Rimsko Pravo – Stara Izpitna Vprašanja

8/14/2019 Rimsko Pravo Stara Izpitna Vpraanja

1/76

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Vpraanja so iz ljubljanskih in mariborskih izpitov. Na koncu so e nekateripomembni latinski reki, pretipkani iz knjige prof. Kranjca.

Voljena je raba na ovcah. V em je razlika med rabo in uitkom.

Diligentia quam in suis. Kaj je to? Primerjaj z vsebinsko enakimi pojmi! Kje naletimona to?

A kupi karje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. Potem karjerjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne pie damorajo bit karje nerjavee in se na to sklicuje.

A pie rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi B-ja naj mu posodi drago pisalo. Kergre B prej domov kot A, A pisala ne vrne in prosi soseda C-ja naj pisalo vrne A-ju.Vendar pa C pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost?

A-jev sin B si sposodi denar od C-ja,da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (oeta) A?

Zakaj je toba conductio furtiva ugodneja od rei vindicatio?

- 1 -


2/76


Kaj je mentalna rezervacija? Ali je pravno upotevana?

Kaj je poravnava? Kakno pravno sredstvo je na voljo?

A je kupil od B-ja 5 ukradenih sunjev. Pojavi se lastnik, ki sunje A-ju evincira.Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sunjev, je utrpel veliko kodo. (Upotevajdobrovernost in zlovernost prodajalca).

Brivec brije sunja na javnem kraju, prileti oga in brivec prereze vrat in suenjumre.a) Kdo odgovarja za nastalo situacijo?b) Morebitna toba in kaj se z njo zahteva?

A shrani pri B-ju 10 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih lahko porabi. Preden jih Bporabi, so mu bili ukradeni. Razloi razmerje in napii katero tobo je imel A nasprotiB-ju in kaj je z njo terjal.

- 2 -


3/76


A obljubi B-ju:"Ali mi da 10, e mi ne izroi sunja Stiha do pred 1.10?" SuenjStih umre pred 1.10. Katero tobo ima na voljo B in kaj z njo terja?

Kaj je konvalescenca? Kateri so pogoji zanjo? Napii primer

A zaide v dolgove in steaj. Na sreo pa je pred 8 meseci odsvojil zemljie, ki je biloglavni del njegovega premoenja. Komentiraj monosti upnikov za poplailo.

A kupi od B-ja zemljie s hio, na katerem C uveljavlja zastavno pravico. Kaknezahtevke in monosti imajo med sabo?

A dolguje B-ju 100, ki bi jih moral vrniti pred 1.2. B pa si 1.3. sposodi od A 50, ki jihmora vrniti do 1.4. Kaj lahko A predlaga B-ju?

Pravni posel v korist tretji osebi.

Obligacijskopravni uinki pri nakljuni premoenjski skupnosti!

- 3 -


4/76


Razloi: ex nunc in ex tunc.

Posebni razlogi za prenehanje zastavne pravice.

Nekdo zgradi v hio tuj tram. Kaj se zgodi?

A in B sta sklenila kupoprodajno pogodbo, B hoe odstopiti in za to A-ju ponudidvojno kupnino, ali jo je A dolan sprejeti?

Pars quanta, pars quota - razloi praktine razlike!

Ali je lahko predmet shranjevalne pogodbe lahko potrona stvar? Utemelji in pojasnirazline situacije.

- 4 -


5/76


Na em temelji dobra vera v stvarnem pravu? Praktini primer. Razlika med stvarnimin obim pravom glede dobre vere?

Ticij:"Ali mi obljubi dati 500, e bo umrl?" Mevij :"Obljubim." Kdaj in e bo lahkoTicij terjal Mevija? Navedi morebitne tobe.

A proda in izroi dobrovernemu B-ju vazo C-ja. Po enem mesecu A kot C-jev dedipostane lastnik vaze. Ali lahko z reivindikacijo terja B-ja? Utemelji e bo uspeen. eA odvzame B-ju vazo nazaj, katere tobe in e jih sploh ima na voljo B?

Napii primer za doloeno in za dololjivo kupnino!

Praktini pomen naela ipso iure compensatur!

A je na tleh nael prstan, ga dal v ep in ez as pozabil nanj. Ko je bil na sprejemupri egipanskem veleposlaniku, mu pade iz epa na tla. Veleposlanik ga prepozna za

- 5 -


6/76


svojega in ga obtoi tatvine. Ali bo uspel? Upotevaj razline monosti!

A in B se dogovorita, da A spravi B-jev fotoaparat v svoj sef. A mu aparat vrne, komu na njegovo zahtevo da B 100. Kakna pravna sredstva ima B? Monosti! Kakno

je razmerje?

B je dolan A-ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se C, da poravna dolg.

Kakna pravna sredstva ima A in monosti?

A eli prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugaepokae njegovi eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna.B se omeha in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuje, da naj stori?

A je kupil stvar od B-ja, za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. Bmu je stvar izroil. Ali je A postal lastnik prodane stvari?

A je B-ju hipotetino zastavil kmetijsko zemljie. Po zastavitvi ga je zael intenzivnoobdelovati. Posadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor skropilnico. ez as je B zahteval prepustitev zastavljene stvari. S im lahko to stori?Kaj bo lahko zahteval od B-ja?

- 6 -


7/76


Katera sta bila bistvena elementa poravnave? Navedi konkreten primer!

A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel je pa terjatev v znesku1000 nasproti C-ju. Kako lahko prenese B to terjatev na A-ja? Kdaj se teje, da jeterjatev prela na A-ja?

V em je razlika med pravo in nepravo hrambo?

Toenec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le-to poslala namorje. V viharju se je potopila. Ali bo tonik lahko od njega zahteval njeno vrednost?

A je prodal B-ju C-jevo stvar. ez as je postal A C-jev dedi. Stvar je zahteval nazajod B-ja z rei vindikacijo. Ali bo uspel? Utemelji!

A je dal B-ju v najem vinski sod. Ko je B vanj natoil vino, je to izteklo. Ali lahko Bzahteva od A-ja povrailo kode in s katero tobo?

- 7 -


8/76


A je e dolgo akal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj da referentu naobini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil.Nekdo mu je dejal, da je mogoe zahtevati denar, ki ga nekdo plaa brez razloga,nazaj. Ali bo A denar lahko zahteval nazaj? Utemelji!

A je B-ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti vupravljanje C-ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. B je to storil, C pa je denarvloil v podjetje Bluff d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. Svetuj B-ju. Kaknarazmerja so v tem primeru sploh nastala?

A kupi tiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so biliukradeni. Komu? Utemelji!

A posodi B-ju 10. B se zavee, da vrne 11 zaradi obresti. Komentiraj!

A ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. Po koncu najemne pogodbe jih lastnik odvzame iz stanovanja. Ali jih A sme terjati, s im?

A prosi B-ja naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemnopogodbo. Kakno je razmerje in kaj je s posestjo stvari?

- 8 -


9/76


A ima hi, ki se bo poroila z B-jem. Oe A noe dati dote, ker noe, da bi se hiporoila z B-jem. A-jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo

osramoena. Upniki imajo teak poloaj, svetuj jim kako lahko od sina zahtevajovrnitev posojila.

A je hotel postaviti hio. Pred njo je hotel postaviti dragocen antini grki steber.Upravljalec dvigala, ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo inatestirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. Kdo odgovarja za kodo? (2stavka)

A je kupil od B-ja avto - predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajennavigacijski sistem - GPS. Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred izroitvijo avtaodstranil GPS. Svetuj A-ju! (2 stavka)

Napii praktien primer konstituta. Kaj je njegova vsebina in bistvo? (2 stavka)

A je e drugi zalotil B-jevo eno na svoji njivi. Najprej jo je krepko alil potem pa eoklofutal. A in B gresta vsak do svojega odvetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi? (2

stavka)

- 9 -


10/76


Kaj je teorija zaupanja in na kaj se je nanaala? (2 stavka)

24 letni A, ki je delal v oetovem podjetju, je vzel kredit in kupil avto s katerim jeobasno razvaal pice. Po 3 obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Upnik ga

je toil, A pa se je skliceval na to da so ivljenjski stroki previsoki. Svetuj upniku indolniku. (2 stavka)

A je od B-ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. Ker se je B pripravljal nadiplomo iz trobente je veliko vadil. A je bil sicer veino asa na faksu vendar je bilalergien na zvok trobente. A je na koncu z ivci. Kaj lahko stori? (2 stavka)

A se je z B-jem dogovarjal da bi mu dal kredit in se mu je s stipulacijo vnaprejzavezal (preden je bilo posojilo izplaano), da mu bo vrnil s 5% obrestmi. Potem jeugotovil, da ne bo mogle plaevati. Kaj lahko stori, za kakne vrste stipulacijo gre inkdaj velja? Komentiraj! (3 stavki)

A se je uil za izpit rimsko pravo a je veino asa preivel za raunalnikom inspremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel da tako izpita ne bo naredil in mu jeraunalnik skril in na to pozabil. Spomnil se je ele, ko ga je obiskal kriminalist. A jeizpit med tem naredil in je B-ja toil zaradi tatvine. Svetuj B-ju (pomagaj si zrekom)! (1 stavek)

- 10 -


11/76


A je imel na gozdu rabo. Ko si je pripravljal drva je mimo priel B, ki so mu bila drvazelo ve in je ponudil da jih odkupi nad trno ceno. A je privolil. Komentiraj! (2stavka)

A se je pripravljal na proslavo svojega 25. rojstnega dne, do katerega mu jemanjkalo e dva tedna. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustreznodvorano. Dvorano mu je ponudil B, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najemle proti vnaprejnjem plailu 1000, ker ima z ljudmi slabe izkunje. A je dvoranonajel in plaal 1000. Ko so gostje prili je bila dvorana zasedena. Lastnik dvorane C

je povedal, da B nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik intudi ni pri njem v slubi. Nekateri od povabljenih so bili besni. Znesli so se nad okniin dve povsem uniili. Svetuj strankam! (3 stavki)

Kaj je bila popularna toba? Navedi primer! (2 stavka)

A je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hie, ki je stala na strmem pobojunad njegovo hio vse bolj nagiba in grozi, da se bo zruil in pokodoval njegovo hio.Kaj lahko stori? (3 stavki)

A je sprejel v zastavo od B-ja, kateremu je bil posodil 1000, pet novih avtomobilskihgum. B je moral na svojem avtu zamenjati gume. Zato je vrnil A-ju 800 in ga prosil,da mu vrne 4 gume. Ali bo uspel? Utemelji (z navedbo ustreznega reka)! (2 stavka)

- 11 -


12/76


Pri A-ju se je oglasil B s pronjo, da mu posodi motorno ago, ki jo je videl vnjegovi garai. A je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster C, ki mu

je popravljal ostreje. Ker je B vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je A prepustil v

uporabo, ne da bi za to zahteval plailo. Za kaj gre? Navedi morebitne zahtevke! (3stavki)

A je B-ja hudo razalil vprio ve ljudi. B ga je toil in zahteval od njega visokoodkodnino. Med postopkom je A umrl. B zdaj zahteva plailo od A-jevega dedia C-

ja. Ali bo uspel? Za kaj sploh gre? Utemelji! (2 stavka)

A je pri B-je ogledal tramove in se dogovoril za ceno. A odide. ez no tramoveukradejo. Kdo trpi kodo?

