Letnik/Volume: 3 Številka/Number: 1 Maribor, april 2010 Naslov uredništva/Editorial Office and Address: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Revija za elementarno izobraževanje, Koroška 160, 2000 Maribor • Internetni naslov/Web: www.pfmb.uni-mb.si/zalozba • Elektronski naslov/E-mail: [email protected]REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE – ISSN 1855-4431. THE JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION – ISSN 1855-4431. REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE THE JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION
104
Embed
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE THE ...rei.pef.um.si/.../Izdaje_revije/2010/2010_03_st_1_revija.pdf6 Revija za elementarno izobraževanje št.1 ment for children with special
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
ment for children with special needs. It is extremely important to consider thewishes,demands andneeds of children with special needs. It is also importanttomakeadjustmentstothelearningprocess,teachingmaterials,additionaltrain-ingofteachingstaffandtheuseofappropriateteachingequipmentwithspecialdevicesthatareadaptedtouserswithspecialneeds.Moderndidactictoolsandthedevelopmentof ICT(InformationandCommunicationTechnologies)enablechildrenwithspecialneeds,atalllevelsofeducation,additionalimprovementanddevelopment.
Izobraževalni programi morajo otrokom s posebnimi potrebami zagotav-ljati možnost, doseči enak izobrazbeni standard, kot ga zagotavljajo programiosnovnošolskega, poklicnega, strokovnega ter splošnega srednjega izobra-ževanja.1
Otrocizgovorno-jezikovnimimotnjamiimajomotnjepriustvarjanjuinrazume-vanju govora ter govorno-jezikovnem izražanju, ki niso posledica izgube sluha.Ločimoblagzaostanekoziromanerazvitostgovorno-jezikovnegaizražanja.Izrazi-to je tudineskladjemedbesedniminnebesednimizražanjem.Motnjegovorno-jezikovnega sporazumevanja se kažejo tudi na področju branja in pisanja teručenja v celoti. Ta prizadetost gre od blagega zaostajanja do popolne funkcio-nalnenepismenosti.Razvrščamojihvotrokezlažjimi,zmernimi,težjimiintežkimigovorno-jezikovnimimotnjami.
Gibalnooviraniotroci
Gibalnooviraniotroci imajoprirojeneali pridobljeneokvare,poškodbegibal-negaaparata,centralnegaaliperifernegaživčevja.Gibalnaoviranostsekaževob-likifunkcionalnihingibalnihmotenj.Ločimolažje,zmerno,težjeintežkogibalnoovirane otroke. Lažje gibalno oviran otrok je samostojen pri vseh opravilih, ra-
2 Povzeto po: Otroci s posebnimi potrebami (Žerovnik, 2004) in Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovo šolo (Zavod RS za šolstvo, 2003).
8 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
zenpri tistih,kizahtevajodobrospretnostrok,sicerpahodisamostojno.Lahkoima težave pri teku. Pri šolskem delu ne potrebuje fizične pomoči, temveč lemanjšeprilagoditve,kotsodoločenipripomočki(npr.posebnapisala,miza,stol).Otrokzzmernogibalnooviranostjoobčasnožepotrebujefizičnopomočdrugeosebe.Čepravznotrajprostorovalinakrajšerazdaljehodisamostojno(lahkonpr.spomočjobergel),zadaljšerazdalježeuporabljaprilagojenokoloalivozičekzaprevoz.Motenajetudifinamotorikarok.
Dolgotrajnobolniotroci
Dolgotrajnobolniotrocisoopredeljenikototrocizdolgotrajnimioz.kroničnimimotnjamiterboleznimi,kijihovirajoprišolskemdelu,pričemerzadolgotrajnora-zumemobolezen,kitrajadljeodtrehmesecev.Primeritehboleznisokardiološke,endokrinološke, gastroenterološke, alergološke, hematološke, dermatološke,psihiatrične in nevrološke bolezni (npr. epilepsija), avtoimune motnje in motnjehranjenja.Pritakihotrocihnajbiseučiteljravnalponavodilihzdravnikovinspe-cialistov,bistvenespremembepoukapazatonisopotrebne.
Otrocisprimanjkljajinaposameznihpodročjihučenja
Takategorijaotroksposebnimipotrebami jenajštevilčnejša.»Priotrocihspri-manjkljajinaposameznihpodročjihučenjasezaradiznanihalineznanihmotenjvdelovanjucentralnegaživčnegasistemapojavljajozaostankivrazvojuvzvezispozornostjo,pomnjenjem,mišljenjem,koordinacijo,komunikacijo,zaostankiprirazvojusocialnihspretnostiinpriemocionalnemdozorevanju,pričemersekažejoizrazitetežavevzvezizbranjem,pisanjem,pravopisom,računanjem.Primanjkljajinaposameznihpodročjihučenjalahkotrajajoceloživljenjeinvplivajonaučenjeinvedenjealipajihotrokpreraste.Primarnonisopogojenizvidnimi,slušnimialimotoričnimimotnjami,motnjamivduševnemrazvoju,emocionalnimimotnjamiin neustreznimi okoljskimi dejavniki, vendar pa lahko nastopajo skupaj z njimi«(Žerovnik,2004,str.14).
Otrocisspecifičnimiučnimitežavami
V to skupino spadajo otroci s težavami pri poslušanju, zbranosti, pozornosti,mišljenju. Te težave se neugodno izražajo pri branju, pisanju, računanju in go-vornem izražanju, in sicer že v prvih letih šolanja (učenci ne zmorejo ustreznosleditišolskimzahtevam)(Žerovnik,2004,str.17).
Na konferenci SIRIKT 2009 so bili predstavljeni rezultati raziskave, ki je bilaosredotočena na ciljno skupino otrok s posebnimi potrebami ter usmerjena vopremljenostosnovnihšolsprilagojenimprogramomzIKT-opremo,specialnimipripomočkiinučnimisredstvi.96%šolsprilagojenimprogramomjeopremljenihz osebnim računalnikom, 85 % jih uporablja fotoaparat, 78 % jih ima prenosniračunalnikinDVD-snemalnik.Kar70%šolsprilagojenimprogramomimaprojek-tor,52%jihimakamere.Le44%šoljeopremljenihsprilagojenimimiškamiin41%jihuporabljaprilagojenetipkovnice.Samo40%šoljenavedlo,daimajointernetnidostop,7%jihjepotrdilo,daimajointeraktivnotablo,19%pajihjeizjavilo,dauporabljajo tudi druge pripomočke in opremo pri vzgojno-izobraževalnem pro-cesu.66%IKT-opremevtakšnihšolahjestarevečkot3leta.Specialneopremejezelomalo,programskaopremapajeneprilagojenaotrokomsposebnimipotrebami(PačnikinFlogie,2009).
Slepi ali slabovidni učenci potrebujejo prilagojene učbenike in didaktičnepripomočke.Prišolskemdeluuporabljajopripomočketeropremo,zarabokaterjihjepotrebnousposobiti.Pripomočkeinopremo,kijihučencizmotnjamividauporabljajoprišolskemdelu(slika1),lahkorazvrstimovnaslednjeskupine:3
3 Povzeto po: Katalog tehničnih pripomočkov (2009) in Dopolnitev posebnega dela prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom z določitvijo specialno pedagoških dejavnosti in navodil za izvajanje v primeru dveh ali več motenj, ovir oz. primanjkljajev za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gibalno ovirane ter govorno-jezikovne motnje (2006).
• Računalniška oprema inelektronski pripomočki:slabovidniučencipotrebujejokakovosten barvni zaslon večje velikosti, tipkovnico z večjimi tipkami, multime-dijskoopremo(zvočnokartico,CD-rom),programzapovečavozaslonskeslike,optični čitalec, sintetizator govora (ki zapisane informacije dejansko ubesedi,zvokovnonadziravse,karsenaekranupojavi,alisprotipretvarjavsakpritisknatipkovnicovzvočnoinformacijo).Slepipotrebujejoračunalnik(najboljeprenosni)zbraillovovrstico(dodatektipkovnici,kipretvarjaenovrstičnezapisezzaslonavbraillovopisavo inomogočaslepemubranjes tipom) inprogramomzazvočnosintezo (pretvorba zapisov v zvok). Uporabljajo tudi elektronski braillov pisalnistroj–tegalahkouporabljamotudivpovezavizosebnimračunalnikominvkom-pletu.Kompletsestavljašeprenosnabeležnicazazapisovanjeinformacijvbraillovipisavi.Govoreči–zvočnikalkulatoruporabljajoučenciprimatematičnihoperaci-jahinračunanju.
Ostali pripomočki: slepiuporabljajoprilagojenepripomočke tudi vvsakda-njemživljenju:brailloveinzvočneure,braillovemetre,termometre,kompase,braill-ovetehtnice,merilcedenarja,pokazateljevišinetekočinevkozarcu,dodatnooznačeneaparate,prilagojenedružabne igre,kot sošah,človek,ne jezi se,braillove domine, karte, kocke, zveneče žoge, zvočni pikado in druge igre.Potrebujejotudipripomočkezasamostojnogibanje(belopalico).
Učenci s težavo sluha lahko uporabljajo individualne ali skupinske akustičnein frekvenčne pripomočke ter frekvenčne ojačevalce zvoka za stimulacijo opti-malnega slušnega polja in spodbujanje nizkih frekvenc za poslušanje in tvorbogovora.4
Konferenčna mapa je primerna za uporabo v manjših učilnicah in pomaganaglušnimučencemslišati,kajsevprostorugovori.Videtijekotobičajnaposlovnamapa,vkatero lahkovstavimopapir insvinčnike. Imadvamikrofonazmanjšimojačevalnikom. Priložena je manjša indukcijska zanka za poslušanje s slušnimaparatom,čejenastavljennapoložaj»T«.Dodamolahkotudidigitalnisnemalnikzvokainpredavanjeposnamemo.5
Vvzgojno-izobraževalnemprocesusevseboljuveljavljauporabatako imeno-vaneinteraktivnetable.Grezaorodje,kimedučnouroomogočaraziskovanjepointernetu,dostopdodatotekvračunalniku,pisanjessvetlobnimčrnilom,uporaboMicrosoft Office programov, z možnostjo shranjevanja podatkov na USB-ključ,tiskanjanapapirinšemnogoveč.
4 Navodila za izvajanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (2006).5 Poučevanje in učenje s sodobnimi tehnologijami za osebe s posebnimi potrebami (gluhi in naglušni) (2004).6 Dostopnost grajenega in komunikacijskega okolja kot predpogoj za socialno vključevanje invalidov (2008).
12 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
Učencujepotrebnozagotovitičimvečpisnegagradivavrazumljiviobliki(pripravamiselnihvzorcev,ključnihbesed,kratkihpovzetkov…)instemzagotovitiučenjeizkorektnopripravljenihvirov.Priučenjuobsežnejšegagradivajepriporočljivocelo-tnovsebinorazčlenitinamanjševsebinskosmiselneenote.Pripoukujepotrebnouporabitičimvečdidaktičnihpripomočkovinučilzanazornostpouka(projektor,episkop, računalnik …). Specifična oprema in didaktični pripomočki za gluhe innaglušneučencesorazvidnisslike2.
Učencezmotnjovgovorniin/alijezikovnikomunikaciji
Učna tehnologija (projektor, računalnik, kasetofon,diktafon,brezžičniprenos-niki zvoka, interaktivna tabla …) omogoča učencem z motnjo v govorni in/alijezikovnikomunikacijivečjouspešnostvvsehfazahučenja–pridobivanju,utrjeva-nju inpreverjanjuznanja.Pridobivanjenovesnovimorabitiobustni informacijipodkrepljenozustreznimpisnimgradivom.Priučenjuobsežnegagradivajepotreb-nocelotnovsebinočlenitinamanjševsebinskeenote.Pisala inpisalnepovršinemorajo biti prilagojeni posameznikom, ki jih vsak dan uporabljajo. Potrebna soustreznaigralavtelovadniciinnaigriščuterprilagojenedidaktičneigre.7
Govorečielektronskislovarjiinleksikonisoprimernizatiste,kiimajoučnetežavein so nagnjeni k pravopisnim napakam. Ta naprava združuje funkcijo branja inrazlagebesedilatersintezegovora.
OsebezIrlenovimsindromomalisindromomskotopičneobčutljivostinemorejonormalnobrati.Besedesovidetinejasneintežkočitljive.Zalajšanjetežav,kisepojavijo pri Irlenovem sindromu, se predpisujejo obarvane ali zatemnjene stek-leneplošče,podobnelupam,kiprepuščajoledoločenevalovnedolžinesvetlobe.ImenujemojihIrlenovifiltri.9
8 QuickLink Pen (2009). Pridobljeno s http://promotronics.com/gadgets/quicklinkpen.html.9 Irlenovi filtri (2009). Pridobljeno s http://www.migraine-dyslexia.com/Migraine-Dyslexia/index.htm.
