslu prodaje delnic poučenem ali ne, ne daje

najmanjšega razloga za misel, da pogodbi nista sklenjeni tedaj, kot je navedeno, to je 3. 1.

2007 oz. 8. 5. 2007, ter da delnice niso bremen proste, čeprav temu ni bilo tako.

Zapis v obravnavanih pogodbah glede neobremenjenih delnic ITBG in antidatiranem

času sklenitve je ustrezal namenu obdolženega Šrota, kot ga zatrjuje obtožnica, to je

prikritju pogodbenega razmerja med PL in Microtrustom kot dejanskega udeleženca

posla nakupa delnic in sicer zato, ker je pogodbi dejansko sklepal za obdolženega

Bavčarja.

Te ocene ne spremeni niti navedba Branka Lipovca (list. 5037), da je bilo ob podpisu obeh

obravnavanih pogodb dogovorjeno, da se podpiše dopolnitev pogodb. Priča Šega je na

izrecno vprašanje, ali je bilo ob podpisu govora o dopolnitvi, rekel, da o dopolnitvi ne, pač

pa o " tropartitni pogodbi, kjer bi bilo pojasnjeno samo dejanje," na vprašanje, kaj naj bi

dopolnili, pa je rekel, daje "manjkal dokument, ki bi pojasnil dogajanje v zvezi s prenosom

upravičenj z Microtrusta na Sportino" (list 5109). Da so dopolnitve pogodb (priloga

A242, A241, A239 in A240) podpisane le zaradi predhodnega namena prikritja

pogodbenega razmerja z Microtrustom, je sodišče že-obrazložilo pri dejanju pod točko 1/1

izreka sodbe in se tu sklicuje na tam pojasnjene razloge. Enaki pa so tudi razlogi v zvezi z

izjavo, podpisano med PL, Microtrustom, Igorjem Bavčarjem in Bahtijarjem Bajrovičem

z dne 29. 5. 2008 (priloga A238), kar je

9 Tako dr. Miha Juhart v strokovnem članku Pojem in pravna narava opcij, Podjetje in delo 2004, Ljubljana, str. 3

-109

tudi pojasnjeno v istem delu obrazložitve. K vsemu pa ponovno dodaja, da v času

sklepanja pogodb med PL in Sportino ni bilo nobenih razumnih ovir napisati

nekaj stavkov v osnutka pogodb, ki bi ustrezali institutu prenosa pogodbe, če bi

bil namen pogodbenih stran v resnici tak. Neprepričljive same po sebi, pa tudi

med seboj neskladne, so navedbe Branka Lipovca, kako je pripravljal pogodbe.

Povedal je namreč, da je vsebino pogodb, sklenjenih med PL in Microtrust (t. i.

izvorih pogodb), prepisal v izvedeni pogodbi, ker sta imeli vse bistvene sestavine

(list. 5036), da je po sestanku na banki, ko je Sportina pridobivala kredit, tehniko

posla razložil tudi gospe Krek, in še, da je pripravil nekaj "draftov" pogodb, ki se

do dne podpisa niso kaj dosti usklajevale (list. 5035). Pri tem je treba dodati, da

tudi ob pridobivanju kredita ni bilo razkrito razmerje med PL in Microtrustom.

Metka Krek z NLB d. d. Ljubljana, ki je kot priča pojasnjevala postopek

odobravanja kredita Sportini za nakup delnic, je povedala, da je transakcijo pri

nakupu predstavljal tudi odvetnik Lipovec celo z risanjem na tablo, ni se pa

spomnila, ali je bil kaj omenjen Microtrust. Znano ji je bilo, da je Sportina s PL

sklenila dve pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije za delnice ITBG z

dne 3. 1. 2007 oz. 8. 5. 2007, kredit ji je bil odobren 13. 9. 2007. Ker v

dokumentaciji, ki jo je sodišče po zaslišanju Krekove kot celotno pridobilo pri

NLB d. d., Microtrust ni naveden v nobeni listini, med predloženimi pogodbami

pa sta bili le pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med PL in

Sportino z datumom 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007 ter pogodba o odsvojitvi in

pridobitvi poslovnega deleža v družbi Plinfin z dne 11. 9. 2007, je očitno, da

odvetnik transakcije ni predstavljal na način vstopa Sportine na mesto

Microtrusta (priloge C1115-C1121 in list. 4834).

Priča Lipovec je na vprašanje zagovornika odvetnika dr. Kovačič Mlinarja, ali

lahko pojasni okoliščine v zvezi z datumi, navedenimi v pogodbah, rekel, da je

temelj v 122. členu Obligacijskega zakonika, da datuma na zaključku nista

bistvena sestavina pogodbe ter še, da je v stresnem okolju podpisovanja

enostavno na projektorju zaključil sestavo teh pogodb s prepisom datumov

pogodb, kar je bilo skladno s pogodbeno voljo strank (list. 5036 in 5037).

Navedeno izkazuje protislovnost trditve o tem, da pogodbi z vidika datumov

nista problematični - zaradi uporabe instituta prenosa pogodbe in razloga o

prepisu datumov zaradi stresa in časovne stiske ob zahtevi Šrota, naj zaključijo,

sicer podpisa ne bo.

Po že pojasnjenem zagovoru obdolženega Šrota in pričevanju Šege ter Lipovca

naj bi bil razlog za vstop tretje osebe v pogodbeno razmerje oz. za prenos

-110

pogodb v slabši boniteti Microtrusta, na kar naj bi bil pozoren Šega, vendar po

oceni sodišča to ni bil pravi oz. dejanski razlog. Ni namreč dvoma, da je bil

obdolženi Šrot gospodarstvenik z izkušnjami, vodil je tudi veliko gospodarsko

družbo in nepredstavljivo je, da bi sklepal pogodbe, posebej tiste, ki ne sodijo v

redno poslovanje, kar na pamet, ne da bi poznal bistvene karakteristike pogodbene

stranke. Predvsem pa naj bi se pomislek o boniteti pojavil, ne da bi Microtrust

dejansko že uveljavil opcijo, saj iz pogodb izhaja, da se uveljavi s pisnim pozivom

ene stranke drugi stranki (priloga A227, A228). Ker očitno Microtrust svoje opcije

tedaj ni uveljavil na predpisani način - če bi jo, bi to nedvomno izhajalo iz

pričevanja Šege, ki je bil v tistem času že vključen v delo - je torej nedvomno, da so

tekli pogovori o nameravani uveljavitvi, kar je glede na naravo opcijskih razmerij,

predvsem vzajemnih, zelo nenavadno. Pričakovati je namreč, da pri tako

dogovorjenim opcijskem razmerju ena stranka drugi vnaprej ne razkriva svojih

namenov oz. se z njo celo kakorkoli dogovarja ali celo pogaja. Priča Lipovec je

sodišču na vprašanje, ali je to običajno, pojasnil, da ja, in da si v nekem

partnerskem odnosu ne predstavlja, da bi PL oz. Šrot dobil poziv od danes na jutri

(list. 5053), vendar po oceni sodišča to ne more ustrezati nasprotujočim opcijam,

kot sta vzajemni opciji.

Sodišče navedbam o razlogih za vstop druge pogodbene stranke kot bonitetnejše,

ker naj bi PL grozil sodni spor v primeru neizpolnitve zavez iz pogodb z

Microtrustom, in ki naj bi se končal neugodno za PL, ne more slediti iz razlogov,

ki zadevajo pravo. Ni dvoma, da je slabo boniteto mogoče razumeti kot vprašljivo

plačilno sposobnost, saj je bila v zvezi z navedenim pogodbenim razmerjem

relevantna zgolj ta. Izhod v primeru neplačevitosti pogodbene stranke, ki želi

uveljaviti nakupno opcijo, pa za to nima sredstev, je v tem, da je preprosto ne

uveljavi. V kolikor bi jo uveljavil, pa bi PL lahko brez resnih posledic zavrnila

sklenitev glavne pogodbe oz. izpolnitev zaveze iz pogodbe, saj bi imela opraviti s

stranko, na strani katere bi nastali razlogi, ki jih pravo obravnava kot razloge

nemožnosti izpolnitve (členi 329 do 331 OZ). Ker pa z opcijskima pogodbama niso

bili določeni elementi za sklenitev glavne pogodbe v zvezi s prenosom delnic in

plačilom le-teh, bi imela PL v zvezi s pomisleki glede plačevitosti sopogodbenice

v primeru uveljavitve njene nakupne opcije, " seveda če bi bil to dejanski razlog za

iskanje drugega pogodbenega partnerja, še dovolj "manevrskega prostora" pri

dogovoru glede navedenih elementov glavne pogodbe. Toliko bolj, ker ZNVP tudi

za posle, sklenjene izven borze določa, da se prenos delnic na novega imetnika

izvrši po plačilu kupnine (pojasnjeno v okviru obrazložitve dejanja pod točko 1/1

izreka sodbe).

-1ll

Iz zgoraj pojasnjenih razlogov bi bila torej PL tudi brez vstopa Sportine varna

pred morebitno izgubo delnic brez prejema protivrednosti. Zato razlogi, ki jih je

kot priča navajal Branko Lipovec za vstop Sportine na mesto Microtrusta, niso

prepričljivi.

Po ugotovitvi, da je obdolženi Šrot podpisal pogodbi o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije, sklenjeni med PL in Sportino dne 5. 9. 2007, le-ti pa sta

vsebovali lažne podatke, je sodišče ocenilo tudi, da sta obravnavani pogodbi

poslovni listini, ki sta pomembni za poslovni promet z drugimi pravnimi in

fizičnimi osebami in jih mora gospodarska družba voditi v smislu točke 21.

Slovenskih računovodskih standardov in točke 25. ter 26. Mednarodnih

računovodskih standardov (MRS-1), saj predstavljajo podlago za vpisovanje v

poslovne knjige po prvem odstavku 54. člena ZGD-110.

Splošna zakonska obveza o vodenju poslovnih knjig je določena v ZGD-1, ki

napotuje na uporabo standardov. Iz dokaznega postopka izhaja, da je PL že od

leta 2005, torej tudi v času obravnavanih kaznivih dejanj, pri računovodenju

uporabljala Mednarodne računovodske standarde. Tako izhaja iz pričevanja

Dragice Cepin (list. 4576) in tudi iz odgovora PL z dne 21. 5. 2013 na poizvedbo

sodišča, kateri Mednarodni računovodski standard je PL uporabila v zvezi z

naložbo za nakup paketa 200.000 delnic ITBG (list. 4944).

Z zadnjo spremembo obtožnice je državni tožilec opis kaznivega dejanja

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. Člena KZ dopolnil z

navedbo, da je dolžnost vodenja listine določal tudi MRS 1 v točki 25 in 26.

Sklicevanje na standard MRS 1 točka 25 in 26 poleg sklicevanja na Slovenske

računovodske standarde (SRS) 21 ne pomeni nejasnega opisa pri opredelitvi

blanketne norme, kar bi bilo mogoče reči na prvi pogled, saj morajo biti

slovenski računovodski standardi v skladu z mednarodnimi računovodskimi

standardi. SRS 21 opredeljuje knjigovodske listine kot podlago za vpisovanje v

poslovne knjige, njihovo nastajanje in prenašanje, kontroliranje le-teh, hrambo

in sestavljanje nalogov za vknjižbo in pri tem med drugim pove, da je

knjigovodska listina praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen

10 Prvi odstavek 54. člena ZGD-1 se glasi: "Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi racunovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo."

-112

zapis o poslovnem dogodku in kot tak podlaga za vnašanje knjigovodskih

podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka,. ki ga

izpričuje. S pomočjo te definicije se sodišče opredeljuje tudi do konkretnih

pogodb, kot do tistih listin, ki so zapisi o poslovnem dogodku in podlaga za

vnašanje podatkov v poslovne knjige. Da so podlaga za vnašanje v poslovne

knjige, pa je mogoče razbrati iz MRS 1, ki je namenjen predstavljanju vseh

računovodskih izkazov za splošne namene, ti pa morajo pošteno prikazovati

finančno stanje, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Po točki 25 se

računovodske izkaze, razen informacij o denarnih tokovih, pripravlja z uporabo

obračunske podlag v računovodstvu Po točki 26 pa se pri računovodstvu na

obračunski podlagi postavke pripoznajo kot sredstva, obveznosti, lastniški

kapital, prihodki in odhodki (sestavine računovodskih izkazov).1'

Ker sta pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjeni med PL in

Sportino d. o. o. taki listini, na podlagi katerih nastajajo pravice in obveznosti za

pogodbeni stranki v pravnem prometu, in služijo torej za dokazovanje nastanka

pravic in obveznosti, v korektnem primeru opcijskih pravic za nakup oz. prodajo

delnic ITBG Ju je treba opredeliti kot listini, pomembni za poslovni promet z

drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.

Glede na povedano so v dejanju, opisanem pod točko 1/2 izreka sodbe, podani

vsi zakonski znaki nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali unicenja

poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ. Konstrukcija nadaljevanega

kaznivega dejanja je ustrezna ugotovitvi o storitvi dveh istovrstnih kaznivih

dejanj v istem časovnem okviru in celo v istih krajevnih okoliščinah ter z

enotnim naklepom obdolženca, zaradi cesar je storitev najmanj dveh takih dejanj

možno opredeljevati kot eno kaznivo dejanje. Ponareditev vsake oz. ene listine je

namreč praviloma izvršitev samostojnega kaznivega dejanja, torej enega

kaznivega dejanja.

Obdolženi Šrot je dejanje storil z direktnim naklepom, saj se je zavedal, da s

podpisom sklepa pogodbi, ki nimata podatkov, ustreznih resničnim podatkom,

ki imajo težo tako za evidentiranje poslovnega dogodka kot za izpolnjevanje

11 MRS 1 se točki 25 in 26 g!asi: "~ .......""

"25 Podjetje mora pripravljati svoje računovodske izkaze, razen informacij o denarnih tokovih, z uporabo obračunske podlage v računovodstvu. 26 Pri računovodstvu na

obračunski podlagi se postavke pripoznajo kot sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki in odhodki (sestavine računovodskih izkazov., če ustrezajo tistim

opredelitvam in pripoznavalnim sodilom iz Okvirnih navodil, ki se nanašajo na sestavine

računovodskih izkazov."

-113

obvez. Zavedal se je torej, da s podpisom potrjuje, da pogodba, ki je sklenjena 5.

9. 2007, ni sklenjena tedaj, pač pa 1. 3.2007 oz. 8. 5. 2007 ter tudi da delnice

ITBG, ki jih je imela v lasti PL kot paket 200.000 le-teh oz. kot paket 178.327

le-teh, niso neobremenjene, saj je bila za ista paketa že pred tem sklenjena

pogodba z Microtrustom, v pogodbi pa je bilo izrecno navedeno, da ima v lasti

delnice, ki niso obremenjene s pravicami tretjih. Iz motiva, da se prekrije

dejansko razmerje z Microtrustom, kar je že pojasnjeno v obrazložitvi tega

kaznivega dejanja, je torej razvidno, daje tudi hotel storiti obravnavano kaznivo

dejanje.

Sodišče pripominja, daje iz razlogov, ker ni dokazan naklep, da bi obdolženi Šrot

priskrbel protipravno premoženjsko korist tudi Kristjanu Sušinskemu, izpustilo

iz očitka storitve obravnavnega kaznivega dejanja navedbo, da je bil podpis obeh

pogodb z lažnimi podatki motiviran v okoliščini prikritja, da je kapitalski

dobiček namenjen tudi Kristjanu Sušinskemu (zadnji odstavek opisa dejanja pod

tč. 5) obtožnice z dne 2. 8. 2012 s spremembami).

K obrazložitvi pravne kvalifikacije kaznivega dejanja sodišče pojasnjuje, da

predstavlja obravnavano kaznivo dejanje, kar velja tudi za kaznivo dejanje

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 2. odstavku 240. člena KZ pod točko

1/3 izreka sodbe, samostojno kaznivo dejanje, ki ni vključeno v storitev

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. v zvezi s 1. odstavkom 244.

člena KZ pod točko I/l izreka sodbe. Torej ne gre za primer t. i. navideznega

steka kaznivih dejanj, saj kaznivi dejanji ponareditve ali uničenja poslovnih listin

v konkretnem primeru v primerjavi s storitvijo kaznivega dejanja zlorabe

položaja ali pravic nista nepomembni po svoji teži in pomenu, kljub temu, da sta

služili izvršitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. S ponareditvijo

poslovnih listin, to je opcijskih pogodb in z njihovim skrivanjem, je bil prikrit

posel prodaje delnic za kupnino, ki je tudi za PL pomenila znatna finančna

sredstva. Ker je bilo torej eno in drugo kaznivo dejanje s področja ponareditve ali

uničenja poslovnih listin povezano s finančno pomembnim gospodarskim

poslom, kaznivi dejanji ne moreta zbledeti in izgubiti svoje samostojnosti tudi

kot sredstvi, ki sta služili za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. v

zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ. Glede na stališče, ki ga je sodna praksa

zavzela primere steka kaznivih dejanj, med drugim, da "gre za razmerje

inkluzije, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa

primerjava abstraktnih zakonskih stanov...), pokaže, da bi bilo dvojno

kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v

primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna, posebna

-114

okoliščina hujšega kaznivega dejanja" (tako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS

opr. št. I Ips 50014/2010-121 z dne 18. 10. 20.12), je tudi za obravnavani primer

nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1.

odstavku 240. člena in tudi po 2. odstavku 240. člena KZ, mogoča ocena, da ne

gre za primer kaznivega dejanja, ki je glede na težo zanemarljivega pomena v

primerjavi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v

zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ.

nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 2.

odstavku 240. člena KZ pod točko I/3 izreka sodbe

Izvedeni dokazni postopek je potrdil tudi očitek spremenjene obtožnice, da je

obdolženi Šrot skrival štiri pogodbe, to je pogodbi o vzajemni podelitvi opcij za

nakup delnic ITBG, sklenjeni med PL in Microtrust dne 3. 1. 2007 in dne 8. 5.

2007 med PL in Microtrust v zvezi s prodajo paketa 200.000 delnic ITBG oz.

paketa 178.327 delnic ITBG ter dopolnitev pogodbe o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije, veljavne od 3. 1. 2007, sklenjene dne 18. 7. 2008 med PL,

Sportino in Microtrustom v zvezi s prodajo paketa 200.000 delnic ITBG in

dopolnitev pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, veljavne od 8. 5.

2007, sklenjene dne 18. 7. 2008 med PL, Sportino in Microtrustom zvezi s

prodajo paketa 178.327 delnic z oznako ITBG.

Dokazna ocena o storitvi očitanega kaznivega dejanja temelji predvsem na

pričevanju Dragice Čepin, vodje računovodstva v PL v letu 2007, Zvonke

Dečman, tajnice direktorja in Pavla Terška, ter ugotovljenih okoliščinah storitve

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim

odstavkom 244. člena KZ.

Iz pričevanja Čepinove izhaja, da je bila s poslom prodaje delnic ITBG

seznanjena med 11. in 14. septembrom, ko je dobila na mizo notarski zapis, v

katerem je bila pogodba o prodaji poslovnega deleža družbe Plinfin, pogodba o

prodaji 378.327 delnic ITBG družbi Plinfin in opcijski pogodbi med PL in

Sportino z dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007. Notarski zapis je bil datiran na 11. 9.

2007, 14. 9. 2007 pa je bila nakazana kupnina za prodajo- teh delnic na

transakcijski račun PL. Ker posel ni bil običajen, se je posvetovala z revizorji

zaradi vknjižb in zaradi morebitnih davčnih posledic. Ugotovili so, da davčnih

posledic ta posel ne bi imel, knjižba pogodb na3. 1. in 8. 5. pa ni bila izvedena,

ker zaradi že izvedenega posla to ni imelo nobenega pomena oz. učinka za PL.

-115

Iz tega posla je PL ustvarila dobiček v višini 3.152.000,00 EUR. Ta prodaja je bila

knjižena v poslovnih knjigah in zanjo se je zadeva končala. S prodajo teh delnic se

je ponovno srečala ob sprejemu sklepa o nadzoru davka od dohodka pravnih oseb

za leto 2007. Sklep je bil vročen še tedaj, ko je bil direktor PL Boško Šrot,

dejanski nadzor pa se je začel v času, ko je bil direktor že Dušan Zorko. Davčnim

inšpektorjem je o poslu povedala toliko kot sodišču, torej s katerimi pogodbami

se je srečala po realizaciji prodaje celotnega paketa v septembru 2007, vendar sta

ji inšpektorja po zaslišanju Boška Šrota dne 16. 9. 2009 povedala, da obstajajo še

drugi dokumenti, ki jih sama ni poznala. Dne 17. 9. ji je tajnica direktorja prinesla

fascikel, v katerem so bili tudi dokumenti, ki jih sama ni imela, to je opcijski

pogodbi med PL in Microtrustom ter izjava, ki so jo podpisale PL, Microtrust,

Sportina in Igor Bavčar ter dopolnitev osnovnih opcijskih pogodb med PL in

Sportino. V teh so bila razjasnjena določena dejstva, ki jih sama dotlej ni poznala.

V nadaljevanju je stekel davčni postopek (list. 4569 in 4570). Dečmanova ji je ob

izročitvi rekla, da to izroča po naročilu gospoda Šrota, na lastno pobudo je

sestavila izjavo in Zvonka Dečman je na njej potrdila, da je Čepinovi dne 17. 9.

2009 izročila "celotno dokumentacijo v zvezi s poslom Plinfin." Priča je na

vpogled predočeno izjavo (priloga k A366), iz katere izhaja zapis, da podpisana

Zvonka Dečman potrjuje, da je dne 17. 9. 2009 vodji sektorja ekonomike

poslovanja Dragici Cepin izročila celotno dokumentacijo v zvezi s poslom

Plinfin, prepoznala kot listino, ki jo je pripravila in dala podpisati Dečmanovi

(list. 4590). Da sta obravnavani pogodbi taki listini, ki ju je potrebno knjižiti,

izhaja posredno iz pričevanja Dragice Čepin, ki je sicer v zvezi s pogodbama,

sklenjenima med PL in Microtrust, na izrecno vprašanje, ali bi jih knjižila, če bi

jih pravočasno dobila, odgovorila da ja, nato pa pojasnila, da v kolikor bi bila

opcijska cena enaka borzni ceni na dan podpisa pogodbe, instrument ne bi bil

knjižen, bil pa bi razkrit v računovodskih izkazih oz. letnem poročilu oz. tudi že v

polletnem (list. 4571). Na vprašanje pa je pojasnila, da so zaposleni dolžni

posredovati listine v knjiženje v mesecu njihovega nastanka (list. 4572).

Navedbe priče Dragice Čepin o tem, kdaj in kako je prejela dokumentacijo, ki se

je nanašala na obravnavane opcijske pogodbe, to je tudi pogodbo med Microtrust

in PL, je potrdila kot priča tudi Zvonka Dečman, v času obravnavanih kaznivih

dejanj tajnica direktorja Boška Šrota. Opisala je svoje delo pri sprejemu in

evidentiranju ter odpremi pošte, ki je prihajala po pošti, vsa se je evidentirala oz.

vpisovala v poštno knjigo, nato pa razdeljevala tudi določenim službam, na

katere se je nanašala in sicer dnevno, kot je prihajala. Iz

-116

izpovedbe priče izhaja, da je v letu 2008 direktor Šrot izročil pogodbe, za katere je

rekel, da naj se vložijo med preostale pogodbe, te je nato vložila v tako

imenovani arhiv direktorja. Vanj se je vlagalo manjše število pogodb, kar je

povedala na vprašanje Šrota, ali se je večkrat vlagalo razne dokumente in

pogodbe v navedeni arhiv. Zaklenjen pa ni bil (list. 4596). Sicer pa je

dokumentacijo v zvezi ustanovitvijo Plinfina in v zvezi z njim povezanih poslov

predložila Dragici Cepin in to predložitev potrdila tudi pisno v izjavi (list. 4592

in 4593). Na vprašanje državnega tožilca, zakaj pogodb ni predložila finančni

službi, je rekla, da ji tega nihče ni naročil (list. 4596 in 4597). Pred tem pa je priča

v spontani izpovedbi povedala, da je Boško Šrot, torej direktor rekel, naj pogodbe

odloži med ostale pogodbe. Da je šlo za pogodbe, ki so bile sklenjene z

Microtrustom, ni dvoma, saj je priča tudi na izrecno vprašanje državnega tožilca,

kdo je prinesel te pogodbe, ki so bile sklenjene z Microtrustom, povedala, da ne

ve, kdo jih je prinesel "v hišo," pač pa, da ji je gospod Šrot rekel, da jih odloži.

Odložila jih je v fascikel pogodb (list. 4597). Čeprav je priča na vprašanje

državnega tožilca, ali lahko še enkrat pove, kdo ji je 17. 9. rekel, naj odnese

obravnavane pogodbe oz. tiste, ki so bile v arhivu direktorja, rekla, da ne bi

vedela, pa je dejstvo, da je priča v spontani izpovedbi jasno povedala, da je bil to

Boško Šrot ter potem, ko ji je predsednica senata predočila njeno izpovedbo iz

preiskave, da ji je to naročilo dal Boško Šrot, povedala, da je takrat, ko je bila

davčna inšpekcija, Boško Šrot rekel, potem ko je imel neko zaslišanje, naj vse

skupaj to odnese.

Daje odnesla Dragici Čepin dokumentacijo, o kateri je govorila Dragica Čepin,

ni dvoma, saj je priča to potrdila tudi v pisni izjavi, ki je v prilogi A366.

O arhiviranju in izročanju poslovnih listin v okviru posameznih služb je

izpovedoval med drugim tudi oškodovančev pravnik Pavel Teršek. Iz

njegovega pričevanja izhaja, da se je dokumentacija, ki je prihajala preko pošte,

dala najprej v parafiranje direktorju, potem pa se razvrstila po sektorjih (list.

4603). Iz njegovega pričevanja je mogoče zaključiti, da pravna služba pogodb,

ki jih je PL sklenila z Microtrustom, ni imela, saj na seji nadzornega sveta, na

kateri je bil navzoč, in na kateri je bilo predstavljeno poročilo o prodaji Plinfina,

to je bilo dne 28. 8. 2008, ni bila omenjena pogodba med PL in družbo

Microtrust, pač pa s Sportino.

Navedbe Dragice Čepin, katere pogodbe je prejela v septembru 2009 v

knjiženje, potrjujejo tudi ugotovitve "Poročila o ugotovitvah posebne revizije

-117

vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna Laško d. d.," ki ga je pripravila

družba BDO Revizija d. o. o. z dne 27.2.2010 v zvezi s sklepom skupščine

delničarjev PL z dne 31.8. 2009 glede preveritve posla v zvezi z nakupnimi in

prodajnimi opcijami za delnice ITBG (priloga A495).

V zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem je sodišče v dokazne namene v

soglasju s strankami prebralo tudi zapis pogovora med obdolženim Šrotom in

Zvonko Dečman z dne 17. 8. 2009 (list. 478-481 v spisu Pp 12/2009). Iz

pogovora je razvidno, da je Dečmanova Šrota seznanila s tem, da bi se želela dva

davčna inšpektorja, dobiti z njim, rekoč "...v zvezi s temi delnicami, prodajo

preko Istrabenza veš za Plinfin, ko je blo..." Šrot ji je odgovoril, da ima vse to

Pavli, vse dokumente, zložene v fasciklih, da je to že daleč, da na pamet ne bo nič

vedel, in na koncu pogovora ponovno pove, da ima vse glede Plinfina pa

Istrabenza Pavli, da ima vse zloženo "ker so že takrat pričakovali, ko so bili

policiji, da bo kaj," ter še, da tudi operativno ni nič vodil.

Z dokumentacijo, ki naj bi bila pri Pavliju (Pavlu Teršku, op. sodišča), v

navedenem telefonskem pogovoru Boško Šrot ni mogel označevati

dokumentacije, ki je tedaj glede na pričevanje Terška (list. 4861) in Čepinove

(list. št. 4569) ne pravna služba ne računovodstvo nista imela. Dejstvo je, daje

obdolženi Šrot pogodbe med PL in Microtrustom izročil Dečmanovi šele leta

2008, in še tedaj z naročilom, naj gredo v arhiv, ki se je nahajal pri njem kot

direktorju, kar je v okviru obrazložitve tega dejanja že pojasnjeno. Zato ni mogel

računati, da bi bile te pogodbe kje drugje, kot tam, kjer je naročil njihovo hrambo.

Obdolženi Šrot je v zvezi s prebranim zapisom pogovora pripomnil, češ, da je iz

njega razvidno, da ni vedel podrobnosti v zvezi z dokumentacijo, da pa je že, ko

so imeli obisk kriminalistov v maju 2009, ko so prišli po posojilne pogodbe med

PL in Infondom ter Center Naložbami, naročil, misli, da ravno Pavliju, naj v enem

fasciklu zbere vse, kar je v zvezi s trgovanjem delnic od Istrabenza, da pa sam

tega fascikla ni imel. Iz navedene navedbe v pripombi obdolženca na izvedeni

dokaz je posredno razvidno, da listine v zvezi s prodajo delnic ITBG niso bile v

tistih službah, v katerih bi morale biti takrat, ko so nastale (list. 5280).

Da obdolženi Šrot o sklenitvi opcijskih pogodb z Microtrustom ni obvestil v PL

tistih zaposlenih, ki bi bili po službeni dolžnosti upravičeni vedeti zanje, je

sodišče že pojasnilo. O obravnavanem poslu vse do 28. 8. 2008 tudi ni bil

obveščen nadzorni svet družbe, pa še takrat ne o tem, kdo je bil sopogodbenik.

-118

Sodišče pri tem sicer ne ugotavlja, ali je bila dolžnost direktorja družbe obveščati,

nadzorni svet družbe o prodaji delnic in poslovnega deleža v hčerinski družbi, le glede

na zapisnik 5. redne seje nadzornega sveta z dne 28. 8. 2008 oz. iz na njej pod točko 3/b

obravnavanega poročila o prodaji poslovnega deleža družbe Plinfin (priloga A237)

ugotavlja poročanje, ki ni razkrilo dejanskega poteka prodaje in torej tudi ne

sopogodbenikov.

Iz poročila z nazivom Kupoprodaja delnic Istrabenz d. d. oz. prodaje družbe

Plinfin d.o.o. izhaja, da poročilo ni datirano, da pa sta ga pripravila Robert Šega

kot svetovalec direktorja in Brigita Rajh Oplotnik kot vodja financ. Iz njega je

razvidno, da je PL kupila prvi paket delnic ITBG po ceni 30,89 EUR za delnico

dne 25. 10. 2004, ter da je za ta paket dne 3. 1. 2007 s "tretjo osebo" izmenjala

nakupno in prodajno opcijo po ceni 45,78 EUR za delnico, nato, da je PL kupila

drugi paket 178.327 delnic ITBG dne 7. 5. 2007 po ceni 77,50 EUR za delnico in

za ta paket dne 8. 7. 2007 s "tretjo osebo" izmenjala nakupno in prodajno opcijo

po ceni 78,50 EUR za delnico, v času veljavnosti pa vse delnice odprodala

hčerinski družbi Plinfin. Nadalje je iz navedenega poročila razvidno, da sta se PL

in "tretja oseba" dne 11.9. 2007 dogovorili o izpolnitvi obveznosti iz sklenjenih

opcijskih pogodb tako, da PL tretji osebi namesto delnic proda kar 100% delež

družbe Plinfin, pri čemer je bil finančni učinek prodaje enak, kot bi bil, če bi

stranki izpolnili obveznosti iz sklenjenih opcijskih pogodb. Iz poročila na koncu

še izhaja, da je PL z odprodajo delnic ITBG oz. Plinfina po odbitku stroškov

financiranja realizirala pozitivni učinek 2,6 milijona EUR (k prilogi A237).

Iz navedenega poročila torej izhaja, da družba Microtrust in tudi Sportina nista

omenjeni, pogodbenica iz opcijske pogodbe je označena kot "tretja oseba." Iz

pričevanja Pavla Terška izhaja, da je verjetno prišlo do obravnave posla na seji

nadzornega sveta in zaradi poročanja medijev, na seji nihče ni ugotavljal, da bi

bilo s poslom kar koli narobe, iz poročila pa je sicer izhajalo, da je bil realiziran

pozitivni finančni učinek (list. 4862-4863). Iz pričevanja Gorazda Šetine pa

izhaja, da je bilo kar nekaj časa po zaključku "tega posla," ko mu je Šrot zaradi

tega, ker se je "začelo pisati v časopisu", rekel, da bi bilo dobro pripraviti neko

poročilo za sejo nadzornega sveta. Zapisnik seje nadzornega sveta je pisal sam, na

vprašanje, kdo je pripravil poročilo, pa je odvrnil, da ga je dobil pri Šegi. Zakaj

poročilo ni podpisano, ni znal pojasniti (list. 5074).

V zvezi z navedenim poročilom je sodišče ponovno zaslišalo Roberta Šego, in

-119

ko mu je bilo predočeno na vpogled, je povedal, da je besedilo napisal sam,

vendar ne za nadzori svet ampak kot osnutek izjave na novinarska vprašanja, ki

so se pojavljala v zvezi s tem poslom oz. kot priprava na tiskovno konferenco po

skupščini, ki je bila na isti dan kot nadzorni svet. Pripravil pa ga je po zahtevi

Boška Šrota na način, kot je želel in mu ga kot osnutek poslal po mailu. Poslal ga

je še vodji službe za odnose z javnostmi v PL Štrucu z namenom da bosta

poročilo končala. Sam ga je pripravil po podatkih, ki so izhajali iz prodaje

Plinfina pri notarju, izračun pa je pripravila Oplotnikova. Poročilo je bilo poslano

v takem besedilu, kot je v spisu, vendar brez pripisov, kdo je osnutek izdelal.

Skratka, navedeno poročilo ni pisal za sejo nadzornega sveta, očitno pa je Šrot

ocenil, da je primerno za sejo nadzornega sveta, saj ga je videl na seji skupaj s

pristavki o tem, kdo ga je pripravil, vendar takrat to ni bila točka dnevnega reda,

pač pa je bilo uvrščeno na sejo naknadno (list. 5107-5108). Povedal je, da je bilo

poročilo napisano v obliki tretje osebe, "ker je bil namen in želja gospoda Šrota

zaradi tega, da se podatki ven ne razkrivajo." Ob predočbi obdolženega Šrota, da

je Šetina kot priča povedal, da je šel to poročilo za sejo nadzornega sveta iskat k

njemu, torej k Šegi, in ga uvrstil na njegov predlog na dnevni red, je priča Šega to

zanikal, rekoč, da to ne bo držalo. Na nadaljnje vprašanje obdolženega Šrota, kje

je iskal oz. dobil pogodbe, pa je dejal, da je imel notarsko pogodbo o prenosu

Plinfina, na pripombo obdolženega Šrota, češ da je posel zelo natančno opisan od

začetka, od izvornih opcijskih pogodb brez imen in brez firm, pa je priča Šega

pripomnil, da mu je tako poslal, kot mu je rekel, na pripombo obdolženega Šrota,

češ da je poročilo videl na nadzornem svetu, pa je priča odvrnil, da ima s seboj

vse maile, da mu ga lahko da (list. 5112). Iz kopije printa mailov, ki jo je

predložil Šega pri odgovorih na zgoraj navedena vprašanja (priloga

C1267-C1269) izhaja, da je bilo dne 25. 8. 2008 z elektronske pošte

[email protected] na elektonsko pošto bŠrot@pivo-Laško.si,

jstruc@pivo-Laško.si, poslano sporočilo z vsebino "Prilagam datoteko," iz

oznake priponke pa je razvidno, daje bila označena z "Itbg skupscina Laško.doc."

Iz navedene priloge izhaja, da je vsebinsko enaka zgoraj obrazloženemu poročilu

z naslovom "Kupoprodaja delnic Istrabenz d. d. oziroma prodaja družbe Plinfin

d.o.o." vendar brez pristavka o tem, kdo je pripravil poročilo, kot je sicer razvidno

v zgoraj pripravljenem poročilu. Šega je še pojasnil, daje kopije elektronske pošte

prinesel s seboj na obravnavo zato, ker ga je Oplotnikova spraševala, če o tem kaj

ve.

Brigita Rajh Oplotnik je kot priča povedala, da je šele tekom tega postopka

izvedela, da je na zgoraj navedenem poročilu, obravnavanem na redni seji

-120

mailto:[email protected]



nadzornega sveta z dne 28. 8. 2008 izpisano njeno ime. Ko ga je poiskala, je že

glede na slog pisanja in pomanjkanje datuma vedela, da ne gre za njeno poročilo.

Poročilo je bilo sicer res pripravljeno 25. 8. 2008, vendar kot osnutek za

skupščino v primeru morebitnih vprašanj za medije, ne pa za nadzorni svet. Kdo

jo je spodaj podpisal, še ni ugotovila, Šega pa ji je potrdil, da ni zapisal nobenega

imena, da pa ga je sicer pripravil. Sama dopušča možnost, da je izračun dobil pri

njej (list. 5080-5081).

Priča Čepin je v zvezi z obravnavanim poročilom navedla, da se spomni, da je

šlo za eno kratko pisno poročilo, in da je bilo lahko narejeno tudi na osnovi

pogodb med PL in Sportino (list. 4588-4589).

Da so bile listine, ki so predmet obravnavanega kaznivega dejanja, davčnemu

organu pri opravljanju inšpekcijskega nadzora davka od dohodka pravnih oseb

za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007 v PL predložene tekom pregleda in ne ob

njegovem začetku, izhaja iz pričevanja Alojza Vrbnjaka (list. 5007-5008) in tudi

iz zapisnika DURS, Posebnega davčnega urada opr. st. DT-0610-137/2009 0203

04, 31 z dne 5. 1. 2010 (A472), v okviru katerega je navedeni organ opravil tudi

nadzor v zvezi s trgovanjem z delnicami ITBG. Iz zapisnika izhaja, katere listine

je v zvezi s tem trgovanjem predstavnica zavezanca dne 13. 8. 2009 predložila in

med njimi pogodb, sklenjenih z Microtrustom, ni bilo, predložene pa so bile šele

dne 23. 9. 2009. Tedaj, torej dne 23. 9. 2009, so bile predložene: izjava, ki jo je z

dne 21. 9. 2009 podpisala Dragica Cepin, izjava, ki jo je z dne 21. 9. 2009

podpisala Zvonka Dečman, pogodbi med PL in Microtrustom z dne 3. 1. 2007 in

z dne. 5. 2007, dopolnitvi pogodb o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije med

PL in Microtrustom ter izjava, ki so jo podpisali: PL, Microtrust, Igor Bavčar in

Bahtijar Bajrovič.

Iz izpovedbe Alojza Vrbnjaka med drugim izhaja, da je davčni organ ugotovil

pomanjkljivosti pri dokumentaciji, glede na razumevanje 17. člena Zakona o

davku od dohodka pravnih oseb pa je ugotovil tudi podlago za obdavčitev

navedenega posla oziroma doseženega dobička, vendar je bilo na podlagi

pripomb pooblaščenca davčnega zavezanca z dodatnim zapisnikom ugotovljeno

drugače; skratka, da obdavčitev po navedeni določbi ni možna. Navedeno izhaja'

tudi iz dodatnega zapisnika opr. St. DT-0610-137/2009 0203 04, 31 z dne 20. 9.

2010.

Iz dokaznega postopka nedvomno izhaja, da teh listin vse do inšpekcijskega

-121

pregleda v septembru 2009 ustrezne službe niso videle, da pa jih je po naročilu

Boška Šrota prinesla v računovodsko službo Dragici Čepin tajnica direktorja

Dečmanova. In da to drži izhaja iz podatka, da je bila v Letnem poročilu družbe

Pivovarna Laško d. d. za leto 2007 med pomembnimi poslovnimi dogodki

omenjena le odsvojitev poslovnega deleža v družbi Plinfin, na katero je družba

prenesla paket 378.327 delnic ITBG oz. 7,3 % delež v Istrabenz d. d., ne pa tudi

sklenjene opcijske pogodbe z Microtrustom. Te pa niso bile razkrite nedvomno

zato, ker ustrezne službe v PL zanje niso vedele. Četudi bi bile te listine v arhivu

direktorja, pa niso bile vse do leta 2008, in četudi arhiv ne bi bil pod ključem, bi

očitek o skrivanju navedenih listin v konkretnih okoliščinah še vedno vzdržal.

Glede na obrazložene dokaze je sodišče pritrdilo očitku obtožnice, da je

obdolženi Šrot v izreku te sodbe navedene listine skrival. Ob nedvoumni

ugotovitvi, da obravnavanih listin v računovodstvu in pravni službi PL niso

videli vse do septembra 2009 in nedvoumni ugotovitvi, da te listine niso bile kje

pozabljene iz malomarnosti, saj jih je Dečmanova prejela od obdolženega Šrota

šele 2008 in še tedaj z naročilom, naj jih odloži v arhiv direktorja, je za obstoj

očitanega kaznivega dejanja nepomembno, kje konkretno so se te listine nahajale

in kdo konkretno je sicer tisti, ki listine prinaša ali odnaša do ustreznih služb.

Obdolženi Šrot namreč naklepno ni predložil listin nikomur v PL, šele v letu

2008 pa jih je izročil Dečmanovi zgolj za arhiv direktorja, kar pa ne pomeni, daje

listine razkril oziroma jih zaradi razkritja izročil ustrezni službi.

Za obstoj kaznivega dejanja zadošča ugotovitev, da je z naklepnim ravnanjem,

da se te listine ne predložijo, zaradi česar so se skrile, obdolženi Šrot preprečil,

da bi se preko izročitve ustrezni službi listine evidentirale in s tem tudi razkrile.

Naklep skrivanja poslovnih listin je izkazan v okoliščinah storitve kaznivega

dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244.

člena KZ, skratka v namenu, da osebe izven kroga udeležencev posla preprodaje

delnic ITBG za dejanski posel ne bi izvedele zaradi namena pridobitve

protipravne koristi družbi Microtrust oziroma Igorju Bavčarju. Daje obdolženi

Šrot vedel, daje treba listine, ki gospodarsko družbo zavezujejo ali pa

upravičujejo do koristi, predložiti ustreznim službam zaradi evidentiranja, pa tako

ne more biti dvoma.

Na tem mestu se glede dolžnosti vodenja obravnavanih štirih pogodb kot

-122

računovodskih listin in njihovega pravnega pomena sodišče sklicuje na

obrazložitev kaznivega dejanja pod točko I/2 izreka sodbe:

Sodišče se je v dokaznem postopku seznanilo tudi z ugotovitvami pravilnosti

pripoznavanja naložbe v odvisno družbo Plinfin, ki jih je za Sportino izdelal

Revizijski center d. o. o. iz Ljubljane dne 10. 7. 2009 in iz katerih izhaja, da je

poslovni dogodek nakupa deleža v družbi Plinfin v poslovnih knjigah Sportine

pripoznan skladno s slovenskimi računovodskimi standardi (priloga A312).

Ugotovitve te revizije z obstojem obravnavanega kaznivega dejanja nimajo

nobene povezave.

V ravnanju obdolženega Šrota so z dejanskim stanjem, opisanim v točki 1/3

izreka sodbe, podani zakonski znaki nadaljevanega kaznivega dejanja

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 2. odstavku 240. člena KZ, podan pa

je tudi obdolženčev naklep pri storitvi. Sodišče je iz razloga, ker gre za štiri

poslovne listine, uporabilo konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja in

namesto ocene, da gre za štiri kazniva dejanja, ocenilo, da gre za eno samo.

Glede elementov, ki opravičujejo uporabo te konstrukcije, pa se sodišče sklicuje

na ustrezno obrazložitev v okviru dejanja pod točko 1/2 izreka sodbe.

Obtožnica je izvršitveno obliko kaznivega dejanja, ki se nanaša na "skrivanje",

opisala z rabo istega izraza, kot njegovo izvršitveno obliko abstraktno

opredeljuje zakon. Dejanje pa je tudi na tak način določno opisano, saj gre za

izraz z povsem nedvoumno in jasno vsebino že v vsakdanji pogovorni rabi, ki ga

praviloma ni mogoče nadomestiti z drugim izrazom, ki bi le-tega konkretiziral.

Dodatno pa je konkretizirano še s tistim delom opisa, v katerem je navedeno, da

bi listine, ki so bile predmet skrivanja, obdolženec moral neposredno po

sklenitvi "vročiti" sektorju ekonomike poslovanja oziroma računovodstvu

družbe PL. S takim opisom je namreč nedvoumno povedano, da je obdolženec

onemogočil evidentiranje listine v poslovnih knjigah, ker do ustreznih služb le-te

niso prišle, pa bi morale. Sodišče dodaja, da je opisu kaznivega dejanja po očitku

obtožnice (dejanje pod tč. 6 obtožnice z dne 2. 8. 2012 s spremembami) sledilo,

le izraz "vročiti" je nadomestilo z ustreznejšim "izročiti."

-123

kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali

pravic-po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244 člena KZ in 26. členom

istega zakona pod točko II/l izreka sodbe

Iz dokaznega postopa izhaja, da se je posel prodaje delnic ITBG v lasti PL in

sicer paketa 200.000 delnic začel, kar se listin tiče, s sklenitvijo opcijske pogodbe

med PL in Microtrustom z dne 3. 1. 2007, po nakupu paketa 178.327 enakih

delnic pa nadaljeval še s sklenitvijo druge opcijske pogodbe med istima

strankama za isti paket z dne 8. 5. 2007. Da je bila prodaja navedenih delnic

opravljena zaradi Igorja Bavčarja kot kupca in zato že v letu 2006 tudi nedvomno

predmet dogovora med obdolženim Šrotom in obdolženim Bavčarjem, pa

nedvoumno izhaja iz izjave, podpisane med Boškom Šrotom kot direktorjem PL,

Nastjo Sušinskim kot direktorjem Microtrusta, Igorjem Bavčarjem in

Bahtijarjem Bajrovićem z dne 29. 5. 2008 (priloga A238), dovolj jasno tudi iz

pričevanja Roberta Šege.

Robert Šega je v spontani izpovedbi na glavni obravnavi povedal, da mu je Šrot

sredi leta 2006 omenil, da bi želel gospod Bavčar kupiti delnice Istrabenza v lasti

PL, kar je razumel, kot da bi šlo za pridobitev kontrole nad njimi, ker se je bal, da

bi jih kupil kdo drug. Tudi iz odgovorov priče na vprašanja v smeri, kdo je bil

kupec, je nedvomno, daje delnice kupoval Bavčar. Priča je npr. na vprašanje

zagovornika dr. Bošnjaka, ali se je kdaj o delnicah pogovarjal z Igorjem

Bavčarjem, sicer odgovoril, da ne, na nadaljnje vprašanje, ali je dal Šrot drugim s

čimerkoli vedeti, da za celotno zadevo stoji Igor Bavčar, pa, da je že od konca

leta 2006 razumel, da za Microtrustom stoji "gospod Bavčar, menedžer

Istrabenza." V nadaljevanju je priča ponovno pojasnila, da je v tem kontekstu to

razumel, in nato še, da je to razumel iz razgovorov s Kristjanom Sušinskim in s

Šrotom in nato ponovno povzela, daje že v začetku povedal, da mu je v sredini

leta 2006 Šrot rekel, da bi želel Bavčar delnice kontrolirati, in ker mu je rekel, naj

se dobi s Kendo, ki je bil član uprave za finance v Istrabenzu zaradi teh istih

delnic, kar je razumel v zvezi z izjavo, da jih želi kontrolirati, da bi želel, da jih

kupi kdo, ki je naklonjen upravi Istrabenza, v smislu menedžerskega odkupa ali

kako drugače.

Potem, ko je priča Šega pojasnil, kako je sam to razumel, pa je na nadaljnja

vprašanja odvetnika dr. Bošnjaka, ali mu je Boško Šrot sredi leta 2006 izrecno

rekel, da želi delnice kupiti Bavčar, pa je priča odgovoril, da je rekel prav to, sam

pa je razumel v širšem smislu, pač da jih kupi sam, da jih kam parkira ali

-124

pa jih da kam drugam. Po številnih vprašanjih, usmerjenih v to, kaj konkretno - če

seveda - je kaj rekel v zvezi z Bavčarjem in delnicami, ali Šrot ali pa Kristjan

Sušinski, in kaj je bilo tisto, kar je priča Šega sam razumel, je priča Šega na

ponovno vprašanje zagovornika odvetnika dr. Bošnjaka, ali mu je kdorkoli od

decembra 2006 pa do avgusta 2007 navedel oz. rekel, da je za konkretnimi posli

udeležen Igor Bavčar, ali pa je to sam ugotovil, odgovoril, da kot je že omenil, da

to lahko na nek način potrdi za sredino leta 2006 in za december 2006, za 2007

pa tega ne more trditi (list. 4658), je pa za leto 2007 razumel, in sicer iz

dogajanja v letu 2006, iz sredine leta pa iz decembra, da je kupec Bavčar (list.

4658).

Priči Šega je bil med drugim predočen tudi del njene izpovedbe pred

preiskovalno sodnico, in sicer "...da v vseh teh dogajanjih mi ni poznana

komunikacija med gospodom Šrotom in ostalimi udeleženci. Zanesljivo pa je

obstajala neka komunikacija med gospodom Šrotom in Bavčarjem, kar sem

ugotovil oziroma razbral z gospodom Šrotom." in na vprašanje, na kateri čas se je

nanašala ta ugotovitev, je rekel, da gotovo na leto 2006, tako poleti po tistih

sestankih, kot po sestanku, ki ga je imel s Kristjanom Sušinskim (list. 4649). Na

predočbo izpovedbe iz preiskave, kjer je izpovedal: "Predvidevam pa, da

Pivovarna Laško ne bi sklenila teh poslov, če tega ne bi dogovorila gospod Šrot

in gospod Bavčar," je na vprašanje predsednice senata, kaj je imel v mislih, ko je

to povedal, priča rekel, da je šlo za komunikacijo med njima v letu 2006 in v

decembru 2006, in da predvideva, da je bilo to na osnovi tega, da sta oba to

vedela in še "se pravi, ta recimo prva Microtrustova pogodba" (list. 4651).

Priča Šega je v nadaljevanju potrdil, da drži njegova izpovedba pred preiskovalno

sodnico v delu, ko je navedel: "v drugi polovici leta 2006 mi je gospod Šrot

omenil, da bi želel gospod Bavčar kupiti delnice Istrabenza, ki so bile v lasti

Pivovarne Laško." Ob predočbi izjave z vsebino "da v vseh teh dogajanjih mi ni

poznana komunikacija med gospodom Šrotom in ostalimi udeleženci. Zanesljivo

pa je obstajala neka komunikacija med gospodom Šrotom in Bavčarjem, ker sem

ugotovil oz. razbral z gospodom Šrotom." je na vprašanje predsednice senata,

kdaj in kako je to ugotovil ali razbral, Šega odgovoril, da gotovo v letu 2006,

tako-poleti po tistih sestankih kot po sestanku;-" ki ga je imel sklicanega s

Sušinskim (list. 4649).

Glede na izpovedbo priče Šega, da je obdolženi Šrot nedvomno govoril o tem,

da kupuje Bavčar, kar je sam razumel kot nakup v smislu kontroliranja delnic

-125

oz. menedžerskega odkupa, ni dvoma, da je šlo za Bavčarja kot kupca, in da je

očitno obstajal dogovor med Bavčarjem in Šrotom, saj po naravi stvari ni moglo .

biti drugače. In nenazadnje je tudi obdolženi Kristjan Sušinski na vprašanje, ali mu

je Bavčar v letu 2006 ali 2007 kdaj izrazil željo za nakup delnic ITBG, odgovoril,

da v letu 2006 ne, ampak kasneje, v letu 2007 (list. 4632). Da je kupoval Igor

Bavčar pa potrjuje že navedena izjava z dne 29. 5. 2008, iz katere izhaja, da

podpisniki izjave pod točko 1 ugotavljajo, da Srečko Kenda do decembra 2006 kot

pooblaščenec Igorja Bavčarja s Pivovarno Laško kot prodajalcem ni uspel

dogovoriti prodaje oz. nakupa delnic izdajatelja Istrabenz, pod točko 2 pa, da je

decembra 2006 - očitno v tej posledici (op. sodišča) - Igor Bavčar Microtrustu

naročil, naj kot kupec začne s PL kot prodajalcem dogovarjati prodajo in nakup

delnic ITBG in je Pivovarna Laško sklenila 3.1. 2007 pogodbo za nakup paketa

200.000 delnic ITBG, dne 8.5.2007 pa drugo pogodbo za paket 178.327 delnic

ITBG. Že na podlagi navedene listine ni dvoma, da je šlo za posel, sklenjen v

korist Igorja Bavčarja.