A med predavanji ukrade uro in jo skrije v kotliek strania. Po predavanju A vzameuro in odide. Na poti ga ustavi policija in pri njem najde uro. Ali gre za oitnega tatu?Kdaj je bil po rim. pravu tat oiten?

Kaj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali?

- 12 -


13/76


Nevesta se pripravlja na poroko. Obleko je e kupila, ampak ker se je tako zredila,obleko nese h krojau, da jo raziri na obleki nastane koda. Kdo trpi kodo? Kako

je s krojaem?

A je B-ju posodil raunalnik za izdelavo seminarske naloge. Ker je to trajalo predolgoasa, sta se zmenila, da B A-ju plaa 1000 tolarjev na mesec. Kakno je bilorazmerje prej in kakno po tem dogovoru?

Kje se uporablja restitutorna klavzula? Kako se glasi?

A je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando B-jeve hie. el jih je priviti nazaj. Ko je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvija na avto, parkiran podverando in razbil vetrobransko steklo. Za kakno razmerje gre, kdo nosi odgovornostza nastalo kodo?

A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njemu doma, ko se bovrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoe kupiti. A mu ga proda inC ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne A-ja. Drugi dan v

- 13 -


14/76


mestu srea C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproi tobo. Kdo bo zmagal v tobi(kakne tobe itd.)?

B kupi od A-ja kolo, za katerega je preprian, da ni A-jev temve, da ga je taukradel. Ali lahko B kolo priposestvuje?

A gre na potovanje in hoe shraniti svoj raunalnik pri B-ju. Ta za to zahteva 1000na mesec. Med odsotnostjo A-ja, je iz B-jevega stanovanja raunalnik ukraden. Zakakno razmerje gre in kdo odgovarja za kodo?

Kaj je pravna zmota? Pojasni ignorantia iuris nocet. Navedi primer.

Amaterski vinogradnik A je v trgovini kupil rpalko za vino. Pri drugem prerpavanju je opazil, da vino udne barve. rpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledupa je ugotovil, da rpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko storiA?

A in B imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerimbosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta

- 14 -


15/76


pogodbe? Kaj lahko stori A?

A po elektronski poti naroi slaiarju porono torto, toda zmoti se pri roku -namesto 1.okt napise 1.nov. Slaiar torto dostavi dan po poroki, tj. 2.okt. Kajlahko stori A, ki je moral manje tortice kupiti pri konkurenni slaiarni, da jepostregel goste?

A in B sta sklenila, da bosta zdruila svoje ovce in pridelovala ovji sir. Nekega dne Aopazi pokodovano ogrado, kjer so ovce in odloi se, da jo bo popravil po ogledutekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahtevaodkodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!

A na B-jevi hii opazi kripec, ki so ga pustili delavci, ki so odli na malico. Nakripcu je bil navezan zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. Zakakno stanje gre in pod kaknimi pogoji? Posledice.

Kaj je replica(tio)?

Zapustnik ima dva otroka, rojena pred njegovo smrtjo, tretji se rodi po njegovismrti, ena pa umre pri porodu. Kako bodo dedovali, e ne napravi oporoke? Do esa

- 15 -


16/76


pride?

A polje B-ju pismo, pismo ne prispe. Kdo trpi kodo?

A da B-ju na posodo prenosni raunalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako biobravnavali primer po klasinem pravu?

A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer B-jevi stavbi odvzame svetlobo,zaradi esar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kajlahko stori B?

A najame B-ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Takoj, ko ga izkoplje, se jarekzasuje. Kdo trpi kodo? Za kaj gre?

A je imel medveda, ki ga je nauil plesati in je z njim dobro sluil. Medved je bil vkletki. Mimo je priel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga nibilo mo ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, e medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in gavkljui v svojo predstavo?

- 16 -


17/76


A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jihodnese za vedno. Komentiraj!

A je imel pri B-ju shranjen raunalnik. Na obisku je bil C, ki mu je bil raunalnik vein je prosil A-ja, e mu ga posodi. A mu je posodil raunalnik. Ali pogodba velja?Komentiraj!

A je posodil B-ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je B zlagal, da so mu jo ukradli. Bumre, njegov dedi v zapuini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti C-ju. ez tri letaB odkrije vazo pri C-ju. Kaj mu svetuje? Ali je morda B-jev dedi D odgovoren zanamerno poslabanje stvari (ki ga je zagreil B)?

A si v B-jevem skladiu ogleda tramove za ostreje in se z B-jem dogovori za ceno.Ponoi tramove ukradejo-komu so jih ukradli?

A med predavanjem ukrade B-ju zlato uro in jo skrije na straniu v kotliek. Drugidan gre po uro, ko je na poti domov ga ustavi policija in najde ukradeno uro. Ali je Aoitni tat oz kdo po rimskem pravu je oitni tat?

- 17 -


18/76


Nevesta se je zredila, zato ji porona obleka ni ve prav. Odnese jo k krojau. Krojakljub svojemu trudu ne more raziriti obleke, poleg tega pa e unii ipko na obleki.Kdo nosi kodo?

A zastavi B-ju kravo. Kako je z mlekom?

A proda zemljie za 80. ez nekaj asa v asopisu prebere, da so dan predsklenitvijo pogodbe cene narasle. A ugotovi, da bi lahko prodal tudi za 200. Kaj lahkostori?

Napii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo

Maturantka ima sposojeno ogrlico. Soolec jo opozori na monost izgube. Pri mizinaroi enemu soolcu naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katerem epu jeogrlica. Ogrlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tobe?

A zastavi B-ju vola. Izkae se da je vol vreden 400, dolg pa je 1000. Monosti B-ja.

- 18 -


19/76


A je nepooblaeno odsvojil stvar od B-ja C-ju. Kasneje je C to izvedel in je elelreiti stvari z B-jem, vendar ga ni nael. Nekdo mu je rekel, da lahko vseenopriposestvuje, vendar je C preprian, da ne more priposestvovati. Kako je spriposestvovanjem?

B je prodal res mancipi A-ju in mu jo tudi izroil. Kasneje je A mancipiral stvar C-ju.Potem pa je civilni lastnik B toil z rei vindicatio C-ja, da mu stvar vrne in tudizmagal. Ali bo lahko C zahteval od A-ja odkodnino zaradi interesa? Katero pravnosredstvo je na voljo?

A je pregnal B-ja z zemljia. ez nekaj asa je B pregnal A-ja. Komu bo nudil pretorpo klasinem pravu posestno varstvo?

A je B-ju zastavil tujo stvar. Razloi obligacijskopravni in stvarnopravni vidik!

A je obljubil B-ju 100. Vendar v stipulaciji nista tono navedla, da gre za doto.Kasneje se zaroenca razideta. Kaj lahko stori A, e ga je B toil na izpolnitev sstipulacijo dolgovanega zneska? Za kakno stipulacijo gre?

A je s stipulacijo obljubil B-ju 100, pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim.Kako uinkuje pogoj, ali bo B terjatev lahko iztoil? Navedi morebitno tobo.

- 19 -


20/76


Ali je lahko predmet prave shranjevalne pogodbe potrona stvar? Utemelji!

A od B-ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. e prej pa okui ves hlev.Kaj lahkozahteva A?

A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer B-jevi stavbi odvzame svetlobo,zaradi esar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kajlahko stori B?

A da B-ju na posodo prenosni raunalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako biobravnavali primer po klasinem pravu?

"Pars pro indiviso" Kaj pomeni ta izraz?

"Mi obljubi dati svojega sunja Stiha, e je Gladiator veraj zmagal na igrah?""Obljubim." Je ta pravni posel veljaven?

- 20 -


21/76


A obljubi B-ju :"Ali mi da 10, e mi ne izroi sunja do pred 1.10." Suenj umre

pred 1.10. Katero tobo ima na voljo B in kaj z njo terja?

Mizar naredi postelje za A-ja in jih postavi na javen prostor. Edil jih z ukazom unii inpolomi. Kdo trpi kodo, komentiraj, tobe?

A je sosedu elel pokriti streho zaradi bliajoe nevihte. Pri tem je ponesrei razbilkip. Razmerje, tobe, odkodnine?

A s stipulacijo obljubi B-ju sunja ali denar do doloenega roka. Suenj umre prediztekom roka. Kaj lahko terja B?

A shrani pri B-ju 10 zlatnikov. Kasneje mu dovoli da jih lahko porabi. Preden jih Bporabi, so mu bili ukradeni. Razmerje, katero tobo ima A nasproti B-ju in kaj z njoterja?