Didaktični pripomočki in oprema
Govorečielektronskislovarinleksikon
Diktafoninpredvajalnik
Projektor
RačunalnikQuickLinkPen
Irlenovifiltri
14 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
Gibalnooviraneučence
Gibalno oviran učenec za uspešno učenje potrebuje veliko didaktičnihpripomočkov in učil (npr. računalnik s prilagoditvami, multimedijska sredstva,komunikator,optičničitalec,tablo,dodatnoosvetlitev,blazinozapočitek,prilago-jenetipkovnice,miškeinstikala,prilagojenapisalazrazličniminastavkiinrazličnimidebelinami...).Polegdelovnihzvezkovučiteljuporablja,prilagajainizbirašedo-datenučnimaterial (čimvečkonkretnonazornegamaterialaprimernevelikosti,kiupoštevavsedidaktično-metodičneprincipe),pripraviprilagojenogradivo(tudiv elektronski obliki), učne liste, kratke povzetke, ključne besede in iztočnice zautrjevanje snovi glede na učenčeve potrebe. Pri pripravi didaktičnega materialamorabitiučiteljpozoren,daboučenjepotekalopovsehsenzornihpoteh(fotoko-piranjezapiskov,uporabaračunalnikapripouku,tudizapreverjanjeinocenjevanjeznanja,čejeučenecpritemuspešnejši).10
10 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003).11 Prilagojena oprema in delovni prostor (2009). Pridobljeno s http://www.vitacenter.si/sl/.
Dr.MajdaPšunder,mag.SuzanaBračič 15
Učencezvedenjskimiinčustvenimitežavami
Zavečinoučencevzvedenjskimiinčustvenimitežavamijeznačilno,dasonji-hovekognitivnesposobnostivokvirupovprečja,nekateripasodijocelovskupinoz nadpovprečnimi sposobnostmi. Zaradi številnih neugodnih vzgojnih dejavni-kovvotroštvu(pogostoneurejeno,nespodbudnookoljetertudiprezahtevnoinčustvenohladno)sopostalinegotovi,boječi,drugipazopetzahtevni,svojeglavi,agresivni.12
Težaveinovirepritakihučencihjemogočeučinkovitopremagovatizuporabosodobnihdidaktičnihpripomočkov(digitalnavideokamera, televizor,DVD-pred-vajalnik, projekcijsko platno …) in vključevanjem informacijske tehnologije pripoučevanjuinpreverjanjuznanja(računalnikzinternetnopovezavo,interaktivnatabla,podatkovnarokavica,kiposnemagiberoke,karnudinaravnointerakcijov3D-prostoru…).12 Navodila za izvajanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (2006).
Slika5prikazujepripomočkeinopremozaučencezvedenjskimiinčustvenimitežavami.Priporočljivojihjevključevativvsefazeučneure:vuvodusopredvsemvfunkcijimotivacijeinusmerjanjapozornosti,vnadaljevanjupalahkospripomočkiomogočimo prepoznavanje, boljšo predstavljivost in razumevanje neznanega zrazličnimičutili(sluh,vid,dotik).13
Dolgotrajnobolneučence
Pravilomaposebnididaktičnipripomočkiinopremazadolgotrajnobolneučencenisopotrebni.Dolgotrajnobolniučencisovečkratvslabšipsihofizičnikondiciji,zatomoraključnaosebavšolskemtimuposkrbetitudi,dašolanjeučencemolajšavnajvečjimožnimeri.Topapomeni,dajevečkratpotrebnouporabitipripomočke,ki olajšajo delo (fotokopije zapisov šolske snovi, ustrezni oz. prilagojeni učnipripomočki).Čenekdopotrebujerednepočitke,jedobro,daseposkrbizapomočinpodporo,dalažjeujameostaleučencessnovjo.
Marsikateriučencibiželeliučnosnovštudiratidoma,kolikorbibilolemogoče,saj bi le tako lahko prihranili tudi nekaj energije. Najverjetneje bi lahko dobroizkoristili urejevalnike besedil in internet za lažjo komunikacijo tako z učiteljikot s sošolci.Drugimpomaga,če se jimomogoči snemanjepredavanjaali vsajzapisovalca, ker sami ne zmorejo vsega zapisati. Nekaj je tudi takih, ki imajo
13 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003).
Digitalnavideokamera
DVD-predvajalnik
Interaktivnatabla
Podatkovnarokavica
Projektor
Računalnik
Didaktični pripomočki in oprema
Dr.MajdaPšunder,mag.SuzanaBračič 17
epilepsijo,občutljivona svetlobo.TakiučencipotrebujejoposebenVDU-zaslon(angl. visual display unit) ali vsaj poseben filter za zaslon. Učenci z avtizmompotrebujejopripomočkezasproščanje(blazinealižoge).14
Namesto zaključka
Za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju je pomembno, da poznajoznačilnostiotroksposebnimipotrebami,možneprilagoditvepripoukuinostalihšolskihdejavnostih.Predvsempajepomembno,daotrokesposebnimipotrebamisprejemamo takšne, kot so, saj nas znjihovodrugačnostjobogatijo in skupaj znamitvorijocelovitodružbo.Vključevanjeotroksposebnimipotrebamimeddrugevrstnikeomogočarazvojnjihovihzmožnosti,hkratipasprejemanjeinpriznavanjedrugačnostiinmotenj,kijihspremljajovseživljenje.
Učna tehnologija omogoča učencem s posebnimi potrebami pomembnopovečanjeizobraževalneuspešnostinavsehpomembnejšihstopnjahučenja,odpridobivanja,utrjevanjadopreverjanjaznanja, ter jepomembnaprimotiviranjuučencevinpritreningihrazličnihspretnosti,motorikeinkoordinacije.
Otroci sposebnimi potrebami sovendarle specifičniuporabniki, zatomorajobitididaktični pripomočki in oprema prilagojeno njihovim zmožnostim. Trendi uvajanjasodobnih tehnologij,ki seuporabljajoprivzgoji in izobraževanjuotroksposebnimipotrebami, sekažejov smeri,da sevsemotrokom,negledenaprizadetost,nudijovečjemožnostizaizobrazbo,profesionalnirazvoj,samostojnoživljenjeinintegracijovširšodružbo.
Bubnič,M.(2006).UporabaIKTpripoučevanjugluhihinnaglušnih.Ljubljana:Pedagoškafakulteta. Inštitut RS za socialno varstvo in Urbanistični inštitut RS. (2008). Dostopnostgrajenega in komunikacijskega okolja kot predpogoj za socialno vključevanje invalidov.Ljubljana:InštitutRSzasocialnovarstvoinUrbanističniinštitutRS.
14 Študenti s kroničnimi ali dolgotrajnimi boleznimi (2009). Pridobljeno s http://www.dsis-drustvo.si/slo/Podpora-pri-studiju/Kategorije-studentov-invalidnosti/Studenti-z-kronicnimi-ali-dolgotrajnimi-boleznimi.
ZavodRSzašolstvo.(2006).Navodilazaizvajanjeizobraževalnihprogramovpoklicnegain strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.Področnakomisijazapoklicnoinstrokovnoizobraževanjeotroksposebnimipotrebami.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.
ZavodRSzašolstvo. (2006).Dopolnitevposebnegadelaprilagojenega izobraževalnegaprograma osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom z določitvijo specialnopedagoških dejavnosti in navodil za izvajanje v primeru dveh ali več motenj, ovir oz.primanjkljajev za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gibalno ovirane ter govorno-jezikovnemotnje.Komisijazaprenovovzgojeinizobraževanjaotroksposebnimipotrebami.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.
Pačnik, M. in Flogie, A. (2009). Sodobna IKT oprema in storitve v luči izobraževalnihustanovzaosebesposebnimipotrebami.VMednarodnakonferencaSpletizobraževanjain raziskovanja z IKT. Ljubljana: Arnes.Poučevanje in učenje s sodobnimi tehnologijamiza osebe s posebnimi potrebami (gluhi in naglušni). (2004). Maribor: Fakulteta zaelektrotehniko,računalništvoininformatiko.
Študenti s kroničnimialidolgotrajnimiboleznimi. (2009).Pridobljeno shttp://www.dsis-drustvo.si/slo/Podpora-pri-studiju/Kategorije-studentov-invalidnosti/Studenti-z-kronicnimi-ali-dolgotrajnimi-boleznimi.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-UPB1). (2007). Uradni listRepublikeSlovenije,št.3/2007.
MonikaObran,dr.MilenaIvanušGrmek 19
MonikaObran
Dr.MilenaIvanušGrmek
Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Pregledniznanstveničlanek
UDK:373.3.011-051:374.7
POVZETEK
Včlankujepredstavljeno,kakoučiteljigledajonaznanje,kigažeimajo,innanadaljnjeizobraževanje,nadaljnjoskrbzaprofesionalnirazvoj.Vteoretičnemdelujepredstavljeno,kajjeprofesionalnirazvojučitelja,kdajsezačne,katerimodelipro-fesionalnegarazvojasoraziskani.Zapisanojetudi,zakajnajbiučiteljskrbelzasvojprofesionalnirazvoj,kiposledičnovplivatudinaosebnostnirazvojposameznika.Namenempiričnegadelajebil,ugotoviti,kakšnastališčaimajoučiteljirazrednegapoukaožepridobljenemznanju in izkušnjah,vkolikšnimeri seučiteljizaveda-jopomenavseživljenjskegaučenjaterkakoinčeskrbijozaprofesionalnirazvoj.Raziskavajeteklavsmeri,aliobstajajorazlikemedkončanoizobrazboindelovnodoboučiteljevrazrednegapouka.Zaugotavljanjetegajebilauporabljenametodazbiranjapodatkovzanketnimivprašalniki,kisoobsegali15trditevvoblikipetsto-penjskelestvice.Uporabljenajebiladeskriptivnainkavzalnoneeksperimentalnametodapedagoškegaraziskovanja.
whattheprofessionaldevelopmentofateachermeans,whenitbeginsandwhichmodelsofprofessionaldevelopmenthavealreadybeenresearched.Furthermore,adiscussionisincludedaboutwhyeveryteachershouldtakecareoftheirprofes-sionaldevelopment,whichconsequentially, influencesthedevelopmentof theirpersonalities. Thegoalof theempiricalpartwas to research theclass teachers’opinions about their current knowledge and experience. Furthermore, researchwasdoneontheextentthattheteachersareawareoftheimportanceoflifelonglearningandtheirwaysoftakingcareoftheirprofessionaldevelopment.Adiscus-sionisincludedonwhetherthereisadifferencebetweenateachers’educationandtheirperiodofemployment.Themethodofgatheringinformationforthere-sultswasusedbymeansofaquestionnaire,whichconsistedof15statementsinthe formofa5-levelscale.Descriptiveandcausal-non-experimentalmethodsofpedagogicalresearchwereused.
V večini članic Evropske unije se vzgoja, izobraževanje in usposabljanje odzačetkadevetdesetih letznovauvrščajovsamvrhprednostnihpolitičnihnalog.Izobraževalnapolitikapostajačedaljepomembnejšasestavinagospodarskeinso-cialnepolitike(ZelenaknjigaoizobraževanjuučiteljevvEvropi,2001).
Okoliščine, ki spremljajo učiteljevo vlogo in jo s tem otežujejo, so: uvajanjetržnihmehanizmov,naraščanjetekmovalnostimedučenci,učitelji,šolamiintudinacionalnimišolskimisistemi,novaspoznanjanapodročjuučnihmetodinoblik,strategijdela,učenjainpoučevanja,individualnerazlikevslogihučenja,učencizrazličnimipotrebami, različnih narodnosti, nižjaučnamotivacijaučencev…Odučiteljasepričakuje,daznaširokizborrazličnihučnihvsebin,metodinoblikprila-goditiučnimciljem,učencemterustvarjatiučnookolje,kiboomogočiloaktivnoučenje(JavornikKrečič,2006).
Profesionalni razvoj naj bi učitelj razvijal na treh področjih: na kognitivnem(vem,da…),napraktičnem(vem,kako…)innamoralnem(vem,čemu…)(Terhart,1999).
MonikaObran,dr.MilenaIvanušGrmek 21
Profesionalni razvoj
Profesionalnirazvojučiteljajevseživljenjskiproces,kipotekanavečravneh.Ravnisemedsebojprepletajo:novaznanjazaposameznipredmetinkakogapoučevati,razvijanjepedagoških inmetakognitivnihspretnosti,povezanihz raziskovanjem,samoevalvacija,enaizmedravnipajetudispreminjanjeosebnostisspreminjanjeminterakcijezučenciterspreminjanjeprepričanj,pojmovanjinvrednot,povezanihspoučevanjeminučenjem.Učiteljevprofesionalnirazvojjepomembenzakako-vostnoučenjeinpoučevanje.Potekakotstalniprocesrazvojaskozivsaobdobjanjegove poklicne poti. Nadgrajujejo se znanja, ki jih je dobil na dodiplomskemštudiju.Skrbzaprofesionalnirazvojjenamrečzelopomembna,sajtisti,kisiželijo,daizobraževanjeučiteljevinpedagoškipoklicostanetatakšna,kotsta,neželijo,datapoklicostane(ZelenaknjigaoizobraževanjuučiteljevvEvropi,2001;JavornikKrečič,2006;JavornikKrečič,2007a).
Eden od predlogov za profesionalno razvijanje bi lahko bil, kot predvidevanova ureditev na Švedskem. Pravi, da isti strokovnjaki poučujejo v začetnemizobraževanjuinstalnemstrokovnemusposabljanju.Stemjezagotovljenavečjakontinuitetamedobemafazamaizobraževanjainusposabljanjaučiteljev(Pomem-bnetemevizobraževanjuvEvropi,2005).
Učiteljeva izobraževalna pot se začne z dodiplomskim izobraževanjem, a seučiteljevnedotaknepreveč.Učiteljinamrečmenijo,dajihštudijprevečobreme-njuje in da je preveč teoretično naravnan. Kot pomanjkljivost dodiplomskegaštudijasoučiteljiizpostavilipraktičnoizobraževanje(JavornikKrečič,2007b).