Da so bile opcijske pogodbe le orodje za pridobitev premoženjske koristi, je brez

dvoma mogoče sklepati iz izpovedbe priče Šega, ki je izpovedal, da ga je po

dogajanju v letu 2006, ko se je torej po naročilu Boška Šrota v decembru zaradi

kupoprodaje delnic srečal s Kristjanom Sušinskim in je ta omenjal neke opcije,

vendar sta zaključila, da bi bilo bolje, da Bavčar delnice kar kupi, nato pa konec

marca od Šrota izvedel, da je podpisal opcijsko pogodbo z Microtrustom za

paket delnic ITBG (list. 4639).

Ni dvoma torej, da je bil podpis opcijske pogodbe povsem stvar obdolženega

Šrota. Zato je zagovor Šrota, češ da je Robert Šega v letu 2006 predlagal prodajo

delnic ITBG, ker je razmišljal tako kot sam, da preveliko vlaganje Istrabenza v

turizem ni v redu, in da bo delnica padla, zaradi Cesar mu je naročil njihovo

prodajo, kar se je zgodilo v začetku leta 2007, neprepričljiv in kot tak le način

obrambe.

Glede na izpovedbo Roberta Šege, da je bil o podpisu opcijske pogodbe med PL in

Microtrustom obveščen šele v drugi polovici marca 2007, pri tem pa je

nedvomno, da ga je že v letu 2006 obdolženi Šrot usmeril v pogovore zaradi

prodaje-delnic ITBG v korist Igorja Bavčarja,"zaradi česar se je še v decembru

2006 srečal s Kristjanom Sušinskim, in da je v maju 2007 od Kristjana

Sušinskega izvedel, da PL predlaga nakup novega paketa delnic ITBG, za kar se je

Šrot po pogovoru s Šego tudi odločil in sklenil za kupljeni paket 178.327 delnic

ITBG novo opcijsko pogodbo z Microtrustom, je v kontekstu

-126

nedvomnega interesa Igorja Bavčarja, ki je sprožil postopek preprodaje, očitno, da je

bil Bavčar tisti, ki je Šrota napeljal k preprodaji delnic na način, kot je po , ugotovitvah

dokaznega postopka v zvezi z očitkom obtožnice tudi stekla.

Ker je Bavčar vedel, da denarja za nakup delnic ITBG nima, posel preprodaje z verigo

opcijskih pogodb pa je stekel na njegovo pobudo in imel svoj temelj v storitvi

kaznivega dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom

244. člena KZ Boška Šrota, je nedvomno napeljal slednjega k storitvi tega kaznivega

dejanja. Ker obdolženi Bavčar ni imel in tudi ni mogel imeti tako visoke vsote

denarja, ki bi omogočala sklepanje takih opcijskih pogodb, kot jih je za nakup dveh

paketov delnic ITBG sklenil z Microtrustom dne 11. 1. 2007 oz. 14. 5. 2007, pri tem

pa vedel, da je Microtrust predhodno zaradi njega sklenil podobni opcijski pogodbi z

PL, ter da je PL celo v obdobju rasti tečaja delnice ITBG kupila zaradi sklenitve nove

opcijske pogodbe (z dne 8. 5. 2007) nov paket enakih delnic, pri tem pa v obdobju

stalne rasti tečaja z novo pogodbo podelila Microtrustu novo nakupno opcijo za

dogovorjeno ceno, skoraj enako tržni, in zato vedel tudi, da ravnanje Šrota kot

direktorja PL ni ravnanje v dobro PL oz. ravnanje skrbnega in dobrega gospodarja,

ampak je storjeno zato, da sam pride do koristi iz obravnavanega posla prodaje.

Ugotovljeni potek preprodaje je vnaprej zamišljen scenarij, ki je imel začetek v

sklenitvi opcijskih pogodb in kar se tiče Igorja Bavčarja konec v prilivu zneska

21.680.000,00 EUR na njegov bančni račun in sicer iz naslova odpovedi pravicam, ki

si jih je izgovoril z predhodnima opcijskima pogodbama z Microtrustom. In da se je

uspešno izpeljal, ga je bilo treba prikriti z vidika dejanskega koristnika posla, kar je

bilo tudi izvršeno na način prenosa posla na Sportino kot novega pogodbenika, pred

tem pa prenosom delnic s PL na družbo Plinfin, ustanovljeno v ta namen, kar je

pojasnjeno v okviru obrazložitve dejanja pod točko I/l izreka sodbe. Glede na

nedvomno pobudo Igorja Bavčarja za obravnavano prodajo delnic v lasti PL, glede na

sklenitev novih pogodb z Microtrustom za ista paketa delnic ITBG (t. j. pogodb o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije z datumom 11. 1. 2007 oz. 14. 5. 2007, priloga

A 231), vse po prilagoditvi položaju v zvezi s prikritjem posla preko Plinfina in

Sportine in temu posledični sklenitvi antidatiranih pogodb med PL in Sportino ter

Sportino in Microtrustom ter 'glede na aktivnosti Kristjana -Sušinskega v zvezi z

navideznim prenosom posla na Sportino, pred tem pa na prenos delnic ITBG na

novoustanovljeno družbo Plinfin, ni dvoma, da je Boška Šrota napeljal tudi k načinu

izvršitve preprodaje z navedenim prikritjem.

-127

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom,

244. člena KZ, ki ga je storil Boško Šrot, in izhaja iz izreka sodbe pod točko I/1, je

bilo torej temelj pridobitvi koristi v znesku 21.680.000,00 EUR, do katere je Igor

Bavčar prišel na svojo pobudo in ob vedenju, da za posel nima nobenih finančnih

možnosti oz. ob vedenju, da bo lahko do te koristi prišel le na način, da bo Boško

Šrot delnice ITBG prodal na način, da bo zanemaril koristi družbe, katere direktor

je bil in posel prikril, da ga bo mogoče izpeljati, vse na način, kot je razvidno iz

dejanja pod točko 1/1 izreka sodbe. Zato so v njegovem ravnanju podani zakonski

znaki napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku

v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ ter s 26. členom istega zakona in tudi

krivda zanj.

Očitek obrambe, da opis kaznivega dejanja ni določen, ker ni določno opisana

oblika izvršitve, sodišče zavrača. Opis kaznivega dejanja je konkretiziran do te

mere, da je kot življenjski dogodek prepoznan po vsebini, času in udeležencih,

kar omogoča presojo obstoja znakov kaznivega dejanja in do mere, ki s

povedanim omogoča obrambo. Zakon (KZ) v 1. odstavku 26. člena ne pove,

kako kdo drugega napelje, da stori kaznivo dejanje, določa le kaznivost, ko kdo

drugega naklepoma napelje k storitvi kaznivega dejanja. Po stališču teorije in

sodne prakse se označuje napeljevanje kot psihično udeležbo pri storitvi

kaznivega dejanja, ki je torej v vplivu na storilca temeljnega kaznivega dejanja,

da se odloči za njegovo izvršitev. Mogoče ga je storiti s prigovarjanjem,

obljubljanjem, zahtevanjem, ukazovanjem, celo s provociranjem in še s

podobnimi dejanji, s katerimi se vpliva na odločanje drugega, lahko pa se stori

verbalno, s pisano besedo, z drugim načinom sporazumevanja in med drugim

tudi s konkludentnim dejanjem (tako komentar k 26. členu Kazenskega zakonika

s komentarjem, splošni del, prof. dr. Ivan Bele, GV založba, Ljubljana 2001). Z

očitkom obtožnice, "da je obdolženi Bavčar pripravil Boška Šrota..." in

nadaljnjim opisom do česa konkretno ga je pripravil, to pa je opisom bistvenih

elementov kaznivega dejanja, ki ga je slednji storil, je nedvomno mogoče

razumeti, da je vplival nanj na način, ki je sprožil pri Bošku Šrotu odločitev za

storitev kaznivega dejanja. Pripraviti koga do česa ima namreč v pogovornem

jeziku pomen na nekoga vplivati oziroma sprožiti pri kom odločitev. Po oceni

sodišča je's tem zadoščeno zahtevi po konkretizaciji opisa napeljevanja kot

udeležbe pri storitvi naklepnega kaznivega dejanja in tudi napeljevalčevega

naklepa (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS opr. St. I Ips 104/1997 z dne 11.

9. 1997).

-128

Pojasniti je treba še, da je opis dejanja v delu, ki se je nanašal na povzročitev škode

v višini 6.794.000,00 EUR (dejanje pod tč.7) obtožnice z dne 2. 8. 2012 s

spremembami), sodišče iz razlogov, ki jih je pojasnilo že v okviru obrazložitve

dejanja pod točko 1/1, nadomestilo z navedbo, da je šlo za škodo v neugotovljeni

višini. Poleg navedenega pa je tudi tisti del opisa kaznivega dejanja, ki se je nanašal

na očitek, daje znašal znesek protipravno pridobljene koristi 25.210.000,00 EUR,

sodišče nadomestilo z opisom, daje bil po končni realizaciji preprodaje obeh

paketov delnic ITBG obdolženi Bavčar deležen 21.680.000,00 EUR kot pretežnega

dela celotne protipravno pridobljene premoženjske koristi v višini 25.210.000,00

EUR. Poseg v opis ustreza ugotovitvam dejanskega stanja, da je bilo Bošku Šrotu

naklep pridobitve protipravne koristi moč dokazati le v korist Igorja Bavčarja, ne pa

tudi Kristjana Sušinskega. Zato je sodišče v okviru zatrjevanega zneska pridobljene

koristi v opisu prilagodilo tistemu znesku, ki ga je Bavčar tudi prejel.

kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom

252. člena KZ pod točko II/2 izreka sodbe

Iz dokaznega postopka izhaja, da je obdolženi Bavčar sklenil z Microtrustom

pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo paketa 200.000 delnic

ITBG po ceni 49,30 EUR za delnico oz. kupnino 9.860.000,00 EUR z dne 11. 1.

2007 (priloga A232) ter pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo

paketa 178.327 delnic ITBG po ceni 82,00 EUR za delnico oz. kupnino

14.622.814,00 EUR, zmanjšano za izplačano dividendo v letu 2007 z dne 14. 5.

2007 (k prilogi A232). Nadalje, da sta bili za ista paketa delnic med istima

strankama sklenjeni pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije z datumom

11.1.2007 oz. z datumom 14. 5. 2007 (priloga A231). Iz dogovora o nadomestilu

zaradi odpovedi pravicam, sklenjenim med Microtrustom in obdolženim

Bavčarjem dne 30. 8. 2007, pa izhaja, da se pogodbeni stranki, ki predhodno

ugotavljata, da sta dne 11. 1. 2007 sklenili Pogodbo o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije glede paketa 200.000 delnic ITBG, dne 14. 5. 2007 pa Pogodbo o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije glede paketa 178.327 delnic ITBG,

odpovedujeta v razmerju ena do druge vsem pravicam in zahtevkom iz navedenih

opcijskih pogodb (priloga A233). Iz navedenega dogovora izhaja, da se Microtrust

za odpoved pravicam in zahtevkom zavezuje Igorju Bavčarju v enem ali več delih

plačati skupno enkratno nadomestilo v višini 21.680.000,00 EUR, nadalje pa, da bo

v roku 60 dni plačal 11.980.000,00 EUR, preostali del pa do 5. 2. 2008.

Tako

-129

dogovorjeno nadomestilo je bilo nedvomno izplačano z bančnega računa

Microtrusta na bančni račun obdolženega Bavčarja. Izpis prometa na računu

Microtrust pri banki Celje d. d. za čas od 1. 10. 2007 do 11.2. 2008 namreč

izkazuje, da je bilo 24. 10. 2007 izvršeno "nakazilo nadomestila" v višini

11.980.000,00 EUR, dne 4. 2. 2008 pa v višini 9.700.000,00 EUR, oboje v korist

računa Igorja Bavčarja pri NLB d. d. (priloga A236). Prejem navedenih nakazil

pa je razviden tudi iz izpisa bančnega računa Igorja Bavčarja za leto 2007

(priloga C1315-1346) ter za obdobje od 1. 1. 2008 do 18. 5. 2009 (priloga

C1348-C1364).

V obrazložitvi dejanja pod točko I/1 izreka sodbe je pojasnjeno, iz katerih

dokazov izhaja, da je prodaja paketa 200.000 delnic ITBG v lasti PL in tudi

paketa 178.327 teh delnic takoj po nakupu tega paketa, stekla zaradi interesa

Igorja Bavčarja do nakupa in se zato sodišče sklicuje na razloge v tem delu.

Iz strokovnega mnenja prof. dr. Juharta z dne 9. 7. 2010 (točka 2 mnenja) izhaja,

da pravna narava dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam po naslovu

in vsebini ne ustreza nobeni znani pogodbeni (pravnoposlovni) obliki iz

Obligacijskega zakonika, zaradi česar jo je treba presojati po vsebini obveznosti,

dogovorjeni med strankami. Mnenje ugotavlja, da je iz Dogovora o nadomestilu

zaradi odpovedi pravicam moč razbrati "....voljo pogodbenih strank, da obe

opcijski pravici prenehata, in ker vrednost opcijskih pravic, ki je odvisna od

gibanja tečaja delnic, ki so predmet glavne pogodbe, mora pogodbena stranka,

katere opcijska pravica je vredna manj od druge, plačati manjkajočo vrednost do

druge opcije v denarju. To zelo jasno kaže na željo pogodbenih strank, da

razpolagata z opcijskima pravicama." V zvezi z načinom prenehanja opcijskih

pravic je prof. Juhart v mnenju ob ugotovitvi, da pri tem očitno ne gre za

izpolnitev opcije, zapisal, da je najprimernejši način prenehanja združitev ali

konfuzija iz 328. člena Obligacijskega zakonika (ista oseba postane upnik in

dolžnik), pri opcijski pogodbi pa bi do združitve lahko prišlo tako, da bi opcijski

zavezanec pridobil opcijsko pravico, kar je možno s sklenitvijo pravnega posla in

prenosom opcije z upravičenca na zavezanca. Iz mnenja nadalje izhaja zapis:

"ker gre v konkretnem primeru za namen vzajemnega prenehanja opcijskih

pravic,-to kaže na pravno naravo menjalnega razmerja. Menjalna pogodba je

tipična pogodba o odsvojitvi, ki je podlaga razpolaganja s premoženjsko pravico.

V konkretnem primeru to pomeni, da pride do zamenjave ene opcijske pravice z

drugo s plačilom razlike v vrednosti. Menjalna pogodba je podlaga za prenos

opcijskih pravic, s prenosom pravice na

-130

zavezanca pa obe opcijski pravici zaradi inštituta združitve ugasneta. Glede na navedeno je

prof. dr. Juhart zavzel stališče, da ima zgoraj navedeni dogovor o nadomestilu zaradi

odpovedi pravicam pravno naravo zavezovalnega pravnega posla za prenos pravice, ki je

po vsebini najbližje menjalni pogodbi (str. 4 navedenega mnenja).

Sodišče stališču, da naj bi šlo pri Dogovoru o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam z

dne 30. 8. 2007 za poslovni namen menjave zaveze za pravico oz. za menjalno ali njemu

najbolj sorodno pogodbeno razmerje, zaradi obstoja vrste okoliščin ne more slediti.

Iz obravnavanega dogovora izhaja, da je pogodbeni namen dogovora v tem, da se

pogodbeni stranki druga do druge odpovesta vsem svojim pravicam in zahtevkom iz

naslova opcijskih pogodb, in da določita medsebojne pravice in obveznosti ter se v

nadaljevanju tudi odpovedujeta pravicam in zahtevkom iz naslova že navedenih opcijskih

pogodb ter nazadnje dogovorita, da za odpoved pravicam in zahtevkom iz teh pogodb

Microtrust Bavčarju v enem ali več delih dolguje izplačilo nadomestila v višini

21.680.000,00 EUR. Sklenjeni dogovor ne navaja razlogov za odpoved pravicam niti ne

jasnega izračuna nadomestila. V njem je sicer med drugim zapisano, da bo zaradi

odpovedi Igorja Bavčarja pravicam in obveznostim iz opcijskih pogodb obogaten

izključno Microtrust, in da Igor Bavčar ne bi sklenil navedenega dogovora, Če mu

Microtrust ne bi zagotovil plačila za svojo obogatitev, glede višine nadomestila pa je

navedeno, da se določi "sporazumno, ob upoštevanju tržne vrednosti Delnic na

Organiziranem trgu na dan sklenitve tega Dogovora, glede na prodajno oz. nakupno

ceno Delnic, kot jo opredeljujeta Pogodbi za primer realizacije call opcije oz. put opcije v

skladu s Pogodbama" (7. točka Dogovora).

Kot je že pojasnjeno, sta stranki v 1. točki Dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi

pravicam ugotovili, da sta 11. 1. 2007 sklenili Pogodbo o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije za nakup paketa 200.000 delnic ITBG, dne 14. 5. 2007 pa Pogodbo o'

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije za nakup paketa 178.327 delnic ITBG, v

pogodbah o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije z datumom 11. ±. 2007 in 14. 5. 2007

pa sta stranki ugotovili, da ima Microtrust v razmerju do Sportine pravico do nakupa

200.000 delnic ITBG oziroma 178.327 teh delnic. Ker iz dokazov, obrazloženih v okviru

dejanja pod točko I/1 izreka sodbe izhaja, da so bile pogodbe med PL in Microtrustom ter

Sportino in Microtrustom podpisane 5. 9. 2007, tako pa izhaja tudi iz dopolnitve pogodb

o

-131

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, tako med PL in Sportino (priloga

A241-A242) kot med Sportino in Microtrustom (A239-A240), je očitno, da se

Dogovor (podpisan pred pogodbo, na katero se sklicuje,!) očitno sklicuje kar na

neobstoječo pogodbo. Namreč v pogodbah, na kateri se sklicuje, je navedeno, da

ima Microtrust v razmerju do Sportine zagotovljeno nakupno opcijo za nakup

paketa 200.000 oz. paketa 178.327 delnic ITBG, opcijski pogodbi Microtrusta s

Sportino pa sta bili sklenjeni 5. 9.2007, kot je pojasnjeno že v okviru obrazložitve

dejanja pod točko IV/1 izreka sodbe. Zato ne more biti dvoma, da sta pogodbi o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije z datumom 11. 1. 2007 in 14. 5. 2007,

sklenjeni med Microtrustom in Igorjem Bavčarjem antidatirani, hkrati pa tudi, da

ni šlo za poslovni namen strank, kot bi sicer izhajal iz posamične pogodbe, pač pa

za prirejanje listin namenu pridobitve protipravne premoženjske koristi, pri čemer

je zaradi številnosti pogodb očitno prihajalo tudi do tovrstnih "pomanjkljivosti".

Ključni razlog za oceno o nedopustnosti sklenitve obravnavanega Dogovora pa

niso le zgoraj navedene pomanjkljivosti le-tega, pač pa dejstvo, da Igor Bavčar

sploh ne bi mogel uveljaviti z opcijskimi pogodbami dogovorjene nakupne

opcije in torej tudi ne zagotoviti sredstev za nakup v primeru uveljavitve

prodajne opcije nasprotne pogodbene stranke. Za uveljavitev nakupne opcije za

nakup paketa 200.000 delnic ITBG po Pogodbi o vzajemni podelitvi opcij za

nakup in prodajo delnic z dne 11.1. 2007 oz. Pogodbi o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije z datumom 11. 1 2007 (priloga A232 in A231) bi moral Igor

Bavčar zagotoviti 9.860.000,00 EUR, za uveljavitev nakupne opcije za nakup

paketa 178.327 delnic ITBG po Pogodbi o vzajemni podelitvi opcij za nakup in

prodajo delnic z dne 14, 5. 2007 oz. Pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne

opcije z datumom 14. 5. 2007 (k prilogi A232 in k prilogi A231) pa bi moral

zagotoviti 14.662.814,00 EUR, skupaj torej 24.522.814,00 EUR. Tolikšnih

finančnih sredstev pa Igor Bavčar ni imel ob sklepanju nobene od opcijskih

pogodb, niti ne ob sklepanju obravnavanega dogovora. Kljub enormno visokemu

znesku, ne le z vidika fizične osebe, pač pa tudi z vidika številnih gospodarskih

subjektov, je sodišče za oceno finančnih podlag za sklepanje takega posla

ugotavljalo finančno stanje obdolženca v času pred podpisom pogodb, to je v letu

2006 in v letu 2007.

Kot je mogoče povzeti iz prebranih poročil Urada RS za preprečevanje pranja

denarja, je imel obdolženi Bavčar le bančni račun pri NLB d. d. Podatki na tem

računu od leta 2006 dalje pa ne izkazujejo priliva sredstev oz. stanja sredstev, ki

-132

bi omogočal sklenitev obravnavanih opcijskih pogodb za kupnino v milijonskih

evrskih zneskih, obdolženec je pred sklenitvijo prve opcijske pogodbe, torej v

letu 2006, razpolagal s sredstvi v nekaj milijonih SIT, konec leta pa s tolarskim

zneskom v protivrednosti dobrih 27.000 EUR (odgovor banke na poizvedbo

sodišča o stanju sredstev in prometu na računu na list. 4989 ter v prilogi

C1205-C1231). Podatki za leto 2007 izkazujejo bistveno višje prilive kot v

preteklem letu, vendar je bilo stanje do dne 24. 10. 2007, ko je bil nakazan prvi

znesek iz obravnavanega dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam, le

največ blizu Četrt milijona EUR, kot izhaja iz Dopolnitve poročila o sumljivih

transakcijah Urada RS za preprečevanje pranja denarja z dne 24. 7. 2009 (priloga

A255) oz. njemu priloženih podatkov o prometu na bančnem računu za leto 2007

(priloga C1315-C1347). Obdolženi Bavčar je imel sicer finančno dobroimetje

tudi v vrednostnih papirjih, kar izhaja iz izpisa KDD za obdobje od 6. 6. 2005 do

17. 4. 2009 (k prilogi A264), vendar za nakup delnic ITBG v obsegu po

obravnavanih opcijskih pogodbah, niti v približno zadovoljivih vrednostih.

Glede na ugotovljeno ni dvoma, da Igor Bavčar s Pogodbama o vzajemni

podelitvi opcij za nakup in prodajo oz. s Pogodbama o ustanovitvi nakupne in ,

prodajne opcije izgovorjene nakupne opcije sploh ne bi mogel uveljaviti, to ni

imel in tudi ni mogel imeti tolikšnih sredstev, ki bi omogočala plačilo delnic.

Zato se obravnavani Dogovor o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam z dne 30.

8. 2007 izkaže le kot lažna podlaga za pridobitev protipravne premoženjske

koristi. Igor Bavčar se namreč ni mogel odpovedati pravici, ki je objektivno ne bi

mogel uveljaviti. Glede na navedeno je bil obravnavani dogovor skupaj s

predhodnimi opcijskimi pogodbami le orodje za finančni izplen predhodno

storjenega kaznivega dejanja Boška Šrota, saj je predstavljal formalno-poslovno

podlago za izplačilo zneska 21.680.000,00 EUR z bančnega računa Microtrusta

na njegov bančni račun.

V obravnavanem postopku je sodišče ugotovilo, da je obdolženi Bavčar storil

kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po

2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ki je obrazloženo v tej sodbi

pod točko II/l izreka. Ob zgoraj pojasnjenih razlogih in razlogih, pojasnjenih v

okviru obrazložitve: kaznivega dejanja pod točko II/l ter kaznivega dejanja pod

točko 1/1 izreka sodbe, sodišče ugotavlja, da je obdolženi Bavčar vedel, da denar,

ki je bil nakazan na njegov bančni račun v znesku 11.980.000,00 EUR in v

znesku 9.700.000,00 EUR, skupaj torej 21.680.000,00 EUR, izvira iz storitve

kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2.

-133

odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ki gaje storil Boško Šrot.

Obdolženi Bavčar je torej s sprejemom nakazila zgoraj navedenih zneskov na

svoj bančni račun sprejel denar, ki izvira iz kaznivega dejanja, in ker je vedel, da

gre za tak denar in ga tudi hotel sprejeti, je s tem uresničil zakonske znake

kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom in 1.

odstavku 252. člena KZ istega člena.

Obtožnica je očitala obdolžencu storitev kaznivega dejanja v dveh izvršitvenih

oblikah, vsekakor pa je dejanje storjeno že s sprejemom denarja, za katerega

storilec, v konkretnem primeru Igor Bavčar, ve, da izvira iz kaznivega dejanja.

Na tem mestu sodišče navaja, da je obtožnica očitala obdolženemu Bavčarju

storitev obravnavanega kaznivega dejanja v zvezi z izvršitveno obliko sprejema

denarja z opisom, da si je obdolženec zgoraj navedene zneske "dal nakazati". Na

prvi pogled tak opis vzbudi misel, da gre lahko za dejanje, ki ni storitev, pac pa

dopustitev, ker bi lahko denar prispel, ne da bi oseba, na katere račun bi prispel,

to vedela ali hotela oz. bila aktivna v smeri pridobitve. Očitek o tem, da si je

obdolženec "dal nakazati" je v povezavi s preostalim delom opisa tega kaznivega

dejanja nedvomno mogoče razumeti kot opis izvršitvene oblike sprejema denarja

pri obravnavanem kaznivem dejanju. S sprejemom zneska 21.680.000,00 EUR je

bilo ob naklepu obdolženca, da tak znesek sprejme, čeprav je vedel, da izvira iz

kaznivega dejanja, kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in

1. odstavkom 252. Člena KZ izvršeno. Prav z dejstvom, da je obdolženec denar,

ki je bil nezakonitega izvora, ker je izviral iz predhodne storitve kaznivega

dejanja, sprejel na svoj bančni račun, ga je z navedenim načinom tudi sprejel kot

denar zakonitega izvora in s tem prikril njegov nezakoniti izvor. Navedenega

dejstva ne spreminja okoliščina, da so bančne transakcije nad določenimi

vsotami predmet nadzora po določbah Zakona o preprečevanju pranja denarja in

financiranja terorizma (Uradni list St. 60/2007 in nasl.), zaradi Cesar naj tudi ne bi

bilo naklepa obdolženca, saj bi se v primeru pridobitve denarja takega izvora

ognil njegovemu prejemu na bančni račun. Denarja v tako veliki vsoti pri

pridobitvi na način kot v obravnavanem primeru, to je tudi z obsežnimi bančnimi

posojili, saj je imel tudi Pomfin nakup delnic kreditiran z bančnim posojilom,

pravzaprav na drug način tudi dejansko ni bilo mogoče sprejeti. Zato sprejem

denarja na bančni račun, ki je torej lahko podvržen nadzoru, ne vzbuja nobenih

pomislekov glede naklepa obdolženca, saj gre pri obravnavanem kaznivem

dejanju ravno za to, da nekdo prejme nezakoniti denar na način, ki je na videz

zakonit, s čimer naj bi bil zakonitega

-134

izvora tudi prejeti denar.

