Presuda ROTARU protiv ROMANIJA CONSEIL DE L’EUROPE COUNCIL OF EUROPE COUR EUROPÉENNE DES DROITS DE L’HOMME EUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS PREDMET ROTARU PROTIV ROMANIJA (Barawe br. 28341/95) PRESUDA STRAZBUR 4 maj, 2000 godina
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
CONSEILDE L’EUROPE
COUNCILOF EUROPE
COUR EUROPÉENNE DES DROITS DE L’HOMMEEUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS
PREDMET ROTARU PROTIV ROMANIJA
(Barawe br. 28341/95)
PRESUDA
STRAZBUR
4 maj, 2000 godina
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
Vo predmetot Rotaru protiv Romanija,
Evropskiot sud za ~ovekovi prava zaseduvaj}i kako Golem sudski sovet
sostaven od slednite sudii:
G. L. WILDHABER, Pretsedatel,
G-|a E. PALM,
G. A. PASTOR RIDRUEJO,
G. G. BONELLO,
G. J. MAKARCZYK,
G. R. TÜRMEN,
G. J.-P. COSTA,
G-|a F. TULKENS,
G-|a V. STRÁŽNICKÁ,
G. P. LORENZEN,
G. M. FISCHBACH,
G. V. BUTKEVYCH,
G. J. CASADEVALL,
G. A.B. BAKA,
G. R. MARUSTE,
G-|a S. BOTOUCHAROVA,
G-|a R. WEBER, ad hoc sudija,
i isto taka od g. M. DE SALVIA, zapisni~ar,
Zaseduvaj}i na zatvorena sednica na 19 januari i 29 mart 2000 godina, ja
donese slednata presuda, koja {to e usvoena na posledno spomenatiot
datum.
POSTAPKA
1. Predmetot be{e upaten do sudot soglasno na odredbite
primenlivi pred stapuvawe vo sila na Protokolot br. 11 od
Konvencijata za Za{tita na ~ovekovite prava i osnovni gra|anski
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
slobodi („Konvencija”)1 od strana na Evropskata komisija za ~ovekovi
prava („Komisija”) i romanecot g. Aurel Rotaru („baratel”), na 3 i 29 juni,
1999 godina (~len 5 paragraf 4 od Protokolot br. 11 i porane{nite
~lenovi 47 i 48 od Konvencijata).
2. Predmetot poteknuva od barawe (br. 28341/95) protiv Romanija
podneseno do Komisijata na 22 fevruari, 1995 godina soglasno
porane{niot ~len 25 od Konvencijata.
Baratelot nevede povreda na negovite prava vo odnos na negoviot
privaten `ivot vo vrska so ~uvawe i koristewe na Razuzniva~kata
slu`ba na Romanija na perdmet {to sodr`i li~ni informacii i
prekr{uvawe na negovoto pravo na priod vo sudot i pravo na praven lek
pred nacionalnite organi {to mo`at da donesat odluka na negovoto
barawe za menuvawe ili poni{tuvawe na predmetot.
3. Komisijata go proglasi baraweto za osnovano na 21 oktomvri,
1996 godina. Vo svojot izve{taj od 1 mart, 1999 godina (porane{en ~len
31 od Konvencijata) taa go izrazi svoeto mislewe deka postoi povreda na
~len 8 i 13 od Konvencijata. Celosniot tekst od misleweto na
Komisijata e repoduciran kako aneks kon ovaa presuda.
4. Na 7 juli, 1999 godina Sovetot na Golemiot sudski sovet (odlu~i
deka predmetot treba da bide re{en od Golemiot sudski sovet(Pravilo
100 § 1 od Pravilnikot na Sudot). G. Bĩrsan, sudija izbran za Romanija, koj
u~estvuva{e vo razgleduvaweto na predmetot od strana na Komisijata,
se povle~e od zaseduvaweto vo Golemiot sudski sovet (Pravilo 28).
Posledovatelno, Romanskata vlada („Vladata”) ja nazna~i g-|a R. Weber
da zaseduva kako ad hoc sudija (~len 27 § 2 od Konvencijata i Propisot 29
§ 1).
5. Baratelot i Vladata dadoa podnesok.
6. Sudskata rasprava be{e javna i se odr`a na 19 januari, 2000
godina vo Zgradata za ~ovekovi prava vo Strazbur.
1 Zabele{ka na pomo{nik sudijata. Protokol br. 11 stapil na sila na 1 noemvri, 1998 godina.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
Pred Sudot dojdoa:
(a) za Vladata
G-|a R. Rizoiou, Zastapnik,
G. M. Selegean, praven sovetnik, minister za pravda,
G. T. Corlätean, upraven pomo{nik, Postojana delagacija
od Romanija vo Sovetot na Evropa, Sovetnici,
(b) za Baratelot
G. I. Olteanu, Praven zastapnik,
G. F. Rotaru Pretstavnik i sin na baratelot,
Sudot gi slu{na adresite na g-|a Rizoiou, g. Selegean, g. Olteanu i g. F.
Rotaru.
FAKTI
1. OKOLNOSTI NA PREDMETOT
A. Osuduvawe na baratelot vo 1948
7. Baratelot, koj e roden vo 1921 godina, po profesija be{e
advokat. Sega e vo penzija i `ivee vo Bârald.
8. Vo 1946 godina, otkako be{e sozdaden re`imot na komunistite,
baratelot, koj vo toa vreme bil student, bil odbien od na~alnikot na
pokrainata Vasliu za dobivawe dozvola da izdade dva pamfleta, „Du{ata
na studentot” (Sufet de student) i „Protesti” (Proteste) pod osnov deka tie
izrazuvaat anti-vladini elementi.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
9. Nezadovolen od ova odbivawe, baratelot napi{a dva dopisa do
prefektot vo koi protestira{e protiv ukinuvawe na slobodata na
izrazuvawe od re`imot na novata vlada. Kako rezultat na ovie dopisi,
baratelot be{e uapsen na 7 juli, 1948 godina. Na 20 septemvri, 1948
godina Narodniot sud na Vaslui go obvini baratelot so optu`ba za
navredlivo odnesuvawe i go osudi na edna godina zatvor.
B. Pravni postapki doneseni soglasno Zakonodaven dekret br.
118/1990
10. Vo 1989 godina, po padot na komunisti~kiot re`im, novata
vlada predizvika da bide donesen Zakonodaven dekret br. 118/1990 , {to
garantira{e odredeni prava na onie koi bea progonuvani od
komunisti~kiot re`im i koi ne se vklu~ile vo fa{isti~kite aktivnosti
( vidi paragraf 30 podolu).
11. Na 30 juli, 1990 godina baratelot sprovede pravni postapki vo
prvostepeniot sud vo Bârald protiv Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
Ministerstvoto za odbrana i Pokrainskoto biro za vrabotuvawe na Vaslui
so barawe zatvorskata kazna donesena vo 1948 godina da se zeme vo
presmetkata na dol`inata od negoviot raboten sta`. Toj isto taka
bara{e pla}awe na soodvetni penziski prava.
12. Sudot donese presuda na 11 januari, 1993 godina. Pome|u
drugoto, potpiraj}i se na iskazite na svedocite povikani od baratelot
(P.P i G.D.), presudata i svedo~ewata od Univerzitetot na Iaşi od 1948
godina, toj zabele`a deka pome|u 1946 i 1949 godina baratelot bil
progonuvan vrz politi~ka osnova. Posledovatelno, sudot go dopu{til
negovoto barawe i mu dodelil nadoknada vrz osnova na Zakonodavniot
dekret br. 118/1990.
13. Kako del od svojata odbrana, Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti podnese do sudot dopis od na 19 dekemvri, 1990 godina {to go
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
primilo od Romanskata razuznuva~ka slu`ba (Servociul Român de InformaŃii
– „the RIS”). Pismoto glasi kako sledi:
„ Kako odgovor na va{iot dopis od 11 dekemvri, 1990 godina, vi gi
podnesuvame rezultatie od na{eto razgleduvawe na Aurel Rotaru, koj
`ivee vo Bârald:
(a) za vreme na negovite studii na fakultetot za prirodni nauki na
Univerzitetot vo Iaşi gorenavedenoto lice be{e ~len na Hristijanskoto
dru{tvo na studenti, ‘legionerski’ tip1 na dvi`ewe.
(b) vo 1946 od Kancelarijata za cenzorstvo toj pobara dozvola da izdade
dva pamfleta pod naslov Du{ata na studentot” i „Protesti”, no negovoto
barawe be{e odbieno poradi anti-vladinite elementi vo niv;
(v) pripa|a{e vo maldata sekcija na Nacionalnata selska partija, kako
{to se gleda od negoviot izkaz daden vo 1948 godina;
(g) ne e osuduvan i, sprotivno na ona {to toj go tvrdi, ne bil zatvoren vo
periodot {to go spomenuva;
(d) vo 1946-48 bil povikan od bezbednosnata slu`ba vo nekolku navrati
poradi negovite idei i ispra{uvan za svoite pogledi...”
V. Tu`ba za obes{tetuvawe protiv RIS /Romanska Razuznuva~ka
Slu`ba/
14. Baratelot otpo~na sudska postapka protiv RIS, naveduvaj}i
deka toj nikoga{ ne bil ~len na Romanskoto legionersko dvi`ewe, ne bil
student na Fakultetot za prirodni nauki pri Univerzitetot vo Iaşi, tuku
na Pravniot fakultet i deka nekoi od drugite informacii navedeni od
RIS vo dopisot od 19 dekemvri,1990 godina se la`ni i klevetni.
Soglasno odredbite na Zakonot za gra|anskoto pravo za odgovornost za 1 Toa zna~i pripa|a na Legijata na Arhangel Mihail, ekstremno desno krilo, nacionalist, anti-semitsko i preliminarno romansko dvi`ewe osnovano 1927, kako brekersko dvi`ewe od dvi`ewe so sli~ni tendencii, Ligata na hristijanskata nacionalna odbrana. Legionerskoto dvi`ewe izrodi mnogu politi~ki partii {to vlijaea na politika na Romanija vo 1930-ite i 1940- ite godini.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
krivi~no delo toj pobaral o{teta od RIS za pretrpena nematerijalna
{teta. Toj isto taka pobaral odluka, nepotpiraj}i se na nikakva posebna
zakonska odredba, RIS da go izmeni ili da go uni{ti predmetot {to
sodr`i informacii za negovota navodna legionerska pripadnost.
15. Vo presudata od 6 januari, 1993 godina Prvostepeniot Sud vo
Bukure{t go odbil baraweto na baratelot so obrazlo`enie deka
statutornite odredbi za krivi~na odgovornost ne dozvoluvaat istoto da
bide odobreno.
16. Baratelot podnel `alba.
17. Na 18 januari, 1994 godina Okru`niot sud vo Bukure{t utvrdi
deka informacijata deka baratelot bil legioner e la`na. Me|utoa, toj ja
odbil `albata vrz osnova na toa deka RIS ne mo`e da se smeta za
nebre`en, bidej}i toj bil samo depozitar na osporeni informacii i deka
ako ne postoi nebre`nost ne va`at pravilata za odgovornost za
prekr{o~no delo. Sudot izvesti deka informaciite bile dobieni od
Dr`avnite bezbednosni organi, koi, koga bea rasformirani vo 1949
godina, gi predale na Securitate ( Oddel za dr`avna bezbednost), {to pak
ponatamu gi predal na RIS vo 1990 godina.