Prvoobdobjenaučiteljevistrokovnipoti,čeizvzamemoštudij,jepripravništvo.To je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanjepripravnikov za samostojno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki ustrezasmeri in stopnji njegove izobrazbe. Namen pripravništva je, da pripravnika popredpisanemprogramuseznanizvsemivsebinamidela,zakaterasegledenažepridobljenoizobrazbousposablja.Stemsepripravljanasamostojnoopravljanjedela.Vpripravništvo sevključujejoučiteljpripravnik,učiteljmentor, ravnatelj inostali zaposleni, ki sovplivajo drug na drugega ter strokovno rastejo in se med-sebojno bogatijo (Javornik Krečič, 2007a; Spodbujanje profesionalnega razvojaučiteljevpripravnikov:priročnik,2007).Pokončanempripravništvučakaučiteljapripravnikastrokovniizpit.
Vplivnaprofesionalni razvojučitelja imajo tudišolske reforme.Pomembno jetudi,vkakšnemokoljuučiteljdela,kakšna jeklimanjegovegadelovnegaokolja,kakšnaješolskakultura.Pozitivnaklimapripomorekhitrejšemuinučinkovitejšemuprofesionalnemu in osebnostnemu razvoju učitelja, medtem ko tekmovalnookolje,negativizem,sovraštvo…prispevajoknazadovanjuučiteljevinposledično
Številni avtorji so raziskovali profesionalni razvoj učitelja. Fullerjeva je predla-gala tristopenjsko lestvico profesionalnega razvoja učitelja (stopnja preživetja,stopnja usposobljenosti oz. izkušenosti in stopnja profesionalizma oz. ponovnedovzetnostizaspremembe),kisejedotaknilapredvsemučiteljevegaspreminjanjarazmišljanjaopoklicnihdilemahinskrbeh.Huberman,kijedopolnilmodelFuller-jeve,jepredlagal4fazespodfazami(fazapreživetjainodkrivanja,fazapoklicnestabilnosti,fazapoklicneaktivnosti,eksperimentiranjainvnovičnegavrednotenjater faza jasnosti,vedrine inkonzervatizma).Učitelj jerazumljenkotnekdo,ki jenosilecodgovornostizasvojrazvoj(učiteljopazuje,načrtuje,preučujeobdobja,skozikateraprihaja,intakovplivanasukcesivnostfazvsvojikarieri).Zuzovskyjepredlagaldvavidika,insicersstranirazvojakariere,kjergrezakopičenjeznanjainizkušenj(vstopanjeinraziskovanje,umirjanje,samospraševanjeinosvoboditev),insstranidoseganjaučiteljeveosebnostnezrelosti(stopnjakonformnosti–željapo točnihnavodilihzadelo; stopnjavestnosti– razvijanje samokritičnosti; stop-njaavtonomnosti–razvijanjeintelektualneinosebnostnesamostojnosti).Berliner,Sheckley,AlleninDreyfuspasopredlagalimodelpoklicnegarazvoja,kijenare-jennapodlagistopnjeusposobljenosti(učiteljnovinec–togoupoštevanavodila;učiteljzačetnik–žeupoštevakontekstdogajanja;učiteljpraktik–priravnanjugavodisplošninačrt;učiteljstrokovnjak–prideluseopiranaintuicijo;učiteljekspert–akcija in situacijapomenitaenako) (MarentičPožarnik,2007; JavornikKrečič,2008).
Naučiteljevprofesionalnirazvojvplivajotudidejavniki,kisodvehvrst.Enosonotranjidejavniki,hkaterimspadajoučiteljevaprepričanja,pojmovanjainsubjek-tivneteorije.Drugopasozunanjidejavniki,hkaterimspadajorazličneoblikefor-malnegaizobraževanjainizpopolnjevanjaučiteljev,uvajanjenovosti,spremembev šolskem sistemu ter neformalni vplivi, kot so klima na šoli, vpliv staršev, tudiodločitevzapoklic(JavornikKrečič,2008).
Znanstveniki raziskujejo in opazujejo kontinuiran proces učiteljevega profe-sionalnega razvoja: »izkušnje – refleksije – delovanje«. Nenehno reflektiranje
Sledi vsebinski sklop: anketni vprašalnik (lestvica stališč) vsebuje sklop petsto-penjskihdeskriptivnihocenjevalnihlestvic(5–popolnomasestrinjam;4–strinjamse;3–delnosestrinjam;2–nestrinjamse;1–splohsenestrinjam).
Postopekobdelavepodatkov
Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo po-datkovSPSS, in sicernanivoju frekvenčnedistribucijepodatkov (f, f%),Mann-WhitneyevegapreizkusainKruskal-Wallisovegatestazaugotavljanjerazlikmedskupinamiučiteljevgledenadelovnodoboinstopnjoizobrazbe.Podatkisoprika-zanitabelarično.
MonikaObran,dr.MilenaIvanušGrmek 25
Rezultati in interpretacija
Velika večina učiteljev je mnenja, da so raziskave s področja poučevanja inučenjapomembneprinjihovemdelunegledenadokončanoizobrazbo(U=75,P=0,657).Leedenučiteljseledelnostrinjazuporabljanjemnovihidej,kisobileraziskanenapodročjupoučevanja inučenja. Iz tega lahkosklepamo,daučiteljiprebirajo raziskavespodročjapoučevanja inučenja ter jihpri svojemdelu tudiuporabljajo.Učiteljisetorejvvelikivečinizavedajo,darazličnamnenja,rešitveinpredlogiprispevajohkakovostnejšemupregledustvari,sčimersestrinjatudiFul-lan(1993).Cvetek(2004)opozarja,daimavečinaučiteljevobčutek,danemoreračunatinapodpororaziskovalcev.Teorijainpraksastanapodročjuizobraževanjaučiteljev precej oddaljeni, to učiteljem povzroča nemalo težav, vendar pri naširaziskaviteganismoodkrili.
23,1 % anketiranih učiteljev se delno strinja s tem, da je dober učitelj vednodober,slabpavednoostaneslab.Vsiostaliučitelji (76,9%)pasoprepričani inverjamejo,datudidobremuučiteljukdajkajneuspeindasetudislabučiteljlahkoizboljšainpostanedober,vzorenučitelj.Učiteljiverjamejo,dasevsaklahkonauči,čelehočeinimavoljo,negledenato,kolikojestar.Razlikagledenapridobljenoizobrazbonibilaodkrita.
Napodlagirezultatov,kismojihdobili,lahkosklepamo,daseučiteljimedsebojpogovarjajo, izmenjujejomnenja,delijo izkušnje in sina taknačinpomagajo.Stempaseposledičnoprofesionalnoinhkratitudiosebnostnorazvijajo.Menimo,dajetaknačinpomembenšeposebejzaučiteljezačetnike.Učiteljisenegledenaizobrazbozavedajopozitivneplatiizmenjavemnenjinizkušenj,kisosijihpridobilisštudijem(U=80,P=0,873).
Dobrakomunikacijamorabitienaodprioritetnihstvarivsakegaučitelja.Razprav-ljanjeinodpravljanjedilem,kiseporajajo, lahkopreprečitamarsikateronapako;obojeanketiranimni tuje.Učitelji, ki so reševali anketo, senegledena stopnjodokončane izobrazbetegazavedajo,sajpodpirajorazpravljanjeoučnisnovi,kiporajavprašanja.
61,5 % učiteljev se strinja in 15,4 % se popolnoma strinja, da se lahko velikonaučijožestem,česamoopazujejodrugeučitelje(Kalin,2004)prinjihovemdelu.Sklepamotorejlahko,daučiteljivedo,davčasihnapake,kijihdelamotudisami,prej opazimo pri drugih. Zato menimo, da je opazovanje drugih (Fullan, 1993;CenčičinVogrinc,2004)tudidobrapotktemu,dareflektiramotudisvojedeloinseiztegakajnaučimo,ksvojemudelukajdodamoaligapopravimo.Vuporablja-njuizkušenjdrugihučiteljevnismoodkrilistatističnoznačilnerazlikemedučiteljizuniverzitetnoinvišjoizobrazbo(U=80,5,P=0,905).Obojisevelikonaučijozopazovanjemdrugih.
Raziskave, ki so bile narejene na temo, kako učitelji cenijo znanje, ki so gadobili s fakulteto, so pokazale, da učitelji niso bili zadovoljni z dodiplomskimizobraževanjem.Izpostavilisoželjopovečprakse(Nekrep,PrahinSlana,2006;JavornikKrečič,2007b;IvanušGrmekinLačen,2008).Tudinašaraziskavaodteganeodstopa.Večinaučiteljevsesplohnestrinja(38,5%)innestrinja(57,7%)stem,dasonafakultetidobilidovoljznanjaindaganipotrebnonadgrajevati.Učiteljevadokončanaizobrazbanevplivanatakomnenje(U=62,5,P=0,231).Pridobivanjeznanjaskončanjemfakultetesetorejpriučiteljihšezdalečniustavilo.Tojebilalekapljicavmorje,kigaučiteljipofakultetipolnijošezdrugimikapljicami,kiprispe-vajokprofesionalnemurazvoju,kdobremuučitelju.
Z izjavo, da učitelji z leti postanejo tako izkušeni, da se jim ni potrebno večučiti(preglednica1),senestrinja73,1%učiteljev.Najmanjjetakih,kisezizjavostrinjajo(3,85%),intakih,kisezizjavodelnostrinjajo(3,85%).Napodlagitegalahkosklepamo(CenčičinVogrinc,2004;Vonta,2007),dasoseučiteljipriprav-ljenivseživljenjskoučiti.Statističnoznačilnarazlikagledenadokončanoizobrazbonibilaodkrita(U=69,P=0,367).
Priizjavi,daučiteljzletipostanetakoizkušen,dasemunitrebavečučiti,medučitelji z različno dolgo delovno dobo nismo odkrili statistično značilne razlike(χ2=3,013,P=0,222).Opažamopa,dasoseučiteljizvečkot21 letidelovnedobezizjavonekolikoboljstrinjali.
Opazilismo,daseučiteljinegledenaletadelovnedobevenakimerinestrin-jajo z izjavo, da je dober učitelj vedno dober, slab pa vedno slab (χ2 = 0,277,P=0,871).
Skrb za profesionalni razvoj je pomembna naloga vsakega učitelja, česar sezavedajotakoanketiranizačetnikikotanketiraniučiteljizvečletidelovnihizkušenj(χ2=0,038,P=0,981).
Postatiinostatidoberučitelj,vsekakornilahka,enostavnanaloga.Učiteljmorasleditihitremutempuinspremembamsodobnegasveta.Bitimorapripravljen,spre-jeti spremembe in novosti. Številni znanstveniki s svojim raziskovanjem skušajoučiteljemčimboljpribližatitenovosti,kioblikujejo,izboljšujejoindopolnjujejonaššolskisistem.Ravnozatojepomembno,daraziskovalciinučiteljiznajostopitiskupajterdrugdrugemupomagati(spredlogi,izkušnjami,raziskavami,primeridobreinnenazadnjetudislabeprakse,refleksijo…)inugotoviti,kajjedobroinkajne.
Rezultati raziskavenasopozarjajo,daučiteljinamenjajovelikopozornost last-nemuprofesionalnemurazvoju.Spremljajoraziskavenapodročjupoučevanjainučenjaterjihskušajovpletativvsakodnevnišolskiproces.Zavedajose,danegledenato,katerenovostisebododogajale,izkušnje,kisojihžedobili,velikopomenijoinlahkosamopripomorejo,dabonovostšeuspešnejša.Pritemjepomembnatudirefleksija.Znajoopazovatidrugdrugega, sepogovarjati in iz tega izvleči,kaj jedobrovšolskipraksiinkajnebodelovalo.Priznavajo,dajedoberučiteljtisti,kisiželinadaljnjegarazvojasvojihsposobnosti,spretnosti,učenjainhkratiosebnostnerasti,torejsejepripravljenvseživljenjskoučiti.
Novosti pa niso edina stvar, zaradi katerih se mora učitelj vseživljenjsko izo-braževatioz.skrbetizasvojprofesionalnirazvoj.Česeboučiteljizogibalučenjuoziromadoizobraževanju,bonanekitočkiobstal,čenecelonazadoval,topaseboposledičnopoznalotudinanjegoviosebnostiteršeposebejnanjegovihučencih.
Učiteljjeprvi,kimoraposkrbetizasvojrazvoj,kerčebotostorilon,bodotozačutili tudiučenci in tudi samipostaliboljmotiviranizanadaljnjedelo.Dobervzgledpabovlekelnaprejšedrugeučiteljeinučiteljezanamce,kioučiteljskipotišelerazmišljajo.
Odželjepoučiteljskempoklicudovstopanafakultetoinvsedoupokojitveteršenaprejnajsetorejučiteljnebojivseživljenjskegaizobraževanjatakonaformalnikotnaneformalniravni.Nikolinamrečnevemotoliko,dasenebilahkošečesanaučili, lepotruditi se je treba terzaupativase invsvojesposobnosti inuspelonambo.
Nekrep,A.,Klemen,P. inSlana, J. (2006).Sodobnimodel izobraževanjakotspodbudazaprofesionalnirazvojučiteljev.VC.Pekljaj(ur.),Teorijainpraksavizobraževanjuučiteljev(str.69–90).Ljubljana:CenterzapedagoškoizobraževanjeFilozofskefakultete.
Vonta, T. (2007). Z mentorskimi timi k zvišanju kakovosti in spodbujanja profesionalnegarazvojavzgojiteljaoziromaučitelja.VT.Vonta,S.Rutar,A.IsteničStarčičinB.Borota(ur.),Mentorstvovprofesionalnemrazvojuučiteljainvzgojitelja.
Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem
Pregledniznanstveničlanek
UDK378.091.12.011.3-051(480)
POVZETEK
VprispevkuobravnavamoinpreučujemoizobraževanjerazrednegaučiteljanaFinskemkotenegaizmeddejavnikovuspešnostivobveznemizobraževanju.Pred-stavljamonaslednjevidikeizobraževanjaučiteljev:odločanjezaštudij inkadrov-anje,spremenjenovlogoučiteljainnanjejtemelječeizobraževanjeučiteljevpri-marne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopakštudiju,kipomembnopovezujeteorijoinprakso,terspretnosti insposobnostiučiteljavizvajanjukritičnerefleksije.
Ugotavljamo,datemeljnipomenpri izobraževanjuučiteljevprinašaprehod izfazepodajanjareceptov,navodil innapotkov,kakoizvajati izobraževalniproces,v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znan-stvenihmetodahraziskovanja,terspoznajomočrefleksijevrazvojukakovostnegaizobraževalnegaprocesa.Grezaustvarjanjetakoimenovanega»novegaučitelja«,ki jeopisankot »mentor, raziskovalec,nadzornik,usmerjevalec inpospeševalecučenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznemizobraževanju.
education.Thefollowingaspectsofteachers’educationarepresented:decisionforchoosingthisfieldofstudy,thechangingroleofateacherandtheteachers’primary level of education (the concept and the structure of the study). Theseaspectsarebasedonthechangingroles,ideologyforresearchapproachesthatsig-nificantlylinktheoryandpracticaltraining,andtheskillsandabilitiesthatateacherneedsinordertoimplementcriticalreflection.
We have determined that the fundamental meaning in the field of educatingteachers isbeingtransformedfromaphaseofgiving instructionsanddirectionsandhowtoimplementeducationalprocessesintoaphasewherestudentsdevelopskillsofcriticalreflection,basedonscientificresearchmethods,whichenablethemtoreflectonthedevelopmentofaqualityeducationalprocess.Itisthecreationofthesocalled“newteacher”whocanbedescribedas“amentor,aresearcher,asu-pervisor,afacilitatorandapromoterforlearning”andcan,inthatway,significantlyhelptoincreasethesuccessofstudent’smandatoryeducation.
Kotsmoženavedli, sonove inhitrospreminjajočesevloge innalogeučiteljarazlog za temeljite reforme in izboljšave izobraževanja učiteljev. Kot navajajo vZeleniknjigi,morabitiedenizmedvodilnihmotivovizobraževalnepolitike»kako-vostnoizobraževanjeučiteljevzakakovostvzgoje,izobraževanjainusposabljanja«(Buchbergeridr.,2001,str.14).
TejaMajcen 35
Dvoje je v omenjenem delu o izobraževanju učiteljev poudarjeno kot temelj,insicerdamorabitiizobraževanjeučiteljevodprtindinamičensistem(takodajevpeljanovrazličnedružbenesfereinimavelikorazličnihakterjev,kiimajorazličnamnenja, naloge, interese in pooblastila znotraj problematike o izobraževanjuučiteljev) terdamorabitidel trajnegaprocesa (to sezačnežespridobivanjemkandidatovzazačetno izobraževanje, slediuvajanjevdelo, stalnostrokovno iz-popolnjevanjeinnadaljnjeizobraževanjeučiteljev).
Enaizmedugotovitev,kijihprinašaporočiloPISA2000,je,dajeuspehučencevtem boljši, čim več ustrezno usposobljenih učiteljev ima šola. PISA je triletnaraziskavaodoseženemznanju inspretnostihučencevvnajbolj razvitihdržavah(državečlaniceOECDinnekateredruge)(RepežinŠtarus,2008).Ciljraziskavejebil,ugotovitiuspešnostučencevnapodročjihbralne,matematičneinznanstvenepismenosti,ugotovitidejavnike,kiprispevajok razvoju tehznanjoziromaspret-nostidomainvšoli,terpreučitimožneposledicezaizobraževalnopolitikovtehdržavah.MedmerilivprojektuPISA,kisobilaupoštevanainkisetakoposrednokotneposrednonanašajonaučitelje,sotudi:deležučiteljevnašoli,kisodelujejovprogramuprofesionalnegarazvoja,dejavniki,kivplivajonašolskoklimo,stopnjomorale,zavzetostiučiteljevinučiteljeveavtonomnosti,terodnosimedučitelji inučenci (Cvetek,2004).Vdružbi, vkateriživimo,kjer sokončni rezultatimerilouspeha in kjer je ciljna usmerjenost čedalje večja, se od učiteljev pričakuje, daučenceučijotako,danaeksternihpreverjanjihznanjadosežejodoberrezultat.Kernasfinskiučenciindijakipozitivnopresenečajozdoseganjemodličnihrezultatovvmednarodnihraziskavahznanja(PISA,TIMSS,PIRLS)inkersmomnenja,dajefinskiučiteljedenizmeddejavnikov,kipripomorektemrezultatom,bomovna-daljevanjuugotavljali,kakosefinskiučiteljipripravljajozadelovšoli.
Finskiučitelj jevdružbispoštovan,učiteljskipoklicveljamedmladimizazeloprivlačnega inpriljubljenega.Dojemanjeučiteljskegapoklicakot takega sezelonazornokaževinteresuzaštudijtegapoklica.VporočiluPedagoškegainštitutaDejavnikiuspešnostišolskihsistemovPISA2000jenavedeno,dajeedenizmednajbolj obleganih študijskih programov na Finskem prav program razrednegaučitelja,kipoučujedovključno6.razredaobveznegaizobraževanja.NaUniverzi
36 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
vHelsinkihsenaokrog100razpisanihštudijskihmestrazrednegaučiteljaprijavitudido700kandidatov.Precejdrugačekotprinas–vSlovenijisezaučiteljskipo-klicodločajodijakiindijakinje,kisoporezultatihmaturepovprečnouspešni–senaFinskemzaučiteljskipoklicodločajotisti,kisovsrednjišolizelouspešni(Gaberidr.,2006).Šepomembnejepaje,daopravljenasrednjašolainmaturapredstav-ljata leenega izmedpogojevzavpisnaštudij.Pomembenvpisnipogojnamrečpredstavljajo sprejemni izpiti, ki so kombinacija preverjanja poznavanja vnaprejdoločeneliterature,spretnostikomunikacijeinocenespretnostidelavskupini;le10 odstotkov prijavljenih kandidatov uspešno prestane strog postopek selekcijezazačetnousposabljanje(RepežinŠtarus,2008).ObtemnaUniverzivHelsin-kihvpišejošeokrog350kandidatovvštudijskiprogrampredmetnegapouka,kipoučujejood7.dovključno9.razredaobveznegaizobraževanjainod10.do12.razredasrednješolskegaizobraževanja(Gaberidr.,2006).
Izobraževanje učiteljev
Pomemben inzgovorenpodatek je,da soFincižev študijskem letu1979/80uvedli univerzitetni študij za izobraževanje učiteljev, ki je trajal štiri leta in pol(Hytönen,1998),medtemkosovostalihevropskihdržavah,razenCipra,Luksem-burgainRomunije,zobsežnimireformamiizobraževanjaučiteljevzačelileta1990(Gaberidr.,2006).1
Pomembnopa je tudidejstvo,da je Finskaena izmedprvihdržav, ki je vpel-jalapojempedagoškeavtonomije(pravtakoleta1980),kojezačelautemeljevatiizobraževalnopolitikonakulturizaupanja,medtemkojevečinaevropskihpolitikzačelaširitikulturozaupanjašelevdevetdesetihletih20.stoletja(Plevnik,2008).Grezapedagoškoavtonomijoučiteljanadidaktični,metodični inorganizacijskiravniizobraževalnegaprocesa,karprinašatudivečjostopnjoodgovornosti,kifin-skimučiteljemžetorej30letnineznanka.
Spremenjena vloga učitelja
Fincisedobrozavedajo,dasevlogaučiteljaspreminjaskupajznovimiučnimisituacijamiinskupajzdružbenimiokoljipostmodernedobe.VskladuzideologijoFinskedržavegledesocialneblaginje,kjerimajovsi,takomladikotodrasli,negledenasocialnipoložajindružinskegmotnerazmereenakemožnostizaizobraževanje(Lipužič, 2004), je ena izmed bistvenih učiteljevih nalog spodbujanje različnihučencevinsprejemanjenjihoveraznolikosti.1 V Sloveniji smo visokošolske programe za učitelje predmetnega pouka začeli izvajati na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v študijskem letu 1985/86. Prenova študijskih programov predmetnega pouka je potekala postopoma in se zaključila s študijskim letom 1987/88 (Brumec, 1986), ko je bil na navedeni fakulteti tudi prvič razpisan visokošolski študijski program Učitelj razrednega pouka (Razpis za vpis v začetni letnik v študijskem letu 1987/88). Istega študijskega leta je tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani prešla na 4-letni univerzitetni študij izobraževanja učiteljev razrednega in predmetnega pouka (Janša Zorn, 1997).
TejaMajcen 37
Nalogafinskihučiteljevje,naučitivseučence,učitiseinspodbuditiaktivnoučenje.Novučiteljjenamrečopisankot»mentor,raziskovalec,nadzornik,usmerjevalecinpospeševalecučenja« (Mikkola,b.d.a, str.106);greza tako imenovanoaktivnoučenje.Znotrajideologijeučečesedružbejerazvojaktivnegaučenjaedenizmedbistvenihciljev;učencejepotrebnousmerjati,dadajejolastnepobudeinprevze-majoodgovornostzalastennapredekinrazvoj.KotnavajaNiemi,je»izobraževanjeučiteljev ključen dejavnik pri razvoju aktivnega učenja« (Niemi, 2002, str. 764).Sklepamotorejlahko,daštudentvčasuštudijaprekoraziskovalnegainproblem-skegapristopainprekoposnemanjauniverzitetnegaučiteljaspoznafenomenak-tivnegainsodelovalnegaučenja.Iztegaizhaja,dasejezaizobraževanje»novega«učiteljamoralspremenitisamštudijinuniverzitetniučiteljkotizvajalecle-tega.
Izobraževanjeučiteljevnaprimarnistopnji (dovključno6. razredaobveznegaizobraževanja)naomenjeniuniverzitrajapetlet(pridobljennazivmagisterin300ECTS); temeljni predmet je izobraževanje (angl. education) s poudarkom na di-daktiki in raziskovalni metodologiji (Hytönen, 1998). Izobraževanje učiteljev nasekundarnistopnji (od7.dovključno9.razredaobveznegaizobraževanja inod10.do12.razredasrednješolskegaizobraževanja)potekapozaporednemmodelu.Bodočiučiteljimorajonajprejzaključitištudijstrokeglavnegapredmeta,sajjetudinaFinskem(kottudiprinas)poznavanjestrokevospredju,poopravljenistrokipamorajoopravitišepedagoškištudijvobsegu70ECTS,kigasestavljatadvetemelj-nipodročji:Filozofske,psihološke indružbeneosnovepoučevanja inučenjaterTeoretičneinpraktičneosnovepoučevanja(poudarekjenapredmetnididaktikiinpedagoškipraksi).Pedagoškištudijjimdajepotrebnekvalifikacijezapoučevanjenjihovega izbranega predmeta tako v obveznem kot tudi v srednješolskemizobraževanju.
38 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
Tako študentje, ki se izobražujejo za učitelje na primarni, kot študentje, ki seizobražujejo za učitelje na sekundarni stopnji, zaključijo študij z magistrsko na-logo, v kateri morajo integrirati teorijo inprakso izobraževanja oziromamorajoteoretičnoinempiričnoraziskatikakpedagoškiproblem(Hytönen,1998).
Že takoj v nagovoru Oddelka za izobraževanje učiteljev na njihovi spletnistraniopazimo,daposebejpoudarjajo problemsko in raziskovalnonaravnanostizobraževanjainštudijazaučiteljskipoklic,kiseprepletaprekovsehpredmetovterprekopraktičnegausposabljanja,innavajajo,damoravsakučiteljusvojitiraziskovalniodnosdopouka.Študentjeraziskujejotematike,povezanezrazvojempoučevanjainkakovostjopoučevanja.Pristopizobraževanjaučiteljev,temelječnaraziskavah,jeprisotenodsamegazačetkaizobraževanja,sajnajbištudentjespoznavanjemraziskovalnihvsebininmetodlažjepovezovaliteorijoinprakso(Hytönen,1998);raziskovalnipristop sezačne spredavanjiometodah raziskovanja terga tekomizobraževanjalešepotencirajoinzaključijozmagistrskonalogo(Kansanen,2003).ZakajdajoFinciraziskovalnemupristoputakšenpomen?Kansanen(2003)pravi,dajenaravadelaučiteljapodobnanaravidelaraziskovalca.Učiteljsemoranaučitianalizirati lastna dejanja in o njih razmisliti. Kot navaja Kansanen, je glavni ciljizobraževanjaučiteljevnaraziskovalnihtemeljihvnjihoviusposobljenostizaspre-jemanje pedagoških odločitev na temelju racionalne argumentacije (Kansanen,1999).Cilj jerazvojraziskovalnihpraks inspretnostizanjihovouporaboprivsa-kodnevnempedagoškemdelu;namen teh raziskav je torejuporaba izsledkovvlastnih izobraževalnihodločitvah.TudiHytönenpoudari,da jecilj izobraževanjaučiteljev razrednegapouka razvoj »učitelja,ki je sposoben refleksije, jekritičen,inovativen,sposobenanaliziratiučnesituacijespomočjoznanstvenegamišljenja«(Hytönen,1998,str.47).Dodanašnjegaprogramaizobraževanjaučiteljevsoprišlizuvedbouniverzitetnegaštudija,kososeposloviliodštudija,kjerješlozapoda-janježepripravljenihinpreizkušenihmodelovprakse(Hytönen,1998).