Obtožnica je obdolženemu Bavčarju očitala poleg izvršitvene oblike sprejema

denarja, ki izvira iz storitve kaznivega dejanja, tudi izvršitveno obliko

razpolaganja s takim denarjem.

Po-oceni sodišča je obdolženemu Bavčarju dokazana tudi izvršitvena oblika

navedenega kaznivega dejanja, storjena z razpolaganjem z delom tako prejetega

denarja nezakonitega izvora. V obtožnici očitane razpolage z denarjem na

bančnem računu so razvidne predvsem iz bančnih podatkov in pogodb. Tako

nakazilo zneska v tujino v višini 5.068.523,00 EUR z dne 24. 10. 2007 ter

nakazilo zneska 6.500.000,00 EUR z dne 5. I t . 2007 v korist računa FB

Investicije d. o. o. izhajata iz podatkov izpisa prometa na bančnem računu

obdolženega Bavčarja pri NLB d. d. za leto 2007 (priloga C1315-C1347) ter

potrdil NLB d. d. o opravljenih storitvah, iz katerih izhaja, da je prvo navedeni

znesek plačilo kupnine v korist Poteze Netherlands B.V. iz Amsterdama, drugo

navedeni znesek (6.500.000,00 EUR kot seštevek 6.493.500,00 EUR in 6.500,00

EUR) pa kot "plačilo računa" iz potrdila o opravljenih storitvah v korist FB

Investicije d. o. o. (priloga A258). Nakazila zneska 260.000,00 EUR z dne

4.9.2008, zneska 270.000,00 EUR z dne 27. 10. 2008 ter zneska 400.000,00

EUR z dne 6. 11. 2008 so razvidna iz izpisa prometa na bančnem računu

obdolženca za obdobje od 1. 1. 2008 do 18. 5. 2009 (priloga C1348-C1364) ter

tudi iz potrdil o opravljenih storitvah NLB d. d. (nakazilo v znesku 260.000,00

EUR v korist računa Špele Bavčar v prilogi A260, nakazilo zneska 270.000,00

EUR, opravljeno v korist Bojana Finka v prilogi A261 ter nakazilo v znesku

400.000,00 EUR v korist Bojana Korsike v prilogi A262). Poleg navedenih

listinskih dokazov izvršitev nakazil v korist Bojana Finka in Bojana Korsike

izhaja tudi iz njunih pričevanj.

Nakazili 43.000,00 EUR z dne 26. 11. 2008 ter 100.000,00 EUR z dne 31. 12.

2008 izhajata iz izpisa prometa na bančnem računu obdolženca za obdobje od 1. 1.

2008 do 18. 5. 2009 (priloga C1348-C1364) ter tudi iz potrdila o opravljenih

storitvah NLB d. d. (nakazilo v višini 43.000,00 EUR v korist računa Marjete

Žagar v-prilogi A263, nakazilo 100.000,00 EUR V korist računa Publikum

Trezor d. o. o. v prilogi A264).

Da je bilo nakazilo v korist Marjete Žagar namenjeno plačilu kupnine za

nepremičnine, izhaja iz prepisa kupoprodajne pogodbe, sklenjene med Marjeto

-135

Žagar, Barbaro Žagar in Moniko Žagar kot prodajalkami in Igorjem Bavčarjem

kot kupcem z-dne 10. 10. 2008, za nakup nepremičnin pare. Št. 368, 524; 538, -915

pri vl. št. 419 k. o. Vrhnika, pare. št. 130 pri vl. št. 194 k. o. Knežja Njiva, pare. št.

572 in 630/54 pri vl. St. 428 k. o. Vrhnika in pare. St. 873/30 pri vl. St. 443 k. o.

Vrhnika (k prilogi A263). Da je bilo zgoraj navedeno nakazilo 100.000,00 EUR

namenjeno nakupu delnic NLB, pa izhaja iz zgoraj navedenega nakazila v zvezi s

podatki Dopolnitve obvestila o sumljivih transakcijah Urada RS za preprečevanje

pranja denarja z dne 24. 7. 2009 (priloga A255) ter izpisom stanja na računu

vrednostnih papirjev Igorja Bavčarja pri KDD d. d. (k list. A264).

Glede na povedano je obdolženi Igor Bavčar z dejanjem, opisanim pod točko 11/ 2

izreka sodbe, stori! kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1.

odstavkom 252. člena KZ in je zanj kriv. Denar, ki ga je prejel in denar. s katerim

je razpolagal, je namreč velike vrednosti, saj presega z zakonom določeno mejo,

ki razmejuje temeljno in hujšo obliko kaznivega dejanja. Po 2. točki 13. odstavka

126. člena KZ gre namreč za veliko premoženjsko korist, če njen znesek presega

50 povprečnih neto plač na zaposleno osebo, kar je bilo glede na podatke,

objavljene v Uradnem listu RS, St. 108/07, za September 2007 v času storitve

kaznivega dejanja 820,47 EUR oz. 41.023,50 EUR..


252. člena KZ pod točko III izreka sodbe

Iz pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic z dne 3. 1.

2007, sklenjeni med Microtrust in obdolženim Kristjanom Sušinskim (priloga A

234), izhaja, da si je slednji izgovoril pravico do nakupa paketa 200.000 delnic

ITBG po ceni 34,00 EUR oz. kupnino v višini 6.800.000,00 EUR, Microtrust pa

si je izgovoril pravico do prodaje navedenega paketa po enaki ceni. Iz Dogovora

o nadomestilu z dne 29. 3. 2007 pa med drugim izhaja, da sta se obdolženi

Kristjan Sušinski in Microtrust dogovorila o prenehanju veljavnosti zgoraj

navedene pogodbe, in da je za odpoved pravic in obveznosti iz te pogodbe

Kristjan Sušinski upravičen do izplačila nadomestila v znesku 3.530.000,00 EUR

v enem letu od podpisa navedenega dogovora.

Že v okviru obrazložitve dejanja pod točko I/1 izreka sodbe je pojasnjeno, da iz

izpisa prometa za Microtrust pri Banki Celje za obdobje od 1. 10. 2007 do 11. 2.

2008 (priloga A236) izhaja, da je banka z računa Microtrust dne 22. 10. 2007

-136

v korist računa št. 29000-0035443172 Kristjana Sušinskega izvršila plačilo zneska

3.000.000,00 EUR ter zneska 300.000 EUR z oznako "plačilo po pogodbi" ter dne 11. 2.

2008 v korist računa Kristjana Sušinskega znesek 230.000,00 EUR z oznako "plačilo

nadomestila" (skupaj torej 3.530.000,00 EUR), prejem teh nakazil pa je razviden iz

računa Kristjana Sušinskega pri UniCredit d. d. Ljubljana za obdobje od leta 2006 dalje

(priloga C1373-1416). Iz dokaznega postopka poleg navedenega izhaja, da

obravnavana nakazila izvirajo iz kupnine, prejete po sklenjeni prodajni pogodbi med

Pomfinom in Microtrustom (k prilogi A235), temelječi na predhodni pogodbi o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije z dne 21. 9. 2007 med navedenima družbama

za nakup oz. prodajo paketa 378.327 delnic ITBG po ceni 130,00 EUR za delnico oz.

kupnino 49.182.510,00 EUR, le-ta pa ima predhodni temelj v pogodbah o vzajemni

podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic ITBG, sklenjenih med PL in Microtrust dne

3. 1. 2007 in 8. 5. 2007, kar je obrazloženo pri dejanju pod tč. I/ 1 izreka sodbe.

Tekom postopka je obdolženi Sušinski zatrjeval, da paket delnic po pogodbi, ki jo je

imel sklenjeno z Microtrustom, ni imel zveze z delnicami ITBG v lasti PL oz.

delnicami, ki so bile predmet opcijskih pogodb, sklenjenih dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007

med PL in Microtrustom, pač pa je izviral iz opcijskih pogodb, ki jih je imel Microtrust

sklenjene z družbo Aktiva Naložbe d. d. in Aktiva Invest d. d. že v letu 2006 za skupno

200.000 delnic ITBG, in da sta datuma sklenitve ene in druge pogodbe z dne 3. 1. 2007

povsem naključno enaka (list. 4615). Njegove navedbe o izvoru paketa 200.000 delnic

ITBG pa po oceni sodišča niso prepričljive. Obdolženi Kristjan Sušinski je sicer

navedbe dokazoval s predložitvijo kopije pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup

delnic med družbo Aktiva Invest d. d. iz Ljubljane in Microtrustom z dne 2. 1. 2006 za

paket 156.418 delnic ITBG (priloga B4 ter B1575), kopije pogodbe o vzajemni

podelitvi opcij za nakup delnic med družbo Aktiva Naložbe d. d. iz Ljubljane in

Microtrustom z dne 2. 1. 2006 za paket 43.582 delnic ITBG (priloga B5 in B1574),

kopijo pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic med družbo Aktiva Invest d.

d. iz Ljubljane in Microtrustom z dne 3. 1. 2007 za paket 156.418 delnic ITBG (priloga

B9 in B1577) ter kopijo pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic med

družbo Aktiva Naložbe d.d. iz Ljubljane in Microtrustom z dne 3. 1. 2007 za paket

43.582 delnic ITBG (priloga B6 in B1576), v zvezi z navedenimi pogodbami še s

predložitvijo kopije pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic z

dne 6. 1. 2006, ki jo je sklenil z Microtrustom za paket 200.000 delnic ITBG (priloga

B12).

-137

Kljub temu, da sta priči Aleš Okorn (list 4810), po lastni navedbi v letu 2006 in

2007 direktor družbe Aktiva Invest d. d., in Tadej Počivavšek (list. 4957-4959),

po lastni navedbi član uprave Aktiva Invest d, d. in direktor družbe Aktiva

Naložbe d. d., potrdila, da sta družbi sklenili z Microtrustom opcijske pogodbe o

prodaji in nakupu delnic ITBG z rokom veljavnosti do konca leta 2006, in nato še

eno pogodbo z rokom veljavnosti do konca marca 2007, potem pa za podaljšanje

niso imeli več interesa, se sodišče v zagovor, da opcijska pogodba, sklenjena

med Microtrustom in obdolženim Kristjanom Sušinskim dne 3. 1. 2007, ne izvira

iz posla z družbo PL in Microtrust, ni prepričalo. Sodišče je namreč s poizvedbo

pri KDD d. d., s koliko delnic ITBG sta na dan 2. 1. 2006 in 3. 1. 2007

razpolagali Aktiva Invest d. d. Ljubljana ter Aktiva Naložbe d, d. Ljubljana,

ugotovilo, da Aktiva Invest d. d. na dan 2. 1. 2006 ni bila vpisana kot imetnica

delnic ITBG (list. 4838). Iz odgovoru priloženega izpisa stanja (C118-1187)

izhaja, da je imela CG Invest d. d. (po podatkih zgodovinskega izpisa iz sodnega

registra do 10. 2. 2012 imenovana Aktiva Naložbe d. d., priloga C1191) na dan 2.

1. 2006 43.562 delnic ITBG, dne 3. 1. 2007 tudi toliko, Aktiva Invest d. d. pa dne

3. 1. 2007 156.438 delnic ITBG. Ker iz tč. 2) pogodbe med Aktivo Invest d. d. in

Microtrustom z dne 2. 1. 2006 (priloga B4) izrecno izhaja, da ima Aktiva Invest

d. d. v lasti 156.418 delnic ITBG, sodišče v verodostojnost predložene kopije

pogodbe ne more verjeti. Te okoliščine ne spremeni niti dejstvo, da sta Okorn in

Počivavšek tudi v pisni izjavi Kristjanu Sušinskemu (priloga B7 in B8) navedla,

da se spomnita oz. kolikor se spomnita, da je v začetku 2006 Aktiva Invest d. d.

oz. Aktiva Naložbe d. d. sklenila opcijsko pogodbo z družbo Microtrust za nakup

delnic ITBG ter jo v začetku 2007 za krajši čas podaljšala. Predložitev navedenih

izjav, katerih pristnost sta Aleš Okorn in Tadej Počivavšek ob predočbi na glavni

obravnavi potrdila, je ob predložitvi pisne pogodbe za dokazovanje obstoja

opcijskega razmerja kot taka gotovo odveč in zato tudi nenavadna.

Ob zgoraj povedanem in ob okoliščini, da je nakazilo v skupnem znesku

3.530.000,00 EUR nedvomno izviralo iz tistih sredstev, ki jih je prejel Microtrust

na svoj račun pri Banki Celje d. d. v zvezi s poslom, sklenjenim s PL za nakup in

prodajo paketa 200.000 delnic ITBG ter paketa 178.327 delnic ITBG oz. skupno

378.327 delnic ITBG, po oceni sodišča ne obstaja nikakršen dvom, da je paket

200.000 delnic ITBG iz opcijske pogodbe med Microtrustom in Kristjanom

Sušinskim povezan s paketom delnic ITBG, ki je bil predmet opcijskih pogodb

med PL in Microtrustom, ne pa med Microtrustom in Aktivo

-138

Invest d. d. ter Aktivo Naložbe d. d. Pri tem so preostale navedbe obdolženega

Kristjana Sušinskega v zvezi z zatrjevanjem, da gre za dva povsem različna

posla, in da njegov ni povezan z delnicami ITBG v lasti PL, in ki se nanašajo na

slog njegove pogodbe in izbrani nabor črk v njej, brezpredmetne.

Denar, ki ga je prejel obdolženi Kristjan Sušinski z zgoraj navedenimi nakazili na

svoj bančni račun z računa Microtrusta, sodišče glede na izvedeni dokazni

postopek ocenjuje kot denar, ki izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali

pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ki ga je storil

obdolženi Šrot na škodo PL, kar je pojasnjeno v obrazložitvi dejanja pod točko

I/1 izreka sodbe. Ker je bil Kristjan Sušinski, brat Nastje Sušinskega, direktorja

družbe Microtrust, udeležen kot sogovornik pri preprodaji delnic v lasti PL, ni

dvoma, da je vedel, da je pri prodaji teh delnic Boško Šrot storil navedeno

kaznivo dejanje, in da je torej denar, ki je bil nakazan na račun Microtrusta, s

tega računa pa njegov račun, denar, ki izvira iz tako storjenega kaznivega dejanja

in sicer iz razlike med ceno, ki jo je dosegel Microtrust pri poslu prodaje delnic

družbi Pomfin na ta način, da so bile delnice ITBG z vidika družbe PL oz.

vmesnih navideznih kupcev, to je družbe Plinfin in Sportina, prodane po ceni, kot

je bila sicer dogovorjena z opcijskima pogodbama med PL in Microtrust in

antidatiranimi pogodbami med PL in Sportino ter Sportino in Microtrustom,

vendar daleč pod vrednostjo, ki jo je na borzi dosegla delnica ITBG v času

prodaje Microtrustu, in takoj nato Pomfinu. Že iz v obrazložitvi dejanja pod točko

1/1 izreka sodbe pojasnjenih pričevanj dr. Petra Groznika in Roberta Šege izhaja,

da je Kristjan Sušinski sodeloval pri poslih prodaje delnic v lasti PL. Tako iz

pričevanja Roberta Šege izhaja, da se je zaradi prodaje delnic ITBG, ki jih je po

navedbi Šrota želel kupiti Bavčar, v decembru sestal s Kristjanom Sušinskim in

kolikor je takrat razumel, sta bila Bavčar in Šrot obveščana o tem, da se ona dva

o tem pogovarjata in tedaj mu je Kristjan Sušinski "omenil neko opcijo." O tem

sta diskutirala, vendar sta zaključila, da bi bilo najbolje, če tisti, ki bo kupil,

kdorkoli že to bo, kupi od PL. Konec marca je izvedel, da je Šrot v zvezi z

delnicami podpisal opcijsko pogodbo, v začetku maja pa ga je poklical Kristjan

Sušinski in rekel, da se je dogovoril z Vzajemnimi skladi KD za odkup delnic

ITBG. Sam je nato obvestil Šrota in ta je soglašal z nakupom. S Kristjanom

Sušinskim se je na željo Šrota spet sestal poleti, saj mu je - misli, da je bilo v

začetku avgusta - Šrot rekel, da nasprotna stran ali pa on želi, da se "zadeva

realizira." Računal je, da bo govor o plačilu, kdaj lahko pač plačajo, vendar je

Sušinski - misli, da je bilo tako - pričakoval, da bo PL najprej izročila delnice, ki

jih bo mogoče zastaviti, nato pa pridobila

-139

kredit za plačilo, kar je sam odklonil in obvestil Šrota. Preveril je tudi boniteto

Microtrusta in povedal Šrotu, da je zadeva v zvezi s tem "sorazmerno nerodna"

(list. 4637-4638).

Že iz povedanega izhaja, da je bil Kristjan Sušinski aktivno vključen v posel

kupoprodaje delnic ITBG in tudi zainteresiran za določen način izvršitve posla.

Tudi iz izpovedbe dr. Groznika, da se je Kristjan Sušinski udeležil sestanka v

KD Skladih - sestankov je bilo več - potem, ko so se v skupini KD Group

pojavila vprašanja različnih predstavnikov Istrabenza, kdo dejansko kupuje

delnice ITBG. KD Skladi so namreč ugotovili, da je delnica podcenjena in so jih

začeli kupovati. Ker so na sestankih na eni strani ugotovili, da je interes

predstavnikov Istrabenza za nakup njihovih delnic ITBG, na drugi strani pa so

jih ti predstavniki Istrabenza prepričevali, da ocenjena vrednost ni tako visoka,

kot menijo, so se v skladih zaradi tega nenavadnega ravnanja odločili to naložbo

prodati (list. 4471).

Navedeno pričevanje izkazuje, da je bil Kristjan Sušinski osebno angažiran pri

obravnavani kupoprodaji delnic, ki jih je imela v lasti PL, in ki jih je potem

zaradi nove opcijske pogodbe z Microtrustom celo kupila. Prav ta udeležba in

angažiranost, nedvomno v korist Microtrusta kot stranke opcijskih pogodb z dne

3. 1. 2007 in 8. 5. 2007, izpričujeta, daje obdolženi Kristjan Sušinski vedel, da gre

pri prodaji delnic v lasti PL z vidika Boška Šrota za ravnanja, ki niso skladna z

ravnanji dobrega gospodarja že glede na to, da je tedaj, ko je PL z njegovo

pomočjo pri KD Skladi-h kupila paket 178.327 delnic ITBG, takoj nato sklenila

novo pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic z dne 8. 5. 2007

(A228). Izpričujeta tudi, daje vedel za vsebino opcijskih pogodb med PL in

Microtrustom z dne 3. 1. 2007 in 8. 5. 2007 in s tem glede na njuno vsebino ob

naraščajočem tečaju delnic ITBG, za nastajajoče razlike v cenah paketov po

pogodbah in cenah ob prodaji na trgu.

Podlago za nakazilo in prejem zneska v skupni višini 3.530.000,00 EUR je

predstavljal Dogovor o nadomestilu z dne 29. 3. 2007 med Microtrustom in

Kristjanom Sušinskim, temelječ na Pogodbi o vzajemni podelitvi opcij za nakup

in prodajo delnic z dne 3. 1 2007. Navedeni dogovor po oceni sodišča nima

dopustne pravne podlage, saj je glede na izvedeni dokazni postopek predstavljal

le orodje za pridobitev protipravne premoženjske koristi. Tako orodje pa je

predstavljala tudi navedena opcijska pogodba, nedvomno sklenjena v povezavi z

opcijskima pogodbama med PL in Microtrustom z dne 3. 1. 2007

-140

in 8. 5. 2007, kar je že pojasnjeno.

Vse, kar je bilo pojasnjeno v zvezi s pravnim mnenjem prof. dr. Mihe Juharta, ki

ga je izdelal za Lex Mercatoria-Institut za poslovno pravo z naslovom "Pravna

narava dogovora o vzajemni ustanovitvi opcij in odpovedi opcijskim pravicam"

z dne 9. 7. 2010 (priloga B706-B712) pri obrazložitvi kaznivega dejanja pranja

denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. Člena KZ Igorja

Bavčarja, velja tudi za presojo Dogovora o nadomestilu v tem primeru. Sodišče

kljub nekaterim razlikam v njuni vsebini, vendarle ugotavlja podobnost

dogovorov kot nasledkov predhodnih opcijskih pogodb za iste delnice. Tudi za

obravnavani primer sodišče ugotavlja razloge, ki načinu prenehanja obveznosti,

kot je predstavljen v strokovnem mnenju, niso skupni. Glede na okoliščine

storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena KZ kot temeljnega dejanja, ki je omogočil Microtrustu

pridobitev dohodka, namen strank ni bil v prenehanju obveznosti, ampak v

pridobitvi protipravne premoženjske koristi, obdolženec pa za sklenitev

dogovora o nadomestilu tudi ni imel nikakršnih podlag iz razloga, ker nakupne

opcije Finančno sploh uveljaviti ne bi mogel.

Iz Dogovora o nadomestilu izhaja, da stranki ugotavljata, da Microtrust ne bo

mogel izvršiti obvez iz opcije. Ta okoliščina naj bi predstavljala poslovno

podlago za nadomestilo, ki je bilo z njim dogovorjeno v korist Kristjana

Sušinskega. Gotovo pa je, da Kristjan Sušinski ne bi mogel uveljaviti s Pogodbo

o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic (Dogovor pogodbo

imenuje "Pogodba o vzajemni podelitvi opcij za pravico nakupa in prodaje

delnic Istrabenz d. d.," čeprav se le-ta ne glasi tako!) izgovorjene nakupne

opcije. Za uveljavitev s Pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo

delnic bi moral namreč imeti 6.800.000,00 EUR, kot je razvidno iz 3. točke

navedene pogodbe (priloga A234).

Sodišče je ugotavljalo premoženjske razmere obdolženega Kristjana Sušinskega

v času sklenitve navedene pogodbe s pridobitvijo podatkov pri bankah in preko v

predkazenskem postopku zbranih podatkov ter tudi listin, ki jih je sam predložil.

Nedvomno je bilo njegovo finančno stanje nadpovprečno dobro, saj ga je tudi s

pomočjo lombardnih kreditov za nakupovanje vrednostnih papirjev in

sklepanjem pogodb za denarne depozite, povečeval, pri tem pa uporabljal tudi

svoje ekonomsko znanje in izkušnje pri delu v Istrabenzu.

-141

Iz dopolnitve obvestila o sumljivih transakcijah Urada RS za preprečevanje

pranja denarja'z cine "22. 12. 2009 (priloga Ai540) je razvidno, da je Urad

ugotovil, da je imel Kristjan Sušinski odprte račune in sklenjene pogodbe pri več

bankah v RS, to je Banki Koper d. d., Volksbank d. d., UniCredit d. d. in NLB d.

d. Na podlagi teh podatkov je sodišče opravilo poizvedbe pri bankah ter

vpogledalo priloge k dopolnitvam poročil o sumljivih transakcij UPPD. Iz teh je

mogoče sklepati, da obdolženi Kristjan Sušinski nikakor ni imel tolikšnih

sredstev na bančnih računih, ki bi omogočala sklenitev opcijske pogodbe za

nakup in prodajo delnic ITBG za vrednost kar 6.800.000,00 EUR (odgovor

Banke Koper na list. 5319 in C1524-C1525, odgovor Sberbank d. d. Ljubljana,

prej Volksbank d. d. na list. 5404 in priloga C1711-C1713, izpis prometa pri

UniCredit v prilogi C1373).

Obdolženec je svojo finančno sposobnost v zvezi s sklepanjem obravnavanih

poslov dokazoval tudi s predložitvijo kreditnih pogodb z Bank Austria

Creditanstalt d. d. in Volksbank d. d. z zastavo vrednostnih papirjev, ter

imetništvom vrednostnih papirjev, ki jih je dokazoval z izpisom o stanju le-teh v

obdobju od 1. 12. 2006 do 31. 3. 2007.

Predložene listine izkazujejo, da je obdolženi Kristjan Sušinski s krediti

pridobival razmeroma visoka finančna sredstva, vendar gre glede na kupnino po

obravnavani opcijski pogodbi še vedno skupaj le za znesek nekaj 100.000,00

EUR. O finančni sposobnosti je mogoče sklepati tudi preko višine kreditov,

odobrenih za nakup nepremičnin, vendar tudi na ta način nikakor ni mogoče

ugotoviti tolikšne finančne zmožnosti obdolženega Kristjana Sušinskega, ki bi

dovolila sklenitev opcijske pogodbe za vrednost 6.800.000,00 EUR.

Iz pričevanja Branka Horvatiča, v času obravnavanega dejanja zaposlenega pri

Bank Austria v Kopru, ki ga je sodišče zaslišalo na predlog obrambe, izhaja, da je

imel Kristjan Sušinski kot komitent te banke visoko boniteto. Spomladi 2007 mu

je bil odobren kredit za nakup nepremičnine v večjem znesku, vendar ne v znesku

760.000,00 EUR, kar je priča pojasnila na vprašanje ob predočbi osnutka kopije

prodajne pogodbe za nakup hiše v k. o. Portorož za kupnino 760.00,00 EUR

(B1659-B1661). Horvatič je pojasnil, da je bil kredit najbrž odobren res za

predočeno pogodbo, vendar do izplačila kredita kasneje ni prišlo (list.

4881-4882). Sodišče po podatkih spisa ugotavlja, daje obdolžencu NLB d. d.

odobrila tudi kredit v znesku 306.000,00 EUR za nakup stanovanjske hiše na

Belokriški 18 v Portorožu (priloga A268). Nadpovprečno visoka je bila tudi

obdolženčeva plača za delo pomočnika uprave

-142

za strateške in operativne finance v Istrabenz holdinški družbi d. d., kar izhaja iz

predložene pogodbe o zaposlitvi (priloga B1587-B1588) v povezavi s podatki o

nakazilih plače, razvidnih iz podatkov o prometu na računu pri UniCredit (priloga

C1373-C1416). Vsi tako zbrani podatki nedvomno izkazujejo torej nadpovprečno

zmožnost pridobivanja finančnih sredstev.