18. Na 15 dekemvri 1994 gdina Apelacioniot sud vo Bukure{t ja
odbi `albata na baratelot protiv presudata od 18 januari, 1994 so
slednoto obra`lo`enie:
„Sudot ustanovi deka `albata na baratelot e neosnovana. Kako statutoren
depozitar na arhivata na prethodnite dr`avni bebednosni slu`bi , RIS vo dopisot br.
705567/1990 mu predade na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti informacii vo vrska
so aktivnostite na baratelot dodeka toj bil univerziteski student kako {to e navedeno
od dr`avnata bezbednosna slu`ba. Zatoa, o~evidno e deka sudskite organi nemaat
pravna nadle`nost da gi uni{tat ili promenat informaciite od dopisot napi{an od
RIS, koj e samo depozitar na arhivata na porane{nata Dr`avna bezbednosna slu`ba. So
odbivawe na negovoto barawe, sudskite organi ne go povredija ~len 1 od Ustavot nitu
~len 3 od Zakonot za gra|ansko pravo tuku ja odlo`ija pravnata postapka vo soglasnost
so sudskite regulativi sodr`ani vo Zakonot za gra|anska postapka.”
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
G. Tu`ba za obez{tetuvawe protiv sudiite
19. Na 13 juni, 1995 godina baratelot podnese tu`ba za
obes{tetuvawe protiv sudiite koi go odbija negovoto barawe za izmena
ili poni{tuvawe na predmetot. Svojata tu`ba ja osnova{e vrz ~len 3 od
Zakonot za gra|ansko pravo, vo vrska so poreknuvawe na pravdata, i ~len
6 od Konvencijata. Spored baratelot i Okru`niot sud kako i
Apelacioniot sud na Vaslui odbija da ja zavedat negovata tu`ba.
Vo vrska so ova, baratelot podnese novo barawe do Komisijata na 5
avgust, 1998 godina, {to be{e zavedena kako predmet br. 46597/98 i vo
momentot e na ~ekawe vo Sudot.
D. Barawe za preispituvawe na odluka
20. Vo juni 1997 godina Ministerot za pravda go izvesti direktorot
na RIS deka Evrospkata Komisija za ~ovekovi prava go proglasi
sega{noto barawe na baratelot za prifatlivo. Kako posledica na toa
Ministerot zamoli Direktorot na RIS u{te edna{ da preispita dali
baratelot bil ~len na legionerskoto dvi`ewe i ako toj podatok se
doka`e kako nevistinit, da go izvesti baratelot za faktot taka {to toj
posledovatelno }e mo`e da go iskoristi toa vo sekoe barawe za
preispituvawe na odluka.
21. Na 6 juli, 1997 godina Direktorot na RIS go izvesti Ministerot
za pravda deka informaciite vo dopisot od 19 dekemvri, 1990 godina za
toa deka baratelot bil legioner bile najdeni vo nivnata arhiva, kade
pregledot napraven vo kancelarijata za bezbednost vo Iaşi spomenuva vo
upisot 165: Aurel Rotaru, „Student po prirodni nauki, rangiran i
registriran ~len na Hristijanskoto zdru`enie na studenti, legioner.”
Direktorot na RIS napomena deka pregledot datira od 15 fevruari, 1937
godina i izrazi mislewe: ”bidej}i na toj datum g. Rotaru imal samo 16
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
godini, nemo`el da bide student na Fakultetot za prirodni nauki.
Poradi toa smetame deka, za `al, postoi gre{ka {to ne povela da
pretpostavime deka g. Aurel Rotaru od Bârald e istoto lice so ona koe se
pojavuva vo pregledot kako ~len na legionerskata organizacija.
Iscrpnite proverki napraveni od na{ata institucija vo pokrainite na
Iaşi i Vaslui ne dadoa drugi informacii za da se potvrdi deka dvete
imiwa se odnesuvaat na istoto lice.”
22. Kopija od toj dopis be{e ispratena do baratelot, koj na 25 juli,
1997 godina podnese `alba do Apelacioniot sud vo Bukure{t za
preispituvawe na negovata odluka od 15 dekemvri. 1994 godina. Vo
svoeto barawe toj pobara izjava deka dokumentite {to go klevetat se
neva`e~ki, o{tetuvawe vo iznos od eden lej vo vrska so nematerijalna
{teta i nadoknada na site tro{oci nastanati od po~etokot na sudskata
postapka , prilagodeni na inflacijata.
23. RIS predlo`i baraweto za preispituvawe na odluka da bide
odbieno, smetaj}i deka, vo kontekst na dopisot od Direktorot na RIS od
6 juli, 1997 godina, baraweto stanalo bescelno.
24. Vo krajnata odluka od 25 noemvri, 1997 godina Apelacioniot
sud vo Bukure{t ja poni{ti odlukata od 15 dekemvri 1994 godina i ja
dopu{ti tu`bata na baratelot na sledniov na~in:
„ Vo dopisot br. 4173 od 5 juli, 1997 od Romanskata razuznuva~ka slu`ba
... se poka`a deka vo arhivta (pod br.53172 , tom 796, str. 243) postoi pregled
{to gi dava imiwata na ~lenovite na legionrskata organizacija koi ne `iveat
vo Iaşi, upis 165 {to go sodr`i slednoto:” Rotaru Aurel - student po prirodni nauki
rangiran i registriran ~len na Hristijanskoto zdru`enie na studenti,
legioner„. Bidej}i baratelot imal samo 16 godini koga `albata bila podnesena
na 15 fevruari, 1937 godina, i bidej}i ne posetuval nastava na Fakultetot za
prirodni nauki vo Iaşi, i kako {to se gleda od proverkata vo dokumentacijata
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
{to gi dava imiwata na ~lenovite na legionerskata organizacija, se ~ini deka
liceto Aurel Rotaru ne e vo vrska so liceto koe `ivee vo Bârald ~ii li~ni
podatoci odgovaraat na onie od baratelot, Razuznuva~kata slu`ba na Romanija
smeta deka e napravena gre{ka i deka liceto navedeno vo tu`bata ne e
baratelot.
So ogled na ovoj dopis , Sudot smeta deka toj gi zadovoluva barawata na
~len 322-5 od Zakonot za gra|anska postapka, bidej}i toj e takov {to celosno gi
menuva prethodno ustanovenite fakti. Dokumentot sodr`i poedinisti {to ne e
mo`no da se dostavat vo nitu edna prethodna faza od postapkata poradi
pri~ini {to se von kontrola na baratelot.
Poradi toa, datumot koga bil formiran Securitate i na~inot na koj bile
organizirani porane{nite bezbednosni slu`bi ne pretstavuvaat relevanten
faktor. Sli~no na toa, iako vistinit, irelevanten e i faktot deka
Razuznuva~kata slu`ba na Romanija e samo depozitor na arhivata na
prethodnite bezbednosni slu`bi. Ona {to e va`no e faktot deka dopisot br.
705567 od 19 dekemvri, 1990 godina od Razuznuva~kata slu`ba na Romanija
(Voena edinica br. 05007) sodr`i podatoci {to ne se povrzani so baratelot,
taka {to informacijata od toj dopis e neto~na vo odnos na nego, i ako se odr`i
seriozno bi go povredila negovoto dostoinstvo i ~est.
Vo vrska so gore iznesenoto i soglasno na gorenavedenata statutorna odredba,
baraweto za preispituvawe na odluka e pravedno i treba da se dopu{ti. So toa
sledi deka prethodnite odluki od ovoj predmet mora da se poni{tat, a
podnesenata tu`ba na baratelot se dozvoluva”.
25. Sudot ne donese nikakva odluka vo vrska so o{tetuvawa ili tro{oci.
II. PRIMENLIV DOMA[EN ZAKON
A. Ustav
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
26. Primenlivite odredbi od Ustavot glasat kako sledi:
^len 20
“(1)Ustavnite odredbi za pravata i slobodite na gra|anite }e se tolkuvaat i
primenuvaat soglasno Op{tata deklaracija za ~ovekovite prava zaedno so
spogodbi i dogovori vo koi Romanija u~estvuva.
(2) Vo slu~aj na konflikt pome|u spogodbite i dogovorite za osnovnite ~ovekovi
prava vo koja u~estvuva i Romanija i doma{niot zakon, }e preovlada
me|unarodnata dokumentacija.”
^len 21
“(1) Sekoj mo`e da podnese barawe do sudovite za za{tita na svoite prava,
slobodi i pravni interesi.
(2) Primenata na ova pravo ne se ograni~uva so nitu eden statut.”
B. Gra|anski zakon
27. Va`e~kite odredbi od Gra|anskiot zakon glasat kako sledi:
^len 3
„ Sudija koj odbiva da presuduva, pod izgovor deka zakonot e nem, nejasen ili
nepotpoln, mo`e da bide optu`en pod kleveta za poreknuvawe na pravdata.”
^len 998
„ Sekoe delo storeno od lice {to predizvikuva o{teta na drugo lice treba da
mu ponudi nadoknada na {teta na liceto na koe poradi nanesenata {teta stanal
odgovoren za istoto.”
^len 999
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
„ Sekoj }e bide odgovoren za {tetata {to ja nanel ne samo preku svoeto delo
tuku i poradi nedejstvuvawe ili nebre`nost.”
V. Zakon za gra|anska postapka
28. Va`e~kata odredba od Zakonot za gra|anska postapka glasi:
^len 322-5
„ Mo`e da se dostavi barawe za preispituvawe na krajnata odluka..... onamu
kade {to pismenata evidencija e zadr`ana od sprotivnata strana ili ne e
mo`no da se dostavi poradi pri~ina von kontrola na strankite {to e uvideno
po dostavuvaweto na odlukata...”
G. Dekret br. 31 od 1954 za fizi~ki i pravni lica
29. Va`e~kite odredbi od Dekretot br. 31 od 1954 godina za fizi~ki i
pravni lica glasi:
^len 54
„(1) Sekoj onoj ~ie {to pravo ....na ~est, reputacija... ili bilo koe drugo ne
ekonomsko pravo e povredeno mo`e da se obrati do sudovite za sudska zabrana
na deloto {to gi povreduva gorenavedenite prava.
(2) Sli~no na toa. Sekoj koj stanal `rtva na takva povreda na pravata mo`e da
bara od sudovite da mu nalo`i na liceto odgovorno za nezakonsko delo da
prevzeme merka {to sudot smeta deka e potrebna, so cel da gi obes{teti
negovite prava.”
^len 55
„ Ako lice odgovorno za nezakonsko delo ne go izvr{i ona {to e dol`en da go
stori vo dozvoleniot vremenski period kako bi go obes{tetil povredenoto
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
pravo, sudot mo`e da izre~e presuda za pla}awe periodi~na pari~na kazna na
dr`avata...”
D. Zakonski dekret br. 118 od 30 maj, 1990 za dodeluvawe na odredeni
prava na politi~ki progoneti lica od diktatorskiot re`im
ustanoven na 6 mart, 1945 godina.