Iz zapisanega lahko sklepamo,da raziskovanjeninamenjeno razvojuznanos-ti, temveč razvoju lastnihučnihpraks, torej razvojuučiteljevegadela v razredu.Napodlagipregledaneliteraturelahkosklepamo,dasefinskištudentje–bodočiučiteljitekomizobraževanjazelodobroseznanijospojmomrefleksijeterspoznajonjenovlogoinmočprirazvijanjukakovostnegadelaučitelja.Medizobraževanjemse ne seznanjajo z navodili, recepti in napotki za poučevanje, temveč razvijajospretnostikritičnerefleksije,kitemeljinaznanstvenihmetodahraziskovanjainkijimomogočarazvojlastnihpedagoškihpraks.KotugotavljaKansanen,»jenačeloraziskavrazmišljanjezavsakodnevnopoučevanje«(Kansanen,2003,str.90).
nanavadnihšolah.Raziskovalnipristop,kotpraviHytönen,jepovezovalnidejavnikmedteorijoinprakso.Nazačetkuštudijapotekapraksatako,daštudentjeleopazu-jejoučenceinrazredkotceloto,daspoznajoznačilnostiotrokvrazličnihrazvojnihobdobjih, različnih razredih instopnjah (grezaorientacijskoprakso,ki študentamotivirazadelo).Orientacijskipraksisledididaktičnoboljzahtevendelprakseinsestopnjujedospoznavanjanajzahtevnejšihelementovpoučevanjaobzaključkuštudija.Vskladuzobravnavanoteorijovdoločenemobdobjuštudijatemuustreza-jo tudiciljiprakse, saj,kotpraviHytönen, »morajo temeljnipedagoškipredmetipredstavljatiteoretičnopodporopedagoškipraksi,karštudentuomogočisprotnoanaliziranjetežav,skaterimisenapraksisrečuje«(Hytönen,1998,str.45).
Pomemben vidik izobraževanja učiteljev predstavlja tudi stalno strokovno iz-popolnjevanje.KotnavajaMikkola,jenadaljnjestrokovnoizobraževanjeučiteljevpomembna podpora vseživljenjskemu izobraževanju. Finska stalnemu strokov-nemuizpopolnjevanjuvsakoletonameni8–10milijonovevrov(Mikkola,b.d.b).StalnostrokovnoizpopolnjevanjeučiteljevjenaFinskemobvezno(npr.zaučiteljerazrednegapoukavobsegutrehdnipošesturnaleto)(Plevnik,2004)invključujedneve medslužbenega usposabljanja. Od šol se pričakuje, da bodo za izpopol-njevanjeporabilepribližnoenodstotekdenarja,ki jenamenjenzaplače(RepežinŠtarus,2008).Stalnostrokovnoizpopolnjevanjejezafinskeučiteljepomembendejavnikinpomembnopripomorekrazvojucelotnegaizobraževalnegasistema.
V okviru pedagoškega študija učitelji torej spoznajo pedagoške, psihološke,filozofske, sociološke in družbene vidike poučevanja, učenja in ocenjevanja terteoretičneinpraktičneosnoveraziskovalnousmerjenepedagoškeprakse.
2002). Za oblikovanje novega učitelja se mora najprej spremeniti univer-zitetniučitelj,sajštudentsposnemanjauniverzitetnegaučitelja(ne)spoznafenomenaktivnegainsodelovalnegaučenja;
raziskovalnipristopkizobraževanjuučiteljevinrazvojspretnostirefleksijelast-•negapedagoškegadelovanja–raziskovalnipristopkizobraževanjuučiteljevpreplete teorijo in prakso in nauči učitelja kritično vrednotiti pedagoškodelo. Finska ideologija izobraževanja učitelja temelji na tem, da se učiteljmoranaučitianaliziratilastnadejanjainonjihrazmisliti.Učiteljevarefleksijavodivrazvojlastnihraziskovalnihpraksinspretnostizauporaboizsledkovprivsakodnevnempedagoškemdelu(Kansanen,2003);
pedagoškapraksa–potekavhospitacijskihinnavadnihšolah.Najprejgreza•takoimenovanoorientacijskoprakso,sledijididaktičnozahtevnejšidelpraksein se stopnjujedospoznavanjanajzahtevnejšihelementovpoučevanjaobzaključkuštudija.Praksasloninateoretičniosnovi;študentmoraspomočjoteoretičnegaznanjaznatianaliziratiinreševatitežave,kisepojavijonapraksi(Hytönen,1998);
strokovnoobvladovanjepodročjapoučevanjainrazumevanjeotrokovegaraz-•vojastatemeljnaciljavizobraževanjuučiteljev–doseganjeuravnoteženegarazvoja učiteljeve osebnosti, znotraj katere je učiteljev pedagoški načinrazmišljanjabistvenegapomena,jeciljizobraževanjafinskegaučitelja(Uni-versityofHelsinki,FacultyofBehaviouralSciences,DepartmentofAppliedSciencesofEducation);
visokapričakovanja,kijihuniverzitetniučiteljigojijodoštudentov–bodočih•učiteljevintokulturovisokihpričakovanjslednjipoznejeprenašajodosvo-jih učencev – kot v enem izmed intervjujev pravi nekdanji šolski ministerSlavkoGaber: »NaFinskemnisi ’ubogi revček’, če semorašučiti« (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/181458).
Buchberger, F., Campos, B. P., Kallos, D. in Stephenson, J. (2001). Zelena knjiga oizobraževanjuučiteljevvEvropi:kakovostnoizobraževanjeučiteljevzakakovostvvzgoji,izobraževanju in usposabljanju: tematsko omrežje o izobraževanju učiteljev v Evropi.Fakultetsnamndenforlararutbildning,Umeauniversitet.
Kansanen,P.(1999).Research-BasedTeacherEducation.VJ.Hytönen,C.RazdevšekPučkoin G. Smyth (ur.), Izobraževanje učiteljev za prenovljeno šolo (str. 135–142). Ljubljana:PedagoškafakultetaUniverzevLjubljani.
Kansanen,P.(2003).TeacherEducationinFinland:CurrentModelsandNewDevelopments.V B. Moon, L. Vlasceanu in L. Conley Barrovs (ur.), Institutional Approaches to TeacherEducationwithinHigherEducationinEurope:CurrentModelsandNewDevelopments(str.85–107).Bucharest:UNESCO.Pridobljeno23.2.2010,shttp://scholar.google.si/scholar?num=100&hl=sl&q=author:%22KANSANEN%22+intitle:%22V.+Teacher+Education+in+Finland:+Current+Models+and+New+...%22+&um=1&ie=UTF-8&oi=scholarr.
Niemi, H. (2002). Active learning - a cultural change needed in teacher education andschools.Teachingandteachereducation,18,763–780.Pridobljeno20.2.2010,shttp://www.se.rit.edu/~swami/LearningPapers/Niemi2001ActiveLearning.pdf.
Plevnik,T.(2004).Pomembnetemevizobraževanju:VSlovenijiPrenavljanjepedagoškegaštudija, V Evropi Učiteljski poklic v Evropi: zbornik besedil o izobraževanju učiteljev.Ljubljana:Ministrstvozašolstvo,znanostinšport.
42 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
Plevnik, T. (2008). Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi: Eurydice –informacijskoomrežjeoizobraževanjuvEvropi.Ljubljana:Ministrstvozašolstvoinšport.
Repež, M. in Štraus, M. (2008). Dejavniki uspešnosti šolskih sistemov v raziskavi PISA2000:šolskisistemiskoziočiraziskavePISA.Ljubljana:NacionalnicenterPISA,Pedagoškiinštitut.
The tangram puzzle is a shape composing activity that is appropriate for the0-levelof theVanHielegeometrical thinkingdevelopment theory.The focusofthisarticleistheapplicabilityoftheseven-piecetangramwithphotographyback-
44 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
groundinaschoolsetting.Theempiricaldata,collectedusingasemi-structuredinterviewonasampleof10teachers,showsthatteachers’knowledgeconcerningtheeffectivenessof the tangram isweak.Thematerialswereevaluated throughpedagogicalexperimentationand included31students in twoclasses (2ndand5th).Thecontextualizedenvironmentwasreinforcedviaphotographyastheun-derlyingcontextofthetangrampuzzle.Thematerialsenhancedmotivationeveninthehighergradesoflowerprimaryeducationandpositivelyinfluencedthestu-dents’solvingcapabilities.
Razvoje geometrijskih pojmov sta natančneje preučevala nizozemska razisko-valcaDinainPierrevanHiele,kistazastavilapetstopenjskohierarhijorazumevanjaprostorskih idej.Razlikamed stopnjami (slika1) je vobjektumisli, tj. o kakšnihobjektihsmosposobnirazmišljati.Premikatisemedstopnjami,pomeni,izkusitige-ometrijskomišljenje,primernonekistopnji,tervsvojemlastnemmišljenjuustvarititipobjektovoz.relacije,kisoosredotočenenaobjektmislinaslednjestopnje.Stop-njenisoodvisneodstarostivsmislurazvojnihstadijevpoPiagetu.Nekateriučencialiodraslilahkovednoostanejonastopnji0,mnogojihstopnje2nikolinedoseže.Kljubtemujestarostdonekemerepovezanazgeometrijskimiizkušnjami,ki jihimamo inkisopomembendejavnikprehodamedstopnjami.Zato lahkozelovgrobemopišemotudistarostučencevdoločenestopnje.Učenciprvegatriletjasoobičajnonaničtistopnji,poimenovanivizualizacija.Njihovobjektmislisooblikeinnjihoveznačilnosti,kijihdojemajonacelostennačin.Videzoblikevednoprevladanadnjenoznačilnostjo(npr.kvadrat,kinimastranicvvodoravnempoložaju,nivečkvadrat).Medprimerneaktivnostinastopnjivizualizacijesoditudirazstavljanjeinsestavljanjeoblik,karjeosnovaponazorilatangram(Šuc,1996),kjersestavljamooblikeizvnaprejdanihsedmihlikov.Tangramsevsebinskorazlikujeodklasičnihsestavljank,kjersedelisestavljajotako,daskupajtvorijovnaprejpredpisanosliko.Zasestavitevdrugeslikemoramonamrečvzetidrugedele,predpisanezatosliko.Pritangramusestavljamozvednoistimisedmimiliki(slika2).Obstajajotudipo-enostavljeneverzijetangramazmanjšimštevilomlikov,kisopredlaganekotlažjeintorejprimernejšezamlajšeotroke.Vtemprispevkusenebomoukvarjalispo-enostavljenimitangraminitinezrazličnimivariacijamitangrama.Osredotočilisebomo na klasični sedemdelni tangramski set, s pomočjo katerega lahko sestav-ljamovnaprejpodaneoblike(slika1).
Tangramjevsvetuzelorazširjeninpripoukumatematikeskoraj»zapovedan«(prim.VandeWalle,2007).Pozitivenvplivtangramanaučenjegeometrijskihkon-ceptov je raziskovan celo v virtualnih okoljih (npr. Scarlatos, 2006). Kljub temu
45Dr.AlenkaLipovec,MajaŠtukl
danajdemozanimiveprilagoditvepripomočkamlajšimotrokom,kotsonpr.mag-netnitangram,izjemnoveliktangram,piškotivoblikitangramaitd.,panajdemorelativno malo didaktično obdelanega gradiva, ki upošteva razvojne posebnostimlajšihotrok.OmenimoraziskavoRoundtheRugMath:AdventuresinProblemSolving,kijojeizvedlaameriškaraziskovalkaBethCaseyzekipoinznotrajkaterejenavzorcuvečkot200vrtčevskihotrokugotovilapozitivenvplivtangrama,kom-biniranegazverbalnimpripovedovanjemzgodb (Casey,Erkut,Ceder inMercerYoung,2008).VnjihoviintervencijibabicaWeiLungpripovedujeznanoanekdotoonastankutangrama.GovorioTanu,dečku,kiježivelvstarodavniKitajskiinjeizdelalmizozacesarja.Mizasejezlomilainotrociraziskujejo,kakojoznovapo-praviti.Skozizgodboučencipreiskujejomnogetangramskeprobleme.
Ubeseditevproblemaskozizgodbojeverjetnonajboljnaravnaoblikakontekstu-alizacije.Kontekstrazumemokotokolje,kiomogoča,davnekemtrenutkuznaku,simbolu, besedi ali problemu pripišemo ustrezen pomen (Bezgovšek, 2009). Vmatematičnih situacijah kontekstualizacija simbolnega zapisa računa v učencubližjikontekstualiziraniobliki(CordovainLepper,1996)pozitivnovplivananotra-njo motivacijo učencev. Bralec, ki se je preizkušal v reševanju tangram sestavl-janke,jemordazačutil,dalahkoreševalecponekajneuspelihposkusihizgubimo-tivacijo.Motivacijoopredelimokotprocesspodbujanjainvzdrževanjakdanemuciljuusmerjenegaravnanja(SchunkinZimmerman,1994).PierceinStacey(2006)ugotavljata,dasrednješolskiučiteljimatematikevečkratmotivacijskouporabljajoprijetnestimulaciječutov,kivsplošnemnisokognitivniinsozamatematičniprob-lem,kiga rešujemo,pravzapravobrobni.Kotprimernavajata fotografije realnihokolij(polja,McDonald’sznaka…)kotozadjaparabole.