Da obdolženi Kristjan Sušinski tolikšnih sredstev, da bi lahko z resnim

namenom sklenil opcijsko pogodbo za nakup 200.000 delnic ITBG, vendarle ni

imel, izhaja posredno tudi iz pričevanja Salka Pivača, ki ga je obdolženec

angažiral za pripravo projekta prenove hiše, kupljene v letu 2007 na naslovu

Belokriška 18 v Portorožu, ko je na vprašanje zagovornice, ali je investitor

navajal, da bo imel potrebna sredstva in kdaj, odgovoril rekoč, da se sicer niso

posebej pogovarjali o sredstvih, da pa lahko potrdi vsebino izjave, ki mu je bila

predočena na vpogled (list. 4879). Iz prebrane izjave Pivača kot pooblaščenega

arhitekta z dne 1. 6. 2010, pa med drugim izhaja, da je investitor Kristjan

Sušinski izjavil, da bo imel potrebna sredstva za izvedbo investicije do spomladi

2008 (priloga B10 in ista izjava v prilogi B1665). Da bi obdolženec pričakoval

sredstva še iz kakšnih drugih virov kot po sklenjenem dogovoru, pa iz

predloženih dokazov ni razvidno.

Glede na povedano obdolženi Kristjan Sušinski vsote, za kakršno si je izgovoril

pravico do nakupa paketa 200.000 delnic ITBG in se zavezal hkrati tudi za

njihov nakup ob uveljavitvi prodajne opcije sopogodbenice, ni premogel in do

nje po oceni sodišča tudi ne bi mogel priti niti s pridobitvijo bančnih sredstev.

Ob taki ugotovitvi se seveda odpoved pravici do nakupa delnic ob izgovoritvi

nadomestila zanjo izkaže kot lažna. Absurdna je odpoved čemu, Cesar ni

mogoče imeti. Zato je obravnavani Dogovor o nadomestilu zgolj navidezen,

prav tako tudi Pogodba vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic z dne

3. 1. 2007, na kateri prvi temelji in sta bila tako le sredstvo za pridobitev

protipravne premoženjske koristi.

Kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2, in 1. odstavkom 252.

člena KZ je po oceni sodišča obdolženi Kristjan Sušinski storil s sprejemom

nakazil-zneskov v višini 3.000.000,00 EUR 300.000 EUR in 230.000 EUR,

skupaj torej 3.530.000,00 EUR. Po 1. odstavku 252. člena KZ stori kaznivo

dejanje pranja denarja tisti, ki denar ali premoženje, za katerega ve, da je

pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme. V okviru obrazložitve tega kaznivega

dejanja je že pojasnjeno, da je obdolženi Kristjan Sušinski vedel, da

-143

je bil prejeti denar pridobljen s kaznivim dejanjem. V ugotovljeni naklep pa

sodišče dodatno prepričuje še okoliščina, da je obdolženec listine, ki se nanašajo

na obravnavano kaznivo dejanje, to je Dogovor o nadomestilu, sklenjen med

Microtrustom in njim z dne 29. 3. 2007 ter pogodbo o vzajemni podelitvi opcij za

nakup in prodajo delnic z dne 3. 1. 2007, hranil v objektu poleg hiše, ne pa v hiši,

kar izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja in potrdila o zasegu predmetov

(priloga A412 in A413). Iz navedenega zapisnika o hišni preiskavi na naslovu

Belokriška 18, Portorož, izhaja, da je bilo obdolžencu zaseženih 16 dokumentov

oz. predmetov, vse v stanovanjski hiši, le navedena dva dokumenta in

zavarovalna polica pa so se nahajali v objektu, ki ga je zapisnik poimenoval kot

"ropotarnica na vrtu". Ker je iz albuma fotografij hišne preiskave na naslovu

Belokriška 18 v Portorožu (priloga A269) izhajalo, da gre za razmeroma veliko

in za urejeno stanovanjsko hišo, v albumu fotografij pa objekt, v zapisniku o

hišni preiskavi poimenovan kot ropotarnica, ni bil označen, je sodišče zaslišalo

kot pričo kriminalista Andreja Požarja iz Policijske uprave Koper, ki je

sodeloval pri hišni preiskavi. Požarje povedal, da je sodeloval pri hišni preiskavi

prostora, kjer je imel obdolženec spravljene neke predmete in predmete je iz tega

prostora, ki ni prava ropotarnica, sam izročil. Gre za izredno nizek prostor, kjer je

imel v škatlah spravljene določene stvari. Kljub temu, da je obdolženec v zvezi z

izpovedbo kriminalista pojasnil, da prostor ni nikakršna ropotarnica, da je

vgrajen v kamen, ima vrata in je opremljen z električno napeljavo in

videonadzorom, je po oceni sodišča hramba navedenih dokumentov izven hiše

neobičajna, posebej tudi glede na to, da je bila večina dokumentov hranjena v

hiši, in da se je v njej glede na zagovor obdolženca nahajal tudi sef. Ob

ugotovljenem pa je možna le razlaga, da so bili dokumenti na neobičajnem mestu

zato, da so bili zaradi svoje spornosti še posebej varni pred neželenimi pogledi

(list. 5371-5373 in 5375).

Hujša oblika kaznivega dejanja iz 1. odstavka 252. Člena KZ je podana, ker je

pridobljeni denar, ki je predmet kaznivega dejanja iz 1. odstavka tega člena,

velike vrednosti, saj znesek prejete premoženjske koristi v višini 3.530.000,00

EUR presega z zakonom določeno mejo, ki razmejuje temeljno in hujšo obliko

.kaznivega dejanja. Po 2. točki 13. odstavka 126. člena KZ gre namreč za veliko

premoženjsko korist, če njen znesek presega 50 povprečnih neto plač na

zaposleno osebo, kar je bilo glede na podatke, objavljene v Uradnem listu RS, St.

108/07, za September 2007 v času storitve kaznivega dejanja 820,47 EUR oz.

41.023,50 EUR.

-144

Ocene sodišča o storitvi kaznivega dejanja pranja denarja za zgoraj navedeno izvršitveno

obliko ne more spremenit okoliščina o tem, kako je glede tega denarja obdolženca kot

zavezanca za dohodnino obravnaval davčni organ. Obdolženec je namreč v zagovoru

opozarjal na to, da je očitno sprejem tega denarja v okviru davčnega postopka

obravnavan kot denar zakonitega izvora, saj je bil znesek, prejet po Dogovoru o

nadomestilu, upoštevan v osnovi za odmero dohodnine kot dohodek, kar je dokazoval z

odločbo DURS Davčnega urada Koper opr. St. DT 0610-287/2010 29 0803 25 z dne 4. 5.

2011 (priloga B1607-B1610) v zvezi z odločbo Ministrstva za finance opr. št. DT

499-01-329/2011 z dne 3. 7. 2012 (priloga B1647).

Izvršitvena oblika kaznivega dejanja po 1. odstavku 252. člena KZ je med drugim tudi

razpolaganje z denarjem, za katerega tisti, ki z njim razpolaga, ve, da je pridobljen s

kaznivim dejanjem. To pa je obtožnica očitala tudi Kristjanu Sušinskemu in po oceni

sodišča je dokazano, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje tudi v tej izvršitveni obliki,

to je s porabo prejetega denarja na način, da je kupil različne delnice in predčasno

poravnal kredit NLB d. d. po kreditni pogodbi z dne 28. 6. 2007, sklenjeni za nakup

stanovanjske hiše na naslovu Belokriška 18 v Portorožu. Tako je iz podatkov KDD d. d.,

to je izpisa preknjižb vrednostnih papirjev za Kristjana Sušinskega kot imetnika za čas od

28. 1. 2008 do 14. 2. 2008 (priloga A265), razvidno, daje pridobil dne 28. 1. 2008 100

delnic z oznako PETG, 924 delnic z oznako LKPG in 86 delnic z oznako ZTOG, dne 31.

1. 2008 515 delnic z oznako LKPG, 1. 2. 2008 201 delnico z oznako LKPG, 1 delnico z

oznako PETG in 13 delnic z oznako ZTOG ter dne 14. 2. 2008 1000 delnic z oznako

KRKG in 99 delnic z oznako PETG. Nakup navedenih delnic je poravnal z računa pri

UniCredit d. d., kar je razvidno iz analize prometa njegovega računa pri navedeni banki

(A265), ki izkazuje, da je za delnice, kupljene dne 28. 1. 2008 plačal 171.567,96 EUR, za

delnice, kupljene dne 31. 1 2008 39.853,28 EUR, za delnice, kupljene dne 1. 2. 2008,

19.991,46 EUR in za delnice, kupljene dne 14. 2. 2008, 171.468,07 EUR. Predčasno

poplačilo zgoraj navedenega kredita, namenjenega kupnini, pa izkazuje izpis prometa z

računa Kristjana Sušinskega pri banki UniCredit za čas od 4. 2. 2008 do 9. 10. 2008

(priloga A254), posredno še izbrisno dovoljenje NLB d. d. Ljubljana- z-dne 16. 6. 2008

za vknjižbo -izbrisa hipoteke na nepremičnini parcela št 808 k. o. Portorož (priloga

A266) in nenazadnje tudi zagovor obdolženca, ko je povedal, da je kredit za nakup hiše

predčasno poplačal (list. 4616). Nesprejemljiv je obdolženčev zagovor v delu, v katerem

utemeljuje dvige

-145

denarja z računa zaradi plačila del pri obnovi hiše, del dvigov pa tudi zaradi

pisanja medijev o možnem bankrotu banke UniCredit in v zvezi z njim o

omejitvi jamstva RS za depozite do višine 22.000,00 EUR, zaradi česar naj ne bi

bilo namena prikrivanja. Pri izvršitveni obliki razpolaganja z denarjem

nezakonitega izvora, za katerega obdolženec ve, da je takega izvora, je kaznivo

dejanje izvršeno s katerokoli obliko razpolaganja z njim. Torej razpolaganje z

denarjem nezakonitega izvora ob vedenju, da je bil pridobljen s kaznivim

dejanjem, je že oblika pranja denarja. Dvigovanje denarja in plačevanje računov,

ati pa zgolj dvigovanje denarja z računov, ob nezakonitem izvoru denarja in

obdolženčevem vedenju, da gre za tak denar, zadoščata za ugotovitev obstoja

kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom

252. člena KZ, saj je šlo za znesek razpolaganja, ki je velika vrednost.

Obtožnica je v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem izvršitveno obliko

sprejema denarja, za katerega je obdolženi Kristjan Sušinski vedel, da izvira iz

kaznivega dejanja, opisala z očitkom, da si je obdolženec "dal nakazati." Stališče

do takega opisa izvršitvene oblike kaznivega dejanja, ki se nanaša na sprejem

denarja, je pojasnjeno pri kaznivem dejanju pod točko 11/2 izreka sodbe in se

sodišče nanj sklicuje.

Sodišče pojasnjuje, da v opis kaznivega dejanja ni povzelo navedbe v opisu

obravnavanega kaznivega dejanja v obtožnici (dejanje pod tč. 15) obtožnice z

dne 2. 8. 2012 s spremembami), ki se sklicuje na obdolženčevo udeležbo v obliki

napeljevanja Boška Šrota k temeljnemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali

pravic po 2. v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, saj napeljevanje ni dokazano,

kar je pojasnjeno v obrazložitvi oprostilnega dela sodbe.

nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1.

odstavku 240. Člena KZ pod točko IV/1 izreka sodbe

Po oceni sodišča je dokazni postopek potrdil utemeljenost očitka spremenjene

obtožnice, da je obdolženi Nastja Sušinski storil nadaljevano kaznivo dejanje

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240/ člena KZ s

podpisom pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije, sklenjeni med

Sportino in Microtrust z datumom 4. 1. 2007 ter pogodbe o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije sklenjene med istima strankama z datumom 10. 5. 2007.

-146

Iz navedenih pogodb (prilogaA256 in A257 ) izhaja, da ju je za Microtrust kot

direktor podpisal Nastja Sušinski. Da je bil Nastja Sušinski direktor navedene

družbe izhaja tako iz pogodb kot tudi njegovega zagovora.

Vsebina obeh pogodb je predstavljena v razdelku o opcijskih pogodbah in se

sodišče nanjo sklicuje, v zvezi z očitkom obtožnice pa ugotavlja še, da iz

obravnavane pogodbe z datumom 4. 1. 2007 izhaja, da Sportina kot prodajalec

Microtrustu kot kupcu zagotavlja, da ima v razmerju do PL nakupno pravico do

nakupa 200.000 delnic ITBG, ter zapis v njeni 18. točki, da je "predmetna

pogodba sklenjena in začne veljati in učinkovati dne 4. 1. 2007..." Iz

obravnavane pogodbe z datumom 10. 5. 2007 pa izhaja, da Sportina kot

prodajalec Microtrustu kot kupcu zagotavlja, da ima v razmerju do PL nakupno

pravico do nakupa 178.327 delnic ITBG, iz njene 18. točke pa izhaja zapis, da je

"predmetna pogodba sklenjena in začne veljati in učinkovati dne 10. 5. 2007..."

Iz dokaznega postopka nedvomno izhaja, da sta bili obravnavani pogodbi

dejansko podpisani 5. 9. 2007. Pri tem se sodišče sklicuje na obrazložitev

nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve alt uničenja poslovnih listin po 1.

odstavku 204. člena KZ Boška Šrota pod točko 1/2 izreka sodbe, saj izhaja ta

ugotovitev iz istih dokazov, kot so bili predstavljeni v okviru obrazložitve

navedenega kaznivega dejanja. Navedene pogodbe so se zaradi vključitve

Sportine v posel prodaje namreč sklepale istočasno, to je 5. 9. 2007 v prostorih

Pivovarne Union v Ljubljani. To izhaja že iz tam pojasnjenega pričevanja

Roberta Šege, predvsem pa Bahtijarja Bajroviča.

Sodišče se tako glede dejanskih in pravnih razlogov, pomembnih za presojo

očitka storitve obravnavanega kaznivega dejanja sklicuje na obrazložitev

kaznivega dejanja pod točko I/2 izreka sodbe, saj gre za vsebinsko podoben

očitek obtožnice kot pri dejanju, očitanemu Bošku Šrotu, prav tako tudi z

vsebinsko podobni pogodbi, kot sta bili pogodbi, ki ju je podpisal Boško Šrot v

istih krajevnih in časovnih okoliščinah kot obdolženi Nastja Sušinski, to pomeni

tudi na oceno glede pomena listin v pravnem prometu.

Obdolženi Nastja Sušinski je s podpisom obravnavanih pogodb, sklenjenih med

Sportino in Microtrust, potrdil v pogodbah navedene podatke, ki niso bili

resnični, kot resnične, t. j. ugotovitev, da sta pogodbi sklenjeni in začneta

učinkovati dne 4. 1. 2007 oz. 10. 5. 2007 in ugotovitev, da ima Sportina do PL

-147

pravico nakupa paketa 200.000 delnic ITBG po prvi pogodbi oz. 178.327 delnic

ITBG po drugi pogodbi. Datum sklenitve ene in druge pogodbe ne drži iz zgoraj

pojasnjenih razlogov, ker sta bili pogodbi podpisani v resnici 5. 9. 2007, pomen

datumov pa je, kot je že navedeno v obrazložitvi pod točko 1/2 izreka sodbe

pomemben, saj sta mu stranki dali pomen s posebno določbo pogodbe o

veljavnosti in o učinkovanju pogodbe. Prav tako pa ne drži navedba o pravici do

nakupa, ki naj bi jo imela Sportina v zvezi z navedenima paketoma delnic do PL,

saj je pravico do nakupa že pred tem pridobil Microtrust s pogodbo o vzajemni

podelitvi opcij za nakup delnic, sklenjeno dne 3. 1. 2007 oz. s pogodbo o

vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic, sklenjeno dne 8. 5. 2007. Obdolženi

Nastja Sušinski je s podpisom obravnavanih pogodb storil nadaljevano kaznivo

dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ.

Tudi v tem primeru so za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja podani

vsi v sodni praksi uveljavljeni elementi, to je istovrstnost kaznivih dejanj, enoten

psihični odnos obdolženca do obeh ter istočasnost storitve obeh kaznivih dejanj,

poleg tega pa tudi enak način storitve in iste krajevne okoliščine. Zato sodišče

ponareditev obeh pogodb obravnava kot eno kaznivo dejanje, saj je s

ponareditvijo ene pogodbe že izvršeno kaznivo dejanje. Sodišče naklep

obdolženca pri storitvi obravnavanega kaznivega dejanja prepoznava v njegovem

vedenju o tem, kaj so resnični podatki o datumu sklenitve pogodb in kaj se v njej

glede tega navaja oz. celo zatrjuje in kaj so resnični podatki glede nakupne opcij

e Sportine glede enega in drugega paketa delnic ITBG v lasti PL, saj je kot

direktor Microtrusta že pred tem sklenil s PL opcijski pogodbi za ista paketa

delnic. Ker so tako sklenjene pogodbe imele pomen v seriji pogodb, služečih

pridobitvi protipravne premoženjske koristi, kar je pojasnjeno v okviru

obrazložitve dejanja npr. pod točko 1/1 in tudi IV/3 izreka sodbe, ni dvoma, da je

dejanje ponareditve tudi hotel storiti.

kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po

2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 240. člena KZ in v zvezi s 27. členom

istega zakona pod točko IV/2 izreka sodbe

Iz dokaznega postopka izhaja, da je posel nakupa 200.000 delnic ITBG v lasti PL

in nakupa paketa 178.327 delnic ITBG, ki jih je PL naknadno pridobila, stekel

zaradi interesa Igorja Bavčarja in ne zaradi interesa Microtrusta za njihov nakup.

Sodišče se glede teh dejstev sklicuje na obrazložitev dejanja pod točko I/ 1 izreka

sodbe. K tam pojasnjenim razlogom o tem, za koga dejansko je stekla prodaja

delnic ITBG, sodišče tu izpostavlja še odgovore priče Šega na vprašanja

-148

zagovornika Nastje Sušinskega, kako je obravnaval družbo Microtrust, ali kot

upravičenca teh delnic ali kot posrednika. Šega je odgovoril, da to težko komentira,

da pa je razumel, "da bi želel delnice pridobiti Bavčar v smislu nekega menegerskega

odkupa, neka družba ali kar koli...." (list. 4646), na nadaljnje vprašanje, ali je po

tistem, ko mu je Šrot omenil, da bi Bavčar rad kupil delnice in je nato izvedel, da je

bila sklenjena opcijska pogodba, štel, da je bil končni upravičenec po tej pogodbi

Bavčar ali Microtrust, odgovoril, da je razumel "da je za Microtrustom na nek način

management Istrabenza" (list. 4648). Poleg navedenega pa je priča Šega potem, ko mu

je predsednica senata predočila njegovo izpovedbo iz preiskave na list. 2355 spisa, in

iz katere izhaja, da je rekel, da mu je v drugi polovici leta 2006 Šrot omenil, da bi

Bavčar želel kupiti delnice Istrabenza, ki so v lasti PL, to navedbo potrdil (list. 4651).

Glede na v obrazložitvi dejanja pod točko I/1 izreka sodbe pojasnjeni potek preprodaje

dveh paketov delnic ITBG v lasti PL, vključno s prikrivanjem opcijskih pogodb med

PL in Microtrustom in glede na dejstvo, da je postopek stekel zaradi interesa Igorja

Bavčarja, da te delnice pridobi, je očitno, da se je Microtrust udeležil posla le

navidezno, brez namena prevzemati obveznosti. Zato je Nastja Sušinski kot direktor

Microtrusta z vključitvijo navedene družbe v posel preprodaje le pomagal, da se je

posel lahko izvedel. Obdolženi Nastja Sušinski je namreč sklenil opcijski pogodbi za

nakup dveh paketov delnic ITBG, kar je obrazloženo pri dejanju pod točko I/1 izreka

sodbe, skoraj sočasno z eno in drugo pogodbo pa za ista paketa delnic še opcijski

pogodbi z Igorjem Bavčarjem dne 11. 1. 2007 in 14. 5. 2007 (priloga A231) in nato

zaradi namena prikritja dejanskega razmerja med Microtrustom in PL po prenosu

paketa delnic ITBG na Plinfin in prodaji poslovnega deleža v družbi Plinfin na

Sportino še antidatirani opcijski pogodbi s Sportino za ista paketa oz. skupno 378.237

delnic ITBG ter nato še pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, sklenjeni med

Sportino in Microtrustom z dne 11. 9. 2007 (priloga A277). Po vsem tem pa je na

podlagi uveljavitve nakupne opcije Pomfina po opcijski pogodbi, ki jo je dne 3. 9. 2007

sklenil za Microtrust s Pomfinom za isti paket delnic ITBG, na račun Microtrusta prejel

kupnino v znesku 49.182.510,00 EUR in po plačilu zneska 23.911.323,50 EUR na

račun Plinfina za paket 378.327 delnic ITBG po pogodbi o ureditvi medsebojnih

razmerij, sklenjeni s Sportino dne 11. 9. 2007 (priloga A277), iz ostanka pa na podlagi

Dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi pravicam, sklenjenim z Igorjem Bavčarjem

z dne 30. 8. 2007 nakazal na račun Igorja Bavčarja v dveh delih skupno 21.680.000,00

EUR.

-149

Glede na povedano ni mogoče dvomiti, da je bil dejansko Igor Bavčar tisti, v

korist katerega je bila sklenjena prva v nizu opcijskih pogodb (pogodba med

PL-in Microtrustom za paket 200.000 delnic ITBG z dne 3. 1. 2007) in nato še

pogodba za paket 178.327 delnic ITBG z dne 8. 5. 2007, saj sta bili tudi opcijski

pogodbi z Igorjem Bavčarjem za ista paketa delnic ITBG sklenjeni takoj po

sklenitvi pogodb z PL (dne 11. 1. 2007 in dne 14. 5. 2007). Ne le navedeno

časovno sosledje navedenih opcijskih pogodb, torej najprej sklenitev opcijske

pogodbe med PL in Microtrust, nato med Microtrust in Igorjem Bavčarjem, pač

pa tudi podpis antidatiranih opcijskih pogodb za ista paketa delnic s Sportino,

nato pa tudi z Igorjem Bavčarjem, izkazuje udeležbo Microtrusta v celotnem

nakupu kot udeležbo v obliki pomoči, skratka kot sopogodbenika, ki je bil le

navidezen. Tudi Sportina v posel nakupa poslovnega deleža Plinfin (in z njim

paketa 378.327 delnic ITBG) ni vstopila z lastnim ekonomskim interesom

pridobiti te delnice, saj jih je po nakupu poslovnega deleža v družbi Plinfin, takoj

tudi odsvojila na podlagi uveljavljene nakupne opcije Microstrusta do Sportine. S

sklenitvijo opcijske pogodbe s Pomfinom, ki je uveljavil izgovorjeno nakupno

opcijo do Microtrusta (poziv Pomfina z dne 21.9. 2007 in prodajna pogodba med

Microtrust omin Pomfinom z dne 1. 10. 2007 v prilogi A235), je Microtrust

ustvarjeni dobiček prenesel na računa Igorja Bavčarja in Kristjana Sušinskega.

Ob takem poteku posla ter v zvezi z njim dne 5. 9. in 11. 9. 2007 podpisanih

pogodb (med PL in Plinfinom, Plinfinom in Sportino ter PL in Sportino),

sklenitev opcijske pogodbe med Microtrustom in Pomfinom z dne 3. 9. 2007 za

isti paket delnic ITBG (378.327) ter že dne 21. 9. 2007 uveljavljene nakupne

opcije Pomfina do Microtrusta, ne moreta biti naključna. Glede na vrednost posla

med slednjima pogodbenicama (49.182.510,00 EUR), sklenitev le-tega ni mogla

priti čez noč. Da so pogovori tekli že prej, to je gotovo v času, ko se je pripravljala

izvedba posla preko Plinfina in Sportine, je mogoče povzeti iz pričevanja Ivana

Vizjaka, ki je bil podpisnik Pomfina pri opcijski pogodbi z Microtrustom z dne 3.

9. 2007 in prodajne pogodbe med njima za paket 378.327 delnic ITBG. Povedal

je namreč, da je njegov sogovornik Nastja Sušinski, ki je spraševal, ali jih

interesira nakup obravnavanih delnic, z njim se je nekajkrat sestal v drugi

polovici leta 2008 (pravilno leta 2007, saj gre za očitno pomoto priče glede na

sklenjeno pisno pogodbo med Microtrustom in Pomfinom z dne 1. 10. 2007, op.

sodišča), do informacije o paketu delnic pri družbi Microtrust pa je prišel preko

Igorja Bavčarja (list 4777).

-150

V okviru obrazložitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2.

odstavku v zvezi s .1. odstavkom 244. člena KZ točko I/l izreka sodbe so že

obrazloženi dokazi o sklenitvi pogodbe o vzajemni podelitvi opcij za nakup

paketa 200.000 delnic ITBG z dne 3. 1. 2007 in pogodbe o vzajemni podelitvi

opcij za nakup paketa 178.327 delnic ITBG z dne 8. 5. 2007, ki sta ju kot

direktorja sklenila Boško Šrot za PL in Nastja Sušinski za Microtrust. Sodišče se

glede obrazložitve obstoja kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2.

odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ki ga je storil Boško Šrot kot

temeljno kaznivo dejanje, sklicuje na obrazložitev tega kaznivega dejanja pod

točko I/l izreka sodbe, glede antidatiranja pogodb, sklenjenih med PL in

Microtrustom pa na obrazložitev nadaljevanega kaznivega dejanja ponareditve

ali uničenja poslovnih listin po 2. odstavku v zvezi s I. odstavkom 240. člena KZ

pod točko IV/1.