30. Vo dokumentiranoto vreme, va`e~kite odredbi od Zakonskiot dekret
br. 118/1990 glasat:
^len 1
„ Slednite periodi }e se zemat vo predvid pri odreduvawe na rabotniot sta`
i }e se smetaat vo presmetuvawe na penzija kako i drugi prava {to
proizleguvaat od rabotno iskustvo: periodi vo koi liceto, posle 6 mart, 1945
godina , poradi politi~ki pri~ini-
(a) otslu`uval kazna zatvor so krajnata sudska odluka ili bil pritvoren do
sudewe poradi politi~ki prekr{oci;
...”
^len 5
„ Odbor sostaven od pretsedatel i najmnogu {est drugi ~lenovi }e se postavi
vo sekoja zemja .... so cel da utvrduva dali se zadovoleni barawata postaveni
vo ~len 1...
Pretsedatelot mora da bide pravno kvalifikuvan. Odborot }e vklu~uva dva
pretstavnika od oddelite za vrabotuvawe i socijlna gri`a i najpove}e ~etiri
pretstavnici od zdru`enijata na prethodnite politi~ki protivnici i `rtvi na
diktatorstvoto.
^len 6
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
„Licata zo koi stanuva zbor mo`at da utvrdat deka tie gi zadovoluvaat
uslovite navedeni vo ~len 1 so pomo{ na slu`bena dokumentacija izdadena od
relevantnite organi ili ... od bilo koj drug materijal so dokazna vrednost.
^len 11
„Odredbite od ovoj dekret nema da va`at za lica koi se obvineti za krivi~no
delo protiv ~ove{tvoto ili za onie vo vrska so koi e ustanoveno, so pomo{ na
postapkata navedena vo ~len 5 i 6, deka se vme{ani vo fa{isti~ki aktivnosti
vo ramkite na fa{isti~ki organizacii.”
\. Zakon br. 14 od 24 fevruari 1992 godina za organizacijata i
raboteweto na Razuznuva~kata slu`ba na Romanija
31. Va`e~kite odredbi na Zakonot br. 14 od 24 fevruari, 1992 godina za
organizacijata i raboteweto na Razuznuva~kata slu`ba na Romanija, {to
bea objaveni vo Slu`ben vesnik na 3 mart, 1992 godina glasat:
^len 2
„Razuznuva~kata slu`ba na Romanija }e gi organizira i izvr{i site aktivnosti
predvideni za sobirawe, verifikuvawe i koristewe na informacii potrebni
za otkrivawe, prevencija i spre~uvawe na dejstvija, koi spored zakonot,
pretstavuvaat zakana za nacionalnata bezbednost na Romanija.”
^len 8
„Razuznuva~kata slu`ba na Romanija e ovlastena da raspolaga i iskoristuva
sekakvi soodvetni resursi so cel, da obezbedi, verificira, klasificira i
~uva informacii {to vlijaat na nacionalnata bezbednost, soglasno zakonot.”
^len 45
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
„ Site me|unarodni dokumenti na Razuznuva~kata slu`ba na Romanija }e bidat
vo tajnost, }e se ~uvaat vo nejzinata sopstvena arhiva i }e mo`e da se
konsultiraat samo so soglasnost na Direktorot, kako {to e predvideno so
zakonot.
Dokumentacijata, podatocite i informaciite {to pripa|aat na Razuznuva~kata
slu`ba na Romanija }e bidat izdadeni vo javnost posle ~etirieset godi{en
arhiven prestoj.
Razuznuva~kata slu`ba na Romanija, so cel da gi so~uva i iskoristi, gi
prevzema site arhivi so nacionalna bezbednost {to pripa|ale na porane{nite
razuznuva~ki slu`bi na teritorijata na Romanija.
Arhivi so nacionalna bezbednost na prethodniot Securitate nema da se izdavaat
vo javnost se do posle 40 godini od donesuvaweto na ovoj Zakon.”
E. Zakon br. 187 od 20 oktomvri, 1999 godina za priod na gra|anite vo
personalnite dosiea {to postojat za niv kaj Securitate, usvoen so
namera da ja otkrie prirodata na organizacijata kako politi~ka
policiska sila
32. Va`e~kite odredbi na Zakonot br. 187 od 20 oktomvri, 1999 god. {to
stapi vo sila na 9 dekemvri, 1999 god. glasat kako sledi:
^len 1
„(1) Site gra|ani na Romanija, i site stranci koi dobile romansko dr`avjanstvo
od 1945, imaat pravo na pregled vo svoite dosiea kaj organite na Securitate...
Ova pravo }e bide ostvareno na barawe i }e ovozmo`i dosieto da bide
pregledano i da se napravat kopii od sekoj dokument vo nego ili dokument
povrzan so negovata sod`ina.
(2) Ponatamu, sekoe lice koe e predmet na dosieto, poradi koe se smeta deka toj
ili taa bile pod prismotra na Securitate, }e ima pravo, na barawe, da go doznae
identitetot na pretstavnicite ili sorabotnicite na Securitate koi pridonele
za dokumentite da bidat vo dosieto.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
(3) Ako pinaku ne e nalo`eno so zakonot, pravata od paragrafite (1) i (2) }e
bidat dostapni na pre`iveanite bra~ni drugari i rodnini do vtor stepen
vklu~uvaj}i gi i umrenite.”
^len 2
„(1) So cel da ze obezbedi pravo na priod do informaciite od javen interes,
site dr`avjani na Romanija..., mediumi, politi~ki partii... }e imaat pravo da
bidat informirani dali nekoj od licata {to se vraboteni na dolunavedenite
rabnotni mesta ili baraat da bidat toa, se pretstavnici ili sorabotnici na
Securitate:
(a) Pretsedatelot na Romanija;
(b) ~len na Parlamentot ili Senatot
...”
^len 7
„ Nacionalniot sovet za Studijata na Arhivot na Securitate...(ponatamu vo
tekstot „Sovet”) so glavno sedi{te vo Bukure{t, }e bide postaven da gi
primenuva odredbite na Zakonot.
Sovetot }e pretstavuva samostoen organ so praven karakter i }e bide pod
nadzor na Parlamantot. ...”
^len 8
„ Sovetot se sostoi od kolegium so edinaeset ~lenovi.
^lenovite na kolegiumot na Sovetot gi nazna~uva Parlamentot , na predlog na
parlamentarni grupi, soglasno politi~kiot sostav na dva Soveta ... so mandat
od {est godini, so mo`nost za prodol`uvawe.
^len 13
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
„(1) Korisnicite na ovoj Zakon mo`at soglasno paragraf 1(1) da baraat od
Sovetot-
(a) da im dozvoli da gi pregledaat dosieata ............. sostaveni od Securitate se
do 22 dekemvri, 1989 godina;
(b) da izdava kopi od ovie dosiea ...;
(v) da izdava potvrdi za ~lenstvo ili ne~lenuvawe vo Securitate i za sorabotka
ili nesorabotka so nego;
...”
^len 14
„(1) Sodr`inata na potvrdite od paragraf 13 (1)(v) mo`at da bidat pod prigovor
od kolegoumot na Sovetot...”
^len 15
„(1) Pravoto na priod kon informaciite od javen interes }e bide primeneto so
dostavuvawe na barawe isprateno do Sovetot. ...
(4) Kako odgovor na barawata od paragraf 1, Sovetot }e ja proveri evidencijata
so koja raspolaga, vo bilo kakva forma, i vedna{ }e izdade potvrda...”
^len 16
„(1) Sekoj korisnik ili lice za kogo se bara proverka mo`e da prigovara pred
kolegoumot na Sovetot za sertifikatot izdaden pod paragraf 15...
Odlukata na kolegiumot mo`e da bide osporuvana pred Apelacioniot sud...”
ZAKON
I. PRELIMINARNI PROGOVORI NA VLADATA
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
A. @rtven status na baratelot
33. Kako svoj primaren podnesok, Vladata se zalo`i - kako {to stori i
pred Komisijata - baratelot pove}e da nemo`e da se `ali deka
pretstavuva „`rtva” na povreda na Konvencijata soglasno sodr`inata na
~len 34. Taa naglasi deka baratelot go dobil slu~ajot vo Apelacioniot
sud vo Bukure{t, bidej}i istiot toj sud vo svojata presuda od 25 noemvri,
1997 godina, gi proglasil za neva~e~ki poedinostite sodr`ani vo
dopisot od 19 dekemvri, 1990 godina od Slu`bata za razuzunivawe na
Romanija (Serviciul Român de InformaŃii-„RIS”), a spored misleweto na
Vladata, edinstvenoto povreduvawe na pravata na baratelot
proizleguvaat od toj dopis. Vo sekoj slu~aj, prodol`uva Vladata, na
baratelot sega mu be{e dostapna postapkata vospostavena so br. 187 od
20 oktomvri, 1999 godina, {to mu gi ovozmo`i site za{titi barani od
Konvencijata za za{tita na negovite prava.
34. Baratelot bara{e od Sudot da prodol`i da go razgleduva predmetot.
Toj obrazlo`i deka okolnostite {to dovele do baraweto ne se
promeneti korenito sledej}i ja odlukata od 25 noemvri, 1997 godina.
Prvo, samiot fakt na priznavawe, po prifa}aweto na odlukata na
Komisijata, deka napravenata gre{ka ne mo`e da bide adekvatno
nadoknadena kolku {to iznesuva povredata na Konvencijata. Vtoro, toj se
u{te nema priod kon svoeto tajno dosie, {to ne samo {to go ~uva RIS tuku
i go iskoristuva. Posledovatelno, ne treba da se isklu~i deka i posle
odlukata od 25 noemvri, 1997 godina RIS seu{te mo`e da gi iskoristuva
informaciite za toa deka baratelot, kako {to mo`e da se pretpostavi,
bil legioner kako i sekoja druga informacija od negovoto dosie.
35. Sudot postojano povtoruva, vo vrska so `rtvata, deka edno lice, pod
odredeni okolnosti, mo`e da se `ali deka pretstavuva `rtva na
povreduvawe nastanata od samoto postoewe na tajni merki ili od
zakonodavstvoto {to dozvoluva tajni merki, bez da navede fakti deka
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
takvite merki bile primeneti za nego (vidi presuda Klass and Others
protiv Germanija od 6 septemvri, 1978 godina, serija A br. 28, str. 18-19,
§ 34). Ponatamu, „odluka ili merka povolna za baratelot vo princip ne e
dovolna da go isklu~i od negoviot status na”`rtva” ako nacionalnite
vlasti ne go potvrdat toa, izri~ito ili su{tinski, a potoa da obezbedat
nadoknada za prekr{uvawe na Konvencijata” (vidi presuda Armuur protiv
Francija od 25 juni 1996 godina, Izvestuvawa za presudi i odluki 1996-
III, str. 846, § 36 i Dalban protiv Romanija [ GC], br. 2811/95, § 44, ECHR
1999-VI).
36. Vo ovoj slu~aj Sudot izvestuva deka se `alel na dr`ewe na taen
register so informacii za nego, ~ie postoewe bilo javno otkrieno za
vreme na sudskata postapka. Toj smeta deka vrz osnov na ova mo`e da se
`ali deka e `rtva na povreda na Konvencijata.
Sudot isto taka izvestuva deka vo presudata od 25 noemvri 1997 godina
Apelacioniot sud vo Bukure{t otkril deka poedinostite navedeni vo
dopisot od 19 dekemvri, 1990 godina za navodniot fakt deka baratelot
bil leginer bil la`en, so toa {to verojatno tie go povrzale so nekoj koj
ima isto ime, pa gi proglasile istite za neva`e~ki.