A z vindikacijskim legatom v oporoki podeli konja B-ju. Dedi konja B-ju noe dati.Kakne monosti ima B? Utemelji!

- 21 -


22/76


Kdo je fiktivni posestnik?

Definicija naloga? Kdaj postane iztoljiv? Toba?

Razlika med mandatum qualificatum in starinarsko pogodbo. Kdo trpi nakljunounienje?

Primer za pravo in nepravo pogodbeno globo.

Razlike med rabo in uitkom?

A in B imata vsak svojega vola. Iz teh volov naredita par in vsak teden ta paruporablja eden izmed njiju. Pojasni razmerje in navedi mogoe tobe.

- 22 -


23/76


Opredeli temeljni naeli obrestovanja?

A obljubi B-ju psa Sultana in Kazana, pred iztekom roka pa Sultana pozoti avto. A, kine more iveti brez psa se odloi, da bo B-ju Kazana dal ele, ko mu C izroi drugegapsa. Dan po preteku roka, v katerem bi psa moral izroiti B-ju, Kazana ugrizne klopin pes umre. Kdo nosi kodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva?

A prosi B-ja naj da C-ju posojilo. Kaj se zgodi, e B to sprejme? Kaj lahko zahtevataA in C? Kaj lahko stori B, e mu C noe plaati dolga?

A kupi od B-ja les, mizar C pa mu iz njega napravi pograd. Pograd se zaradi slabekvalitete lesa podre in unii starinsko mizico, ki je stala zraven. Kdo lahko kajzahteva?

A zastavi B-ju raunalnik. Ker pa pie seminarsko, mu obljubi, da ga bo izroil eleez 1 mesec. Pred koncem meseca pa A raunalnik proda C-ju. Kaj lahko napravi C?Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?

- 23 -


24/76


A trenira v metanju diska na nekem igriu, kjer je oskrbnik B. A opazi, da je v sicervisoki ograji luknja, zato vekrat opozori B-ja, da naj luknjo popravi, da ne bi diskzletel skozi. B obljubi, da bo, pa tega ne stori. A e dalje trenira, ker se pripravlja naolimpiado, tako, da nekega dne disk zleti skozi in ubije nekega psa. Kdo odgovarjaza kodo in na katerem temelju?

A vidi pri B-ju kolo, ki ga je ve let vozil njegov pokojni oe. A ree B-ju, da je tokolo od njegovega oeta. B to zanika in ree, da je on to kolo, dal njegovemu oetusamo za ve let na posodo. A mu ne verjame. A-ju sosed svetuje naj zoper B-janaperi hereditatis petitio. Ali jo lahko naperi in ali bo uspel?

A in B se dogovorita, da bosta la tekmovat na konjsko dirko za tiri konje. Kergojita konje bo vsak prispeval dva. Pred dirko eden konj pogine. Kdo trpi kodo.Kako imenujemo to razmerje. Kako bi bilo, e bi nastala korist?

A kupi v trgovini z rabljenimi oblaili obleko. Ko pride domov pa opazi, da ima oblekaluknje v epu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori? (3 stavki)

A kupi konja od B-ja za 5000. Ker gre za dosti denarja se poleg A-ja z adpromisijokot porok zavee e Ticij. Konj pred izroitvijo zaradi nakljuja pogine. B terja odporoka denar. Ali bo uspel? Utemelji! (3 stavki)

Rek:"Zmota o imenu ne koduje." Kaj pomeni? Navedi primer.

- 24 -


25/76


Oseba A prosi osebo B, ki odhaja v Ameriko, da mu kupi fotoaparat. Ta ga kupi, a gane eli izroit. Kakno razmerje, kaj lahko naredi oseba B?

Oseba A zastavi traktor osebi B, a ga e rabi za delo na njivi zato ji ostane v posesti.e pred dokonanim delom ga proda osebi C. Razmerje, kaj lahko naredi oseba B?

Oseba A ima njivo, ki je peena in slabo obrodi. Enaka situacija je s sosedoma B inC. Oseba pa ima na svoji zemlji potok. Ali lahko oseba A ustanovi slunost ?

Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvarzahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja, monosti B-ja?

Kakna je razlika med bona fidei v stvarnem pravu in obligacijskem pravu?

A podari B-ju 10000 in mu naroi, da opravi 100 ur prostovoljnega dela zabolninico. B tega ne stori, hkrati A izve, da ga B naokrog obrekuje, ali in smei. Za

- 25 -


26/76


kaj gre in kaj lahko A naredi?

A in B skleneta kupno pogodbo za dva psa, Sultana ali Kavkaza. Po sklenitvipogodbe najprej pogine Sultan. Pred izroitvijo pogine e Kavkaz. Za kaj gre?

A postavi pred svojo gostilno svetilko. B vzame svetilko in stee. A ga e pravoasnoopazi in stee za njim. B napade A-ja z palico. A tako hudo pretepe B-ja, da muzlomi roko. Za kaj gre? Tobe?

A prosi B-ja, da C-ju da 1000. Kakna so to razmerja? Tobe?

Navedi primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel! Kakne so povezave mednjima?

A proda B-ju zemljie, pred vrati mu izroi kljue, B odklene vrata in vstopi nazemljie. Kako imenujemo to pridobitev posesti? Kdaj jo je B pridobil? In kdaj jepridobil lastninsko pravico na zemljiu?

- 26 -


27/76


28/76


A s stipulacijo obljubi B-ju prenosni raunalnik. Ko ga izroi B-ju ta zauden opazi, dani nobene programske opreme, zato jo zahteva od A-ja. Ali bo uspel? (2 stavka)

A in B skleneta kupoprodajno pogodbo o zemljiu. B zamoli A-ju, da bo sosedkupljenega zemljia C s katerim je A e dolgo v sporu in nasploh nista v dobrihodnosih. Kaj lahko stori A?

A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroi C-ju naj posodi denar B-ju. Poizteku roka je B vrnil C-ju ele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C?

Kaj pomeni naelo ipso iure compensatur? (2 stavka)

Katero tobo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva?

Pojasni pojma pars quanta in pars quota.

A je B-ju izroil 20 gladiatorjev, tako da sta se dogovorila, da mu da za

- 28 -


29/76


vsakega, ki se vrne iv 20, e pa umre 1000. B noe plaati. Kakno razmerje je to?Svetuj A-ju.

A je zastavil svojo hio B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hia pogoriin A proda zemljie C-ju, C pa tam zgradi novo hio. Kaj je z zastavnopravico. Svetuj B-ju.

Kaj so nini in kaj izpodbojni pravni posli?

A in B skleneta kupoprodajno pogodbo glede konja. Prodajalec A obljubi tudi, da boB-ja nauil jahati. Kako lahko B iztoi ure jahanja, e ga A ne bo hotel pouevati?

A in B sta solastnika sunja. A ga z manumisijo izpusti. Kakne posledice ima tapravni posel?

A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali jo bolahko priposestvoval? Kako je z volno in mladii?

- 29 -


30/76


A-jevo zemljie meji na B-jevo zemljie in oba sta lastnika svojega zemljia. Aima na svojem zemljiu kamnolom in drobci kamenja letijo na B-jevo zemljie.Katero tobo ima B? Ali jo bo sploh lahko naperil zoper A-ja?

Sempronij je Ticiju prepustil v uitek doloen denarni znesek. Naslednji dan so muga ukradli. Opredeli razmerje. Kdo trpi kodo? Utemelji morebitne tobe.

A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. B je ovcoostrigel. igava je volna?

A je prodal hio z zemljiem B-ju, C pa ima uitek na tem zemljiu. Katere tobeizhajajo iz te situacije?

A je zastavil svojo hio B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hia pogori. A prodazemljie C-ju, C pa tam zgradi novo hio. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju!

a) Ali obljubi dati Stiha ali Pamfila? Obljubim Pamfila.b) Ali obljubi dati 100 ali 200? Obljubim 100.Komentiraj!

- 30 -


31/76


A da B-ju v shrambo 100 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih porabi. e preden jih Bporabi, mu jih nekdo ukrade. Kakno je razmerje med A-jem in B-jem? Kdo trpinastalo kodo?

A proda stvar B-ju, tako da:a) Ticij doloi ceno;b) mu B da toliko, kolikor se mu zdi;c) mu B da toliko, kolikor ima v blagajni.Komentiraj.

A:"Ali mi obljubi 100, e je veraj deevalo?" B:"Obljubim." Kdaj posel velja? Kdajne velja?

A hoe posoditi B-ju 100 sestercev. Ta jih sprejme misle, da so mu podarjeni.Komentiraj!

A hoe kupiti od B-ja odsotnega sunja Stiha, B pa sklene prodajno pogodbo gledePamfila.

- 31 -


32/76


A obljubi B-ju 50 denarnih enot, e mu ta do 1. v mesecu ne izroi sunja Stiha.Suenj Stih pred potekom roka umre. Kaj in kdaj bo B lahko terjal od A-ja? Utemelji.

B si e dolgo eli fotoaparat. A ga vidi po polovini ceni in ga kupi za B-ja. Kakno jerazmerje med njima? Tobe.

A je izgubil neko stvar in ne ve kje je. Ali jo je zato nehal posedovati?

B je s silo odvzel stvar lastniku A-ju , B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspenonaperil interdikt zoper Cja? Kateri od interdiktov bi lahko priel v potev? Kaknopravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo priel nazaj do svoje stvari? Proti komuga lahko naperi?

A je s silo pregnal z zemljia B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljienazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakno pravno sredstvo bo dal na voljo?

A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem?

Ali postane divja ival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naa?

- 32 -


33/76


34/76


A je postavil na B-jevem zemljiu montano hiico. Kako je z lastninsko pravico nanjej?

A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal novo okno in vrata.Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali jih lahko tisti, ki

jih je vzidal, zahteva zase?

A predela B-jevo stvar. Katere tobe ima na voljo B? Upotevaj razline monosti!

A izroi B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. Ali B lahko postane lastnik?