Udeležbe družbe Microtrust v povezavi z navedenim ni mogoče obravnavati v

smislu posredovanja pri poslu, torej v konkretnem primeru pri pridobitvi opcije za

nakup oz. prodajo delnic, pač pa kot načina, s pomočjo katerega je stekla preko

verige opcijskih pogodb, vključitve družbe Plinfin in Sportina prodaja delnic

ITBG Igorju Bavčarju, ki je bil udeležen na delu kupnine v višini 21.680.000,00

EUR, Kristjan Sušinski pa v višini 3.530.000,00 EUR. Microtrust je bil udeležen

kot pogodbena stranka le navidezno z namenom, da se pridobi Igorju Bavčarju iz

naslova preprodaje paketa 378.327 delnic ITBG premoženjska korist, saj je bila z

njegovo udeležbo v poslih povezanih s prodajo (to je že omenjenih opcijskih

pogodb, sklenjenih s PL dne 3. 1. 2007 ter 8. 5. 2007, nato pa opcijskih pogodb s

Sportino z dne 5. 9. 2007, datiranih na 4. 1. 2007 in 10. 5. 2007), ustvarjena

pravnoposlovna podlaga za finančni izplen preprodaje delnic. Opcijski pogodbi,

ki ju je Microtrust sklenil z Igorjem Bavčarjem dne 11.1. 2007 in 14. 5. 2007, sta

po oceni sodišča glede na že opisani tok dogajanja navidezni. Pogodbi namreč

nista bili izvršeni, saj po oceni sodišča tudi ne bi mogli biti izvršeni z uveljavitvijo

opcij, ker s tolikšnimi finančnimi sredstvi, kakršna bi moral imeti najprej

Microtrust za izvršitev nakupne opcije, dogovorjene v odnosu s PL ter kakršne bi

moral imeti Igor Bavčar za izvršitev nakupne opcije v odnosu do Microtrusta, ne

en ne drugi nista imela in niti nista mogla računati, da bi jih imela. Da je temu

tako, pa se izkazuje s sklenitvijo Dogovora o nadomestilu zaradi odpovedi

pravicam, sklenjenim dne 30. 8. 2007 med Microtrust in Igorjem Bavčarjem

(priloga A233). Torej Nastja Sušinski je ob sklenitvi opcijskih pogodb med PL in

Microtrustom vedel, da je Microtrust le navidezna stranka, ki nima namena

-151

prevzeti obveznosti, saj se je po prenosu delnic na Plinfin in s Plinfina na

Sportino, ki tudi ni imela takega namena, z antidatiranjem opcijskih pogodb s

Sportino prikrilo pogodbeno razmerje med PL in Microtrustom.

Po 1. odstavku 27. člena KZ se kaznuje tisti, kdor komu naklepoma pomaga pri

izvršitvi kaznivega dejanja, kakor bi ga storil sam, po drugem odstavku istega

člena pa gre med drugim za pomoč tudi tedaj, če da kdo komu na razpolago

sredstva za izvršitev kaznivega dejanja. Primer, ko se gospodarska družba kot

subjekt pravnega posla udeleži le navidezno, ne da bi imela lastne poslovne

interese, izvirajoče iz njene dejavnosti, lahko ustvari objektivno podlago za

storitev kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru je bilo tako, saj je Nastja

Sušinski s sklenitvijo pogodb o vzajemni podelitvi opcij za nakup delnic z dne 3.

1. 2007 in pogodbe o vzajemni podelitvi opcij z dne 8. 5. 2007 v imenu in za

račun družbe Microtrust, katere direktor je bil, le-to uporabil kot sredstvo, ki je

služilo storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v

zvezi s 1. odstavkom 244. Člena KZ Boška Šrota, opisanega v točki I/l izreka

sodbe. Nastja Sušinski je ravnal pri tem naklepno, torej z zavestjo, da s

sklepanjem navideznih pogodb v imenu družbe Microtrust in sklepanjem

antidatiranih pogodb s Sportino ustvarja razmere za storitev kaznivega dejanja

zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 244.

člena KZ. Navedeno pomoč pa je nudil hote, ker je bil njegov motiv, da se s

preprodajo delnic ITBG v ustvari podlago za pridobitev protipravne

premoženjske koristi.

Sodišče je v opisu kaznivega dejanja glede na ugotovljeni dejanski stan v izreku

sodbe izpustilo tisti del opisa obravnavanega kaznivega dejanja v obtožnici

(dejanje pod tč. 10) obtožnice z dne 2. 8. 2012 s spremembami), ki se je nanašal

na namen pridobitve koristi Kristjanu Sušinskemu kot njegovemu bratu, saj je

sodišče v okviru izreka sodbe obdolženemu Šrotu, s katerim ga je spoznalo za

krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena KZ, slednjemu dokazalo le naklep pridobitve koristi

Igorju Bavčarju, ne pa tudi Kristjanu Sušinskemu. Ker gre pri pomoči storilca pri

storitvi kaznivega dejanja za akcesorno dejanje, obdolženemu Nastji Sušinskemu

pa se očita pomoč pri navedenem kaznivem dejanju Boška Šrota, je" moralo

sodišče poseči v opis, kot je navedeno.

-152


252. člena KZ pod točko IV/3 izreka sodbe

okviru obrazložitve dejanja pod točko I/1 izreka sodbe je pojasnjeno, daje po

uveljavitvi nakupne opcije družbe Pomfin po opcijski pogodbi, sklenjeni dne 3.

9. 2007 med to družbo in Microtrustom ter temu dne 1. 10. 2007 sledeče

sklenitve prodajne pogodbe med tema družbama (k prilogi A235) Pomfin

kupnino za nakup paketa 378.237 delnic ITBG v znesku 49.182.510,00 EUR

plačal na račun Microtrusta v dveh obrokih: dne 1. 10. 2007 v višini

25.000.000,00 EUR ter dne 4. 10. 2007 višini 23.911.323,50 EUR (izpis

prometa na računu Microtrust pri Banki Celje d. d. v prilogi A 236).

V okviru obrazložitve dejanja pod točko 1/1 izreka sodbe je pojasnjeno, daje

bila preprodaja delnic ITBG v lasti PL storjena s kaznivim dejanjem zlorabe

položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi 1. odstavkom 244. člena KZ Boška

Šrota, torej je bila nezakonita in zato je tudi predmet, ki izvira iz nezakonitega

dejanja, nezakonito pridobljen.

Paket 378.327 delnic ITBG je bil pri dogovorjeni ceni 130,00 EUR za delnico po

prodajni pogodbi, sklenjeni med Microtrustom in Pomfinom z dne 1. 10. 2007

vreden 49.182.510,00 EUR. Microtrust je z bančnega računa pri Banki Celje d.

d. (izpis v prilogi A 236) takoj po prejemu zneska kupnine v višini 25.000.000,00

EUR, torej dne 1. 10. 2007, nakazal po pogodbi, sklenjeni med njim in Sportino

na račun družbe Plinfin 23.911.323,50 EUR. Microtrust je glede na 49.182.510,00

EUR prejete kupnine ter Plinfinu nakazani znesek 23.911.323,50 EUR realiziral

ostanek kupnine 25.271.186,50 EUR, od katerega je bilo na račun Igorja

Bavčarja in Kristjana Sušinskega nakazano skupaj 25.210.000,00 EUR. Ta

znesek po oceni sodišča spremenjena obtožba utemeljeno obravnava kot

nezakonit kapitalski dobiček, ki je bil v celotnem poslu preprodaje namenjen v

pretežnem delu Igorju Bavčarju, dela pa je deležen tudi Kristjana Sušinski.

Že iz obrazložitve kaznivega dejanja pod točko IV/2 izreka sodbe izhaja, da se je

Nastja Sušinski naklepno udeležil posla preprodaje delnic ITBG s tem, da je dal

svojo družbo Microtrust, ki jo je kot direktor tudi zastopal, na voljo kot

poslovnega partnerja, z namenom da se poslov navidezno udeleži zaradi

pridobitve premoženjske koristi Igorju Bavčarju, in daje pri tej preprodaji kot

direktor Microtrusta naklepno podpisal dve antidatirani opcijski pogodbi, kar

-153

izhaja iz obrazložitve dejanja pod točko IV/1 izreka sodbe.

Ker se je Kristjan Sušinski, sicer brat Nastje Sušinskega, udeležil pogovorov o

nakupu delnic ITBG v lasti PL za Igorja Bavčarja že v letu 2006, udeleževal pa se

jih je tudi v letu 2007, pri tem pa Nastja Sušinski za Microtrust podpisal vse

pogodbe, potrebne za izvedbo posla preprodaje delnic ITBG in oba dogovora o

odpovedi pravicam, ki sta v končni posledici omogočila realizacijo nakazil na

račun Igorja Bavčarja in Kristjana Sušinskega, je po oceni sodišča Nastja

Sušinski na račun Microtrusta naklepno sprejel kupnino iz preprodaje delnic

ITBG, ki je izvirala iz izvršitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po

2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ, ki ga je storil Boško Šrot.

Vedel je namreč, da sta že opcijski pogodbi med PL in Microtrustom ter med

njuno sklenitvijo opravljen nakup paketa 178.327 delnic ITBG po ceni, ki je že

bistveno presegala s prvo opcijsko pogodbo med PL in Microtrustom

dogovorjeno ceno ob naraščajočem tečaju delnic ITBG izraz skrajno

negospodarnega in za družbo PL škodljivega ravnanja njenega direktorja Boška

Šrota in s tega vidika kazniva.

Očitnost zavesti o prejemu denarja kot izvora kaznivega dejanja torej temelji že

na sklenitvi opcijskih pogodb s PL z dne 3. 1. 2007 za paket 200.000 delnic

ITBG in z dne 8. 5. 2007 za paket 178.327 delnic ITBG, ki so bile z vidika PL,

vključujoč opravljeni nakup drugega paketa delnic glede na rastoči tečaj delnice

ITBG, sklenjene z opustitvijo skrbnosti dobrega in vestnega gospodarjenja

direktorja sopogodbenice, ter dejstvu, da je zaradi prikritja posla preprodaje za

Microtrust podpisal antidatirani in navidezni pogodbi s Sportino, kar je že

obrazloženo tako v okviru dejanja pod točko IV/1 kot IV/2 ter tudi pod točko I/ 1

izreka sodbe. Ob vsem navedenem pa je Nastja Sušinski skoraj sočasno za

Microtrust za iste pakete delnic podpisoval opcijske pogodbe z Igorjem

Bavčarjem, to je pogodbi o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic z

dne 11. 1. 2007 oz. z dne 14. 5. 2007 (priloga A 232), antidatirani pogodbi o

ustanovitvi nakupne in prodajne opcije z datumom 11.1. 2007 oz. z datumom 14.

5. 2007 (priloga A 231), dne 30. 8. 2007 pa Dogovor o nadomestilu zaradi

odpovedi pravicam (priloga A 233), s Kristjanom Sušinskim pa pogodbo o

vzajemni podelitvi-opcij-za nakup in prodajo delnic paketa 200.000 delnic ITBG

z dne 3. 1. 2007 (priloga A 234) ter Dogovor o nadomestilu z dne 29. 3. 2007

(priloga A 234).

V okviru zavesti Nastje Sušinskega o protipravnosti posla preprodaje delnic

-154

ITBG z namenom, da pridobi Igor Bavčar premoženjsko korist, poleg njega pa

tudi njegov brat Kristjan Sušinski, je tudi njegovo vedenje, da sta v poslu

navedeni fizični osebi kot sopogodbenika udeleženi kljub temu, da v resnici

nimata nobene realne podlage za udeležbo, ker jima glede na vrednost ene in

druge sklenjene pogodbe finančne zmožnosti tega ne dopuščajo, saj je šlo po

vrednosti za posle, ki so glede na finančni obseg v družbenih in socialnih

razmerah v Republiki Slovenije dejansko pridržani gospodarskim družbam, pa

še to gotovo ne vsem Nastja Sušinski je bil namreč tudi kot ekonomist dobro

seznanjen s finančnimi razmerami gospodarstva in posebej s trgom

vrednostnih papirjev in že preko tega s finančnimi zmožnostmi fizičnih oseb

kot takih, glede na sorodstveno razmerje s Kristjanom Sušinskim in vsaj

preko njega, pa tudi s finančnimi zmožnostmi Igorja Bavčarja.

Obtožba se je pri utemeljevanju naklepa Nastje Sušinskega pri storitvi

kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom

252. člena KZ sklicevala tudi na ravnanje Nastje Sušinskega po storitvi

kaznivega dejanja v zvezi s prodajo deleža v navedeni družbi. Sodišče je v ta

namen prebralo Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi Microtrust z

dne 18. 12. 2008, v obliki notarskega zapisa notarja Jožeta Sikoška opr. št. SV

3056/08 z dne 18. 12. 2008 ter zgodovinski izpis iz sodnega registra za Emirade d.

o. o. ter listine o davčnem inšpekcijskem nadzoru družbe in finančnimi podatki

za navedeno družbo. Stališče obtožbe , da je bila prodaja povezana s predhodnimi

kaznivimi dejanji, saj tudi finančni kazalci kažejo, da družba razen poslov po

obravnavani obtožnici ni imela pomembnega obsega poslov, je sicer možen

scenarij, vendar po oceni sodišča ne gotov. Najprej ne iz razloga, ker je bila

prodaja izvršena dobro leto dni po sklenitvi obravnavanih pogodb, predvsem pa

bi bilo za oceno o tem zaslišati tudi kupca Emirja Čašiča, ki pa po podatkih v

spisu ni dosegljiv. Ker je bilo sicer dokazov za presojo očitka obtožbe izven

presoje ravnanja obdolženca po dejanju dovolj, se sodišče tudi ni odločilo za

zaslišanje Čašiča o okoliščinah sklenitve zgoraj navedene pogodbe. pogodbe.

Kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252.

člena KZ je po oceni- sodišča obdolženi Nastja Sušinski storil s-sprejemom

kupnine za prodani paket 378.327 delnic ITBG, ki je v tem delu obsegala kar

25.210.000,00 EUR nezakonito pridobljene premoženjske koristi. Sprejem tega

denarja na račun družbe s predhodno izkazanimi, četudi nezakonitimi listinami,

pa ima pomen prikritja nezakonitega posla, iz katerega denar izvira.

-155

Z navedenim zneskom pa je nato tudi razpolagal tako da je odredil nakazila, kot

izhaja iz izpisa prometa na bančnem računu Microtrusta pri Banki Celje d. d.

Izpis izkazuje, da je banka z računa Microtrust dne 22. 10. 2007 v korist računa

St. 29000-0035443172 Kristjana Sušinskega pri Unicredit d.d. izvršila plačilo

zneska 3.000.000,00 EUR ter zneska 300.000,00 EUR z oznako "plačilo po

pogodbi", dne 24. 10. 2007 pa v korist računa St. 02140-1268086527 Igorja

Bavčarja plačilo zneska 11.980.000,00 EUR z oznako "nakazilo nadomestila"

ter nato še dne 4. 2. 2008 v korist istega prejemnika oz. istega računa znesek

9.700.000,00 EUR z oznako "nakazilo nadomestila" ter dne 11. 2. 2008 v korist

računa Kristjana Sušinskega znesek 230.000,00 EUR z oznako "plačilo

nadomestila".

Zavestno razpolaganje z denarjem nezakonitega izvora oz. denarja, ki izvira iz

storjenega kaznivega dejanja, je ena izmed izvršitvenih oblik kaznivega dejanja

pranja denarja po 1. odstavku 252. člena KZ. Pojasnjeno je že, da je Nastja

Sušinski uresničil zakonske znake kaznivega dejanja že s sprejemom denarja iz

prodaje delnic ITBG oz. iz nje izvirajoče kupnine kot denarjem nezakonitega

izvora, saj je sprejem takega denarja izvršitvena oblika kaznivega dejanja pranja

denarja po 1. odstavku 252. člena KZ, za katerega storilec ve, da je pridobljeno s

kaznivim dejanjem. Hujša oblika tega kaznivega dejanja po 3. odstavku v zvezi z

2. in 1. odstavkom navedenega člena pa je podana, če je denar ali premoženje, ki

je predmet kaznivega dejanja iz 1. odstavka tega člena, velike vrednosti.

Obravnavani znesek prejete premoženjske koristi v višini 25.210.000,00 EUR pa

z zakonom določeno mejo velike vrednosti presega (po 2. točki 13. odstavka

126. člena KZ gre za veliko premoženjsko škodo, če znesek presega 50

povprečnih neto plač na zaposleno osebo, zato je Nastja Sušinski z njegovim

sprejemom in razpolaganjem uresničil zakonske znake kaznivega dejanja pranja

denarja po 3. v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. Člena KZ.

Sodišče pripominja, da je v opis kaznivega dejanja poseglo le v njegovem

uvodnem delu (dejanje pod tč. 13) obtožnice z dne 2. 8. 2012 s spremembami),

saj je le-te navajal, da je obdolženec u na sedežu gospodarske družbe Microtrust

d.o.o. v Ljubljani, Trebinjska 4 v svojstvu njenega zakonitega zastopnika

sprejel..", kar ne ustreza ugotovljenemu načinu storitve kaznivega dejanja glede

na to, da je bil denar, ki je bil predmet kaznivega dejanja, sprejet na bančni račun.

Zato je navedeni del opisa spremenilo tako, da je navedlo, da je

-156

obdolženec "kot zakoniti zastopnik družbe Microtrust d.o.o., ki ima sedež v

Ljubljani...". Sodišče je drugem odstavku navedenega opisa, kjer obtožnica

zatrjuje, da je obdolženi glede prejetega denarja odredil pet denarnih nakazil na

sedežu družbe, navedbo, da je šlo za odreditev na tem kraju, izpustilo, saj ni

ugotovljeno, kje je odredil, kar tudi ni relevantno.

kazenske sankcije

Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena KZ je v zakonu predpisana kazen od enega do osmih let

zapora, za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1.

odstavku 240. člena KZ je predpisana kazen zapora do dveh let, enako pa se

kaznuje tudi storilec kaznivega dejanja iz 2. odstavka istega člena. Storilec

kaznivega dejanja pranja denarja po 3. v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. člena

KZ se kaznuje s kaznijo zapora do osmih let in z denarno kaznijo. Po 1. odstavku

26. člena KZ pa se tisti, kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo

dejanje, kaznuje kakor da bi ga sam storil, po 1. odstavku 27. člena KZ pa se tisti,

ki komu pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja kaznuje, kakor da bi ga sam

storil, sme pa se kaznovati mileje.

Sodišče je določilo obdolženemu Bošku Šrotu za kaznivo dejanje zlorabe

položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ pod

točko I/l izreka sodbe kazen štirih let in desetih mesecev zapora. Za nadaljevano

kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240.

člena KZ pod točko 1/2 izreka sodbe je določilo kazen sedmih mesecev zapora,

enako kazen, to je sedmih mesecev zapora, pa tudi za nadaljevano kaznivo

dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 240. člena KZ pod točko 1/3 izreka sodbe. Odločujoča pri določitvi

kazni štirih let in desetih mesecev zapora je bila teža obravnavanega kaznivega

dejanja, ki jo sodišče prepoznava v treh okoliščinah, to je v načinu storitve

kaznivega dejanja, nedvomnemu nastanku škode in v višini koristi, ki je s

kaznivim dejanjem bila pridobljena. Teža kaznivega dejanja je v okoliščini, da

gre za kaznivo dejanje, ki pravzaprav temelji na zlorabi pravnih inštitutov.

Kaznivo dejanje je bilo izvršeno preko niza na videz zakonitih gospodarskih

poslov, pa vendarle z njihovo zlorabo v drugače namen. Prav zato je bilo teže

prepoznavno, saj nepravilnosti niso mogle bile zaznane ob računovodski

obravnavi prodaje paketa delnic Sportini preko Plinfina, seveda tudi s storitvijo

kaznivega dejanja ponareditve ali skrivanja poslovnih listin po

-157

2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 240. člena KZ. K navedenim okoliščinam je .;<

seveda pripomoglo ravnanje odvetnika Lipovca, vendar je za storitev kaznivega

dejanja vendarle moral obstajati namen in volja zakonitega zastopnika gospodarske

družbe, ki je pogodbe podpisoval. Težo kaznivega dejanja pa je mogoče prepoznati

tudi v povzročitvi Škode, za katero je pojasnjeno, da po višini ni ugotovljena, je pa

nedvomno nastala zaradi podcenjene prodaje delnic in hkrati tudi zaradi zadolžitve

za nakup novega paketa delnic, ki je bil tudi podcenjeno prodan. Škoda v

obravnavanem primeru seveda ni element kaznivega dejanja, kar je pojasnjeno,

vsekakor pa jo je pridobitev premoženjske koristi tretjemu povzročilo. Da se je PL

zadolžila za oba nakupa delnic in je bilo obresti po obeh kreditih za okoli

1.000.000,00 EUR, pri čemer je bilo obresti iz naslova drugega kredita od

219.000,00 do 220.000,00 EUR, izhaja iz izpovedbe priče Brigite Oplotnik Rajh in

(list. 5079 in 5083). Teža storjenega kaznivega dejanja pa je prepoznavna tudi v

premoženjski koristi, ki je v obravnavanem primeru za fizično osebo enormna.

Sodišče posebnih olajševalnih okoliščin pri storitvi tega kaznivega dejanja pri Bošku

Šrotu ni našlo ni našlo. Sodišče je sicer ugotovilo, da obdolženec še ni bil kaznovan,

vendar ta okoliščina nima takega pomena, da bi bilo mogoče odmerjati kazen v nižji

višini.

Za nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1.

odstavku 240. člena KZ pod točko 1/2 izreka sodbe in nadaljevano kaznivo dejanje

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 2. odstavku 240. člena KZ pod točko 1/3

izreka sodbe je sodišče določilo kazni, to je za vsako po sedem mesecev zapora, ob

upoštevanju števila kaznivih dejanj v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja, in teži

dejanj kot pomembnih za izvršitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2.

odstavku v zvezi s I. odstavkom 244. člena KZ obdolženega Boška Šrota.

Upoštevaje določbo o izreku kazni pri steku kaznivih dejanj (2. točka 2. odstavka 47.

člena KZ), da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezno določene kazni, ne

sme pa doseči njihovega seštevka, je sodišČe ob že upoštevanju narave"irnteže

dejanj izreklo obdolženemu Bošku Šrotu enotno kazen petih let in desetih mesecev

zapora.

Obdolženemu Igorju Bavčarju je sodišče za kaznivo dejanje napeljevanja h

kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

-158

odstavkom 244. člena KZ ter 26. členom istega zakona pod točko II/l izreka

sodbe, sodišče določilo kazen dveh let in dveh mesecev zapora. Olajševalnih

okoliščin sodišče ni našlo, kot obteževalno pa je upoštevalo težo kaznivega

dejanja in okoliščino, da je kot predsednik uprave Istrabenz Holdinške družbe d. d.

Koper (zgodovinski izpisek iz sodnega registra za Istrabenz v prilogi A29) izrabil

poklicne povezave za osebne namene. Kristjan Sušinski je namreč kot pomočnik

uprave vstopil v pogovore glede delnic, ki jih je najprej kupoval KD Group, kot

izhaja iz pričevanja dr. Groznika kot predstavnik Istrabenza. Sodišče navaja, da

mu je znana obdolženčeva pomembna vloga ob osamosvajanju Republike

Slovenije v okviru Odbora za varstvo človekovih pravic. Prav tako dosedanja

nekaznovanost. Vendar ti dejstvi ne moreta vplivati na to, da bi sodišče iz

navedenih razlogov odmerilo nižjo kazen kot sicer. Teža obravnavnega kaznivega

dejanja s svojimi posledicami, to je storitvijo težkega kaznivega dejanja iz sfere

gospodarstva, je v izrabi položaja predsednika uprave gospodarske družbe ter z

njim povezanih informacij in osebnih povezav, v posledici Cesar je izvrševanje

kaznivega dejanja potekalo pod krinko neosebne udeležbe obdolženega Bavčarja

in bilo zato tudi teže prepoznavno. Sodišče je ocenilo, da je vsemu navedenemu

kazen v trajanju dveh let in dveh mesecev zapora primerna.

Za kaznivo dejanje pranja denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom

252. člena KZ pod točko II/2 izreka sodbe je sodišče obdolženemu Bavčarju

določilo kazen petih let zapora. Odločilna okoliščina je izjemna višina

pridobljene premoženjske koristi. Za ilustracijo, koliko je korist znašala, sodišče

navaja, da je npr. vrednost osnovnega kapitala družbe Pivovarna Laško d. d. v

letu 2007 znašala 36.503.305,00 EUR (podatki letnega poročila v prilogi A494).

Olajševalnih okoliščin sodišče ni našlo.

Po pravilih o izreku kazni pri steku kaznivih dejanj je sodišče obdolženemu

Bavčarju za obe kaznivi dejanji izreklo enotno kazen sedmih let zapora. Ta je

primerna številu kaznivih dejanj in njuni teži.

Obdolženemu Kristjanu Sušinskemu je sodišče za kaznivo dejanje pranja

denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. člena-KZ poti točko III

izreka sodbe izreklo kazen treh let in devetih mesecev zapora. Sodišče je pri

izreku kazni upoštevalo težo kaznivega dejanja, ki je v pridobitvi visoke

premoženjske koristi in vlogi, ki jo je sicer odigral v poslu preprodaje delnic,

zaradi svoje poklicne usmerjenosti poznavajoč instrumente trga vrednostnih

-159

papirjev. Temu ni mogoče reči uporaba znanj, ki jih gotovo premore ob magisteriju

ekonomije, ampak zloraba tega znanja da je odigraval vlogo, ki je presegala vlogo

posrednika ali Igorju Bavčarju ali Nastji Sušinskemu ali kar obema, ni mogoče

dvomiti, saj se je že v letu 2006 srečal s Šego pri pogovorih glede možnega nakupa

delnic in že tedaj omenjal opcije, kot je v izpovedbi predstavil Šega. Vključen je bil

tudi v pogovore na KD Group po tistem, ko je ta zaradi ocene, da gre za prenizko

vrednoteno delnico ITBG kupoval večje količine teh delnic na trgu in izražal mnenje,

da je precenjena, kar je bilo po besedah dr. Groznika tako nenavadno za predstavnika

Istrabenza, da so se kljub predhodnemu nakupovanju odločili vse kupljene delnice

ITBG prodati. Glede na navedeno sodišče poleg višine s kaznivim dejanjem

pridobljenega zneska obdolženčevo predhodno ravnanje šteje kot obteževalno

okoliščino. Obdolženec še ni bil kaznovan, vendar tudi pri njem ta okoliščina ne more

predstavljati okoliščine, ki bi vplivala na odmero nižje kazni.

Obdolženemu Nastji Sušinskemu je sodišče za nadaljevano kaznivo dejanje

ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ pod točko IV/1

izreka sodbe določilo kazen sedmih mesecev zapora, za kaznivo dejanje pomoči pri

kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku ' v zvezi s 1. odstavkom

244. člena KZ ter v zvezi s 27. členom istega zakona pod točko IV/2 izreka sodbe

kazen enega leta in šestih mesecev zapora, za kaznivo dejanje pranja denarja po 3. v

zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. Člena KZ pod točko IV/3 pa kazen dveh let zapora.