Pretpostavuvaj}i deka mo`e da se smeta deka presudata toa go storila,
do izvesna granica, obezbedila nadoknada za baratelot za postoeweto
na negovoto dosie so informacii {to se poka`ale neto~ni, Sudot zema
stav deka takvata nadoknada e samo delumna i deka vo sekoj slu~aj
nedovolno e , spored sudskata praksa da mu se odzeme statusot na `rtva.
Nezavisno od gorenavedenite mislewa za nego kako `rtva, poradi
poseduvawe na tajno dosie, Sudot osobeno uka`uva na slednite faktori.
Informacijata deka baratelot navodno bil legioner o~evidno seu{te e
vnesena vo dosieata na RIS i ne se spomenuva presudata od 25 noemvri,
1997 vo dosieto za koe stanuva zbor. Ponatamu Apelacioniot sud ne
izrazi gledi{te - i ne be{e ovlasten da go stori toa- za faktot deka RIS
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
e ovlasten od zakonodavstvoto na Romanija da dr`i i iskoristuva
dosiea otvoreni od prethodnite razuznuva~ki slu`bi, a sodr`ele
informacii za baratelot. Glavnata `alba do Sudot podnesena od
baratelot be{e deka doma{niot zakon ne go navel so dovolna
preciznost na~inot na koj RIS treba da ja izvr{uva rabotata i ne
obezbeduva za gra|anite efektiven praven lek pred nacionalnite
vlasti.
Najposle, Apelacioniot sud vo Bukure{t vo svojata presuda od 25
noemvri, 1997 godina ne donese odluka za pobaruvaweto na baratelot za
nadoknada na nematerijalna {teta kako i za tro{ocite i dava~kite.
37. Spored Zakonot br. 187 od 20 oktomvri, 1999 godina, na koj se
potpirala Vladata, so ogled na okolnostite za ovoj predmet Sudot smeta
deka toj ne e relevanten ( vidi paragraf 71 podolu).
38. Sudot zaklu~uva deka baratelot mo`e da se ob`ali deka e „`rtva” za
celite na ~len 34 od Konvencijata. Zatoa prigovorot mora da bide
odbien.
B. Iscrpenost na doma{ni pravni lekovi
39. Vladata isto taka utvrdi deka baraweto e neprifatlivo za
neuspevawe na iscrpuvawe na doma{nite pravni lekovi. Taa brazlo`uva
deka baratelot imal praven lek {to ne go iskoristil, imeno dejstvie
zasnovano na Dekret br. 31/1954 za fizi~ki i pravni lica, soglasno na
koj Sudot mo`e da naredi sekakva merka za da spre~i povreda na
reputacija na lice.
40. Sudot zaklu~uva deka postoi bliska vrska pome|u argumentite na
vladata za ovaa to~ka i osnovanosta na pritu`bata na baratelot pod
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
~len 13 od Konvencijata. Soglasno na toa, toj go pridru`uva prigovorot
kon zakonskite prava na strankata (vidi paragraf 70 podolu).
II. NAVODNA POVREDA NA ^LEN 8 OD KONVENCIJATA
41. Baratelot prigovori deka RIS gi dr`i i vo sekoj moment mo`e da gi
iskoristi informaciite za negoviot privaten `ivot, a nekoi od niv se
la`ni i klevetni. Toj ja navede povredata na ~len 8 od Konvencijata koja
glasi:
„ 1. Sekoj ima pravo na po~ituvawe na negoviot semeen i privaten `ivot, na
svojot dom i korespondencija.
2. Ne treba da postoi me{awe od strana na javnite vlasti so primenata na
ovie prava osven na onie {to se vo soglasnost so zakonot i potrebni se za
demokratskoto op{testvo za interesite na nacionalnata bezbednost, javna
bezbednost ili ekonomskiot dobrobit na zemjata, za spre~uvawe na nered i
kriminal, za{tita na zdravje i moral, ili za za{tita na pravata na sloboda na
drugite.”
A. Primenlivost na ^len 8
1. Vladata negira deka se primenil ^lenot 8, tvrdej}i deka
informaciite vo dopisot na Romanskata Razuznava~ka Slu`ba od 19
dekemvri 1990 ne se odnesuvale na privatniot `ivot na baratelot tuku
na negoviot javen `ivot. So toa {to odlu~il da se vpu{ti vo politi~ki
aktivnosti i objavuval pamfleti, baratelot implicitno se otka`al od
svoeto pravo na “anonimnost” {to e svojstveno za privatniot `ivot. [to
se odnesuva do negovoto ispra{uvawe od strana na policijata i negovoto
kriminalno dosie, tie bile javni informacii.
2. Sudot povtori deka ~uvaweto na informacii {to se odnesuvaat na
privatniot `ivot na nekoe lice vo taen register i pu{taweto na
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
takvite informacii se vo soglasnost so ^len 8 § 1 (vidi Leander protiv
[vedskata presuda od 26 mart 1987, Serija A br. 116, stranica 22 § 48).
Po~ituvaweto na privatniot `ivot isto taka treba do odreden stepen
da go opfati i pravoto da se vospostavuvaat i razvivaat odnosi so drugi
~ove~ki su{testva: ponatamu, ne postoi pri~ina da se opravda
isklu~uvaweto na aktivnosti od profesionalna ili delovna priroda od
poimot na “privaten `ivot” (vidi presuda Nimic (Niemitz) protiv
Germanija od 16 dekemvri 1992, Serija A br. 251-B, stranica 33-34, § 29, i
presuda Halford protiv Velika Britanija od 25 juni 1997, Izve{taji
1997-III, str. 1015-16, §§ 42-46).
Sudot ve}e ja naglasi sli~nosta na ova na{iroko objasnuvawe so onaa
od Povelbata na Sovetot na Evropa od 28 januari 1981 za Za{tita na
li~nosti vo vrska so avtomatska obrabotka na li~ni podatoci, koi
stapija vo sila na 1 oktomvri 185 i ~ija cel e “da se obezbedi…. za sekoe
lice… po~ituvawe na negovite prava i osnovni slobodi, a osobeno
negovite prava na privatnost vo odnos na avtomatska obrabotka na li~ni
podatoci povrzani za nego” (^len 1), takvite li~ni podatoci se
definirani vo ^len 1 kako “bilo kakva informacija koja {to se odnesuva
na utvrdeno lice ili {to mo`e da se utvrdi “ (vidi Aman protiv
[vajcarija[GC], br. 27798/95, § 65 Evropski sud ~ovekovi prava (2000-II).
U{te pove}e, javnata informacija mo`e da podpadne vo delokrugot na
privatniot `ivot kade {to taa sistematski se sobira i se ~uva vo arhivi
od ovlasteni lica. Isto taka tamu se ~uva takva informacija i za
dale~noto minato na sekoe lice.
2. Vo ovoj slu~aj Sudot napomenuva deka pismoto na RRS od 19
dekemvri 1990 sodr`elo razni vidovi na informacii za `ivotot na
baratelot, osobeno od vreme na negovite studii, negovite politi~ki
aktivnosti i negovoto kriminalno dosie, od koi nekoi bile sobrani od
pred pove}e od pedeset godini. Po mislewe na Sudot, takva informacija,
koja {to sistematski se sobirala i ~uvala vo arhiva od agenti na
dr`avata, spa|a vo delokrugot na “privaten `ivot” soglasno ^lenovite 8
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
§ 1 od Konvencijata. Toa e u{te pove}e taka vo ovoj slu~aj bidej}i del od
informaciite e objaven kako pogre{en i verojatno go povreduva ugledot
na baratelot.
Poradi toa se primenuva ^lenot 8.
B. Po~ituvawe na ^len 8
1. Dali imalo me{awe
3. Vo podnesokot na Vladata, trebalo da bidat ispolneti tri uslova
pred da mo`elo da se ka`e dali imalo me{awe {to se odnesuva do
po~ituvawe na privaten `ivot: informaciite morale da se ~uvaat za toa
lice; koristewe moralo da se pravi od toa; i moralo da bide nevozmo`no
takvoto lice da go pobie toa. Vo konkretniov slu~aj, i ~uvaweto i
koristeweto na informaciite za baratelot se slu~ilo pred Romanija da
ja ratifikuva Konvencijata. [to se odnesuva do nevozmo`nosta za
pobivawe na informaciite, Vladata tvrdi deka, vo sprotivno, mu bilo
dozvoleno na baratelot da gi pobie nevistinitite informacii no toj ne
gi iskoristil soodvetnite pravni lekovi.
4. Sudot naglasuva deka i ~uvaweto na informacii od dr`avni
slu`bi povrzani so privatniot `ivot na liceto i koristeweto i
odbivaweto da se dade mo`nost za toa da bide pobieno pretstavuva
me{awe vo odnos na po~ituvawe na privaten `ivot soglasno ^len 8 § 1
od Konvencijata (vidi gi slednite presudi: Leander citiran pogore,
paragraf 22, § 48; Kop protiv [vajcarija, 25 mart 198, Izve{taji 1998-II,
paragraf 540, § 53; i Aman citiran pogore, §§ 69 i 80).
Vo konkretniot slu~aj jasno e od pismoto na RRS od 19 dekemvri 1999
deka RRS gi dr`el informaciite za privatniot `ivot na baratelot.
Osven toa na pismoto nesomneno mu prethodi stapuvaweto vo sila na
Konvencijata {to se odnesuva na Romanija na 20 juni 1994, Vladata ne
podnela deka RRS prestanala da dr`i informacii za privatniot `ivot
na baratelot posle toj datum. Sudot isto taka zabele`uva deka se
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
koristele del od informaciite posle toj datum, na primer vo vrska so
baraweto za preispituvawe {to dovelo do odluka na 25 noemvri 1997.
Bidej}I ~uvaweto na taa informacija i nejzinoto koristewe, {to bilo
spoeno so odbivawe da mu se ovozmo`i na baratelot mo`nost da go pobie
toa, se doveduva vo pra{awe me{aweto vo negovoto pravo za po~ituvawe
na negoviot privaten `ivot kako {to se garantira so ^len 8 § 1.
2. Opravduvawe za me{awe
5. Glavnoto pra{awe {to se pokrenuva e dali me{aweto na takov
na~in e opravdano soglasno paragraf 2 od ^len 8. Toj paragraf, bidej}i
predviduva isklu~ok na pravo garantirano so Konvencijata, treba da se
tuma~i detalno. Se dodeka Sudot priznava deka tajnite slu`bi mo`at
legitimno da postojat vo edno demokratsko op{testvo, toj pobiva deka
ovlastuvawata za tajno nadgleduvawe na gra|anite se tolerira soglasno
Konvencijata samo do izvesna granica dokolku e izri~ito potrebno za
za{tita na demokratskite institucii (vidi citirana presuda pogore,
Klas i ostanatite, paragraf 21, § 42).
6. Dokolku ne se kr{i ^lenot 8, takvoto me{awe mo`e da bide “vo
soglasnost so zakonot”, prodol`uva so legitimnata cel soglasno
paragraf 2 i, u{te pove}e, da bide potrebno vo edno demokratsko
op{testvo za da se postigne taa cel.