A izroi umobolnemu B-ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duevnozdravega, posest. Ali bo B pridobil posest? Ali jo je A izgubil?

Mo podari eni briljanten prstan. Ali bo tradicija uspena?

- 34 -


35/76


A je B-ju prodal sunja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno tevilopri. Pojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima B.

A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izroil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju.Po C-jevi smrti jo je C-jev dedi F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (mislil je, da jo jeposedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju, ki jo je pridobil v dobri veri in stem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

Ticij proda A-ju Tomaevo zemljie. Kasneje Ticij confusione postane lastnikzemljia in ga kasneje proda B-ju. A ga ne priposestvuje. Kaj toi A?

Od nedoraslega sem kupil konja. Ali ga lahko priposestvujem?

A v dobri veri kupi zemljie od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pavzame isto zemljie od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninskopravico na zemljiu?

Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C- ja je vzel vola v zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino?

- 35 -


36/76


Dva nelastnika kupita isto stvar. Kdo ima prednost? Tobe.

Oseba A je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji.

A kupi stvar od B-ja v preprianju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njenopriposestvovanje. Ali bo stvar kljub temu priposestvoval, e taka pravna norma vresnici sploh ne eksistira? Utemelji.

A je v dobri veri kupil ukradenega sunja, ki je kmalu pobegnil. Ali ga lahko Apriposestvuje? Navedi vse pogoje za uspeno priposestvovanje.

A je kupil stvar od lastnika B-ja v preprianju, da je B ni lastnik. Ali bo smelpriposestvovati ali ne?

A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico?

- 36 -


37/76


A izroi Merijevega sunja Ticija. Ko Merij toi A-ja na vrnitev, proda A sunja C-ju,ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Merij reivindikacijsko tobo? Utemelji.

Oseba A ukrade osebi B zlat prstan. Ko izve, da ga bo B toil, ga vre v Tibero.Razleni.

A je bil toen iz negatorne tobe. Kljub temu je spet posegel v B-jevo pravico. Skatero obligacijsko tobo ga lahko toi B?

Lastnik zemljia A ima stvarno pravico zajemanja vode na B-jevem zemljiu. Alilahko A nese C-ju vodo? Tobe B-ja.

A zastavi B-ju za potovanje, C-ju za popravilo hie in D-ju za nakup sunja, svojezemljie. Kako se poplaajo?

A mora B-ju vrniti denar. Namesto denarja mu vrne uro. Komentiraj!

- 37 -


38/76


A s stipulacijo obljubi B-ju sunja ali denar do doloenega roka. Suenj pred iztekomroka umre. Kaj lahko zahteva B?

A je stipulacijo obljubil B-ju 100 pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim. Kakouinkuje pogoj? Ali bo B terjatev lahko iztoil? Navedi morebitno tobo.

Stipulator si s stipulacijo da od dolnika obljubiti denar, ki ga ima dolnikspravljenega pri sebi v svoji blagajni. Naslednji dan je denar iz blagajne ukraden. Kajlahko stori stipulator? Eventuelne tobe.

A je B-ju plaal 1000 sestercev za osvoboditev njegovega sunja. B ga ni osvobodil.Pojasni razmerje in pravne zahtevke.

Lastnik A shrani pri B-ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. Kako je s posestjo?Kako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe?

A je B-ju ukradel konja in ga prodal Cju. Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?Kakne tobe ima C, e mu B odvzame konja?

- 38 -


39/76


A ukrade Bju sunja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuje C-ju, e:a) je e plaal kupnino?b) e ni plaal kupnine?

A je prodal B-ju sunja za katerega trdi, da zna zelo dobro kuhati. Kmalu se izkae,da suenj sploh ne zna kuhati. Kakno pravno sredstvo ima na voljo B in kaj lahko znjim zahteva?

A naroi B-ju, naj mu kupi stvar. B to tudi stori. Kdaj postane A lastnik stvari?

A da B-ju prstan, da ga podari C-ju. Kakno je razmerje med njimi? Eventuelnetobe?

Najemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnikazeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Nato se je ogenj po nakljuju razirilin cela hia je zgorela. Kdo nosi kodo? Morebitne tobe.

A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konjuspodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja od A-ja odkodnino za konja? Kako je splailom cestnine?

- 39 -


40/76


A je dolan B-ju 100. B privoli, da mu A namesto 100 da vola. Kaken institut je to?Nato A-ju tretji stvar evincira. Svetuj Aju.

A je sreal starega znanca Bja ter mu potoil, da mu sosed ne vrne posojila. B je A- ju zagotovil, da mu bo plaal dolg v enem tednu. Kakna razmerja nastanejo terkakne so morebitne tobe?

A in B se dogovorita, da bo A izroil B-ju 100 sestercev, B pa bo v zameno osvobodilsunja Stiha. B nato Stiha noe osvoboditi. Za kakno razmerje gre? Ali lahko, in e,s katero tobo A zahteva od B-ja, da osvobodi Stiha?

Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj zenim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plaa ugrabiteljem 1000 sestercevodkupnine, da rei sebe in tovor. Komentiraj.

A je sosedu elel pokriti streho zaradi bliajoe nevihte. Pri tem je po nesrei razbilkip. Pojasni nastalo razmerje, morebitne tobe, odkodnine.

- 40 -


41/76


A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili je stvar hranilpri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s katero tobo?

Ticij je Meviju ukradel konja. Kakne tobe ima na voljo Mevij, da bi dobil nazajposest na konju? Katera izmed njih je zanj bolj ugodna in zakaj?

Ticij ukrade Seju konja. Katere tobe so na razpolago? Katera je najbolj primerna?

A ukrade B-ju zlato vazo. Katere reipersekutorne tobe ima na voljo A? Na kaj bo Bobtoen po klasinem pravu? Za vsako tobo navedi konkreten primer.

Nedorasli je izgubil posest stvari. Ali jo je v resnici nehal posedovati ali ne?

A, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar B-ju. Ali bo B stvar lahkopriposestvoval?

- 41 -


42/76


Lastnik zemljia A je s silo pregnal posestnika B-ja. Ali je zemljie prilo pod A-jevooblast?

A je pregovoril B-jeve sunje, da opuste posest na B-jevi stvari. Ali je B izgubilposest?

enska A je s pismom podarila zemljie B-ju, ki ni njen mo. Potem pa je istozemljie vzela od Bja v zakup. Kaj lahko stori B?

A je obdeloval svoj panik in kmalu zaradi velikega dela duevno zboli. Ali je Aizgubil svojo posest?

Dolnik A je rono zastavljeno stvar upniku Bju ukradel in prodal Cju. Ali C lahkostvar priposestvuje?

A je kupil brez varuhove avtorizacije stvar od nedoraslega B, za katerega je menil,da je dorasel. Ali lahko priposestvuje?

- 42 -


43/76


A je dal sunja B-ju, da mu slui v dobri veri. Suenj kupi stvar, bila pa mu je tudiizroena. igava je stvar? Utemelji.

B se je polastil stvari, ki mu jo je dal A v hrambo. Ali je A stvar prenehal posedovati?

A kupi stvar od prodajalca B-ja in potem, ko mu je bila izroena, stvar ukrade C. Kdotrpi kodo?

A je od varuha nedoraslega Bja kupil hio in vanjo pripeljal obrtnika Cja, da bi jopopravil. Obrtnik je pri delu nael denar (zaklad). Komu pripada denar?

A-jevo ovco je ukradel B in jo ostrigel. Ali B lahko volno priposestvuje? Iz ukradenevolne je B napravil oblailo. Ali obleka postane B-jeva?

A je na svojem zemljiu gradil hio z gradivom B-ja. Ali bo gradivo postalo A-jevo?Kakno sredstvo ima B?

- 43 -


44/76


A je stvar nala vrgel stran ne da bi jo hotel zavrei. Pride B in si stvar vzame.Ali bo stvar postala B-jeva?

Zastavni upnik A je imel zastavno pravico na gozdu. Iz lesa naredi ladjo. Ali je ladjapredmet zastavne pravice?

Dolnik A je zastavil upniku B-ju prodajalno. A je blago iz prodajalne prodal in kupildrugo ter ga spravil v to prodajalno. Potem je umrl. Ali sme upnik B s hipotekarnotobo zahtevati vse blago, ki se v tej prodajalni nahaja?

A je zastavil svoje stvari B-ju in C-ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata D in E.S kakno tobo bosta B in C zahtevala prepustitev posesti? Kaj e pride do spora

med njima samima?

Ticija je zastavila tuje zemljie Ticiju, zatem pa e Meriju. Ko je kasneje postalalastnica te zastavljene stvari, jo je ocenjeno dala mou za doto. Kako je z Merijevozastavno pravico?

A je kupil vino od B-ja, dobil pa je kis. Ali kupna pogodba velja?

- 44 -


45/76


A eli plaati svoj dolg upniku B-ju, ki biva v blinjem mestu. Zato naroi C-ju, kinamerava iti na trni dan v mesto, naj zanj dolg plaa. Ker rauna na C-jevopozabljivost, isto naroi D-ju. Kdaj postane drugo naroilo brez predmeta? Aliobstaja pravna zveza?

Posojevalec A da B-ju posojilo na ta nain, da naroi svojemu dolniku C-ju, daizplaa B-ju doloen denarni znesek. Ali je B postal dolnik? Kakno je to posojilo?

A naroi B-ju, da plaa C-ju znesek, ki ga A dolguje C-ju. Ali je A postal dolnik? Zakakno posojilo gre?

A, ki je zaprosil za posojilo B-ja in C-ja, dobi posojilo od D-ja, ki ga ima za B-levega

dolnika, medtem ko je D v resnici C-Ev dolnik. Ali velja posojilna pogodba? Kaknopravno sredstvo ima na voljo C?

Lastnik kamnoloma je dovolil A-ju, da sme tam kopati kamenje. Potem, ko je A imels pripravami veliko potrokov, mu lastnik prepove pridobivanje kamenja. Kaj lahkostori A?