Tudi pri obdolženem Nastji Sušinski sodišče olajševalnih okoliščin ni našlo. Sodišče

tudi ni našlo posebnih obteževalnih okoliščin, pri določitvi kazni pa je povsod

upoštevalo težo kaznivega dejanja kot kaznivega dejanja. Pri nadaljevanem kaznivem

dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena KZ je

sodišče kazen odmerilo glede na število dejanj v okviru nadaljevanega kaznivega

dejanja. Pri kaznivem dejanju pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic

po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ se teža dejanja kaže v težji

prepoznavnosti dejanja, ki je bilo storjeno z obravnavano obliko pomoči in posledično

pridobitvijo izjemno visokih premoženjskih koristi. Tudi pri kaznivem dejanju pranja

denarja 3. odstavku v zvezi z 2. in 3. odstavkom 244. člena KZ je bilo treba upoštevati

pri odmeri kazni visok finančni znesek, ki je bil predmet tega kaznivega dejanja. Kot

ostali obdolženci tudi Nastja Sušinski ni bil kaznovan, vendar to dejstvo ni bilo

okoliščina, ki bi vplivala na nižjo odmero posameznih kazni.

-160

V skladu s pravili o izreku kazni pri steku kaznivih dejanj je sodišče Nastji

Sušinskemu izreklo enotno kazen treh let in devetih mesecev zapora, kot primerno

številu, teži in naravi kaznivih dejanj.

Sodišče je obdolženemu Igorju Bavčarju, Kristjanu Sušinskemu in Nastji

Sušinskemu na podlagi 3. odstavka 252. člena KZ izreklo tudi denarne kazni kot

predpisano stransko kazen. Po 1. odstavku 38. člena KZ se denarno kazen izreka v

dnevnih zneskih, če to ni mogoče pa v določenem znesku, pri čemer v primeru, če

se izreče v določenem znesku, najnižji znesek ne sme biti manjši od 125,19 EUR

(protivrednost 30.000 SIT), najvišji pa ne večji od 12.518,78 EUR (protivrednost

3.000.000,00 SIT), za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti pa ne večji od

37.556,33 EUR (protivrednost 9.000.000,00 SIT). Podatkov, po katerih bi denarno

kazen izrekalo v dnevnih zneskih, sodišče ni imelo, saj je treba po drugem

odstavku 38. člena KZ določiti višino dnevnega zneska denarne kazni z

upoštevanjem višine storilčevega dnevnega zaslužka glede na njegovo trimesečno

plačo in njegove druge dohodke ter družinske obveznosti. Zato je denarne kazni po

tretjem odstavku 38. člena KZ izreklo v določenem znesku.

Sodišče je izreklo denarno kazen tudi Bošku Šrotu za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali

pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ pod točko I/l izreka sodbe.

Po 2. odstavku 36. člena KZ se sme namreč za kazniva dejanja, storjena iz

koristoljubnosti, izreči denarno kazen kot stransko kazen. Navedeno kaznivo dejanje je

bilo po svoji naravi storjeno iz koristoljubnosti, saj ga je obdolženec storil zato, da bi

premoženjsko korist pridobil Igor Bavčar. Vsakemu od obdolžencev je sodišče denarno

kazen izreklo v višini 35.000,00 EUR kot primerno teži kaznivih dejanj in njihovim

premoženjskim razmeram. Premoženjske razmere Kristjana Sušinskega in Igorja

Bavčarja izhajajo iz obrazložitve njima očitanih kaznivih dejanj. Glede premoženjskega

stanja Boška Šrota sodišče ugotavlja, da je po podatkih GURS in zemljiške knjige

solastnik nepremičnine, vendar je delež daroval svoji ženi (priloga C 1571-1573), po

podatkih KDD pa lastnik vrednostnih papirjev (priloga C 1551-1552). Ne glede na te

podatke sodišče ocenjuje, da gre pri obdolžencu za dobre premoženjske razmere, saj je

vrsto let opravljal delo gospodarstvenika v veliki in uspešni gospodarski družbi. Nastja

Sušinski po pridobljenih podatkih nima nepremičnin (list. 5195) niti ne vrednostnih

papirjev (priloga C 1556), vendar je v preteklih letih nedvomno pridobival premoženje v

okviru zaposlitve, poslovnega deleža v gospodarski družbi Microtrust in predvsem na

-161

finančnih trgih, saj je tudi po lastni navedbi lastnik premoženja večje vrednosti,

za katerega na povedal, "da ga ne more navajati" (list, 4539).

Obdolženci so dolžni denarno kazen plačati v roku treh mesecev po

pravnomočnosti sodbe, sicer se denarna kazen prisilno izterja, v primeru

neizterljivosti pa izvrši tako, da se za vsakih začetih 41,73 EUR (kot

protivrednost 10.000 SIT po 6. odstavku 38. člena KZ) določi en dan zapora,

največ pa šest mesecev.

odvzem premoženjske koristi

uvodna obrazložitev

Po 1. odstavku 96. člena KZ se storilcu ali drugemu prejemniku koristi

odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila

pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče

odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Po drugem

odstavku istega člena pa se v primeru, ko premoženjske koristi ali premoženja, ki

ustreza premoženjski koristi ni mogoče odvzeti, storilcu ali drugemu prejemniku

naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Po

tretjem odstavku navedenega člena pa se premoženjska korist lahko vzame tudi

tistim, na katere je bila prenešena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski

vrednosti, če so vedeli ali bi mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim

dejanjem ali zaradi njega.

V 6. odstavku 252. člena KZ je sicer predpisano, da se denar in premoženje iz

prejšnjih odstavkov (to je torej tisti denar ali premoženje, ki je predmet kaznivega

dejanja pranja denarja) vzameta, predpisan je torej obvezen varnostni ukrep.

Predmet odvzema je torej tisti denar ali pa premoženje, ki je ob izreku ukrepa še

obstoječe v taki obliki, kot je bilo pridobljeno. Z vidika izvršitvene oblike

kaznivega dejanja, ki sta ga kot pranje denarja po 3. odstavku v zvezi z 2. in 1.

odstavkom 252. člena KZ storila Igor Bavčar in Kristjan Sušinski, to je s

sprejemom denarja v znesku 21.680.000,00 EUR oziroma 3.530.000,00 EUR, je

mogoče oceniti, da odvzem v obliki navedenega ukrepa ni mogoč, ker to

premoženje tako kot je bilo sprejeto in z njim kaznivo dejanje tudi dokončano, ne

obstaja. Igorju Bavčarju je bilo sicer v okviru ukrepa začasnega zavarovanja za

odvzem premoženjske koristi od prejetega denarja zaseženo dobroimetje na

bančnem računu v višini 2.210.000,00 EUR, vendar je bilo to premoženje

predmet sklepa Davčnega urada Ljubljana o davčni izvršbi, ki ga je banka dne

-162

1. 3. 2013 izvršila v znesku 2.232.000,78 EUR (odgovor NLB d. d. na list. 5413)

Glede na navedeno je sodišče ravnalo po določbah KZ, ki narekujejo odvzem

premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Na bančne račune

sprejeti denar v znesku 21.680.000,00 EUR oziroma 3.530.000,00 EUR, namreč

predstavlja premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Njen odvzem

pa je po določbah 95. člena KZ obvezen.

Glede na očitek obtožnice je sodišče obravnavalo kot storilca, ki sta prejela

premoženjsko korist, obdolženega Bavčarja in Kristjana Sušinskega, v okviru

očitka obdolženemu Bavčarju pa kot drugega prejemnika koristi Bojana

Korsiko, Bojana Finka, gospodarsko družbo FB investicije d. o. o. Ljubljana ter

Špelo Bavčar. Navedene osebe, razen Špele Bavčar, je sodišče seznanilo s

položajem prejemnika koristi v smislu prvega odstavka 500. člena ZKP, poleg

tega pa jih je tudi zaslišalo kot prejemnike koristi in kot priče. Špele Bavčar

sodišče ni moglo zaslišati, ker ji ni uspelo vročiti vabila.

Že v predkazenskem postopku je bilo odrejeno zavarovanje zahtevka za odvzem

premoženjske koristi več vrst premoženja in zoper več oseb, ob izreku sodbe pa

je sodišče odvzelo korist v obsegu, razvidnem iz izreka sodbe. Zaradi odvzema

premoženjske koristi je sodišče po uradni dolžnosti ugotavljalo premoženje

obdolžencev s poizvedbami o njihovem nepremičnem premoženju, bančnih

vlogah oz. stanju bančnih računov ter imetništvu vrednostnih papirjev oz. s

poizvedbo o odmerjeni dohodnini.

odvzem koristi obdolženemu Igorju Bavčarju

Glede Igorja Bavčarja je sodišče pridobilo najprej podatke pri Geodetski upravi

RS ( v nadaljevanju GURS) in sicer lastninski list (list. 5196-5214) ter na tej

podlagi pridobljeni izpis iz zemljiške knjige (priloga C1586-C1623), izpis iz

registra KDD (priloga C1553).

Pri odvzemu premoženjske koristi obdolženemu Bavčarju je sodišče kot

premoženje, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi kaznivega

dejanja in ga je bilo mogoče še odvzeti, obravnavalo naslednje premoženje:

- 500 lotov rednih delnic izdajatelja družbe NLB d. d. Ljubljana z oznako NLB

- nepremičnine , ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe med Marjeto Žagar

in Barbaro Žagar kot prodajalkami ter Igorjem Bavčarjem kot kupcem z dne 10.

-163

10. 2008. Nepremičnine po tej kupoprodajni pogodbi v zvezi z menjalno pogodbo med

Elizabeto Antončič in Igorjem Bavčarjem z dne 10. 6. 2009 (priloga A263 ter priloga

A344) so parcela št. 130, pripisana pri vl. št. 194 k. o. Knežja Njiva, par. št. 572 in

630/54, pripisani pri vl. št. 428 k. o. Vrhnika in pare. št. 873/30, pripisana pri vl. St.

443 k. o. Vrhnika, sedaj po podatkih zemljiške knjige nepremičnine z znakom ID

1638-130/1-0, ID 1638-130/2-0, ID 1639-368/0-0, ID 1639-538/0-0, ID 1639-915/0-0,

ID 1639-873/30-0, ID 1639-572/0-0, ID 1638-83/19-0. - gotovino v znesku 43.700,00

EUR.

Sodišče je v zvezi z odvzetimi 500 loti delnic NLB ugotovilo, da so tisto premoženje,

ki je bilo pridobljeno zaradi kaznivega dejanja, saj je obdolženi Bavčar nakup teh

delnic opravil dne 31. 12. 2008 s plačilom z računa, na katerega je v istem letu prejel

drugi del premoženjske koristi, kot je razvidno iz potrdila o opravljenih storitvah NLB

d. d. (priloga A264). Iz njega izhaja, da je bilo v korist Publikum Trezor d. o. o. z računa

Igorja Bavčarja izvršeno nakazilo v znesku 100.000,00 EUR. Iz izpisa transakcij o

prenosu vrednostnih papirjev Igorja Bavčarja pri KDD pa izhaja, da je dne 31. 12. 2008

pridobil 500 lotov delnic NLB (C1553-1554). Ker gre za nakup v znesku 100.000,00

EUR, tolikšnega denarnega dobroimetja pa glede na podatke o prometu na bančnem

računu pred storitvijo kaznivega dejanja obdolženi Bavčar ni imel, je torej očitno, da

mu je pridobitev denarja iz kaznivega dejanja omogočila nakup. Navedene delnice so

zato premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pranja denarja po 3.

odstavku 252. člena KZ v zvezi z 2. in 1. odstavkom istega člena, kar je obrazloženo v

okviru dokazne ocene navedenega kaznivega dejanja.

Tudi glede nakupa zgoraj navedenih nepremičnin je sodišče ocenilo, da gre za

premoženje, ki je pridobljeno zaradi kaznivega dejanja, saj je obdolženec opravil

nakup z nakazilom kupnine iz bančnega računa, na katerega je prejel denar, ki izvira iz

kaznivega dejanja. Nakup je bil opravljen v letu, ko je prejel denar iz kaznivega dejanja

Navedeno nakazilo kupnine izhaja iz izpiska osebnega računa obdolženega Bavčarja

pri NLB d. d. za obdobje od 1. 1. 2008 do 18. 5. 2009 (priloga C1359):

Kot premoženje, pridobljeno s storitvijo kaznivega dejanja, je sodišče obravnavalo tudi

gotovino v znesku 43.700,00 EUR, ki je bila obdolžencu zasežena ob hišnih

preiskavah. Na naslovu Markovec 55 je bilo obdolžencu

-164

zaseženih 85 bankovcev po 20 EUR (1.700 EUR) ter 60 bankovcev po 500 EUR

(30.000 EUR), skupaj torej 31.700 EUR, kar je glede na podatke zapisnika o

hišni preiskavi in potrdila o zasegu predmetov (priloga A404, A406) izročil

obdolženec iz sefa v kletnem prostoru. Na naslovu Murgle 67c v Ljubljani pa je

bilo obdolžencu po podatkih zapisnika o hišni preiskavi in potrdilu o zasegu

predmetov (priloga A401 in A403) zaseženo 24 bankovcev po 500 EUR oz.

skupaj 12.000 EUR. Pri hišni preiskavi na naslovu v Ljubljani je bilo zasežene

sicer več gotovine, to je 18 bankovcev po 500 EUR, ta gotovina pa je bila

zasežena v delovni sobi obdolženčeve hčere Spele Bavčar. Iz zapisnika o hišni

preiskavi je razvidno, da je obdolženčev odvetnik, navzoč pri hišni preiskavi,

pripomnil, da je ta gotovina prihranek obdolženčeve hčere. Pojasnjeno je že, da

sodišče priče Špele Bavčar ni uspelo zaslišati. Glede na to, da je bila ta gotovina v

njeni sobi, ločena od tiste, ki je bila v prostorih obdolženca, in glede na

omenjeno pripombo ob preiskavi v zvezi z lastništvom gotovine, ki se je

nanašala le na gotovino, najdeno v sobi Špele Bavčar, je sodišče ocenilo, da ni

dokazov, da je tudi ta gotovina obdolženčeva last oz. ali dokazov, da jo je nanjo

prenesel iz sredstev, pridobljenih z izvršitvijo kaznivega dejanja. Zato je ni

odvzelo.

Sodišče je obdolženemu Bavčarju skupaj odvzelo 43.700,00 EUR gotovine.

Sodišče ni moglo z gotovostjo ugotoviti izvora denarja, nedvomno pa gre za

denar Igorja Bavčarja. Ker obdolžencu koristi pridobljene s kaznivim dejanjem ni

mogoče vzeti, sodišče namreč lahko po isti določbi (prvi odstavek 96. člena KZ)

zaradi odvzema premoženjske koristi vzame tudi premoženje, ki sicer ni izvor

kaznivega dejanja.

Obdolženi Bavčar je s kaznivim dejanjem prejel premoženjsko korist v višini

21.680.000,00 EUR. Po stališču sodne prakse se kot premoženjska korist

upošteva tudi tisto premoženje, s katerim storilec razpolaga ob dokončanju

kaznivega dejanja, pri Čemer se kot protipravno premoženjsko korist odvzeme

tudi (dodatno) povečanje premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja (sodba

Vrhovnega sodišča RS opr. St. I Ips 438/2006 z dne 19. 4. 2007). Zato je sodišče

upoštevalo tudi korist, ki je naknadno pridobljena iz premoženja, pridobljenega s

kaznivim dejanjem.

Že iz podatkov, ki jih je tekom predkazenskega postopka pridobil Urad RS za

preprečevanje pranja denarja (priloge k dopolnitvi obvestila o sumljivih

transakcijah navedenega organa z dne 24. 7. 2008 v prilogi A255), to so med

-165

drugim podatki o prometu na osebnem računu obdolženega Bavčarja pri NLB d.

d. od 1. 1. 2007 do 18-5: 2009 (priloga C1348-C1364, C1365-C1372) ter

sklenjene depozitne pogodbe (C1456-C1495) ter tudi iz podatkov, ki jih je

tekom glavne obravnave pri banki NLB d. d. pridobilo sodišče, izhaja, da je imel

obdolženi Bavčar pri banki sklenjenih vrsto depozitnih pogodb. Iz tabele

sklenjenih depozitov (C1496), ki jo je NLB d. d. priložila svojemu odgovoru na

poizvedbo sodišča (list. 5312), izhaja, da je obdolženi Bavčar od 20. 7. 2007 do

10. 7. 2009 sklenil sedemindvajset depozitnih pogodb, od tega se je skupaj

nateklo 319.982,32 EUR obresti. Sodišče je zato obdolženemu Bavčarju pri

odvzemu koristi upoštevalo kot korist tudi znesek obresti iz depozitnih pogodb,

ki so se nanašale na denar, ki izvira iz kaznivega dejanja, to pa so na glede že

navedene podatke banke depozitne pogodbe od vključno 24. 10. 2007 dalje,

razen pogodbe, sklenjene dne 10. 11. 2010, to je pogodbe, ko jo je že upošteval

sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za

depozitne pogodbe z dne 24. 10. 2007, 5. 11. 2007, 5. 2. 2008, 20. 3. 2008, 18. 4.

2008, 25. 4. 2008, 5. 5. 2008, 18. 6. 2008, 26. 6. 2008, 28. 7. 2008, 4. 9. 2008, 6.

10. 2008, 6. 11. 2008, 8. 12. 2008, 8. 1. 2009, 9. 2. 2009, 9. 7. 2009,

11. 8. 2009, 19. 8. 2009, 27. 8. 2009, 4. 9. 2009 in 11. 9. 2009.

Sodišče je od zgoraj navedenega zneska obresti v višini 319.982,32 EUR odštelo

obresti po slednji depozitni pogodbi v višini 8.760,68 EUR in po treh depozitnih

pogodbah iz obdobja pred pridobitvijo denarja, izvirajočega iz obravnavanega

kaznivega dejanja, to pa je zneskov 366,90 EUR, 366,90 EUR in 420,82 EUR,

skupaj torej 9.915,30 EUR. Glede na obrazloženo je obdolženec po oceni

sodišča pridobil iz nezakonito pridobljenega premoženja pridobil še skupaj

310.067,02 EUR obresti.

Ker je sodišče obdolženemu Bavčarju po prvem odstavku 96. člena KZ odvzelo

premoženje v vrednosti 186.700,00 EUR kot premoženje pridobljeno s kaznivim

dejanjem, je moralo preostanek pridobljene premoženjske koristi odvzeti na

način, da mu je v plačilo naložilo temu ustrezen denarni znesek. Pri ugotovitvi

višine tega zneska je od zneska pridobljene koristi 21.680.000,00 EUR odštelo

znesek vrednosti odvzetega premoženja v višini 186.700,00 EUR ter zneska, ki

ju je v okviru storitve kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem odstavku 252.

-člena KZ v zvezi z drugim in prvim odstavkom istega člena izplačal na račun

Bojana Korsike in Bojana Finka, to je zneska 270.000,00 EUR in 400.000,00

EUR, skupaj torej 670.000,00 EUR. Od zneska 21.680.000,00 EUR je sodišče

odštelo skupaj torej 856.700,00 EUR (186.700,00 EUR plus 670.000,00 EUR).

Tako dobljenemu znesku 20.823.300,00 EUR je nato prištelo

-166

že pojasnjeno korist, pridobljeno iz povečanja premoženja v obliki obresti v

višini 310.067,02 EUR. Znesek, ki ga je sodišče na ta način ugotovilo in v

skladu z drugim odstavkom 96. člena KZ naložilo obdolženemu Bavčarju v

plačilo je 21.133.367,02 EUR.

Po podatkih KDD ima obdolženec poleg odvzetih delnic NLB ima še 541 delnic

Elektra Ljubljana in 63.090 delnic Palome, vendar niso bremen proste, saj je

zanje izdan sklep o prisilni izterjavi oz. rubežu. Poleg nepremičnin, ki so

predmet odvzema z navedeno sodbo, ima obdolženec po podatkih GURS še

določene nepremičnine na Notranjskem, vendar v solastnem deležu do 2/26

(lastninski list na list. 5196 - 5216 ter potrdilo o vrednosti nepremičnin na list.

5219 - 5224) ter 6/77-in na garaži v k. o. Trnovsko predmestje v Ljubljani.

Glede na to, da gre za razmeroma majhne solastne deleže, ki so nedvomno težje

unovčljivo premoženje, na katerem je tudi že vknjižena zastavna pravica tretjih,

sodišče po določbi prvega odstavka 96. člena KZ tega premoženja ni odvzelo.

Podoben je bil tudi razlog, da ni odvzelo kot premoženja zgoraj navedenih

delnic.

odvzem koristi obdolženemu Kristjanu Sušinskemu

Glede na ugotovitve dokaznega postopka je obdolženi Kristjan Sušinski s

storitvijo kaznivega dejanja pranja denarja po 3. odstavku v zveži z 2. in 1.

odstavkom 252. člena KZ prejel premoženjsko korist v znesku 3.530,000,00

EUR. Te koristi v tako pridobljeni obliki ni mogoče vzeti, saj se na računu

obdolženca, na katerega je bila nakazana (pa tudi ne na drugih računih) ne

nahaja več.

V predkazenskem postopku je bilo zoper obdolženega Kristjana Sušinskega

odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, med

drugim tudi s prepovedjo odtujitve nepremičnine pare. St. 808 (dvorišče v izmeri

519 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 221 m2), pripisane pri vl. St. 4435 k. o.

Portorož, last obdolženega Kristjana Sušinskega. Sodišče navedene

stanovanjske hiše v okviru določb 96. člena KZ ni odvzelo in zato tudi ni

podaljšalo navedenega ukrepa zavarovanja. Sodišče je tudi po predlogu

zagovornikov obdolženega Kristjana Sušinskega ugotavljalo, kaj so bili viri za

pridobitev navedene stanovanjske hiše. Iz dokaznega postopka izhaja, da je bila

stanovanjska hiša za kupnino v višini 306.000,00 EUR pridobljena pred

izvršitvijo kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem v zvezi z drugim in prvim

odstavkom 252. člena KZ (kupoprodajna pogodba z dne 27. 6. 2007, sklenjena

med Draganom Tošičem in Meri Tošič kot prodajalcema ter Kristjanom

Sušinskim kot kupcem, priloga A267), obdolženec pa je za celotno

-167

kupnino prejel bančni kredit (kreditna pogodba med NLB d. d. Ljubljana in

Kristjanom Sušinskim z dne 28. 6. 2007, priloga A268). Po predlogu

zagovornikov, da je obnovo hiše predvidel še pred storitvijo kaznivega dejanja,

je sodišče zaslišalo arhitekta Salka Pivača. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je

projektantska družba po naročilu Kristjana Sušinskega za obnovo hiše v

Portorožu v juniju 2007 pripravila projekt, sam je nadziral kvaliteto izvedbe

adaptacije hiše, okvirni stroški del so bili med 500.000,00 do 600.000,00 EUR,

končna vrednost pa je bila višja. Pivač je potrdil, da je na predloženi izjavi

(priloga B10 oz. B1665), iz katere izhaja, daje obdolženi Sušinski izjavil, da bo

imel sredstva za izvedbo investicije do spomladi 2008, njegov podpis, in daje

njena vsebina resnična (list. 4878 in list. 4879).

Sodišče je prebralo tudi listino poimenovano kot Zbir in seštevek računov

zaseženih in zapečatenih ter označenih z navedenimi oznakami na hišni

preiskavi Kristjana Sušinskega (priloga A346), iz katerih izhaja, da je skupni

znesek po zbiru računov za obnovo in opremo hiše 903.782,89 EUR, na predlog

zagovornikov obdolženega Kristjana Sušinskega pa je prebralo tudi račune za

obnovo navedene stanovanjske hiše z dne 29. 8. 2008, 31. 12. 2008, 19. 3. 2009,

30. 5. 2008, 30. 6. 2008, 31. 7. 2008, 6. 12. 2008, 30. 6. 2008, 26. 6. 2008, 14. 11.

2008, 6. 11. 2008, 31. 7. 2008, 17. 3. 2009, 3. 12. 2008 (priloge A560-A581 spisa

II Kpd 7255/2010).

Sodišče je na predlog zagovornikov obdolženega Kristjana Sušinskega zaslišalo

tudi bančnega uslužbenca Branka Horvatiča, iz izpovedbe katerega izhaja, daje

obdolženi Kristjan Sušinski že aprila 2007 pri Bank Austria v Kopru, kjer je bil

sam zaposlen, najemal razmeroma visok hipotekarni kredit za nakup hiše, ki je

bil odobren, vendar do realizacije ni prišlo (list. 4880-4881).

Obdolženec z zgoraj navedenimi dokazi ni uspel dokazati, da je stanovanjska

hiša zakonitega izvora, čeprav jo je kupil pred izvršitvijo kaznivega dejanja.

Banka mu je res odobrila kredit za celotno kupnino, ta je bil odplačan predčasno,

kar izhaja iz izbrisnega dovoljenja NLB d. d. v zvezi z kreditno pogodbo z dne

28. 6. 2007 (priloga A266 in A268). Dejstvo pa je, daje na ta denar nedvomno

računal, tudi ob dogovorih s projektantom, in dejstvo je, daje kredit predčasno

odplačal iz prejetih sredstev. Zaradi ugotovitve, da je stanovanjska hiša

obremenjena z zemljiškim dolgom, ustanovljenim dne 21. 12. 2009 za terjatev v

znesku 3.600.000,00 EUR z dospelostjo "do odpoklica" (zemljiškoknjižni

izpisek za parcelo St. 808 k. o. Portorož, priloga

-168

C1557-1561), pa sodišče stanovanjske hiše ni odvzelo. Ker dolg celo presega

znesek pridobljene, premoženjske koristi, bi bil po oceni sodišča odvzem tako

obremenjenega premoženja z ukrepom po 96. členu KZ lahko pravno in

ekonomsko rizičen. Ni namreč znano, ali je tretja oseba, v korist katere je

ustanovljen zemljiški dolg dobroverna, vsekakor pa mora sodišče ob danih

podatkih to predpostaviti, saj ni poklicano, da v tem postopku ugotavlja

morebitno zlorabo inštituta zemljiškega dolga. Rizičnost, ki bi jo predstavljal

odvzem s pravico tretjih oseb obremenjenega premoženja, ni le v tem, da bi

država iz odvzetega premoženja jamčila za terjatev tretjih iz tega premoženja,

ampak da bi v tej posledici lahko prišlo do položaja, ko bi bila dejansko s

kaznivim dejanjem pridobljena korist odvzeta le navidezno, saj npr. po

poplačilu tretjega iz odvzetega premoženja obdolžencu koristi ne bi bilo več

mogoče vzeti. Zato bi se lahko zgodilo, da bi bila, vsaj pri z zemljiškim dolgom

obremenjenem premoženju korist odvzeta le navidezno.12

Pri ugotavljanju obsega premoženja je sodišče ugotovilo, daje zgoraj navedena

stanovanjska hiša v Portorožu edina nepremičnina. Tako kažejo podatki

zemljiške knjige (z. k. izpisek, priloga C1557-C1561 ter C1562-C1570) v zvezi s

podatki GURS (list. 5217-5218 in list. 5227). Po podatkih KDD obdolženi

Kristjan Sušinski tudi ni imetnik vrednostnih papirjev (izpis iz registra, priloga

C1555), prav tako pa nima denarnega dobroimetja na bančnih računih (odgovor

NLB d. d. Ljubljana, Banke Koper in Unicredit, list. 5416, 5414 in 5229).