Našpristopkombinirafotografijokotozadjeinfotografijokotkontekst.Običajentangramproblemsmonavezalinavizualenkontekst.Četorejshematiziranaoblikatangrama predstavlja čapljo ali mačko, je v ozadje vnesena ustrezna fotografija(slika2).
Vprispevkuposkušamoodgovoritinadvojevprašanj.Najprejnaszanima,alisoučiteljistangramomkotgeometrijskimmanipulatorjemseznanjeni.Vnadaljevanjuparaziskujemotudi,ali,inčeda,kako,vplivafotografijakotkontekstualizacijskoozadje na motivacijo in uspešnost reševanja tangram problemov. Dodatno nasjezanimalo,alisorazlikemedučenci2.in5.razredov.Namenprispevkajenaj-prej,predstavitistanje,tj.seznanjenostučiteljevinmorebitnouporabotangramavšoli,innatoopisatiinevalviratigradiva,kirazvijajogeometrijskepredstavemlajšihučencevskozikonkretnodejavnost,vezanonatangramprobleme,kisopodkre-pljeniskontekstualnimozadjemfotografije.
Metodologija
Raziskavosmoizvedlivosnovnišolivokvirupedagoškegaeksperimentazučenciinspolstrukturiranimvodenimintervjujemzučiteljirazrednestopnje.Uporabljalismokombiniranokvantitativno inkvalitativnometodologijo.Raziskovali smonaneslučajnostnem,priložnostnemvzorcu31učencevin10učiteljicrazrednestop-nje.UčiteljisoprihajalistrehrazličnihosnovnihšolvokoliciMariborainsoimelizelorazličneizkušnjespoučevanjem.Naeni izmedomenjenihšol jebiltudi iz-vedeneksperiment.Učencevdrugegarazredajebilo12,učencevpetegarazreda19.Polovicaučencevvsakegarazredajereševalanaloge,kjerjebilvpletenkon-tekst fotografije, polovica pa običajne tangram naloge. Osnovna vira podatkovsoopazovalnilistizaučenceinprepisiposnetihintervjujevučiteljev,kisobilizapotrebe raziskave prevedeni v t. i. gosti zapis (prim. Javornik Krečič, 2006). In-tervjuzaučiteljejeobsegalvprašanjaoobjektivnihdejstvih(spol,starostučencev,delovnadobaučitelja)tervprašanjaoseznanjenosti inuporabipripomočkatan-gram.Zaradinaravemetodepajeimelučiteljmožnostnarativnopredstavititudisvojpoglednatangramternjegovouporabovrazredu.Vintervjujusamemjebilpredvidentudiopistangrama,čegaučiteljinisopoznalialisosegaspominjalilebežno.Vogrevalnifazismosepogovarjalioučenjuskoziigroinuporabirazličnih
Opazovalnilistjebilpripravljenzanameneraziskave,izpolnjevalisogaučitelji,kiučencedobropoznajo(razredničarkainučiteljicapodaljšanegabivanja).Opa-zovalnelastnostismouporabilizamerjenjemotiviranostiučencev,takotistih,kisodelalisfotografijami,kottistihbrezfotografij.Naštiristopenjskilestvicisogledenastopnjo strinjanja ovrednotili naslednje karakteristike: sproščenost, vedoželjnost,raziskovalnonaravnanostučenca,interakcijoučencazučiteljem,interakcijomedučenciterčasreševanjaproblema.Prveštirikarakteristikepredstavljajomotivacij-skokomponento,zadnjapakomponentouspešnostireševanja.Sproščenučenecjebilponašiinterpretacijinasmejan,nikazalstrahu,zzanimanjemsejeoziralporazredu ipd. Kot vedoželjnega smo označili učenca, ki želi vedno nove naloge,izzive,težjenaloge.Raziskovalnonaravnanučenecpajeimelnaslednjelastnosti:koščketangramaobrača,sestavlja,razstavljaipd.Učitelj,kijebilvrazredupriso-tenkotopazovalec,jeocenjevaltudiinterakcijeposameznegaučencazučiteljem,sodelovanjessošolcitertudičasreševanjapriizbranihučencih.
Rezultati
Tangramjemedučiteljidokajpoznan,kajti70%učiteljevjetrdilo,datangrampoznajo. Žal smo v nadaljevanju pogovora ugotovili, da od sedmih učiteljev, kiso trdili,dapripomočekpoznajo, trije tangramzamenjujejozdrugimipodobni-mi pripomočki, kot npr. s ploščicami, kar pomeni, da tangram pozna približnopolovicaučiteljev.Oddesetihučiteljevjihjepetžeuporabilotangramvrazredu.Devetučiteljevoddesetihsejestrinjalo,dasezačnetangramuporabljatižezelozgodaj,celovvrtcu.Večinatudimeni,dajemogočeaktivnostiprilagoditi,takosoprimerneskorajdazavsakrazred.Tipičenjeodgovoručiteljice3.razreda,kitan-gramsestavljankopoznainkomentiraprimernostarost.
Posebej izstopa primer učiteljice 5. razreda, ki je tangram uporabljala kot ne-standardnoenotozaploščino,karjetudiopisalakotodgovornavprašanjeAlistepripoukužeuporabilitangram?
»Da.Priploščini.Vsakaskupinadobisvojozbirkolikov,kijihizrežejo,pobarvajoinizteganaredijosamostojenlik.Nakoncusestavljajoše iz likovtangrama.Imamnatisnjenetudioblikerazličnihvelikosti.Učencisamoizrežejo.«
Učitelji bi o tangramu uporabili tudi tuje gradivo (celo spletno), če bi le biliprepričani,dajekakovostno.Pravvsibiseudeležiliizobraževanjanatotemo.Navprašanjaoprimernostirazličnihmaterialovsoseodločalipredvsemzalesinplas-tikoterpodalikarnekajpredlogov,kibitangramoblikepribližalemlajšimotrokom(npr.držalaipd.).
Zanimive rezultate pa je podal tudi pedagoški eksperiment. Povprečje ocensproščenost,vedoželjnost,raziskovalnenaravnanostiučenca,interakcijeučencaz
49Dr.AlenkaLipovec,MajaŠtukl
učiteljemininterakcijemedučenci,kijihobravnavamokotpokazateljmotiviran-osti, jasnokaže,da je fotografijapredstavljaladodatenmotivirajoč faktor, saj sopovprečnevrednostiobprisotnostifotografijepovsodvišje,čepravrazlikaninikjerstatističnopomembna.
Vpliv fotografije je bil v 2. razredu najmočnejši na področju vedoželjnosti. Vsiučenci,kisouporabljalifotografije,soželelisestavitiševečoblik.Zanimivopaje,da jevnasprotjuspričakovanji fotografijapredstavljalazelomočenmotivacijskifaktortudivpeteminnesamovdrugemrazredu,kotsmoprvotnopredvidevali.Razlike so celo statistično pomembne na področjih raziskovanja (v prid višjegarazreda)invedoželjnostiterinterakcijessošolcem(vpridnižjegarazreda).Zaugo-tavljanjestatističnepomembnostismozaradimajhnegavzorcaizbraliKullbackovpreizkus(likelihoodratio2).Tolahkopripisujemodejstvu,davpetemrazredunivečvelikopriložnostizatakšnonavidezsprostitvenodejavnost.
Uspešnost reševanja tangram problema smo merili skozi čas, ki so ga učenciporabilizatoreševanje.Vsemučencem,kisoreševali istiproblem,smoizmeriličasdouspešnerešitve.Primerjavačasareševanjapokaže,dajebiltangram,kijevključevalfotografijovozadju,rešennekolikohitreje.
50 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
Diskusija
Učiteljisestrinjajozzanimivostjoinuporabnostjopredlaganegaponazorila.Žalso s tempripomočkom izjemnoslaboseznanjenikljubkomercialni razširjenostipripomočka.Kažepa,dauporabnostinlepototegapripomočkalahkozačutimošelepodolgotrajnejšemukvarjanjuznjim.Dotakegazaključkasonaspripeljaliin-tervjujizučitelji,kisosicervečinomabilinaklonjeniuporabi,avzoženemvsebin-skemobsegu.Leučiteljica,kitangramvrazreduuporabljaženekajlet,jezačutilanjegovopolnouporabnost.Medpogovoromsosevsiučiteljistrinjali,dabiučencerazneaktivnostistangramomzanimale.Učitelji,kitangramimajo,gauspešnoupo-rabljajonarazličnihpodročjihmatematike,vendarprimarnonapodročjurazvojageometrijskihpojmov,čemur jepripomočektudinamenjen.Ostaliučitelji so iz-postaviliprimanjkljajgradivnatempodročju.Kotedinaovirasetorejhipotetičnokažejezikgradiv(običajnoangleščina)oz.časovnaekonomičnostiskanjagradiv.Kerpasoučiteljitrdili,dabigradivauporabili,četudibibilavtujemjeziku,čebile
Rezultatikažejo,dafotografijakotkontekstozadjavplivapozitivnonamotivacijoin na uspešnost reševanja. Rezultati so v skladu z raziskavami s tega področja,kismojihuspelipridobitivliteraturi(CordovainLepper,1996;PierceinStacey,2006),vendarjihzaradimajhnegavzorcažalnemoremoposplošiti.Verjamemopa,dagrezarezultate,kioobravnavanemprimeruvseenogovorijonareprezenta-tivennačin.Podobnoveljazarezultate,pridobljenespopulacijeučiteljev.
Zaključek
Med izvajanjem pedagoškega eksperimenta smo imeli možnost, opazovatiučencepridelu.Želelibipoudariti,dasivsak,kidobivsestavljanjesedemkoščkovtangrama, želi imeti malo miru. S tem se miselno poglobi v oblike. V našemprimerujebilotodovolj,vseostalojeopravilanaravnaželjaotrokporaziskovanju.Zaključimozodzivom, ki se je pokazalpokončaniuri vdrugem razredu, ki jebilahkratinjihovazadnja.V razredsoprišli tudiučenci,ki so reševali tangramebrezfotografij.Slikesosizzanimanjempogledali tervprašali,česmejoreševatinaprej.Takosoučencišedodatnihpetinštiridesetminutreševalioblike.Dljekotsoreševali,zahtevnejšenalogesoželeli.Nalogaučiteljanatempodročjujepreprosta–učencemmoralepripravitisituacijo,tj.koščketangramaindovoljčasa.
Casey,B.,Erkut,S.,Ceder, I. inMercerYoung, J. (2008).Useofastorytellingcontext toimprovegirls’andboys’geometryskillsinkindergarten.JournalofAppliedDevelopmentalPsychology,29(1),2–48.
Cordova,D. I. in Lepper,M.R. (1996). Intrinsicmotivationand theprocessof learning:Beneficialeffectsofcontextualization,personalization,andchoice.JournalofEducationalPsychology,88(4),715–730.
Pierce,R. inStacey,K. (2006).Enhancing the imageofmathematicsbyassociationwithsimplepleasuresfromrealworldcontexts.ZentralblattfürDidaktikderMathematik,38(3),214–225.
Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov
Kratkiznanstveničlanek
UDK796.012.1:159.923
POVZETEK
Samopodoba je skupek predstav, pojmovanj in občutij, ki jih imamo o sebi,ter imapomembno funkcijopriuravnavanju inusmerjanjunašegavedenja.Ob-likovanjesamopodobepredstavljaenoizmedtemeljnihrazvojnihnalogotroštvain mladostništva. Sodobni strukturni modeli samopodobe poudarjajo njenovečplastnost,sestavljenoizrazličnihspecifičnihpodročijudejstvovanja,nakaterihimaposameznikizkušnje.Telesnasamopodobajeenaodsestavinsplošnepodobeosebi;lahkorečemo,dajeprvinskainnajboljelementarna,sajsezačnerazvijativnajzgodnejšemobdobjuposameznikovegaživljenjainjeključnazaoblikovanjeostalihsestavinsamopodobe.Preučevanjetelesnesamopodobeotrokinmladost-nikov je izjemnegapomenavpovezaviznjihovogibalno/športnoaktivnostjo intudi v smislu spodbujanja razvoja telesne samopodobe, ki bo imela pozitivneučinkenacelostnosamopodoboinsamospoštovanjeotrok.Namenprispevkaje,opredelitivsebinotelesnesamopodobe,predstavitirazličnepripomočkezanjenoempiričnoraziskovanjeternavestiraziskovalneizsledkeslovenskihintujihavtorjevnatempodročju.Polegtegapoudarjamomotivacijskovlogotelesnesamopodobezagibalno/športnoudejstvovanjeotrokinmladostnikov.
Physical self-conception as an important motivational factor for physical activity among children and adolescents
ABSTRACT
Self-conceptionisamultidimensionalconstructthatreferstoanindividual’sper-ceptionof»self«.Thispercepionnotonlyaffectsthepsychologicalwell-beingofchildrenandadolescentsbutalsotheirmotivationandbehaviour.Theformationoftheirself-conceptionrepresentsanimportantdevelopmentaltaskinchildhoodandadolescence.Researchfindingssuggestthatone’sselfconceptionbecomesmorevariedandcomplexwithage.Themultidimensionalityofself-conceptionem-phasizesthatpeoplehavedifferentperceptionsofthemselvesinspecificdomainsoflife.Physicalself-conceptionisseenastheprimalandmostelementarydimen-sionofglobalself-conception,sinceitstartstodevelopintheearliestperiodofanindividual’slifeandiscrucialfortheformationofotherfacetsofself-conception.Researchcarriedoutonthephysicalself-conceptionofchildrenandadolescentsareusefulandnecessary,notonlyinrelationtotheirphysical/sportsactivity,butalsointermsofpromotingthedevelopmentoftheirphysicalself,whichinturnwillhaveapositiveeffectontheglobalself-conceptionandself-esteemofchildrenaswell.Theaimofthisresearchwastodeterminetheextentofchildren’sphysicalself-conceptionandtointroducetheavailableinstrumentsforassessingthephysi-cal self-conceptionofchildrenandadolescents.Recent research findings in thisfieldarealsoincluded.Thearticleemphasisesthemotivationalroleofchildren’sphysicalself-conceptionforthepurposeofengaginginphysicalactivities.