Pobegli suenj je posodil denar A-ju. Ali lahko zahteva denar sunjev g ospodar?

- 45 -


46/76


Ticij:"Ali mi obljubis dati 1000 e ne ne da sunja stiha do 1.4?" "Obljubim". suenjprej umre. kaj lahko Ticij zahteva, katreo tobo ima na voljo?

Kaj je utilitetno naelo in kdaj velja?

Kaj je to pasivna legitimacija in kdo je pasivno legitimiran pri rei vindikaciji?

A da v zakup B-ju panik na katerm rastejo strupene zeli. Nekaj B-eve ivine zbolinekaj pa jo tudi pogine. Pojasni razmerje in mogoe tobe B-ja e obstajajo!

A da B stanovanje v najem za 50, B pa C-ju v podnajem za 60. Lastnik A C-juonemogoi bivanje v stanovanju. Ali in kdo ima kakne zahtevke in kako jih uveljavi.

A B-ju v nulo spropagira konja, ki mu ga prodaja, zamoli pa mu, da ima konjobasno napade naduhe. Za kaj odgovarja A in katero sredstvo bo B imel protinjemu.

- 46 -


47/76


Kako so Rimljani reevali nejasnosti pri stipulacijski pogodbi? Zakaj?

A je od B-ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni priel iskati.Kaj naj stori B s kupom kamenja, ki je v napoto?

A najame sod vina od B-ja, ko v njega natoi vino ugotovi da sod pua in vino seizlije. Ali bo lahko terjal povrnitev "strokov"?

A B-ju proda C-jevo stvar. Kasneje to stvar podeduje. Ali bo lahko terjal stvar nazaj?

Najemnik v najeto stanovanje vzida nova okna in vrata. po koncu najemne pogodbe jih (bivi) najemodajalec vzame ven. Ali jih (bivi) najemnik lahko zahteva nazaj, sim?

Trgovec A kupi od B-ja zaboj oliv in olje. A se dogovori, da e ga ne bo doma, naj Bpusti blago v vei.Ko pride B je vea zaklenjena in zato pusti pred vrati. ez nekajasa pride k A-ju pleskar C, ki zahteva plailo za neko preteklo storitev. Ker A-ja nidoma vzame zaboj. Zahtevki, razmerja?

- 47 -


48/76


B je vekrat hodil preko A-jevega vrta na avtobusno postajo, ko mu je A rekel naj nehodi ve, je reku B da je to zadnji, ker se je zbudil pozno in drugae ne bi utegnil. A

zaloti B-ja,ko tee preko njegovega vrta. Kaj lahko stori A? Kaj pa e je B-ja lovilsosedov pes?

A ju kupil zemljie, ki je bilo izredno suho. Soseda je vpraal za slunost vode,vendar le ta tega ni hotel ker je bil A-jev neak nekaj dolan. Sosed zato ustanovislunost ,ki je v koristi samega A-ja. A umre in njegov dedi (neak) trdi, da jeslunost priposestvoval. A to dri? Zakaj?

Najemniku A-ju je puala streha, zato je odel na streho in ko je popravljal strehomu je opeka padla na B-jev avto. Razmerje. Zahtevki?

A se je zavezal kot porok, ker je mislil da bo to samo pro forma. Kasneje pa seizkae, da je dolnik neplaevit. Kaj lahko stori, ker je mislil, da bo porok samo proforma?

Kaj je dobroverna posest in kdo je dobroverni posestnik. Do kdaj je posestnikdobroveren z vidika pridobivanja plodov?

- 48 -


49/76


A je zaradi politine nevarnosti in gronje zakopal denar in zbeal. ez nekaj let sevrne, a je pozabil kam je zakopal denar. Kako je z posestjo in lastnino? Ali senajditelj lahko uspeno sklicuje na najdbo zaklada, e denar najde?

1.1. A proda vazo B-ju. A izroi vazo B-ju, B pa A-ju kupnino. ez 7 mesecev B izve,da je vaza C-jeva. Kaj lahko stori B.

A ukrade kolo B-ju. Nekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega dne zaraditega, ker ga B vidi na kolesu proda C-ju. Kaj lahko stori B?

A je od B-ja sprejel 10 konjev, da jih prepelje z ladjo v Afriko. Med vonjo en konjumre? Kdo odgovarja? Za kakno razmerje gre?

A in B se dogovorita, da bo B A-ju napravil pisalno mizo, A pa mu bo to plaal. B jee zael z delom, vendar zaradi drugih stvari dela ne dokona. Kaj lahko stori A e:a) je A dal B-ju les za mizob) sta se dogovorila, da bo les za mizo priskrbel BZa kaj gre?

- 49 -


50/76


A je sreal svojega strica B-ja in ga prosil za nekaj denarja. B potegne iz epakuverto in mu jo da. A ga vpraa kdaj mu mora znesek vrniti, vendar B pravi, da sebosta kasneje dogovorila, ker se mu mudi. B je el ez cesto in ga je povozil avto.Kakno razmerje je nastalo med njima. Lahko B-jev dedi od A-ja zahteva denar kotsvojega?

A se je z B-jem dogovoril, da bo kupil ves pridelek, ki bo zrasel na njegovi njivi za1000. Kakno razmerje nastane? Kdo trpi riziko, e je letina slaba? Kdo pa trpi rizikov primeru, da se A dogovori z B-jem, da kupil ves njegov pridelek po 10 nakilogram?

B da A-ju v zakup zemljie. Pojavi se C, ki vzame plodove - tiste, ki so bile e nadrevesu in tiste, ki jih je A e obral in so bili e v zaboju). Kakna razmerjanastanejo, kakni zahtevki se lahko uporabijo in kdo jih lahko uporabi?

Kdaj je poleg pogodbene globe mogoe zahtevati tudi izpolnitev (primarne) obveznosti?Navedi praktien primer!

Vrste slunosti. Utemelji razliko! (najve 4 stavki)

Natej razlike med pactum antihreticum in tiho antihrezo!

- 50 -


51/76


A je hipoteno zastavil vazo trem upnikom, Najprej B-ju za svoj dolg v viini 100, nato C- ju za Ticijev dolg v viini 120 in kot tretjemu e D-ju za svoj dolg v viini 40. D se je z B- jem dogovoril, da mu bo plaal njegovo terjatev ter da bo potem on vazo prodal. Ali bouspel? e, zakaj? Kakna bodo poplaila posameznik upnikov, e bo za vazo iztril 240?Pojasni!

Ali so fiduciarne pravne posle teli med simulirane pravne posle? Utemelji.

A v dobri veri kupi zemljie od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pavzame isto zemljie od lastnika C-ja v zakup? Kako je s posestvijo in kako zlastninsko pravico?

Eden izmed drubenikov vesoljne drube je razdrl drubo zaradi bogate dediine, kise mu je obetala od strica. Kakne so posledice njegove odpovedi?

A zastavi B-ju srebrno vazo. Potem jo A B-ju ukrade in jo proda C-ju. Kaj lahkonaredi B?

A ima uitek na srajci. Ker ima svojih srajc dovolj, jo da v najem B-ju. C pravi, datega ne bi smel storiti. Kdo ma prav in zakaj?

- 51 -


52/76


A je sreal starega znanca B-ja ter mu potoil, da mu sosed ne vrne posojila. B je A- ju zagotovil, da mu bo (B) plaal dolg v enem tednu. Za kaj gre? Tobe?

Ali sta in kdaj sta suenj in sin pod oetovo oblastjo odgovarjala za pogodbeneobveznosti? Kako oe odgovarja pri actio de peculio?

Razvoj instituta pactum de vendendo pignore skozi rimsko pravo!

Kaj so to imisije? Katero pravno sredstvo je na voljo?

Opredeli razliko med tempus utile in tempus continuum!

Opredeli pojem usucapio ex fiduciae.

- 52 -


53/76


Kaj so konkludentna dejanja? Navedi primer.

Opredeli pojem successio in usucapionem.

VPRAANJA PRI ZGODOVINSKEM UVODU

Natej 3 temeljne razlike med rimskim pravom in sodobnim civilnimpravom!

1. Rimsko pravo je kazuistino izviralo je iz posameznih primerov, torej naelomani naklonjeno uzakonitvam. Sodobno civilno pravo je uzakonjeno.2. Na zaetku velja rimsko pravo samo za rimske dravljane v tem obdobju veljapravo po personalnem naelu . Danes veja pravo po teritorialnem naelu .

- 53 -


54/76


3. Rimsko pravo je zaprt sistem akcij samo e je predvidena posebna toba (actio),lahko upravienec uveljavlja svojo pravico. Sodobno civilno pravo pa je sistem pravic in pravnih dolnosti tisti, ki ima neko pravico je samoumevno upravien, da jo, e

je to potrebno, s tobo uveljavlja.

Kakna je najvaneja razlika med Justinijanovo kodifikacijo in sodobnimcivilnim zakonikom?

V Justinijanovi kodifikaciji ne velja derogacijska klavzula, sestavljena je iz teh delov,veinoma obsega mnenja starih klasikov in med njimi prihaja vekrat do antinomije.Sodobni civilni zakonik upoteva derogacijsko klavzulo, je enoten skup zakonov, medkaterimi ni antinomije.

Ali so imeli spisi klasinih pravnikov znaaj zakona? Argumentiraj!

Najprej pravniki spisi niso imeli znaaj zakona. Leta 327 pa Konstantin Pavlovim

Sentencam pripozna obvezno mo (znaaj zakona). Delno so dobili znaaj zakonatudi z zakonom o navajanju (426) . S tem, ko je Justinijan uvrstil v svoje Digesteodlomke iz pravnikih spisov, so v tej obliki v kateri so bili prevzeti postali uzakonjenopravo (dobili znaaj zakona).

Kaj je to Corpus Iuris Civilis?

V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj z Novelami ime CorpusIuris Civilis.

asovno opredeli pretorsko pravo. Kaj je edictum tralaticum?

Bazilike in njihova povezava z Justinijanovo kodifikacijo.