Sodišče je po 1. odstavku 96. člena KZ odvzelo gotovino, zaseženo med hišno

preiskavo. Po podatkih zapisnika o hišni preiskavi (priloga A412) in potrdila o

zasegu predmetov (priloga A413) je bilo na naslovu Belokriška 18 v Portorožu

zaseženih 31 bankovcev po 5 EUR, 11 bankovcev po 10 EUR, 7 bankovcev po

20 EUR, 200 bankovcev po 100 EUR, štirje bankovci po 20 USD in 14

bankovcev po 100 USD. Skupaj je bilo zaseženo torej 20.405,00 EUR in

1.480,00 USD, kar je po srednjem tečaju na dan izreka sodbe 1.130,38 EUR.

Pojasnjeno je že, da se po 1. odstavku 96. člena KZ se lahko vzame tudi drugo

premoženj e obdolženca, če mu ni mogoče vzeti s kaznivim dejanjem

pridobljenega. Sodišče ne dvomi v obdolženčevo lastništvo denarja, saj pripomb

po podatkih zapisnika o hišni preiskavi v zvezi z lastništvom ni bilo. Glede na

povedano je sodišče po prvem odstavku 96. člena KZ obdolžencu

12 Na probleme v zvezi z odvzemom premoženja (sicer tistega, ki je zakonitega izvora),

obremenjenega s pravicami tretjih, in v tem pogledu pomanjkljivo ureditev tega instituta

opozarja tudi komentar k 96. členu KZ (dr. Ivan Bele, Kazenski zakonik s komentarjem, sploSni

del, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 525).

-169

vzelo torej gotovino v vrednosti 21.535,38 EUR. Preostalo prejeto premoženjsko

korist, torej v višini 3.508.465,00 EUR, pa je sodišče odvzelo na način, da je

obdolžencu navedeni znesek na podlagi 2. odstavka 96. člena KZ naložilo v

plačilo.

odvzem koristi Bojanu Korsiki

Sodišče je po prvem odstavku 96. člena KZ odvzelo premoženjsko korist tudi

Bojanu Korsiki, kot tistemu, ki ga navedena zakonska odločba obravnava kot

drugega prejemnika koristi. Da je Bojan Korsika dne 6. 11. 2008 prejel

protipravno korist z nakazilom Igorja Bavčarja na svoj bančni račun, je

nedvomno glede na listinske dokaze (potrdilo o opravljenih storitvah NLB d. d.

Ljubljana v prilogi A262) in tudi pričevanje Korsike. Po njegovi izpovedbi mu je

Bavčar denar kot dolgoletnemu prijatelju posodil za uresničitev projekta, ki ga je

imel na idejni ravni za lansiranje nove revije, saj se sam ukvarja z založništvom.

Denar je imel na bančnem računu, na katerem je bil nato blokiran. Z Bavčarjem

pogodbe o posojilu nista podpisala zaradi dolgoletnega tesnega sodelovanja, roka

vrnitve nista določila, posojilo je bilo brezobrestno. V tistem času sta oba verjela

v uresničitev projekta, zaradi nastopa recesije pa so se mu pojavili glede

uresničitve pomisleki, vendar je bil denar medtem blokiran, Bavčarju pa je denar

še vedno dolžan (list. 4813 in list. 4814).

Iz dopolnitve Obvestila o sumljivih transakcijah urada RS za preprečevanje pranja

denarja z dne 22. 12. 2009 (priloga A540) izhaja, da je pregled transakcije za znesek

400.000,00 EUR z bančnega računa obd. Bavčarja na bančni račun Bojana Korsike

pokazal, da je Korsika Čez nekaj dni, to je dne 13. U. 2008 odprl račun pri Hypo Alpe

Adria d. d., nato pa dne 17. 11. 2008 nanj prejel prenakazilo v znesku 600.000,00 EUR s

svojega bančnega računa pri NLB d. d. Ljubljana, nato pa istega dne sklenil pogodbo o

vezavi sredstev v višini 600.000,00 EUR za dobo enega leta, to je do 18. 11. 2009. Po

sprostitvi so bila sredstva nakazana na račun pri Faktor banki d. d., pri kateri pa je

Korsika sklenil pogodbo o deponiranju sredstev (St. 122822) v višini 600.000,00 EUR.

Iz odgovora Faktor banke d. d. Ljubljana na poizvedbo sodišča, izhaja, da je bila

navedena pogodba sklenjena za dobo enega leta, sredstva pa so bila po izteku enega leta

vezave vezana pod drugo številko ^" " pogodbe, vendar so blokirana (list. 5394).

Sodišče glede na izvedene dokaze nima dvoma, da je Bojan Korsika prejemnik

denarja, ki je predmet kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem odstavku v

-170

zvezi s prvim in drugim odstavkom 252. člena KZ, za katerega je spoznalo za

krivega obdolženega Bavčarja in kar je obrazloženo za dejanje pod točko II/2. Ko

gre za odvzem premoženjske koristi tistim, ki niso storilci kaznivega dejanja,

sodišče ne ugotavlja pri njih obstaja kaznivega dejanja oz. morebitne kazenske

odgovornosti le-teh, ugotoviti mora le izvor prejete koristi. Ker iz izreka sodbe

pod točko II/2 izhaja, da je obdolženi Igor Bavčar storil kaznivo dejanje pranja

denarja ne le s pridobitvijo denarjam, izvirajočega iz kaznivega dejanja, pač pa je

z njim tudi razpolagal, ker je tudi izvršitvena oblika navedenega kaznivega

dejanja, v konkretnem primeru z nakazilom denarja Bojanu Korsiki, je nanj

preneseni znesek predmet odvzema.

Sodišče je podatke o "poti" denarja oprlo na zgoraj navedeno poročilo Urada RS

za preprečevanje pranja denarja, ki ga ocenjuje kot verodostojnega že iz razloga,

ker je podprto s prilogami, to je podatki, pridobljenimi pri bankah. Glede na

povedano sodišče ocenjuje, daje denar, ki je bil v znesku 400.000,00 EUR

nakazan z bančnega računa obdolženega Bavčarja na bančni račun Bojana

Korsike korist, ki mora biti predmet odvzema po prvem odstavku 96. člena KZ.,

zato je izreklo navedeni ukrep.

Obrazloženo je že, da se po sodni praksi odvzamejo tudi t. i. plodovi od

pridobljene premoženjske koristi. Pojasnjeno je, da je Bojan Korsika prejeti

denar pri banki vezal, zato je sodišče odločilo, da se poleg zneska 400.000,00

EUR vzamejo tudi obresti, ki so se po pogodbi o vezavi sredstev, sklenjeni sicer

za znesek 600.000,00 EUR, natekle od zneska 400.000,00 EUR od dneva

vezave dalje.

odvzem koristi Bojanu Finku

Iz razlogov, ki so pojasnjeni v zvezi z odvzemom koristi Bojanu Korsiki, je

sodišče ocenilo tudi Bojana Finka kot osebo, ki je prejemnik s storitvijo

kaznivega dejanja Igorja Bavčarja pridobljene koristi protipravno pridobljene

koristi, kot izhaja iz izreka sodbe pod točko II/2. Bojan Fink je z nakazilom

obdolženega Bavčarja iz denarja, ki ga je slednji prejel kot protipravno

premoženjsko korist višini 21.680.000,00 EUR, nato pa z njo med drugim

razpolagal na način nakazila zneska 270.000,00 EUR na bančni račun Bojana

Finka. Izvršitev nakazila izhaja, kot je pojasnjeno v okviru obrazložitve dejanja

pod točko II/2, iz listinskih dokazov (potrdilo o opravljenih bančnih storitvah v

prilogi A261) in pričevanja Bojana Finka.

-171

Fink je izpovedal, da je znesek 270.000,00 EUR na svojo prošnjo prejel od

obdolženega Bavčarja kot posojilo. Navedeni znesek je potreboval za podjetje

Reprokolinska d.o.o., v katerem ima lastniški delež. Podjetje pa je denar potrebovalo

za plačilo prvega obroka kredita, najetega pri LHB banki v Frankfurtu. Pisne

pogodbe z obdolženim Bavčarjem zaradi dolgoletnega prijateljstva nista sklenila, je

pa posojilno pogodbo sklenil s podjetjem Reprokolinska, denar pa je svojega računa

prenakazal na račun podjetja, sklenil posojilno pogodbo. Podjetje mu denar dolguje,

on pa Bavčarju (list. 4906-4907).

Tako kot pri Bojanu Korsiki je sodišče tudi v zvezi z denarjem nakazanim na

račun Bojana Finka ocenilo, da je korist, pridobljena s storitvijo kaznivega

dejanja Igorja Bavčarja, zaradi Cesar mora biti predmet odvzema po prvem

odstavku 96. člena KZ. Pridobljene koristi Bojanu Finku ni bilo mogoče vzeti,

ker glede na to, da je prejeti denar prenesel na gospodarsko družbo, korist v

obliki, kot je bila pridobljena, ne obstaja več.

Ker podatkov o premoženju Bojana Finka za izrek ukrepa z odvzemom drugega

njegovega premoženja po prvem odstavku 96. člena KZ sodišče ni imelo, je

korist odvzelo na način, da mu je v plačilo naložilo znesek, ustrezen pridobljeni

protipravni premoženjski koristi, torej po druge odstavku 96. člena KZ. Sodišče

pripominja, da je, del premoženja Bojana Finka sodišču sicer znan, to je 100%

poslovni delež Bojana Finka v družbi FinkBojan d. o. o. in 66,5% poslovnega

deleža FinkBojan d. o. o. v družbi Reprokolinska d. o. o., vendar ocenjuje, da je

izrek ukrepa z odvzemom premoženja možen ne le tedaj, ko je sodišču znana

vrsta in obseg premoženja, pač pa tudi njegova vrednost in seveda ob pogoj, da

ne gre premoženje, ki je obremenjeno v korist tretjih oseb, ki so pravice na njem

pridobile pred sodnim ukrepom. V obravnavanem primeru pa gre za premoženje,

ki bi ga bilo treba oceniti s pomočjo sodnega cenila, ki se ukvarja z vrednotenjem

podjetij, kar bi kazenski postopek otežilo in zavleklo bolj, kot ugotavljanje

obstoja kaznivih dejanj in kazenske odgovornosti.

Glede na očitek obtožnice je imela položaj osebe, ki je prejemnik koristi iz

kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem odstavku v zvezi z drugim in prvim

odstavkom 252. člena KZ tudi Špela Bavčar. Vendar sodišče slednji ni odvzelo

denarne koristi, o prejemu katere bi bilo mogoče sklepati glede na opis

kaznivega dejanja pranja denarja po navedeni zakonski določbi, za katerega je

bil spoznan za krivega Igor Bavčar. Iz njega namreč izhaja, da je obdolženi

Bavčar med drugim razpolagal z denarjem, ki ga je kot protipravno

premoženjsko korist prejel na svoj bančni račun, tudi tako, da je 4. 9. 2008

-172

nakazal na bančni račun Špele Bavčar 260.000,00 EUR. Nakazilo tega denarja je

sicer pojasnjeno že v okviru obrazložitve zgoraj :navedenega kaznivega dejanja,

na tem mestu sodišče ponavlja, da je to razvidno iz dopolnitve obvestila o

sumljivih transakcijah Urada RS za preprečevanje pranja denarja z dne 22. 12.

2009 (priloga A540) in iz potrdila o opravljenih storitvah NLB d. d. (priloga

A260). Pojasnjeno je tudi, da je sodišče Spelo Bavčar vabilo na zaslišanje kot

prejemnico koristi in kot pričo, vendar ji do konca javne obravnave ni uspelo

vročiti vabila.

Glede na prebrani zapis telefonskega pogovora št. 787 med Igorjem Bavčarjem in

Špelo Bavčar z dne 21. 8. 2009 (priloga k A260), pridobljenega pri izvajanju

ukrepa nadzora elektronskih telekomunikacij za telefonsko številko, ki jo je

uporabljal Igor Bavčar, in iz katerega izhaja, da je hči obdolženega Bavčarja

Špela Bavčar le-tega kot očeta spraševala, kaj naj naredi, rekoč "zaradi tega

tvojga dnarja, ki je na mojmu računu." Zaradi takega vprašanja ni mogoč

zaključek, da je Špela Bavčar prejela navedeni denar kot oseba, na katero je bila

korist iz kaznivega dejanja prenesena. Telefonski pogovor namreč izkazuje, da

je Špela Bavčar denar na svojem računu obravnavala kot denar Igorja Bavčarja

in ne svoj denar. Glede na ta pogovor je mogoč sklep, posebej tudi v povezavi s

podatki o prometu na računu Špele Bavčar, da je Igor Bavčar zase uporabil

hčerin račun. Iz podatkov, ki jih je na zaprosilo sodišča posredovala NLB d. d.

Ljubljana, izhaja, da denarja v tem znesku na računu Špele Bavčar ni več, da pa je

bil deponiran do 6. 10. 2010, nato pa dne 20. 10. 2008 opravljen dvig v znesku

150.000,00 EUR, znesek 111.000,00 EUR pa nekajkrat deponiran (dopis banke na

list. 5418 ter priloge C1719-1768). Sodišče sicer ni pridobilo depozitnih pogodb,

ki so bile glede podatke Urada RS za preprečevanje pranja denarja in omenjeni

odgovor banke sklenjene najprej za ves prejeti znesek, nato pa nekajkrat za del

tega, in iz katerih bi bilo razvidno, kdo jih je sklenil. Glede na omenjeni

telefonski pogovor namreč tudi sama sklenitev depozitne pogodbe s podpisom

Špele Bavčar ne bi z gotovostjo dokazovala, da je razpolagala z denarjem za svoj

račun, ampak po naročilu in za račun očeta. Zato sodišče kljub temu, da je bil

znesek 270.000,00 EUR nakazan na bančni račun Špele Bavčar, le-tej

navedenega zneska v smislu prvega odstavka 96. Člena oz. četrtega -odstavka 96.

člena KZ ni vzelo, pač pa ga je vzelo Igorju Bavčarju na način^kot je obrazloženo

v okviru odvzema premoženjske koristi Igorju Bavčarju.

Glede na opis kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem odstavku v zvezi z

drugim in prvim odstavkom 252. člena KZ, očitanega Igorju Bavčarju, v delu, v

-173

katerem je navedeno, daje z delom protipravne premoženjske koristi razpolagal

med drugim tudi tako/ daje gospodarski družbi FB Investicije d. o. o. nakazal

6.500.000,00 EUR kot plačilo računa, je sodišče obravnavalo slednjo

gospodarsko družbo kot prejemnika koristi po prvem odstavku 96. člena KZ.

Ker je bil zoper navedeno družbo med kazenskim postopkom začet stečajni

postopek, je sodišče o njem kot prejemnika koristi obvestilo stečajno

upraviteljico Tatjano Rupel in jo tudi zaslišalo v tem svojstvu in v svojstvu priče.

Iz njenega pričevanja izhaja, da je bila imenovana za stečajno upraviteljico v

stečajnem postopku zoper navedeno družbo, začetem junija 2012. Ugotovila je,

daje edino premoženje družbe okoli 5.000.000 lotov delnic Maksime holding.

Ocenitev delnic je bila problem, za potrebe otvoritvene bilance pa se je

opredelila, da jih ovrednoti na 0,50 EUR za vsako. Stečajni dolžnik ima osem

upnikov ter štiri ločitvene upnike, ki so banke, eden od upnikov je tudi Igor

Bavčar. Ker je bilo navedeno premoženje blokirano s sodnim sklepom, je na njen

predlog in po pripravi končnega poročila sodišče izdalo sklep o končanju

stečajnega postopka. Zoper sklep so vložene pritožbe treh ločitvenih upnikov. V

primeru pravnomočno končanega postopka, če bi se izkazalo, da v kazenskem

postopku odrejeni ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem

premoženjske koristi, ni potreben, bi bil položaj glede stečaja tak, da bi bilo

možno ponovno odpreti stečajni postopek iz razlogov naknadno najdenega

premoženja. (list. 5277-5278).

Korist, ki jo je družba pridobila iz kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem

odstavku v zvezi z drugim in prvim odstavkom 252. člena KZ, predstavlja

nakazilo z dne 5. 11. 2007 na njen račun pri banki v višini 6.500.000,00 EUR.

Sodišče navedeni družbi koristi po določbah 96. člena KZ ni odvzelo. Razlog za

to je naprej v tem, daje korist kot taka prejeta v višini 6.500.000,00 EUR v času

storitve kaznivega dejanja finančna korist, ki v tej obliki že glede na pričevanje

stečajne upraviteljice Tatjane Rupel ne obstaja več. Drugo premoženje, ki bi ga

iahko v takem primeru sodišče vzelo, pa so le delnice Maksime holding z oznako

MAHR, za katere je bil v teku tudi ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za

odvzem premoženjske koristi v tem postopku. Vendar iz izpisa stanja na računih

FB Investicij d.o.o. - v stečaju pri KDD izhaja, da so delnice z oznako MAHR

obremenjene z zastavnimi pravicami bank kot zastavnih upnikov, vseh

pridobljenih že pred izdajo sodnega sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za

odvzem premoženjske koristi (priloga C1526-C1546 v zvezi z list. 5386). Ker je

po pričevanju stečajne upraviteljice navedeno

-174

premoženje edino premoženje stečajnega dolžnika, obremenjeno s pravicami tretjih že

pred uvedbo stečaja je po oceni sodišča odvzem tega premoženja kot nadomestnega

premoženja zaradi konkurence postopkov stečaja in zavarovanja vprašljiv (2. točka tretjega

odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in

prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/2007 in nasl.- ZFPPIPP). ne glede na

navedene zadržke pa bi sodišče tudi vtem primeru potrebovalo cenitev tega premoženja po

sodnem cenilcu iz razlogov, ki so pojasnjeni v okviru obrazložitve odvzema premoženjske

koristi Kristjanu Sušinskemu. Sodišče pripominja, da bi bilo v nastalem položaju mogoče

slediti intenci zakonodajalca o odvzemu premoženjske koristi le na način, da bi se odvzem

premoženjske koristi v takem primeru kot terjatev prijavila v stečaj, kar pa presega

pooblastila sodišča v kazenskem postopku.

odločitev o premoženjskopravnem zahtevku

PL je kot oškodovanec priglasila premoženjskopravni zahtevek v znesku 25.490.616,16

EUR kot razliko med dejansko prejeto kupnino za prodajo paketa 378.327 delnic ITBG za

23.154.669,50 EUR (seštevek kupnin po obeh opcijskih pogodbah med PL in

Microtrustom) in vrednostjo navedenega paketa delnic po enotnem borznem tečaju delnice

ITBG na dan prodaje, to je 11. 9. 2007, ki je znašal 128,58 EUR, kar je skupaj

48.645.285,66 EUR. Premoženjskopravni zahtevek, ki je bil vložen po pravnomočnosti

obtožnice, je oškodovanec utemeljeval z okoliščino, da se je z oškodovanjem, ki je v

zavestni odpovedi povečanju premoženja v škodo oškodovane pravne osebe, seznanil šele

preko obravnavanega kazenskega postopka, saj so sicer računovodski izkazi za leto 2007 v

zvezi z obravnavanim poslom izkazovali prejem dobička za prodani paket v višini

3.152.374,72 EUR.

Z izrekom sodbe pod točko I/1, v okviru katerega je spoznalo obdolženega Boška Šrota za

krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1.

odstavkom 244. člena KZ, sodišče škode v določeni višini ni ugotovilo. V obrazložitvi

kaznivega dejanja pod navedeno točko izreka sodbe je tudi pojasnilo, zakaj ni bilo dolžno

ugotavljati višine škode in zakaj tudi ni sledilo spremenjeni obtožnici, ki je zatrjevala

konkretno višino škode na dan 8. 5. 2007. Ker se obravnavani premoženjskopravni

zahtevek v utemeljevanju obstoja škode v celoti sklicuje na obtožnico, njegovemu

premoženjskopravnemu zahtevku brez ugotovitve višine škode s pomočjo izvedenca

ekonomske stroke ni bilo mogoče slediti. Ugotavljanje te višine pa bi

-175

po oceni sodišče brez potrebe zavleklo kazenski postopek, ki je bil sicer kot tak

prednosten postopek. Zato je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom

napotilo na pot pravde (2. odstavek 105. člena ZKP).

stroški kazenskega postopka

Zaradi izreka obsodilne sodbe je sodišče po 1. odstavku 95. člena ZKP

obdolžencem naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, to je stroške iz 1. do

8. točke drugega odstavka 92, člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

Pri nobenem od obdolžencev sodišče ni ugotovilo okoliščine, ki bi narekovala

uporabo 4. odstavka 95. člena ZKP in oprostitev obdolžencev glede povrnitve vseh

ali pa dela stroškov kazenskega postopka, torej okoliščine, da bi bilo zaradi plačila

stroškov kazenskega postopka lahko ogroženo njihovo vzdrževanje ali

vzdrževanje tistih, ki so jih obdolženci dolžni vzdrževati.

obrazložitev oprostilnega dela sodbe

kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali

pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ ter 26. členom

istega zakona pod točko II izreka sodbe

Sodišče je v zvezi z očitkom obtožnice, daje obdolženi Kristjan Sušinski storil

kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po

2. odstavku zvezi s 1. odstavkom 244. Člena KZ in 27. členom istega zakona iz

razloga pomanjkanja dokazov (3. točka 358. člena ZKP) izreklo oprostilno sodbo.

Izvedeni dokazni postopek po oceni sodišča namreč ni potrdil, daje bilo storjeno

napeljevanje na način, da bi bil Kristjan Sušinski tisti, ki je skupaj z Igorjem

Bavčarjem pripravil Boška Šrota do storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali

pravic, kljub temu, da je v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, za katerega

je izreklo obsodilno sodbo obdolženemu Bošku Šrotu, ugotovilo njegovo aktivno

udeležbo, ki je razvidna tudi iz obrazložitve dejanja pod točko 1/1 izreka sodbe ter

tudi glede na ugotovitev sodišča, daje sicer storil kaznivo dejanje pranje denarja po

3. odstavku v zvezi z 2 in 1. odstavkom 252. člena KZ. V okviru ugotovitev, da je

sodeloval pri razgovorih glede nakupa delnic v lasti PL že v letu 2006, kar izrecno

izhaja iz že pojasnjene izpovedbe Roberta Šege ter tudi v zvezi z njegovim

angažmajem pri nakupu novega paketa delnic v maju 2007, kar izhaja tudi iz že

pojasnjenega pričevanja dr. Petra

-176

Groznika ter njegove aktivnosti v mesecu pred podpisom pogodb med PL in

Sportino ter Sportino in Microtrustom, kar izhaja poleg izpovedbe Roberta Šege o

sestankih z njim v poletnem času 2007 ter tudi iz izpovedbe Branka Lipovca, da

je bil on tisti, ki je izrazil skrb, češ da se PL izmika izpolnitvi pogodbe, ostaja

dvom, da je bit njegov naklep usmerjen v napeljevanje Boška Šrota.

Preprodaja delnic z dogodki, ki so opisani, torej že za leto 2006 (pričevanje

Roberta Šege) nedvomno izkazujejo, da je šlo ves čas za govor o delnicah, ki bi jih

kupil Igor Bavčar, o Kristjanu Sušinskem pri tem ni bilo govora. Ni sicer dvoma,

kot je že pojasnjeno, da je bil vključen v pogovore vse od leta 2006, vendar je v

tem času mogoče njegovo vlogo razumeti ali kot vlogo pri posredovanja ali za

Igorja Bavčarja ali za Microtrust oz. svojega brata Nastjo Sušinskega kot

direktorja družbe. Predvsem je dvom, da bi Boško Šrot izvršil kaznivo dejanje

zlorabe položaja ali pravic po 2. odstavku v zvezi s 1. Odstavkom 244. člena KZ

v korist Kristjana Sušinskega ali pa dejanje v korist Igorja Bavčarja po

napeljevanju Kristjana Sušinskega. Vloga slednjega je bila, kar je že pojasnjeno

pomembna,vendar pa ostaja kot udeležba nerazjasnjena. Dokazov, da bi Boško

Šrot sploh vedel. Da bo Sušinski pridobil kakšno korist ni, da bi to hotel, prav

tako ne. Zato je okvir njegovega delovanja, čeprav

-usmerjenega v pridobitev koristi, ki se je nenazadnje tudi uresničila sprejemom

zneska 3.530.000,00 EUR in s tem s storitvijo kaznivega dejanja pranja denarja

po 3. v zvezi z 2. in 1. odstavkom 252. člena KZ, nepojasnjen, seveda glede na

obtožnico. Skratka, obstaja dvom, da bi Kristjan Sušinski napeljeval h

kaznivemu dejanju Boška Šrota, saj je na strani Igorja Bavčarja in Nastje

Sušinskega opravljal podobno vlogo, kot jo je za Šrota opravljal Robert Šega.

Zgolj prejem koristi v obliki kaznivega dejanja pranja denarja, ki je sicer

obdolženemu Kristjanu Sušinskemu dokazana, pa še ne dokazuje, da je pri

aktivni vlogi, kot je pojasnjena, tudi sam deloval kot napeljevalec Boška Šrota.

Glede na navedeno je sodišče v dvomu izreklo v tem delu oprostilno sodbo.

Zaradi izreka oprostilne sodbe pa temelji izrek o stroških kazenskega postopka

glede navedenega kaznivega dejanja na prvem odstavku 96. člena ZKP, izrek o

premoženjskopravnem zahtevku pa na drugem odstavku 105. člena ZKP.

-177

Zoper sodbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka

sodbe. Pritožbo je potrebno vložiti pisno v dveh enakih izvodih ali jo podati ustno

na zapisnik pri tem sodišču. Pritožba je pravočasna, če je oddana zadnji dan

pritožbenega roka priporočeno po pošti, o njej pa bo odločalo Višje sodišče v

Ljubljani.

Ljubljana, dne 19. julij 2013

Zapisnikarica

JASMINABOŠNJAK

Predsednica senata

Višja sodnica

VLADISLAVALUNDER, l.r.

-178

S O D B A V IMENU LJUDSTVA - Finance

Documents