Samopodobo lahko označimo kot množico odnosov, ki jih posameznik vz-postavlja do samega sebe (Kobal, 2000). Vključuje oceno lastnih zmožnosti insposobnosti,doživljanjesamegasebe,stališča inpredstavevzvezizobvladova-njemživljenjskihizzivovterzavestousmerjanjuinuravnavanjulastnegaživljenja.
Samopodoba je konstrukt dinamične narave, ki se pri posamezniku razvijapostopomanaosnovisamoopazovanjaternapodlagispoznanj inizkušenj,kisijihpridobivaspomočjosocialnihinterakcijzokoljem.Oblikovanjesamopodobepotekavsmeriodstanjarelativnesplošnostiinnediferenciranostikstanjuvsevečjekompleksnosti,razčlenjenosti inhierarhičneurejenosti(Bracken,Bunch,Keith,T.Z.inKeith,P.B.,2000;Harter,1990;Marsh,1994;Schaffer,1996).Novejšistruk-turnimodelisamopodobepoudarjajonjenovečplastnost,sestavljenoizrazličnihspecifičnihpodročijudejstvovanja,nakaterihimaposameznikizkušnje.Takolahkogovorimo o različnih sestavinah oz. primarnih področjih samopodobe (učna,družinska, socialna, čustvena, telesna), ki somed sebojpovezana in soodvisna,hkratipamočnopovezanascelostnosamopodobo.Medtemkojesamopodobapredvsemkognitivnareprezentacijasebe(zaznavalastnihsposobnosti,veščininznačilnostinanekaterihpodročjihdelovanja),pasamospoštovanjepredstavljanjenvrednostnividik,kivključuječustveneodziveinvrednostneocenenapodročjih,kisozanaspomembna.Čeželimoboljerazumetikonceptsamospoštovanja,mo-ramo tako upoštevati posameznikovo ponotranjenje kulturnih norm, vrednot inidealov(Harter,1999).
Telesna samopodobaSpoznanja o večplastnosti samopodobe so privedla do poglobljenega
preučevanjanjegovihrazličnihsestavin(Fox,1997).Rezultatimnogihštudijkažejo,dajetelesnasamopodobaenaodsestavinsplošnepodobeosebi(Brackenidr.,2000; Guérin in Famose, 2005; Marsh, Richards, Johnson, Roche in Tremayne,1994).Telesnasamopodobasezdiodvsehpodročijsamopojmovanjaprvinskainnajboljelementarna(Burns,1982;DamoninHart,1988;Fox,1997;Harter,1995;Musek,1992),sajsezačneoblikovativnajzgodnejšemobdobjuposameznikovegaživljenjainjeključnazaoblikovanjeostalihsestavinsamopodobe.
Telesna samopodoba ima v sistemu samopojmovanja edinstven položaj, sajje telo skozi njegov videz, lastnosti in sposobnosti pomemben vmesnik medposameznikominokolico.Slednjapasepravtakonaotrokovetelesneznakenaj-prej in najpogosteje odziva. Od ranega obdobja dalje otrok s pomočjo gibanjapridobivapomembneinformacijeinizkušnjeosebi.Pravtakojefizičnapodobaposameznika pomembna dimenzija, ki izvablja vrednostne psihološke reakcijeokolice,slednjepasepostopomaponotranjijovrazvijajočseobčuteklastnevred-nosti.
Telesno samopodobo lahko opredelimo kot skupek zaznav, spoznanj, občutijinizkušenj,kijihimaosebavodnosudosvojegatelesa(Stein,1996).Steinpou-darja,dajepotrebnokonstrukttelesnesamopodobekonceptualnoločitiodteles-negavideza,ki senanašazgoljnaposameznikovozaznavo telesneprivlačnostiin zadovoljstva s svojim zunanjim videzom. Telesna samopodoba zajema takoposameznikovo zaznavo telesnega videza kot tudi njegovo zavedanje gibalnihzmogljivosti(sposobnostiinspretnosti).Vokvirupreučevanjagibalne/športneak-tivnostipriotrocih jeravnopovezanosts telesnimvidikomsamopodobenajboljpomembna.
Vrazličnihraziskavahjeugotovljeno,daimanezadovoljstvootrokinmladostnikovssvojimtelesomneugodenvplivnacelotnosamopodobo.Todokazujejoštevilneštudije,kinavajajovisokopovezanostmedtelesnosamopodoboposameznikainnjegovimcelostnimpojmovanjemsamegasebeterdoživljanjemlastnevrednosti(Boivin, Vitaro in Gagnon, 1992; Harter, 1995; Whitehead in Corbin, 1997). Tapovezanost je še močnejša v tistih okoljih, kjer otroci visoko vrednotijo gibalnespretnosti in sposobnosti. Novejše raziskave tudi ugotavljajo, da je povezanostmed telesnimvidezom in splošnimsamovrednotenjemvišjapriotrocih s slabšomotoričnokoordinacijokotpriotrocihzboljšomotoričnokoordinacijo(Rose inLarkin,2002).
Področje telesne samopodobe je bilo v preteklosti nekoliko zapostavljeno, vzadnjemobdobjupajeopazenveliknapredekvpreučevanjuinrazumevanjule-tega(FletcherinHattie,2004;FoxinCorbin,1989;Marsh,1997;Marsh,Aşçi inTomás,2002;Meleddu,ScalasinGuicciardi,2002).Raziskovalcisorazvilimulti-dimenzionalnikonstrukttelesnesamopodobe,kijosestavljajorazličnapodročja.Naosnovitehspoznanjsobiliizdelaništevilnivprašalnikizaugotavljanjetelesnesamopodobe,kotsoPhysicalSelf-ConceptScale(PSC;Richards,1987),PhysicalSelf-Perception Profile (PSPP; Fox in Corbin, 1989) in Physical Self-DescriptionQuestionnaire(PSDQ;Marshidr.,1994).VprašalniktelesnesamopodobePSDQješirokouporabljeninizkazujeustreznepsihometričnelastnosti(Dishman,Hales,Almeida,Pfeiffer,DowdainPate,2006;Marsh,1997;Marsh,MarcoinAşçi,2002),kipolegzunanjegavidezainzaznaveuspešnostinagibalnem/športnempodročjupreverjatudiposameznikovoocenospecifičnihmotoričnihsposobnosti,zaznavolastnegazdravjainsplošnoravensamospoštovanja.
Telesna samopodoba v povezavi s spolom in gibalno/športno aktivnostjo
Marsh (1998)poroča,da so samozaznavev telesni samopodobi sistematičnovišjeprimoških in športnikihvprimerjavi zženskami innešportniki;pri temsorazlike največje v telesni aktivnosti, vzdržljivosti, športni kompetenci in koordi-naciji,najmanjšepavtelesnizunanjostiinzdravju.Haggeridr.(1998)ugotavljajo,daseskupiniotrokznižjoinvišjostopnjogibalneaktivnostirazlikujetavnekate-rihpodročjihtelesnesamopodobe.Rezultatiraziskave,opravljenenavzorcuka-nadskih otrok od 10. do 14. leta, kažejo, da se sestavine telesne samopodobe,predvsemtelesnapripravljenost inšportnakompetenca,pomembnopovezujejozgibalnoaktivnostjo.OmenitiveljatudiprispevekAftermannainStolla(2000),vkateremnavajata,dajepriposameznikih,kiserednoukvarjajosšportom,opazitipomembno izboljšanje telesne samopodobe inupadpsihosomatskihznakov.Vraziskavisonavzorcušpanskihmladostnikovugotovili,daimajofantje,kisogibal-no/športnoaktivnidva-alivečkrattedensko,višjerezultatevpodlestvicahšportnakompetenca,telesnividezinsocialnasprejetostvprimerjavizvrstniki,kiizkazujejopretežnosedečnačinpreživljanjaprostegačasa.Športnoaktivnadekletapaseodsvojihvrstnicrazlikujejolevpodlestvicišportnakompetenca(MorenoinCervelló,2005).
Vslovenskemprostorustapovezanostmedstopnjogibalneaktivnosti inteles-nosamopodobomlajšihotrokugotavljalaPlaninšecinFošnarič(2004).Rezultatikažejo,da sobolj aktivniotrocidosegli višje rezultateodmanjaktivnihotrokvcelostnitelesnisamopodobi,gibalniučinkovitostiinnadzorutelesneteže.
59Mag.PetraDolenc
Pepevnik(2009) jepreverjalstopnjoocenjevanjatelesnesamopodobesloven-skih in francoskih mladostnikov glede na njihovo gibalno aktivnost. Gibalno ak-tivniučencisoimelivišjotelesnosamopodobokotgibalnoneaktivni.Medgibalnoaktivnostjo incelostno telesnosamopodobo jeodkrilobstojstatističnoznačilnenizkepozitivnepovezanosti.Rezultatisopokazali,damedmladostnikinirazlikvocenjevanjutelesnesamopodobegledenadržavobivanja.
Zaznana gibalna kompetenca in motivacija za gibalno/športno udejstvovanje
Številneraziskavepotrjujejo,dajeaktivniživljenjskislog,kivključujerednogibal-no/športnoaktivnost,edenključnihdejavnikovzdravja(Fras,2002).Primernainrednagibalna/športnaaktivnostnamrečpozitivnovplivanelenazdravstvenista-tusintelesnirazvojotrokainmladostnika(Biddle,GorelyinStensel,2004),temvečtudinanjegovkognitivni,emocionalniinsocialnirazvoj(Ekeland,Heian,Hagen,AbbottinNordheim,2004).Polegtegasekoristniučinkigibalne/športneaktivnos-tizazdravjevotroštvuinmladostništvuprenašajotudivobdobjeodraslosti.Podrugistranipaneustreznainpretiranatelesnaaktivnostlahkoprivededoštevilnihpoškodb inzdravstvenih težav (Emery,Hagel inMorrongiello,2006).Grepred-vsemzapoškodbemišičevjainokostja,kisoposledicapadcevindrugihnesrečnihslučajevmedgibalnodejavnostjo.Pretiranointenzivnitekmovalnišportinpritiskipouspehusstranistaršev,trenerjevinvrstnikovlahkozamladegašportnikapred-stavljajopomembenvirstresa,takofizičnegakotpsihičnega.
Priotrocihinmladostnikihjepomembno,poznatiinrazumetideterminantegibal-nega/športnegavedenja,karpomeni,odgovoritinavprašanje,kaj(oziromakdo,kako) jihmotivira,dasogibalno/športnoaktivnioziromadaohranjajoaktivnostnadovoljvisokiravni.Zatosezdipotrebnoidentificiratimotivacijskedejavnike,kinajmočnejenapovedujejogibalnoaktivnostotrok.Številneteorijemotivacije,kisoposkušalenapovedatigibalno/športnoudejstvovanjenaosnoviposameznikovihsamozaznav,sovprecejšnjimeriprispevalekrazumevanjukonstruktatelesnegajaza (Biddle,1997).Teoriji, ki jihželimona temmestu izpostaviti, stapredvsemmodelmotivacijepokompetenci(Harter,1985b)inteorijasamodoločenosti(DeciinRyan,1985;RyaninDeci,2000).
V obdobju otroštva in mladostništva si posamezniki razvijajo različne kompe-tence. Gibalno kompetenco pojmujemo kot posameznikovo zavedanje gibalneučinkovitosti, ki je odločilna za uspešno učenje in izvajanje gibalnih spretnosti(Planinšec,2002).Vvsehokoljih,kjerotrocivisokovrednotijogibalnokompeten-co, je lahkonjenavlogavrazvojutelesne incelostnesamopodobepomembna.Raziskave kažejo, da se s splošno telesno samopodobo najbolj povezuje ravnozaznanagibalna/športnakompetenca.Ocena lastnegibalnekompetencevpliva
60 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
naotrokovomotivacijozaukvarjanjezgibalno/športnoaktivnostjo.PoHarterjevi(1985b)obstajaverjetnost,danizkaocenagibalnekompetencevodikzmanjšanjumotivacijezasodelovanjevšportnihdejavnostih,nasprotnopavisokagibalnakom-petencavplivanapogostejšeudejstvovanje.Avtoricapoudarja,dasoposamezni-ki z višjo zaznano kompetenco tudi bolj notranje motivirani pri uresničevanjuvisokih izzivov, vztrajnejši in manj anksiozni med gibalno aktivnostjo. Zaznavaposameznikovegibalnekompetencetorejvplivatakonašportnedosežkekottudinamotivacijskousmerjenost.