Kaj je glosa, interpolacija, lex imperfecta?

- 54 -


55/76


Cesarsko pravo in kje se pojavlja.

Nekaj nael iz rimskega prava se danes pojavlja v naem civilnem pravu. Od kod inkako so prila tja?

Kako so razdeljene Gajeve institucije in na kaj je vplivala njihova delitev?

Opredeli pojme: glosa, interpolacija, antinomija. (3 stavki)

asovno in vsebinsko opredeli pojem decemviralno pravo!

Vsebinsko in asovno opredeli naslednje pojme: vulgarizacija, recepcija, kontinuiteta.

- 55 -


56/76


Kaj je corpus iuris civilis in kaj corpus iuris canonici? Opredeli asovnoobdobje.

V srednjem veku je dobila Justinijanova kodifikacija skupaj z Novelami ime CorpusIuris Civilis.Corpus iuris canonici se od leta 1580 naprej uradno imenuje celotno stareje, poveini v srednjem veku nastalo pravo katolike cerkve.

asovno umesti in opredeli honorarno pravo.

Kaj je, kdaj in kako se uporablja obe pravo?

Kaj je ius civile? V em se razlikuje s sedanjim pojmovanjem civilnegaprava?

Ius civile je bilo pravo, ki je veljalo samo za Rimljane. Veljalo je po personalnemnaelu, danes pa velja teritorialno naelo. Ius civile je obsegalo vse pravne panoge,danes pa je civilno pravo samo ena izmed pravnih panog.

Kaj je ius respondendi in v em je njegov pomen?

- 56 -


57/76


Je leto 490 in ti si sodnik in mora razsoditi v skladu s tistim asovnim obdobjem. Potvojem mnenju bi toenca oprostil. Lahko to napravi ali mora e kaj upotevati?

Kdo so bili zakonodajalci v posameznih obdobjih in kako je bilo imezakonom?

1. civilna doba: ljudske skupine2. honorarna doba: ljudske skupine3. klasina doba: senat senatus consultum (senatov sklep)4. postklasina doba: cesar

Pretorski edikt - kdo je dal naroilo zanj in komu? Posledice?

Kako so se imenovali zakoni plebejskih zborov in za koga so bili obvezni?

Kdaj so delovali postglosatorji? (od - do) V em so se razlikovali od

glosatorjev (poleg tega da so komentirali glose)?Delovali so od leta 1100 do 1250. So mnogo bolj teili k povezavi s takratnimpravom. Navadno niso ve segali po Justinijanovih virih, ampak so gradili naprej nadosekih glosatorjev ter so jih po svoje obdelovali. S tem svojim razirjenimdelovanjem so utirali pot tudi mednarodnemu zasebnemu pravu. Najuglednejakomentatorja sta bila: Bartolus in Baldus.

Razlika med Justinijanovo kodifikacijo in sodobnim zakonom?

Kaj so responzi in kaj reskripti. Kdo jih je lahko dajal? (2 stavka)

- 57 -


58/76


Civilno pravu v rimskem pravu in danes?

Zakon o navajanju. Kaj je to? Kdaj je bil sprejet? Na kaj kae? (3 stavki)

Izdala sta ga cesarja Teodizij II. in Valentinijan III. leta 429. Z njim sta skualaurediti uporabljanje mnenj klasinih pravnikov. Po tem zakonu se je sodnik moraldrati mnenja, ki ga je soglasno zastopalo 5 klasikov: Papinijan , Pavel , Ulpijan , Gaj in Modestin . e med njihovimi mnenji ni bilo soglasja za sodnika obvezno mnenje veine od

njih pri enakosti glasov za sodnika obvezno mnenje Papinijana e se Papinijan ni izjavil sodnik odloi po svoji presojiTa zakon dokazuje, da je bilo pravoznanstvo v tem asu na nizki stopnji.

Kaj je recepcija rimskega prava? Njen predmet in rezultat!

Kaj je obiajno pravo, na em temelji in kdaj obiajno pravo preneha veljati.

Pojem in asovna uvrstitev kavtelarne jurisprudence. Kaj jo je nasledilo?

- 58 -


59/76


Razlika med ius cogens in ius dispositivum?

PRIMERI IZ DEDNEGA PRAVA

Kakno sredstvo imajo na voljo upniki prezadolenega dedia?

Kako so omejena volila po zakonih. Napii imena zakonov in kratko vsebino.

Dvojni pomen nujnega dedia!

A napisal oporoko v kateri je za dedia postavi sina B-ja. ez eno leto se mu rodi sinC. Ko ga z vozikom pelje na sprehod, si rani nogo, dobi okubo, pride do sepse in vhudih mukah umre. Kdo deduje in na kaken nain?

Kaj je to fideikomisarina substitucija.

- 59 -


60/76


Odgovornost dedia in fideikomisarja za zapustnikove dolgove pri vesoljnemfideikomisu.

a) A naj bo dedi, e mi postavi nagrobni spomenik.b) A naj bo dedi in naj mi postavi nagrobni spomenik.Pojasni, za kaj gre. Kdaj bo dedi lahko pridobil dediino?

Kaj je namen materialnega in formalnega nujnega dedovanja?

A se poda na pot, za njim se izgubi vsaka sled. Dedii zahtevajo naklonitevnjegovega premoenja. Kaj naj storijo in pod kaknimi pogoji? Za kaj pravzapravgre?

Oe in nedorasli sin umreta skupaj v potopu, po komu bo dedovanje?

A je pisal oporoko. Sin B mu svetuje, da naj v oporoko vkljui volilo za C-ja, ki mu jepomagal zidati hio. Ker se A ne spomni, da bi mu C pomagal zidati hio, prav tako

- 60 -


61/76


62/76


A umre, doma ima sliko od B-ja. A-jev dedi misli da pripada slika zapuini in joobesi v svojo dnevno sobo. Ali jo lahko priposestvuje? V em je problem?

Kaj je vstopna pravica?

A je zelo bogat in ima veliko premoenje, vendar nobenih sorodnikov. Kaj bo njegovozapuino po smrti?

A bo svoje premoenje zapustil otrokom, a bi rad tudi soprogi naklonil premoenje.Ne bi pa elel, da bi soproga, e bi se znova poroila, okodovala otroke. Kaj bi musvetovali naj naredi?

A naredi holografno oporoko. V njej postavi za dedinjo kolegico B. A je imel se 3polnoletne sinove. A je slial, da kolegica B ni bila ravno v najbolji odnosih z A-jem,kot je to on mislil, zato se odloi razveljavit oporoko, ker pa tega direktno ni mogle,ker je bila oporoka shranjena pri C-ju, mu je poslal mail. Drugi dan A v prometninesrei umre. Kdo bo dedoval? kaj je sploh holografna oporoka ?

"Moj dedi bodi A, e bo moj dedi B." Za kakno postavitev dedia gre in kaj bo znjeno veljavnostjo?

- 62 -


63/76


Oe je v oporoki brez razloga razdedinil edinega sina. Kaj lahko naredi sin po

Justinjanovem pravu? Kaj mu pripada, e bo pravno sredstvo uspeno?

Materialno nujni dedi ne dobi ni po oporoki. Kaj lahko zahteva? Navedipravno sredstvo.

Dedi je plaal dolg za katerega ni vedel, da ga je e plaal zapustnik. Pojasni ali jetradicija uspena. Katera pravna sredstva pridejo v potev?

Kakno pravno sredstvo ima na voljo sin, ki ga je oe neupravieno razdedinil? Kajbo s tem dobil?

"Ticij naj bo dedi, e bo dedi Sej." Pojasni.

Ali mi obljubi dati 100, e me ne bo napisal v oporoko? Kaj je to?

- 63 -


64/76


A je bil izredno nesramen do sunjev vendar ko je umrl se jim je hotel oddoliti zastorjeno zlo in je veliko sunjem z volili podelil prostost.Dediu to ni bilo ugodno, ker

je poleg tega moral poplaati veliko A-jevih dolgov.Kaj lahko stori?

A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. A bi rad zapustil svoje premoenje B, ase boji, da bodo dedii izpodbijali oporoko. Svetuj A-ju.

A ne eli, da bi dedoval kdo od njegovih sorodnikov. Kaj lahko stori, da ne dobijo nitinujnih deleev?

A-jev dedi B je C-ju izroil D-jevo stvar kot volilo.Po dveh letih pride D do C-ja inmed njima pride do sporo zaradi stvari. Kako bo spor reen po rimskem pravu?

Nemo pro parte testatus, pro parte intestatus decedere potest.

A se po smrti ene znova poroi, a z drugo eno nima otrok. Kaj lahko stori, da bozagotovil, da bodo njegovi mladoletni otroci dedovali, da bo preskrbljena ena,vendar da le-ta ne bi z novo moitvijo okodovala dediev. Utemelji!

- 64 -


65/76


Kaj se zgodi, e je A v oporoki zapisal:"Vse deduje moj prijatelj, e bo maevalmojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noe maevati svojega brata."

Kdaj mora biti po rimskem pravu dedi pasivno oporono sposoben?

Kakna je razlika med vstopno pravico in transmisijo?

V em je problem postavitve dedia na doloeno stvar?

Zapustnik hoe dati otrokom in eni premoenje, a se boji da se bo ena vnoviporoila. Kaj lahko naredi?

- 65 -


66/76


LATINSKI REKI

Accesio cedit principali .

Dodatek pripade glavni stvari . Stranska stvar sledi pravni usodi glavne stvari. Strajno povezavo dveh stvari preneha lastninska pravica na manj pomembni stvari,ker jo glavna stvar stvarnopravno absorbira. Bivi lastnik stvari, ki je na ta nainprenehala obstajati kot samostojna stvar ima zoper lastnika glavne stvariobligacijskopravni zahtevek na povrailo vrednosti svoje stvari.

Accesio possessionis .