7. Vladata smetala deka merkite za koi stanuva zbor bile vo
soglasnost so zakonot. Predmetnite informacii bile obelodeneti od
RRS so procedura dadena vo Sudskata Odluka br. 118/1990, koja {to bila
zamislena da im ovozmo`i o{teta na licata progonuvani od
komunisti~kiot re`im. Spored uslovite na ^len 8 od taa sudska odluka,
nikakva merka za o{teta ne bi mo`elo da se dodeli na lica koi bile
vklu~eni vo fa{isti~ki akivnosti.
8. Vo podnesokot na baratelot, ~uvaweto i koristeweto na dosieto za
nego ne bile vo soglasnost so zakonot, bidej}i doma{niot zakon ne bil
dovolno precizen za da im dade do znaewe na gra|anite vo kakvi
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
okolnosti i vo koi uslovi dr`avnite vlasti imale ovlastuvawe da gi
arhiviraat informaciite za nivniot privaten `ivot i da gi koristat.
Ponatamu, doma{niot zakon ne go definiral dovolno precizno na~inot
na praktikuvawe na tie ovlastuvawa i ne sodr`el nikakvi za{titi od
zloupotrebi.
9. Komisijata smetala deka doma{niot zakon ne gi definiral so
dovolna preciznost okolnostite vo koi Romanskata slu`ba za
razuznuvawe mo`ela da arhivira, pu{ta i koristi informacii povrzani
so privatniot `ivot na baratelot.
10. Sudot go pobiva nejziniot utvrden zakon, soglasno koj izrazot “vo
soglasnost so zakonot” ne samo {to bara osporenata merka da ima
nekakva osnova vo doma{niot zakon, tuku isto taka taa da se odnesuva na
kvalitetot na zakonot {to se razgleduva, baraj}i da mu bide dostapen na
predmetnoto lice i da bide predvidliv za negovite efekti (vidi,
najposledna vlast, Aman citiran pogore, § 50).
11. Vo konkretniot slu~aj Sudot zabele`uva deka ^len 6 od Sudskata
odluka br. 118/1990, na koj Vladata se potpira kako na osnova za
osporenata merka, mu dozvoluva na sekogo da doka`e deka toj gi
ispolnuva barawata za odredeni prava {to mu se dadeni, so pomo{ na
oficijalni dokumenti izdadeni od relevantnite vlasti ili nekoj drug
materijal so doka`ana vrednost. Me|utoa, odredbata ne go postavuva
na~inot vo koj takviot dokaz mo`e da se postigne i ne i dava na
Romanskata slu`ba za razuznuvawe nikakvo pravo da sobira, ~uva i
pu{ta informacii za privatniot `ivot na edno lice.
Sudot poradi toa treba da odredi dali Zakonot br. 14/1992 za
organizirawe i rabotewe na Romanskata razuznuva~ka slu`ba, {to isto
taka zaviselo od Vladata, mo`e da propi{e praven osnov za ovie merki.
Vo taa smisla, toj zabele`uva deka zakonot za koj {to stanuva zbor ja
ovlastuva Romanskata razuznuva~ka slu`ba da sobira, ~uva i da koristi
informacii koi {to vlijaat na nacionalnata bezbednost. Sudot ima
somne`i vo odnos na va`nosta na nacionalnata bezbednost od
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
informaciite {to se ~uvani za baratelot. Sepak, toj povtoruva deka
primarno za nacionalnite vlasti, osobeno sudovite, e da go tolkuvaat i
primenuvaat doma{niot zakon (vidi ja presudata Kop {to e citirana
pogore, p. 541, § 59) i zabele`uva deka vo svojata presuda od 25 noemvri
1997 Bukure{kiot Apelaciski Sud potvrdil deka bilo zakonski
Romanskata slu`ba za razuznuvawe da ja dr`i ovaa informacija kako
depo za arhivite na porane{nite bezbednosni slu`bi.
Bidej}i toa e taka, Sudot mo`e da zaklu~i deka ~uvaweto informacii
za privatniot `ivot na baratelot imalo praven osnov vo Romanskiot
zakon.
12. [to se odnesuva do dostapnosta na zakonot, Sudot go gleda toa
barawe kako da e ispolneto, gledaj}i deka Zakonot br. 14/1992 bil
objaven vo Slu`ben vesnik na Romanija na 3 mart 1992. [to se odnesuva
do baraweto za predvidlivosta, Sudot povtoruva deka edno pravilo e
“predvidlivo” ako toa se formulira so dovolna preciznost za da mu
ovozmo`i na sekoj poedinec – ako se javi potreba so soodveten sovet – da
go kontrolira svoeto povedenie. Sudot ja naglasi va`nosta na ovoj
koncept vo vrska so tajniot nadzor vo slednite uslovi (vidi presuda
Malone protiv Velika Britanija od 2 avgust 1984, Serija A br. 82, p. 32 §
67, povtoreno vo Aman {to e citiran pogore, § 56):
“Sudot treba da go povtori svoeto mislewe deka frazata “vo soglasnost so
zakonot” ne se navra}a samo na doma{niot zakon tuku isto taka se odnesuva
na kvalitetot na ‘zakonot’, baraj}i toj da bide kompatibilen so pravnata
norma, koja {to izrazito e spomnata vo preambulata na
Konvencijata…Frazata na toj na~in se podrazbira – i ova sledi od
predmetot i celta na ^len 8 – deka mora da postoi merka na pravna za{tita
vo doma{niot zakon od svoevolni me{awa na dr`avnite vlasti so prava
za{titeni so paragraf 1…. Osobeno onamu kade {to mo}ta na izvr{itelot
se praktikuva vo tajnost, rizicite od samovolnost se evidentni …
... Bidej}i implementacijata vo smisol na merkite za tajniot nadzor na
komunikacii ne e otvorena za vnimatelno ispituvawe od predmetnite
poedinci ili javnosta na {iroko, bi bila sprotivna na pravnata norma za
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
legalnata diskrecija {to mu e dadena na izvr{itelot da bide izrazena vo
smisol na neograni~ena so zakon. Sledstveno na toa, zakonot treba da go
naveduva delokrugot na sekoja takva diskrecija dodelena na kompetentni
vlasti i na~inot na negovoto praktikuvawe so dovolna jasnotija, vo odnos
na legitimnata cel na merkata za koja {to se zboruva, za da mu se dade
soodvetna za{tita na poedinecot od samovolno me{awe.”
13. “Kvalitetot” na pravnite pravila {to zavisele vo ovoj slu~aj
treba poradi toa vnimatelno da se ispita, so cel, za da se utvrdi dali
doma{niot zakon utvrduva dovolna preciznost na okolnostite vo koi
Romanskata razuznuva~ka slu`ba mo`ela da sobira i koristi
informacii za privatniot `ivot na baratelot.
14. Sudot zabele`uva vo vrska so ova deka del 8 od Zakonot br.
14/1992 veli deka informacii koi vlijaat na nacionalna bezbednost
mo`at da se sobiraat, bele`at i arhiviraat vo tajni arhivi.
Nema odredba od doma{niot zakon, me|utoa, koja utvrduva nekakvi
ograni~uvawa vo primenata na tie ovlastuvawa. Taka, na primer, napred
spomnatiot Zakon ne go definira vidot na informacijata {to mo`e da se
snimi, kategoriite na lu|eto protiv koi mo`at da se prevzemat merki za
nadzor kako {to se sobirawe i ~uvawe na informacii, okolnostite vo
koi mo`at da se prevzemat takvi merki ili postapkata koja treba da se
prosledi. Isto taka, Zakonot ne predviduva granici na starost na
informacii {to se ~uvaat ili dol`ina na vreme do koga tie mo`at da
se ~uvaat.
^len 45 od Zakonot ja ovlastuva Romanskata slu`ba za razuznuvawe da
go prevzeme ~uvaweto i koristeweto na arhivite {to im pripa|ale na
porane{nite slu`bi za razuznuvawe {to rabotele na Romanska
teritorija i i ovozmo`uva kontrola na dokumentite na razuznuva~kata
slu`ba so soglasnost na direktorot.
Sudot zabele`uva deka ovoj ~len ne e ekspliciten, nema detalna
odredba za licata {to se ovlasteni da gi konsultiraat arhivite,
prirodata na dosiejata, procedurata {to treba da se prosledi ili
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
koristeweto {to mo`e da se napravi za informaciite na toj na~in
dobieni.
15. Toj isto taka naveduva deka iako ~len 2 od Zakonot gi ovlastuva
relevantnite vlasti da dozvolat me{awa {to se potrebni za da se
spre~at i da se namalat zakanite za nacionalnata bezbednost, pri~inata
koja {to dozvoluva takvi me{awa ne e dadena so dovolna preciznost.
16. Sudot treba isto taka da bide zadovolen deka tamu postojat
adekvatni i efikasni za{titi od zloupotreba, bidej}i eden sistem na
taen nadzor koj {to e modeliran za za{tita na nacionalnata bezbednost
povlekuva rizik na potkopuvawe ili duri ru{ewe na demokratijata
zaradi nejzinata odbrana (vidi presuda Klas i Ostanatite {to e
citirana pogore, stranica 23-24, §§ 4-50).
Za da sistemite na taen nadzor bidat usoglaseni so ^len 8 od
Konvencijata, tie treba da sodr`at za{titi utvrdeni so zakon koi se
primenuvaat na kontrolata na relevantnite aktivnosti na slu`bite.
Procedurite za kontrola treba da gi sledat vrednostite na edno
demokratsko op{testvo kolku {to e mo`no poverno, osobeno pravnata
norma, koja isklu~itelno se odnesuva na Preambulata na Konvencijata.
Pravnata norma potvrduva, me|udrugoto, deka me{aweto na izvr{nata
vlast so poedine~ni prava koi treba da bidat podlo`ni na efikasna
kontrola, koja sekako treba da ja vr{i sudskata vlast, kako posledno
sredstvo, bidej}i sudskata kontrola ovozmo`uva najdobri garancii na
nezavisnost, objektivnost i propisna procedura ( vidi presuda citirana
pogore Klas i Ostanatite, str. 25-26, § 55).
17. Vo konkretniot slu~aj Sudot zabele`uva deka Romanskiot sistem
za sobirawe i arhivirawe na informacii ne dava takvi garancii, nema
procedura za kontrola dadena so Zakon br. 14/1992, dali dodeka merkata
nalo`ena e vo sila ili e posle toa.
18. Poradi toa, Sudot smeta deka doma{niot zakon ne naveduva
razumna jasnost za delokrugot i na~inot na praktikuvawe na
relevantnata diskrecija dadena na dr`avnata vlast.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
19. Sudot zaklu~uva deka dr`eweto i koristeweto na informacii za
privatniot `ivot na baratelot od strana na Romanskata razuznuva~ka
slu`ba ne bile “vo soglasnost so zakonot”, fakt koj {to dovolno
pretstavuva kr{ewe na ^lenot 8. Ponatamu, vo konkretniot slu~aj toj
fakt go spre~uva Sudot da ja razgleda legitimnosta na celta sprovedena
so merkite {to se nalo`eni i koi utvrduvaat dali tie bile – pod
predpostavka deka celta bila legitimna – “neophodni vo edno
demokratsko op{testvo”.
20. Tamu ima prekr{uvawe na ^len 8.
III. NAVODNO PREKR[UVAWE NA ^LENOT 13 OD KONVENCIJATA
21. Baratelot se po`ali deka nemaweto na nikakov praven lek pred
edna dr`avna vlast koja {to mo`ela da presudi za negovoto barawe za
uni{tuvawe na dosieto koe {to sodr`i informacii za nego i izmenata
na neto~nata informacija bila sprotivna na ^len 13, koj veli:
“Sekoj ~ii prava i slobodi utvrdeni vo Konvencijata se prekr{eni }e
imaat efikasen praven lek pred dr`avnata vlast i pokraj toa {to
prekr{uvaweto go izvr{ile lica koi rabotele kako na slu`bena funkcija.”
22. Vladata osporuva{e deka baratelot dobil satisfakcija so
presudata od 25 noemvri 1997, vo koja detalite {to se sodr`at vo
pismoto na Romanskata razuznuva~ka slu`ba od 19 dekemvri 1990 se
proglaseni kako ni{tavni i neva`e~ki. [to se odnesuva do uni{tuvawe
ili izmenuvawe na iformacijata vo dosieto {to go dr`i Romanskata
razuznuva~ka slu`ba, Vladata smetala deka baratelot ne go odbral
soodvetniot praven lek. Toj mo`el da podnese tu`ba vrz osnova na
Odlukata br. 31 od 1954, ^len 54 § 2 so koja se ovlastuva sudot da nalo`i
nekakva merka za povtorno vra}awe na prekr{enoto pravo, vo
konkretniot slu~aj pravoto na baratelot za negovata ~est i ugled.
Vladata ponatamu naglasi deka baratelot mo`el da se potpre na
odredbite od Zakonot br. 187 od 1999 za da se ispita dosieto otvoreno za
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
nego od strana na Sekuritate. Soglasno ~lenovite 15 i 16 od toj Zakon,
baratelot mo`el da mu ja doka`e na sudot vistinata za informacijata vo
negovoto dosie.
23. Po mislewe na Komisijata, Vladata ne uspeala da poka`e deka
imalo vo Romanskiot zakon praven lek {to bil vo sila kako i vo zakon i
mu ovozmo`ila na baratelot da se `ali za prekr{uvawe na ^lenot 8 od
Konvencijata.
24. Sudot povtori deka postojano se tolkuva ^lenot 13 kako praven
lek vo doma{niot zakon samo vo odnos na `albi koi mo`at da se gledaat
kako “sporni” vo pogled na Konvencijata (vidi, na primer, ^akici (Çakici)
protiv Turcija [GC], br. 23657/94, § 112, Evropski Sud za ^ovekovi Prava
1999-IV). ^lenot 13 ja garantira raspolo`ivosta na nacionalno nivo na
praven lek za sproveduvawe na su{tinata na pravata i slobodite po
Konvencijata vo bilo kakva forma {to mo`e da se slu~i da bidat
obezbedeni vo doma{en legalen red. Ovoj ^len poradi toa bara
odredbata za doma{en praven lek koj im dozvoluva na “kompetentnite
dr`avni vlasti” da se pozanimavaat i so su{tinata na relevantnata
`alba od Konvencijata i da dadat soodvetno osloboduvawe, iako na
Dogovornite Dr`avi im se dozvoluva nekakva diskrecija vo odnos na
na~inot na koj tie ja usoglasuvaat svojata obvrska po ovaa odredba.
Pravniot lek treba da bide “efikasen” kako vo praksa taka i vo zakon
(vidi Vil protiv Lihten{tajn [GC], br. 2836/95, § 75, Evropski Sud za
^ovekovi Prava 1999-VII).
25. Sudot napomnuva deka vo `albata na baratelot Romanskata
razuznuva~ka slu`ba dr`i informacii za negoviot privaten `ivot za
arhivirawe i za koristewe, {to se kosi so ^len 8 od Konvencijata, {to
bilo nesporno “diskutabilna”. Toj imal poradi toa pravo na efikasen
doma{en praven lek vo ramkite na zna~eweto na ^len 13 od
Konvencijata.
26. “Vlasta” vo smisol na ^len 13 ne mora neophodno da bide sudska
vlast vo site instanci vo precizna smisla na zborot. Sepak, pravata i
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
proceduralnite garancii {to edna vlast gi poseduva se relevantni za
odreduvawe na toa dali pravniot lek pred toa e efikasen (vidi presuda
Klas i Ostanatite {to e citirana pogore, p. 30, § 67).
Ponatamu, onamu kade {to e vme{an tajniot nadzor, mo`e da bide
dovolna objektivna nadzorna ma{inerija se dodeka merkite ostanuvaat
tajni. Samo koga edna{ merkite }e go razotkrijat toa pravnite lekovi
treba da mu bidat na raspolagawe na poedinecot (ibid., p. 31, §§ 70-71).
27. Vo konkretniot slu~aj Vladata tvrde{e deka baratelot mo`el da
podnese `alba vrz osnova na ^len 54 od Odlukata br. 31/1954. Od gledna
to~ka na Sudot, takviot podnesok nemo`el da se prifati.
Prvo, toj zabele`uva deka ^lenot 54 od odlukata predviduva op{ta
tu`ba vo sudovite, modelirana za za{tita na ne-pari~ni prava koi bile
nezakonski prekr{eni. Bukure{kiot Apelaciski Sud, me|utoa, naglasil
vo svojata presuda od 25 noemvri 197 deka Romanskata razuznuva~ka
slu`ba bila ovlastena so doma{en zakon da dr`i informacii za
baratelot {to do{le od arhivite na porane{nite razuznuva~ki slu`bi.
Vtoro, Vladata ne utvrdila postoewe na nekakva doma{na odluka koja
pretstavuva presedan vo slu~ajot. Poradi toa ne poka`ala deka takvov
praven lek }e bil efikasen. Poradi toa, ovoj preliminaren prigovor od
Vladata treba da se otfrli.
28. [to se odnesuva do mehanizmite dadeni vo Zakon br. 187/1999, pod
predpostavka da Sovetot predviduva deka se postaveni, Sudot
zabele`uva deka nitu odredbite bile potkrepeni od Vladata nitu nekoi
drugi odredbi od toj Zakon ovozmo`uvaat da se izzeme ~uvaweto, od
agentite na Dr`avata, na informaciite za privatniot `ivot na edno
lice ili vistinata za takvite informacii. Mehanizmot za nadzor
utvrden so ~lenovi 15 i 16 se odnesuva samo na otkrivawe na
informaciite za identitetot na nekoi sorabotnici i agenti na
Sekuritate.
29. Sudot ne bil informiran za nekoja druga odredba od Romanskiot
zakon {to ovozmo`uva izzemawe na ~uvaweto, od razuznava~kite slu`bi,
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
na informaciite za privatniot `ivot na baratelot ili da ja pobie
vistinata za takvite informacii.
30. Sudot posledovatelno zaklu~uva deka baratelot bil `rtva na
prekr{uvawe na ^lenot 13.
IV. NAVODNO PREKR[UVAWE NA ^LEN 6 OD KONVENCIJATA
31. Baratelot se po`alil na odbivaweto na sudovite da gi razgledaat
negovite barawa bidej}i tro{ocite i {tetite mu go uskratile pravoto
na sud, sprotivno na ^len 6 od Konvencijata, koj veli:
“Vo odreduvawe na negovite gra|anski prava i obvrski….., sekoj ima pravo
na….. soslu{uvawe….. od….. sud….”
32. Vladata ne napravi podnesok.
33. Komisijata odlu~i da ja razgleda `albata po poop{ta obvrska,
nametnata na Dr`avite so ^len 13, za ovozmo`uvawe na efikasen praven
lek koj {to }e ovozmo`i da se pravat `albi za prekr{uvawa na
Konvencijata.
34. Sudot napomnuva deka osven `albata, razgledana pogore, nemalo
praven lek spored koj mo`elo da se napravi barawe za izmena ili
uni{tuvawe na dosieto {to sodr`i informacii za nego, baratelot isto
taka se po`ali deka Bukure{kiot Apelaciski Sud, iako spored zakonot
prevzel barawe za {tetite i tro{ocite, ne se vladeel po predmetot vo
presudata od 25 noemvri 1997.
35. Nema somnevawe deka baraweto na baratelot za nadoknada na
nepari~na {teta i tro{oci bilo gra|ansko barawe vo smisol na ^len 6 §
1, a Bukure{kiot Aplaciski Sud imal nadle`nost da go napravi toa
(vidi presuda Robinsonovi protiv Velika Britanija od 23 septemvri
1997, Izve{taji 1997-V, p. 1809, § 29).
Sudot soglasno toa smeta deka Apelaciskiot Sud napravil propust za
pravoto na baratelot za fer soslu{uvawe vo ramkite na ^len 6 § 1 (vidi
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
presuda Ruiz Torija protiv [panija od 9 dekemvri 1994, Serija A br. 303-
A, str. 12-13, § 30).
36. Poradi toa isto taka tuka ima prekr{uvawe na ^len 6 § 1 od
Konvencijata.
V. PRIMENA NA ^LEN 41 OD KONVENCIJATA
37. Baratelot pobaral satisfakcija po ^len 41 od Konvencijata koj
propi{uva:
“Dokolku Sudot utvrdi deka imalo prekr{uvawe na Konvencijata ili
Protokolite od tamu, i dokolku interniot zakon na …………..ovozmo`uva da
se napravi samo delumna podgotovka, Sudot, ako e potrebno, treba da i
ovozmo`i satisfakcija na o{tetenata strana.”
A. O{teta
38. Baratelot pobaral 20,000,000,000 Romanski lei (ROL) vo
kompenzacija za nepari~na o{teta predizvikana od sramot povrzan so
javnoto obelodenuvawe na pogre{ni i klevetni~ki informacii za nego i
so odbivaweto na vlastite so godini da ja priznaat gre{kata i da ja
popravat.
39. Vladata se sprotivstavila na ova barawe, koe tie go smetale za
nerazumno, osobeno zatoa {to baratelot ne go pokrenal ovoj stav pred
doma{nite sudovi.
40. Sudot go svrte vnimanieto na nejzinata re{ena sudska praksa
informiraj}i za ~istiot fakt deka baratelot ne se `alel za {tetite
pred doma{en sud no mu nalo`uva na Sudot da gi otfrli tie barawa kako
da se neosnovani otkolku da ja popre~uva nivnata dopustlivost. (vidi
presuda De Vilde, Oms i Versip (De Wilde, Ooms and Versyp) protiv
Belgija od 10 mart 1972 (^len 50), Niza A br. 14, str. 9-10, § 20).
Ponatamu, Sudot zabele`uva vo konkretniov slu~aj deka, sprotivno na
ona {to Vladata go tvrdi, baratelot pobaral nadoknada kaj doma{nite
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
sudovi za nepari~na {teta {to toj ja prifatil, vo forma na pla}awe na
simboli~na suma od 1 Romanska lea, barawe koe ne bilo upateno od
Romanskite sudovi.
Toj zabele`uva, ponatamu, deka Bukure{kiot Apelaciski Sud ja
proglasi navodnata klevetni~ka informacija za neto~na i ni{tavna, so
{to delumno gi ispolnuva `albite na baratelot. Sudot smeta, me|utoa,
deka baratelot trebal vsu{nost da ja prifati nepari~nata {teta,
poradi postoewe na eden sistem so tajni dosieja sprotivno na ^len 8,
poradi nemawe nikakov efikasen praven lek, poradi nemawe fer
soslu{uvawe i isto taka poradi faktot deka nekolku godini pominale
pred sudot da ima nadle`nost da ja proglasi klevetni~kata informacija
za ni{tavna i neva`e~ka.