Vtetje priposestvovalnega asa prednika v prid singularnemu pravnemu nasledniku .Singularni pravni naslednik (npr. kupec, ki mu je bila stvar izroena), si je smelvteti odsvojiteljev priposestvovalni as v svojo priposestvovalno dobo. Ker pa jesingularni pravni naslednik zael ob pridobitvi posesti novo priposestvovanje, epravsi je smel vteti priposestvovalni as svojega prednika, sta morala biti oba prednikin naslednik v dobri veri, ko sta pridobila posest. V tem primeru je e po rimskempravu veljalo naelo mala fides superveniens nocet.

Ambiguitas contra stipulatorem .

Nejasnost pri stipulacijski pogodbi je v kodo upnika (stipulatorja) . Ker je bila vlogadolnika pri stipulaciji povsem pasivna, se je vsaka nejasnost pri interpretacijipogodbe razlagala v kodo upnika. Upnik bi bil namre mogel pogodbo formulirati

jasneje. e je ni, mora nostiti posledice.

- 66 -


67/76


Casum sentit dominus .

Nakljuje trpi lastnik . kodo, ki nastane po nakljuju trpi lastnik, tj. tisti, v igarpremoenju je nastala. Izjemoma je lahko nekdo prevzel odgovornost za nakljunokodo, ne a tudi za vijo silo.

Casus a nullo praestantur .

Za nakljuja nihe ne odgovarja .

Caveat emptor .

Kupec (je tisti, ki) naj pazi . e ni po sredi prodajaleva prevara ali kaj podobnega,oziroma e ni izrecno dogovorjeno kaj drugega, potem nosi kupec nevarnost napakprodane stvari, e jih pravoasno ne opazi in graja.

Compensatio compensationis non datur .

Pobotanje pobota ni dopustno . Pravilo, po katerem tonik ni smel izigratitoenevega pobotanja s tem, da bi repliciral pobot, tj. uveljavljal zoper toenevopobotanje novo terjatev, ki jo prvotno ni iztoeval.

Compensatio est debiti et crediti inter se contributio .

Pobotanje je medsebojno poraunanje (dobesedno: zdruitev) dolga in terjatve .Praviloma lahko pride do pobotanja, e obstajata med istima subjektoma v nasprotnismeri hkrati vsaj dve dospeli, enakovrstni, likvidni in medsebojni obveznosti.

Concursus duarum causarum lucrativarum .

Stek dveh neodplanih pravnih temeljev . e upnik terja doloeno stvar od dolnika iznekega neodplanega (lukrativnega) pravnega posla (npr. volila), pa jo medtempridobi od istega dolnika iz drugega neodplanega pravnega posla (npr. kot darilo),ne more na podlagi prvega pravnega posla terjati ne stvari, ne njene vrednosti.

Damnum corpore corpori datum .

Pokodbo mora povzroiti neposredno storilevo delovanje na tujo stvar .

Dare in solutum est vendere .

Dati namesto plaila je (enako kot) prodati . e sprejme upnik namesto dolgovaneneko nadomestno izpolnitev, odgovarja dolnik za stvarne in pravne napake izroene

- 67 -


68/76


stvari enako kot prodajalec, tj. enako kot e bi upniku stvar prodal. V rimskem pravu je bilo to pomembno zlasti v zvezi z problemom evikcije stvari, ki je bila dananamesto plaila.

Diei adiectio pro reo .

Pristavitev roka je v korist dolnika . Obveznost nastane praviloma s sklenitvijopogodbe. S tem pridobi upnik pravico, da terja od dolnika izpolnitev. e je pogodbipristavljen as, do katerega je treba obveznost izpolniti, se s tem odgodi upnikovamonost , da terja pred potekom dogovorjenega roka. Zato je pristavitev roka v priddolniku, ki mu obveznosti ni treba izpolniti takoj. Upnik dolnika ne more prejterjati, dolnik pa lahko upniku prej izpolni (izjema: depositum).

Dies coeptus pro completo habetur .

Zaetni dan se teje za e konanega . Kadar je lo za pridobitev doloene pravice, se je v rimskem in v obem pravu telo, da je rok potekel, ko je napoil njegov zadnjidan. V ostalih primerih se je telo, da se je rok konal z iztekom njegovega zadnjegadne.

Dies interpellat pro homine .

Rok opominja za (tj. namesto) loveka . e je za izpolnitev obveznosti doloen rok,potem pride dolnik v zamudo, e obveznosti ne izpolni ob njegovem poteku, ne dabi ga moral upnik pred tem opomniti. Potek roka prevzame vlogo upnikove zahteve,naj dolnik izpolni in uinkuje kot neke vrste potencialni opomin.

Dolus semper praestatur .

Za naklep se vedno odgovarja . Odgovornosti za naklepno povzroeno kodo sestranka ne more vnaprej reiti niti z izrecnim dogovorom. Tak dogovor bi bil nien.

Duae res sunt in obligatione, una est in solutione .

Dolgovana sta dva predmeta, vendar je treba dati le enega .

Fines mandati diligenter studienti sunt .

Mej naroila se je treba skrbno drati .

Fur semper in mora .

Tat je vedno v zamudi . Tat je glede vrnitve ukradene stvari vedno v zamudi. Pravilo,po katerem je s tatvino nastalo med okradenim in tatom obligacijsko razmerje. Tat

je moral ukradeno stvar vrniti lastniku. Podobno kot dolnik, ki je priel v zamudo, jenosil nevarnost njenega nakljunega unienja ali poslabanja. e je bila stvaruniena, je moral plaati njeno vrednost. Poleg tega je moral kot kazen plaatiokradenemu tudi vekratnik vrednosti ukradene stvari.

- 68 -


69/76


70/76


Lex posterior derogat legi priori .

Pozneji zakon razveljavlja prejnjega . Ta rek izhaja iz enega od temeljnih naelrimskega prava, po katerem ima nasprotno dejanje (t.i. contrarius actus) zaposledico ukinitev pravnih uinkov, ki so nastali s prvim pravnim dejanjem. Pravne

uinke je torej mogoe odpraviti po poti, po kateri so nastali. To naelo se ne nanaale na pogodbeno pravo, marve velja splono. Zaradi tega ima izdaja zakona zaposledico odpravo vseh starejih predpisov, ki so v nasprotju z novim zakonom. asizdaje splonega pravnega akta pa je hkrati kriterij za uskladitev pravnih aktov istestopnje, ker mlaji predpis razveljavlja starejega.

Mala fides superveniens (non) nocet .

Naknadna zla vera (ne) koduje . Rimsko pravo je jemalo kot izhodie za presojanjepriposestvovaleve dobre vere zaetek priposestvovanja. Zato je veljalo, da se lahkopriposestvovanje uspeno kona, eprav je priposestvovaleva dobra vera prenehalae pred potekom priposestvovalne dobe, e je le obstajala na zaetkupriposestvovanja. Obe pravo, ki je gledalo na celotno zadevo (tudi) z moralnegavidika (nemoralno pa bi bilo, e bi stvar priposestvoval nekdo, ki bi vedel, da mu nepripada), je rimsko stalie revidiralo tako, da je moral biti poslej priposestvovalecves as priposestvovanja v dobri veri in mu je naknadna zla vera kodovala.

Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur .

Kolikor gre za njegove pravice, se zarodek teje za e rojenega . Namen pravila je, dase zavarujejo interesi e nerojenega otroka, e se kasneje rodi iv. Le-ti bi bili lahkoprizadeti, e bi upotevali resnino stanje stvari, tj. e bi upotevali, da lahko fizinaoseba nastane ele z rojstvom. S tem, da pravo fingira rojstvo nerojenega otroka,

zavaruje zlasti njegove interese na podroju dedovanja.

Ne ultra alterum tantum .

Obrestovanje se ustavi, ko obresti doseejo viino glavnice .

Nemini res sua servit .

Nihe ne more imeti slunosti na svoji stvari . Ker je slunost stvarna pravica na tujistvari, ne more imeti lastnik slunosti na svoji stvari. Kadar je slunostni upravienecpostal (npr. z dedovanjem) lastnik sluee stvari, ali pa e je lastnik slueegazemljia postal tudi lastnik gospodujoega zemljia, je slunost prenehalaconfusione. To pravilo je veljalo za vse stvarne pravice na tuji stvari, ne samo zaslunosti.

Nemo alteri stipulari potest .

Nihe si ne more dati obljubiti za drugega . Po tem pravilu niso bile veljavne pogodbev korist tretjim osebam. Rimsko pravo je poznalo le dve izjemi: sin pod oetovo

- 70 -


71/76


oblastjo in suenj. V nobenem od primerov pa niso imeli obutka, da gre zazastopanje, ker so teli sina in sunja za podaljano roko oeta oziroma gospodarja.

Nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse habet .

Nihe ne more na drugega prenesti ve pravic, kot jih ima sam . Temeljno naelovseh izvedenih (derivatnih) nainov pridobitve lastninske in drugih pravic. Ker ne greza nastanek nove, marve le za prenos obstojee pravice, lahko pridobitelj dobinajve toliko pravice, kolikor jo je odsvojitelj imel.

Nemo sibi ipse causam possessionis mutare potest .

Nihe ne more sam pri sebi spremeniti (pravnega) temelja svoje posesti . Pravilo, pokaterem ni bilo brez ustreznega pravnega temelja mogoe postati iz detentorja (tj.tistega, ki ima stvar samo v svoji oblasti) posestnik (tj. tisti, ki ima poleg dejanskeoblastni tudi posestno voljo). Kdor bi samovoljno postal posestnik (tj. kdor bi si stvarprilastil), bi s tem zagreil delikt, ker bi mu manjkal pravni temelj. Pravni temelj pa

je lahko nastal le iz nekega pravnega posla, ki je imel praviloma za posledico prenoslastninske pravice.

Nomina ipso iure divisa .

Terjatve so razdeljene po samem pravu . Pravilo, po katerem zapustnikovih terjatevin obveznosti ni potrebno posebej deliti med dedie, marve se mednje porazdelijoipso iure in sorazmerno z njihovimi dednimi delei.