Toj poradi toa smeta deka nastanite za koi stanuva zbor povlekle
seriozno me{awe na pravata na g. Rotaru i deka sumata od 50,000
Francuski franci (FRF) }e mu ovozmo`i fer o{teta za prifa}awe na
nepari~na {teta. Toj iznos treba da se pretvori vo Romanski lei so
stapka primenliva na datumot na isplatata.
B. Tro{oci i izdatoci
41. Baratelot pobaral isplata na ROL 38,000,00 (FRF 13,450) koi {to
toj gi raspredeluva na sledniot na~in:
(a) ROL 30,000,00 za tro{oci nastanati vo doma{nite sudski postapki,
vklu~uvaj}i ROL 20,000,00 za patni tro{oci i hrana za poseti na Ia{i
(Iaşi) i Bukure{t i ROL 10,000,00 za sitni izdatoci (marki, telefonski
javuvawa, fotokopirawe, i t.n.);
(b) ROL 8,000,000 za tro{oci nastanati pred instituciite na
Konvencijata, vklu~uvaj}i ROL 6,000,000 za prevodi i sekretarski
tro{oci, ROL 1,000,000 za patni tro{oci pome|u Barlad i Bukure{t i
ROL 1,000,000 za Francuska viza za sinot na baratelot.
42. Vladata smetala deka preteranata suma, osobeno {to ja imal
baratelot, baralo sudewe vo odsustvo na site doma{ni sudski postapki.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
43. Sudot povtoruva deka za da bidat vklu~eni tro{ocite soglasno
^len 41 od Konvencijata, treba da se utvrdi dali tie navistina i
vsu{nost nastanale i bile razumni vo odnos na kvantumot (vidi, pome|u
drugite vlasti, Nikolova protiv Bugarija) [GC], br. 31195/96, § 79,
Evropski Sud za ^ovekovi Prava 1999-II). Vo vrska so ova, treba da se
sfati deka Sudot mo`e da mu gi dosudi na baratelot ne samo tro{ocite
i izdatocite nastanati pred instituciite vo Strazburg tuku i onie {to
nastanale pred nacionalnite sudovi za spre~uvawe ili o{teta za
nepo~ituvawe na Konvencijata {to ja utvrdil Sudot. (vidi Van Gejsegem
(Van Geyseghem) protiv Belgija [GC], 26103/95, § 45, Evropski Sud za
^ovekovi Prava 1999-I).
44. Sudot zabele`uva deka baratelot ne bil pretstaven pred
doma{nite sudovi, deka toj go pretstavil svojot slu~aj pred Komisijata i
deka vo sudskite postapki pred Sudot toj prisustvuval na
soslu{uvaweto. Toj isto taka zabele`uva deka Sovetot na Evropa mu
platil na g. Rotaru suma vo iznos od FRF 9,759.72 po pat na pravna pomo{.
Sudot ja dosuduva celata suma pobarana od baratelot, t.e. FRF 13,450,
bez sumata ve}e platena od Sovetot na Evropa kako pravna pomo{.
Razlikata treba da se konvertira vo Romanski lei so stapka {to se
primenuva na datumot na isplatata.
V. Zatezna kamata
45. Sudot smeta deka taa soodvetno treba da se usvoi na zakonskata
kamatna stapka {to se primenuva vo Francija na denot na usvojuvaweto
na ovaa presuda, t.e. 2.74% godi{no.
PORADI TIE PRI^INI, SUDOT
1. go Otfrla ednoglasno preliminarniot prigovor na Vladata deka
baratelot ne bil podolgo `rtva;
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
2. gi spojuva zakonskite prava ednoglasno na preliminarniot prigovor
na Vladata za propustot {to gi iscrpila doma{nite pravni lekovi i
go otfrli toa ednoglasno po razgleduvawe na zakonskite prava;
3. Odlu~i so {esnaeset glasovi na prema eden deka imalo prekr{uvawe
na ^lenot 8 od Konvencijata;
4. Odlu~i ednoglasno deka imalo prekr{uvawe na ^lenot 13 od
Konvencijata;
5. Odlu~i ednoglasno deka imalo prekr{uvawe na ^lenot 6 § 1 od
Konvencijata;
6. Odlu~i ednoglasno
(a) deka obvinetata dr`ava treba da mu plati na baratelot, vo rok od
tri meseci, FRF 50,000 (peeset iljadi Francuski franci) za
nepari~na o{teta i FRF 13,450 (trinaeset iljadi ~etiristotini i
peeset Francuski franci) za tro{oci i izdatoci, FRF 9,759.72 (devet
iljadi sedumstotini peeset i devet Francuski franci sedumdeset i
dve santimi) treba da se pretvorat vo Romanski lei so stapka
primeniva na datumot na isplatata;
(b) deka prosta kamata so godi{na stapka od 2.74% treba da se plati
po zavr{uvawe na pogorespomnatiot trimese~en period se do
isplatata;
7. go otfrli ednoglasno preostanatiot del od `albata na baratelot
samo za satisfakcija.
Sostaveno na Angliski i Francuski jazik, i dostaveno na javno
soslu{uvawe vo zgradata na ^ovekovi Prava, Strazburg, na 4 maj 2000.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
Luzius Vildhaber
(Luzius WILDHABER) PRETSEDATEL
Mi{el DE SALVIA
Generalen sekretar
Vo soglasnost so ^lenot 45 § 2 od Konvencijata i Pravilo 74 § 2 od
sudskiot pravilnik, se dodavaat podolunavedenite mislewa kon ovaa
presuda:
(a) se sofpa|a misleweto na g. Vildhaber spoeno so ona na g. Makar~uk
(Makarczyk), g. Turmen (Türmen), g. Kosta, g-|a Tulkens, g. Kasadeval
(Casadevall) i g-|a Veber (Weber);
(b) se sovpa|a misleweto na g. Lorenzen;
(c) delumno pismeno neusoglasuvawe na g. Bonelo (Bonello).
L.W. M. de S.
SOVPADNATO MISLEWE NA SUDIJATA VILDHABER SO ONA NA SUDIITE MAKAR^IK, TURMEN, KOSTA, TULKENS, KASADEVAL I VEBER
Vo konkretniot slu~aj, baratelot se po`ali na prekr{uvawe na
negovoto pravo za po~ituvawe na negoviot privaten `ivot poradi
dr`ewe i koristewe, od Romanskata razuznava~ka slu`ba (RIS), na edno
dosie koe sodr`i li~ni informacii, prete`no od periodot 1946-48 god.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
Vo eden specifi~en upis vo dosieto pi{uva deka vo 1937, za vreme na
negovite studii (koga baratelot vsu{nost imal edvaj 16 godini), toj bil
~len na dvi`eweto “legionaren-tip” t.e. na edno ekstremno-desni~arsko
krilo, nacionalisti~ko, anti-Semitisti~ko i paravoeno dvi`ewe.
Informacijata vo ovoj upis, koja bila otkriena vo edno pismo od
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na krajot na 1990, bilo proglaseno
deka e gre{ka od Bukure{kiot Apelaciski Sud. Sepak, seu{te jasno stoi
zabele`ano vo arhivite na Romanskata razuznuva~ka slu`ba, kade {to
presudata od 1997 godina tuka ne se spomnuva. Ponatamu, ne bile
dodeleni nikakvi o{teti nitu za tro{oci nitu za o{teti. Edna parnica
za o{teti protiv Romanskata razuznuva~ka slu`ba bila odlu~ena vo
1994. Izgleda deka Romanskiot zakon seu{te ne mo`e da napravi da
mo`e da se izzeme dr`eweto, od strana na Romanskata razuznuva~ka
slu`ba, na informaciite za privatniot `ivot na baratelot ili da ja
pobie vistinata za takvata informacija, ili da pobara istata da se
uni{ti.
Poradi toa, na{iot Sud utvrdi prekr{uvawe na ^lenovite 6, 13 i 6 §
1. Vo soglasnost so sudskata praksa (vidi presuda na Malon (Malone)
protiv Velika Britanija od 2 avgust 1984, Serija A br. 82, str. 36 i 38-39,
§§ 80 i 87-88; presudite za Kruslin i Huvig protiv Francija od 24 april
1990, Serija A br. 176-A, str. 24-25, §§ 36-37, i 176-B, str. 56-57, §§ 35-36;
presudata za Halford protiv Velika Britanija od 25 juni 1997,
Izve{taji za presudi i odluki 1997-III, p.1017, § 51; presudata za Kop
protiv [vajcarija od 25 mart 1998, Izve{taji 1998-II, p. 543, §§ 75-76; i
Aman protiv [vajcarija [GC], br. 27798/95, §§ 61-62 i 77-81, Evropski Sud
za ^ovekovi Prava 2000-II), toj utvrdi deka spored pravilata na
doma{niot zakon mo`e da se sobiraat takvi informacii koi vlijaat na
nacionalnata bezbednost, da se snimaat i arhiviraat vo tajni dosieja ne
davaat dovolen stepen na predvidlivost. Dr`eweto i koristeweto od
Romanskata razuznuva~ka slu`ba na informacii za privatniot `ivot na
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
baratelot poradi toa ne bile “vo soglasnost so zakonot”, taka {to
^lenot 8 bil prekr{en. Jas celosno se potpi{av na ovie presudi.
Me|utoa, sakam da dodadam deka vo konkretniov slu~aj - nezavisno od
adekvatnosta na pravniot osnov – imam seriozni somne`i deka
me{aweto so pravata na baratelot prodol`i edna legitimna cel po
^lenot 8 § 2. Nema pove}e somne` vo mojot um deka me{aweto ne bilo
potrebno vo edno demokratsko op{testvo. [to se odnesuva do
legitimnata cel, Sudot redovno e podgotven da prifati deka namerata
prepoznata od Vladata e legitimna dokolku taa spa|a vo edna od
kategoriite utvrdeni vo paragraf 2 od ^lenovite 8 do 11. Me|utoa,
spored mene, {to se odnesuva do nacionalnata sigurnost kako vo odnos na
drugi nameri ili celi, tamu treba da ima barem eden razumen i
vistinski link pome|u celta i merkite koi se me{aat vo privatniot
`ivot za celta da se gleda kako legitimna. Za da se razgleda pove}e ili
pomalku indiskriminiranoto sobirawe na informacii {to se
odnesuvaat na privatniot `ivot na poedinci vo smisol na legitimna
gri`a za nacionalnaa bezbednost, po moe mislewe, o~igledno e
problemati~no.
Vo slu~ajot Rotaru, podatocite {to se sobirale vo prethodniot re`im
na eden nezakonski i proizvolen na~in, za aktivnostte na edno mom~e i
student, se vra}aat nazad pove}e od peeset godini, i vo eden slu~aj
{eeset i tri godini, nekoi od informaciite se pogre{ni, prodol`uvaat
i ponatamu da se ~uvaat vo dosie bez soodvetni i efikasni za{titi od
zloupotreba. Ne e na ovoj Sud da ka`uva dali ovie informacii treba da
se uni{tat ili dali iscrpnite prava za pristap i ispravka treba da se
garantiraat, ili dali nekoj drug sistem treba da se usoglasuva so
Konvencijata. No, te{ko e da se ka`e kakva legitimna gri`a za
nacionalna bezbednost mo`e da go opravda ponatamo{noto ~uvawe na
takvi informacii vo ovie okolnosti. Jas poradi toa smetam deka Sudot
bi trebalo da bide ovlasten da utvrdi dali osporenata merka vo ovoj
slu~aj ne prodol`ila edna legitimna cel vo smisol na ^len 8 § 2.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
Ovaa presuda bi trebalo da se smeta za neophodna za da se utvrdi
dali merkata za koja stanuva zbor bila potrebna vo edno demokratsko
op{testvo, bidej}i toj test zavisi od postoeweto na legitimnata cel.
Ako, me|utoa, Sudot pretpo~ital da go prifati postoeweto na
legitimnata cel za nacionalna bezbednost, toa bi trebalo da potseti
deka Dr`avite ne u`ivaat neograni~ena diskrecija da gi podlo`at
poedincite na taen nadzor ili na sistem na tajni dosieja. Interesot na
edna Dr`ava za za{tita na nacionalnata bezbednost treba da bide
usoglasen so serioznosta na me{aweto so pravoto na baratelot za
za{tita na negoviot ili nejziniot privaten `vot. Na{iot Sud postojano
go naglasuva “rizikot deka eden sistem na taen nadzor za za{tita na
nacionalnata bezbednost ja potkopuva ili duri ja uni{tuva
demokratijata zaradi nejzinata odbrana.” (vidi presuda Leander protiv
[vedska od 26 mart 1987, Serija A br. 116, p. 25, § 60; vidi isto taka
presuda Klas i Ostanatite protiv Germanija od 6 septemvri 1978, Serija
A br. 28, str. 21 i 23, §§ 42 i 49, i mutatis mutandis, presudata ^ahal
(Chahal) protiv Velika Britanija od 15 noemvri 1996, Izve{taji 1996-V,
str. 1866-67, § 131, i presudata za kompanijata Tineli i sans Ltd (Tinnelly
& Sons Ltd) i Ostanatite i MekElduf (McElduf) i Ostanatite protiv
Velika Britanija od 10 juli 1998, Izve{taji 1998-IV, str. 1662-63, § 77).
Poradi toa Sudot treba da bide zadovolen deka tajniot nadzor na
gra|anite e izri~ito potreben za za{tita na demokratskite institucii i
deka tamu postojat adekvatni i efikasni za{titi od zloupotreba.
Vo site okolnosti na ovoj slu~aj i vo duhot na ona {to e ka`ano ovde
ponapred vo vrska so legitimnata cel, treba da se zaklu~i deka
me{aweto za koe se zboruva ne bilo ni od daleku potrebno vo edno
demokratsko op{testvo za da se postigne celta za nacionalnata
bezbednost.
Da rezimirame toga{, duri i ako postoela predvidliva pravna osnova
vo slu~ajot Rotaru, na{iot Sud moral da utvrdi prekr{uvawe na ^len 8,
bilo poradi toa {to nemalo legitimna cel za prodol`uvawe na
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
zloupotrebliv sistem so tajni dosieja ili poradi toa {to takvoto
prodol`uvawe ne bilo sosema potrebno vo edno demokratsko op{testvo.
SOVPADNATO MISLEWE NA SUDIJATA LORENZEN
Vo ovoj slu~aj jas glasav za zaklu~ocite na mnozinstvoto kako i za
nivnite pri~ini. Me|utoa, ova ne zna~i deka ne se soglasuvam vo su{tina
so ona {to e ka`ano vo misleweto {to se sovpa|a na sudijata Vildhaber
za drugite barawa po ^len 8 § 2. Pri~inata zo{to jas ne se zdru`iv e
edinstveno taa {to Sudot postojano ceni deka koga edno me{awe so
pravata po ^len 8 ne e “vo soglasnost so zakonot” ne e potrebno da se
ispituva dali drugite barawa od ^len 8 § 2 se ispolneti. Smetam deka
toa vo su{tina ja odr`uva taa praksa.
DELUMNO NEUSOGLASENO MISLEWE NA SUDIJATA BONELO
1. Mnozinstvoto utvrdi prekr{uvawe na ^len 6, osobeno negovite
odredbi {to se primenlivi na faktite na ovoj slu~aj. Glasav so
mnozinstvoto vo utvrduvawe na drugi prekr{uvawa na Konvencijata, no
nemo`am da ja podr`am primenlivosta na ^len 8.
2. ^lenot 8 go za{tituva privatniot `ivot na poedinecot. Vo sr`ta na
taa za{tita le`i pravoto na sekoe lice da ima pointimni segmenti od
negovoto bitie isklu~eni od javna qubopitnost i kriti~nost. Postojat
nekoi zoni na na{eto bitie i vo na{iot duh koi Konvencijata bara da
bidat zaklu~eni. Ne e legitimno da se istra`uvaat za, sobirawe,
klasificirawe ili razotkrivawe na podatoci koi se odnesuvaat na onie
najintimni sferi na aktivnost, orientacija ili presuda, skrieni zad
yidovite na doverlivosta.
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
3. Od druga strana, aktivnostite koi {to se, po nivnata priroda, javni
i koi vsu{nost se hranat so publicitet, se von za{tita po ^len 8.
4. Tajnite podatoci {to gi dr`at dr`avnite slu`bi za bezbednost koi
{to baratelot pobaral da gi vidi se odnesuvaat vsu{nost na: (a) aktivno
~lenstvo na eden Aurel Rotaru vo politi~ko dvi`ewe; (b) negovoto
barawe da objavi dva politi~ki pamfleta; (v) negovoto zdru`uvawe vo
mladinsko dvi`ewe na edna politi~ka partija; i (g) faktot {to toj
nemal kriminalno dosie (vidi paragraf 13. od presudata).
5. Prvite tri to~ki od informacijata se odnesuvaat isklu~itelno na
javni progonuvawa. Eminentno javni, bi dodal, vo onaa merka vo koja
politi~kiot i objavuva~kiot aktivizam bara, i zavisi od, maksimalniot
publicitet za negovoto postoewe i uspeh. Zapisite ne poka`uvaat deka
baratelot glasal za nekoja posebna politi~ka partija – {to, sekako,
trebalo da ja napadne negovata zabraneta zona na doverlivost.
Zapisite, vo su{tina, registriraat kako Aurel Rotaru ja manifestiral
javno svojata militantnost vo javni organizacii.
6. Na koj na~in ~uvaweto na zapisi koi {to se odnesuvaat na
eminentni javni progonuvawa na poedinecot go prekr{uvaat negovoto
pravo na privatnost? Se dodeka sega Sudot zastapuva besprekorno po
moe mislewe, deka za{titata na ^len 8 se pro{iruva na doverlivi
raboti, kako {to se medicinski i zdravstveni podatoci, seksualna
aktivnost i orientacija i semejno srodstvo, i po mo`nost,
profesionalni i delovni odnosi i drugi intimni delovi vo koi javnoto
navleguvawe bi bilo nezagarantira zagrozuvawe na prirodnite barieri
na sopstvenoto jas. Javniot aktivizam vo javna politi~ka partija ima, bi
rekol, malku ne{to zaedni~ko so ratio koe {to ja podignuva za{titata na
privatnosta vo edno fundamentalno ~ovekovo pravo.
7. ^etvrtiot element {to se sodr`i vo dosieto na baratelot se
odnesuval na bele{kata deka toj nemal kriminalno dosie. Sudot utvrdil
duri deka ima prekr{uvawe na pravoto na privatnost na baratelot.
Sudot gi podvle~e zabele{kite na slu`bite za bezbednost (vklu~uvaj}i
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
i informacii koi se stari pove}e od peeset godini) koi sodr`ele
kriminalno dosie na baratelot, i zaklu~i deka “takvite informacii,
koga sistematski se sobirale i ~uvale vo edno dosie koi go dr`ele
agenti na Dr`avata, spa|a vo delokrugot na ‘privaten `ivot’ soglasno
^len 8 § 1 od Konvencijata” (vidi paragraf 44 od presudata).
8. Ova, po moe mislewe, go precenuva opasno delokrugot na ^len 8.
Tvrdej}i deka ~uvaweto na kriminalno dosie na baratelot od policiski
vlasti (duri i koga, kako vo ovoj slu~aj, doka`uva deka liceto nema
kriminalno dosie) se povikuva na ^len 8 mo`e da ima zastra{uva~ko
dale~ni posledici, vis-à-vis “interesite za nacionalnata bezbednost,
javna za{tita i spre~uvawe na nered ili kriminal” – site vrednosti koi
{to ^len 8 izri~ito gi naveduva za za{tita.
9. Bi prifatil, sepak za po`elno, deka so ~uvaweto na kriminalni
dosieja od policijata mo`e verojatno da dojde do me{awe so pravoto na
privatnost, no bi ubrzal da dodadam deka takvoto me{awe e opravdano
vo interes na borben kriminal i na nacionalna bezbednost. Sudot ne
utvrdi za potrebno da go stori toa.
10. Se rabira, mojata zagri`enost se fokusira samo na cenzurata od
Sudot za ~uvaweto na kriminalni zapisi. Neopravdanoto i nelegitimno
obelodenuvawe na sodr`inata na tie zapisi mo`e da pokrene pra{awa
po ^len 8.
11. Sudot izgleda ima dadeno posebna te`ina na faktot deka “nekoi
od informaciite se proglaseni za pogre{ni i verojatno go navreduvaat
ugledot na baratelot” (vidi paragraf 44 od presudata). Ovie raboti
postavuvaat dve oddelni pra{awa: ona za pogre{na informacija, i ona
za nejzinata klevetni~ka priroda.
12. Nekoi od podatocite vo dosieto za bezbednost na baratelot
vsu{nost se odnesuvale na drugo lice so isto ime na baratelot, a ne za
nego. Nesomneno, taa informacija se smetala za “pogre{na” vo pogled na
baratelot. No dali neto~nosta {to se odnesuva na raboti od javen domen
Presuda ROTARU protiv ROMANIJA
ja pretvoraat taa javna informacija vo privatni podatoci? Logikata
pozadi ovaa sekvenca na propozicii ednostavno me pomina.
13. Povtorno, nemam pote{kotija vo potvrduvawe dali “pogre{nite”
podaoci za baratelot ~uvani od bezbednosnite slu`bi, bile edinstveno
za da go naru{at negoviot ugled. Sosema koleblivo, Sudot izgleda vo
posledno vreme treba da se dvi`i kon notacijata deka “ugledot” bi
mo`el da bide pra{awe pod ^len 81. Otvoraweto na ^len 8 na ovie novi
viduvawa bi dodalo vozbudliva dopolnitelna dimenzija za za{tita na
~ovekovite prava. No Sudot, po moe viduvawe, treba da se spravuva so
ovaa reforma frontalno, a ne da se krie vo nea, kako polusenka na
pravoto na za{tita.
14. Dali jas gi spodeliv viduvawata na mnozinstvoto deka pravoto na
privatnost isto taka gi za{tituva isklu~itelno javnite podatoci, jas
potoa bi prodl`il da tvrdam deka postoi prekr{uvawe na ^len 8,
bidej}i celosno se potpi{av na zaklu~okot na Sudot deka ~uvaweto i
koristeweto na informacii od silite za bezbednost za baratelot ne
bile “vo soglasnost so zakon” (vidi paragraf 57-63 od presudata).