Nuda voluntas domini sufficit ad rem transferendam .Sama (gola) lastnikova volja zadoa za prenos stvari .

Omnis comdemnatio pecunaria est .

Vsaka obsodba je denarna .

Pactum de successione futura est illicitum .

Dogovor o bodoi dediini je nedopusten . Dogovor o bodoi dediini, tj. o dediinie ive osebe, je proti dobrim egam in navadam (contra bonus mores).

Pars pro indiviso .

Miselni oziroma idealni dele . Je dele na fizino nerazdeljeni stvari. Moen je tako nafizino deljivi kot na nedeljivi stvari. V tej obliki je na isti stvari lahko imelo ve osebskupno lastninsko pravico, zastavno pravico ali uitek, ne pa zemljikih slunosti alirabe.

Pignoris causa indivisa .

- 71 -


72/76


Pravni poloaj zastave je nedeljiv . Pravilo, po katerem zastavni upnik kljub delnemupoplailu z zastavno pravico zavarovane terjatve, ni dolan vrniti nobene od vezastavljenih stvari. teje se, da so vse predmet ene zastavne pravice, ki je nedeljiva.

Periculum est emptoris perfecta emptione .Nevarnost je kupeva, ko je kupna pogodba perfektna . Pravilo, po katerem jenevarnost nakljunega unienja stvari prela na kupca s trenutkom perfektnosti (tj.dokonnosti) pogodbe. Perfektna je postala pogodba naeloma s sklenitvijo oziromako je bilo znano kaj se prodaja in za koliko se prodaja oziroma s potekom roka ali zizpolnitvijo pogoja, e je bila sklenjena z rokom ali pogojno.

Plus cautionis in re est quam in persona .

Ve varine je v stvari kot v osebi . Za upnika je bolje, e je njegova terjatevzavarovana z zastavno pravico, kot pa s porotvom. Prednost zastavne pravice je vmonosti neposrednega poplaila s prodajo zastavljene stvari, medtem ko je trebaod poroka ele terjati in se lahko zgodi, da ni plaevit. Slaba stran zastavne pravice

je seveda v monosti poslabanja ali unienja zastavljene stvari kot tudi izgubevrednosti zaradi njene zastarelosti in nakljunega unienja.

Plus valere quod agitur quam quod simulate concipitur .

Ve velja to, kar je hoteno, kakor tisto, kar je simulirano . Navidezni pravni posel zatone velja, ker ni hoten, prikriti pravni posel pa velja le toliko, kolikor sta stranki ssvojim navideznim pravnim poslom izpolnili vse, kar je potrebno, da nastane prikritipravni posel (npr. darilna pogodba je veljavna brez vseh oblinosti, e ne presega

zneska 500 solidov, za katerega je potrebna sodna insinuacija).

Praedia vicina esse debent .

Zemljia morajo biti sosednja . Naelo zemljikih slunosti, po katerem moratagospodujoe in sluee zemljie mejiti druga na drugo. e lei med gospodujoim inslueim zemljiem zemljie, ki ni obremenjeno s slunostjo, je to ovira za obstojslunosti.

Prior tempore, potior iure .

Prejnji po asu, moneji po pravici . Naelo pri poplailu iz stvari, ki je bila zaporedzastavljena ve zastavnim upnikom. Pri tem je imel praviloma stareji zastavni upnikprednost pred poznejim.

Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum est eum non negare .

Kdor moli nikakor ne priznava, vendar pa je res, da ne zanika . Molk v rimskempravu za stranko ni mogel imeti posledic izjave poslovne volje. Kljub temu pa

- 72 -


73/76


stranka, ki je molala, ni mogla trditi, da je nasprotovala tistemu, kar je vsebovalaizjava nasprotne stranke.

Qui tacet (ubi loqui debuit ac potuit) consentire videtur .

Kdor moli, se zdi da pritrjuje (ko bi moral in mogel govoriti) . Rimskemu vrednotenjumolka je dodalo obe pravo moralni predznak: na molk ni gledalo z vidika njegovihdejanskih uinkov, tj. z vidika odsotnosti izjave poslovne volje, temve z vidikaodgovornosti stranke, ki niesar ne ree, eprav bi to mogla in eprav bi to od njepriakovali. Stranka, ki je molala, nosi enake posledice, kot bi jih nosila, e bi se zizjavo izrecno strinjala.

Quid initio vitiosum est, non potest tractu temporis convalescere .

Kar je od samega zaetka nino, ne more konvalidirati s potekom asa . e jeodpadel razlog, ki je povzroil ninost pravnega posla, le-ta ne postane veljaven.Zlasti se to ne spremeni s potekom asa.

Quod sine die debetur, statim debetur .

Kar je dolgovano brez roka, je dolgovano takoj . Naelno zapade obveznost s svojimnastankom. Upnik lahko takoj terja izpolnitev, dolnik pa pride v zamudo, eizpolnitve ne opravi, ko ga upnik opomni.

Res cum omni causa .

Stvar (kot predmet postopka) z vsem tistim, kar bi lastnik imel, e bi mu bila stvar vrnjena v asu litiskontestacije .

Res nullius primo occupanti .

Nikogarnja stvar (pripade) prvemu okupantu . Stvar, ki ni last nikogar postane lasttistega, ki jo vzame v posest z namenom, da postane njen lastnik. Nikogarnja stvar(res nullius) je lahko preminina, na kateri od zaetka njenega obstoja e nihe nipridobil lastninske pravice, oziroma preminina, na kateri je dosedanji lastnik opustilposest z namenom, da se odree lastninski pravici (derelinkvirana ali zapuenastvar).

Semel heres, semper heres .

Enkrat dedi, vedno dedi . Pri tem pravilu se je telo, da je pridobitev dediinevedno dokonna. Zaradi tega rimsko pravo pri postavitvi dedia tudi ni dopualopristavitve razveznega (resolutivnega) pogoja. Dedia tudi ni bilo mogoe postavitiza doloen as. Kljub temu pa so to pravilo lahko obli z vesoljnim fideikomisom.

- 73 -


74/76


75/76


druge drube, potem se to tie samo njega; na drubenike drubene pogodbe, ki josklepa, se pravni uinki drubenih pogodb, ki jih je e sklenil, ne raztezajo.

Species perit ei cui debetur, genus perire non censetur .

Individualno doloena stvar (species) propade tistemu, komur je dolgovana, medtemko se teje, da po vrsti doloena stvar sploh ne more propasti . Bistvo species je, daobstaja v enem samem primerku, da je torej nenadomestna. e je taka stvarpredmet obveznosti in je po nakljuju uniena, potem obveznost zaradi nemonostiizpolnitve preneha.

Substitutus substituto, substitutus instituto .

Kdor je postavljen kot nadomestni dedi nadomestnemu dediu, je postavljen kot nadomestni dedi (prvopostavljenem) dediu . Po tem pravilu je vsak od vesubstitutov upravien do dedovanja, e ne deduje prvopostavljeni dedi, in e sopred njim postavljeni substituti odpadli. Pravilo ni veljalo pri fideikomisarinisubstituciji.

Succesio in usucapionem .

Dedi podeduje tudi potek priposestvovanja . e je priposestvovalec umrl, se jepriposestvovanje nadaljevalo najprej v prid leei zapuini, nato pa v prid dediu.Ker je dedi samo nadaljeval in dokonal zapustnikovo priposestvovanje, je bilodovolj, da je zapustnik zael stvar priposestvovati v dobri veri e ni, dedi ni mogelpriposestvovanja ne nadaljevati ne sam zaeti.

Superficies solo cedit .

Kar je z zemljiem trdno spojeno, pripada zemljiu . Naelo po katerem lastninskapravica na stvari, ki je z zemljiem trdno spojena, preide v lastninsko pravico nazemljiu. Latnik zemljia postane s tem tudi lastnik te stvari.

Tempus utile ratione initii et cursus .

Koristen as glede zaetka in konca .

Tot gradus quot generationis .

Toliko stopenj sorodstva, kolikor rojstev . Pravilo, po katerem so se po rimskempravu raunale stopnje sorodstva. e gre za sorodstvo v navpini liniji, potem stasorodnika v tisti stopnji (kolenu) sorodstva, kolikor je med njima rojstev. e pa sta vsorodu v stranski liniji, sta sorodnika v tisti stopnji (kolenu) sorodstva, kolikor je bilorojstev med vsakim od njiju in skupnim prednikom.

- 75 -


76/76


Una res est in obligatione, duae sunt in solutione .

Dolnik dolguje neko doloeno terjatev, namesto nje pa sme dati neko drugoterjatev .

Ususfructus alienari non potest .(Slunosti) uitka ni mogoe odsvojiti . Pravica uitka spada med osebne slunosti.Uitkar sme slueo stvar uporabljati in pridobivati vse njene redne donose, ne smepa posegati v substanco stvari. Kot strogo osebna pravica je slunost uitka vezanana osebo uitkarja in z njegovo smrtjo preneha. eprav je smel uitkar po rimskempravu prenesti na drugega izvrevanje uitka, ni mogel prenesti nanj tudi samepravice.

Vim vi repellere licet .

Sila se sme zavrniti s silo . Rek je nastal v zvezi z pretorskimi posestnimi interdikti.telo se je, da se sme posestnik s silo upreti poskusu nasilne spremembe trenutnegaposestnega stanja, ne da bi bilo zaradi tega mogoe zoper njega naperiti interdikt devi (zaradi sile).

Voluntas testatoris ambulatoria est usque ad vitae supremum exitum .

Volja oporoitelja je spremenljiva vse do poslednjega trenutka (dobesedno: konca) ivljenja . Oporoitelj lahko vse do zadnjega trenutka svojega ivljenja spremeni alinapravi (novo) oporoko. Dokler ne umre, ni mogoe zatrdno rei, kdo bo njegovdedi, ker se lahko e zadnji trenutek premisli. V tem pogledu je njegova volja vsedo zadnjega spremenljiva.

Rimsko Pravo – Stara Izpitna Vprašanja

Documents