Teorijasamodoločenosti(DeciinRyan,1985;RyaninDeci,2000)predpostav-lja,da imamo ljudje temeljnepsihičnepotrebepoavtonomnosti,kompetenci inpovezanostizdrugimi ljudmi; le-tepa imajopomembnovlogoprizagotavljanjupsihičnegazdravjainzadovoljstva.Posameznikbonajverjetnejenotranjemotiviranzanekogibalnoaktivnost,kojoboizvajalizpreprostegarazloga,kermujevšeč,kadarjolahkosaminsvobodnoizbere,kadaraktivnostobvladainčuti,daimapritem podporo pomembnih drugih. Tako razmišljanje potrjujejo tudi raziskave, kiugotavljajopozitivnopovezanostmednotranjimiinavtonomnimimotivipogiban-jutertelesnosamopodoboinsamospoštovanjem(Boyd,WeinmanninYin,2002;WilsoninRodgers,2002).
SklepiUgotovitve kažejo, da oblikovanje realistične in pozitivne telesne samopo-
dobe v času osnovnega šolanja determinira razvoj splošne samopodobe insamospoštovanjaotrok.Ševeč,pozitivnazaznavalastnegibalnekompetence,ob-likovanevotroštvuinmladostništvu,bozagotovovplivalanarednoukvarjanjesšportomvodraslosti innaprevzemanjevzorcevzdravegaživljenjskegasloga.Vprihodnjekaženamenitivečraziskovalnepozornostipreverjanjutelesnesamopo-dobeslovenskihučencevobzavedanjunjenevečplastnosti.
Biddle, S. J. H., Gorely, T. in Stensel, D. (2004). Health-enhancing physical activity andsedentarybehaviourinchildrenandadolescents.JournalofSportSciences,22,679–701.
Boyd,M.P.,Weinmann,C.inYin,C.(2002).Therelationshipofphysicalself-perceptionsand goal orientation to intrinsic motivation for exercise. Journal of Sport Behavior, 25,1–18.
Bracken, B. A., Bunch, S., Keith, T. Z. in Keith, P. B. (2000). Child and adolescentmultidimensionalself-concept.Afive-instrumentfactoranalysis.PsychologyintheSchools,37,483–493.
Dolenc, P. (2008). Telesna samopodoba in samospoštovanje osnovnošolskih otrok.DidacticaSlovenica,23(1),53–61.
Ekeland,E.,Heian,F.,Hagen,K.B.,Abbott,J.inNordheim,L.(2004).Exercisetoimproveself-esteem in children and young people. The Cochrane Library, Chichester, UK: JohnWiley&Sons.
Fletcher,R.B. inHattie, J.A. (2004).Anexaminationof thepsychometricpropertiesofthe physical self-description questionnaire using a polytomous item response model.PsychologyofSportandExercise,5,423–446.
Marsh, H. W. (1994). The importance being important: Theoretical models in relationsbetween specific and global components of physical self-concept. Journal of Sport andExercisePsychology,16,306–325.
Marsh, H. W. (1997). The measurement of physical self-concept: A construct validationapproach.VK.R.Fox (ur.),Thephysical self: frommotivation towell-being (str.27–58).Champaign:HumanKinetics.
Marsh,H.W.(1998).Ageandgendereffectsinphysicalself-conceptforadolescenteliteathletes and non-athletes: A multicohort-multi-occasion study. Child Development, 69,1030–1053.
Marsh, H. W., Aşçi, F. H. in Tomás, I. M. (2002). Multitrait-multimethod analysis of twophysicalself-conceptinstruments;Across-culturalperspective.JournalofSportandExercisePsychology,24,99–119.
Marsh, H. W., Ellis, L. A. in Craven, R. G. (2002). How preschool children feel aboutthemselves? Unravelling measurement and mult-dimensional self-concept structure.DevelopmentalPsychology,38,376–393.
Planinšec, J. (2002). Vpliv športnih dejavnosti pri oblikovanju stabilne in pozitivnesamopodobe.VR.Pišot,V.Štemberger,F.KrpačinT.Filipčič(ur.),Otrokvgibanju:zbornikprispevkov(str.354–359).Ljubljana:Pedagoškafakulteta.
Wilson,P.M. inRodgers,W.M. (2002).The realtionshipbetweenexercisemotivesandphysical self-esteem in female exercise participants: An application of self-determinationtheory.JournalofBiobehavioralResearch,7,30–43.
Šega ragljanja se je na Slovenskem ohranila v času velikega tedna, ko se jenamestozvonovoglasilavelikaraglja;tajenamesto»zavezanihzvonov«naznan-jaladnevneure.VTržičuvzvonikunisoimelistolpneraglje,zatosejeobdoločeniuripredcerkvijozbralacelačetadečkov ragljačev inod tamsovvrsti korakalipovsehmestnihulicah.Vsakssvojoragljo,kisosi jihizdelalisamialipasojimpriizdelavipomagaliočetjeintržiškimizarji.Ragljesosemedsebojrazlikovale–imelisomaleotroškeraglje,ragljenakriž,ragljenakladivcainragljenavozičku.Nekaterisešespominjajoragljenavozičku,kijebilaglasnejšakotobičajneragljenakladivca,nakrižaliotroškeragljice.Ragljana»kvadučke«jeimelaoblikozaboja.Popripovedovanjusobile teragljeprecejvečjeodobičajnihročnih,zatoso jihpostavilinamanjši lojtrskihišnivoziček.Pritrdili so jih tako,da jebila ročicazapoganjanjedostopnasstrani.Dvastavleklaspredajzaročaj,edenodfantov jezadajporivalvoziček,obnjempajefantičpoganjalragljosposebnimročajem.Vsprevodupomestusobilifantjeokrogpremičneragljerazvrščenikotsamostojniansambel(Kuret,1965).
Slika1:Ragljanavozičku(povzetoporazglednici)
67MajdaFiksl
VTržičusoragljaliodnekdajintaobičajsejeohranildodanašnjihdni.Kerbik ohranitvi tega običaja tudi sami radi pripomogli, smo se z učenci odločili, daizdelamosvojeragljeinsodelujemopriragljanju.Učencisostempridobilinovatehničnaznanja,ročnespretnostiinpodoživelistarobičaj.
Opredelitev problema
To ropotalo ima na Slovenskem različna imena: brenča, ropotec ali ropotulja,drglja, klepetec ali klepetalo, regetec, drdlca, brlivka, hrestalca, crlevka, škrtalcaalištrgotec,brlinka,drečala,klapotala…Ragljalisovtaktu:dr,drr,drrr–donelojedalečnaokoli,sledilajepavza,natopaponavljanjemotiva(Petek,2007).
Vokviruprojektnegaučnegadelazučenci izdelamosvojeraglje.Našprojektobsegaogledmuzeja,obrtnika inobisk ragljačev. Izdelekzučiteljevopomočjoizdelajo in ga preizkusijo. Svoje izdelke razstavimo in aktivno sodelujemo nanaslednjemragljanju.Stempripomoremokvečjemuzanimanjuzaobujanjenašekulturnedediščinevdomačemkraju.
Izvedba projekta po fazah
1. faza
Motivacija za izdelek:VprvemdeluprojektnenalogesmosiogledalistaridelmestaTržičinulice,kjerhodijoragljači.Obiskalismoobrtnikainmuzejtersetakoseznaniliznašokulturnodediščino,vželji,dajočimboljespoznamo.Vmuzejusmosiogledalirazličneprimeredobroohranjenihstarihragelj.EkskurzijavTržičjebilaizhodiščezanadaljevanjedela,viridejinpobud.Učencemsempokazalaslikerazličnihrageljinnekajprimerovizdelav.Takojsobilinavdušeninadnjenimzvokom.Zgodovinoinnavaderagljanjasmoraziskališespomočjoračunalnikainliteraturevknjižnici.
Odločitev za reševanje določenega problema:Odločilismose,dabomoizdela-liragljeposvojihzamislihinznjimisodelovalinaprireditviragljanja.
Predstavitev idej, utemeljevanje, primerjanje – odločitev: Oblikovane ideje součenci kritično presodili in izbrali štiri najboljše: raglja na »kvadučke«, raglja na»kvadučke«navozičku,ragljanakrižinnavadnaragljica,imenovanatudi»rigeljček«.Ocenilisojihpokriterijihvrazpredelniciinseodločilizaragljona»kvadučke«navozičku.Taragljajimjebilaodvsehnajboljvšeč.
70 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1
Slika3:Popravljenindopolnjenprototipizdelka
2. faza
Izdelava prototipa – prvi izdelek: S skupino otrok in s pomočjo obrtnika smoizdelaliprototip.Najprejsmoizdelalivsesestavnedele,jihnatosestavili, izdelekpreizkusili terodpravili,popravili,dopolnili in izboljšalipomanjkljivosti,kisonasmotile.Šelenatosmoselotiliustvarjanjaprojektnegaizdelka.
Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije: Zučencismonarisalidelavniškoinsestavnorisboterizpolnilitehnološkilist.Pririsanjusemjihopozarjalanados-lednostinnatančnostpriuporabipraviltehniškegarisanja.
Orodje in pripomočke:• svinčnik,ravnilo,kotnik,merilnitrak,vrtalnistroj,sve-derzalesfi6,rezbarskilok,žagica,povratnažaga,lisičjirep,smirkovpapir,pile,tračnibrusilnik,sora,lepilozales,šablone,čopič.
Izdelava sestavnih delov in sestavljanje:Ponačrtusmoizdelalivsesestavnedeleizdelka.
Preizkus in popravki:Preizkusilismodelovanjeragljeinodpravilipomanjkljivosti.Ponovnosmopreizkusilikončniizdelek.
3. faza
Vrednotenje dela učencev:Zavrednotenjedelaučencevlahkouporabimorazličnetehnikeustvarjalnegamišljenja.Učencevprašamozamnenjeoizdelovanjuragljepoprojektnemučnemdelu.Taknačindelajimjevšeč.Preverjanjeučenčevihmnenjodelujekoristnainformacijazaučiteljaonameravanihizboljšavahprinaslednjihprojektnihnalogah.
Izračun cene izdelka: Cena izdelka je sestavljena iz fiksnih in spremenljivihstroškov.Spremenljivistroškisostroški,kisoneposrednopovezaniznašimdelom.Prinašemizračunusmoupoštevali lestroškemateriala instroškedela(Aberšek,FlorjančičinPapotnik,2004).NaredimolahkopreprostizračunalipacenoizdelkaizračunamosprogramomKalkulacije–programza izračunavanjecenza izdel-ke(http://www2.arnes.si).Kersoučenci izdelovaliragljerazličnihvelikosti,se jetudicenaporabljenegamateriala razlikovala.Vvsehprimerih jebila izračunanacenavprimerjavizobrtnikovoskorajtrikratvišja,zaradipremajhneserijeizdelkov,dražjegamateriala,neizkušenostiučencev…Todanaizdeleksobiliučencizeloponosni,sajsogaizdelalisamissvojimznanjemintrudom.
Učencisousvojilivsedelovneoperacije,kisobilepotrebnezaizdelavoizdelka.Obdelusosipridobiliznanje,ustvarjalnesposobnosti,razvijaliročnespretnosti,giberok,prstovindelovnenavade.Kerpasobilinekateriučenciprevečnenatančniprižaganju,smoimeliprisestavljanjukarnekajtežav.Včasihsmomoralikakšendelizžagatišeenkrat.Povečalismoragljoinpozabili,damoramopovečatipravvse dele, tudi ročico za vrtenje. Ko smo pri obrtniku gledali postopek izdelaveraglje,senamjezdelovsezelopreprosto.Izdeleknasjenavdušilinzatobomošenaprejizdelovalipodobneizdelke.Naslednjičbomonašolopovabiliobrtnikainskupajznjimizdelaliuporabenizdelek.Tehniškidanbomoizvedlivvečrazličnihdelavnicahinsetudimedpredmetnopovezalizzgodovino,likovnovzgojo…
Želim,dabitudinadrugihšolahposkusilizizdelavopodobnihizdelkov,kisopovezaniznašopreteklostjo, ins tempomagaliohranjatinašobogatokulturnodediščino. Z izdelavo raglje poskusite tudi vi in se nam pridružite pri ragljanjunaslednjeleto.Videliboste–nebovamžal!
Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcu
Strokovničlanek
UDK5:373.2
POVZETEK
Osnovninamenraziskavejebil,postavitinaravoslovniposkuskotizhodišče,kipomagaotrokulastnozamiselpotrditiinnadgraditialijospremenitiinrazumeti.Otrocisopredinmedposkusiterponjihiskalimožneodgovorenazastavljenavprašanja,razmišljaliinseukvarjalizrešitvijoproblema.Takosmopridobilinjihoveprvotnezamisli,kisosezizvajanjemposkusapotrdilealipasojihotrocimoralispremenitizaradiugotovitev,ki jih jedalposkus.Z lastnoaktivnostjosozmoglinaivnorazlagospremenitiinjotudirazumeti.
Otrocinapodlaginaključnegaopazovanja,tudičenisovključenivorganiziranpouknaravoslovja, skladnos svojimkognitivnim razvojemsamikonstruirajopo-jmeinrazvijajoteorije.Pritempridedonaivnih,laičnih,neznanstvenihidej,kijihotrocinisozmožnipovezatizznanstvenimipojmovanji,vezaniminaabstraktnenaravoslovnevsebine.To je razlogpogostihstiskotrokobsrečanjuzznanostjotertudizavračanjanaravoslovjainslabeuspešnostipripouku,kistavosnovnihinsrednjihšolahpogosta(Novakidr.,2003).
Naivnerazlagealirazlagepozdravipametisezdijosmiselne,sajsoproduktlast-nihizkušenjinrazmišljanj.Tudizostalopojmovnostrukturonisovnasprotju,sajsoiznjeizšle.Pravzatopajihjetežkospreminjatiintradicionalnipouknaravoslovjajimnemoredoživega(Krnel,1997/98).Marsikaterotrditevsedapreveriti.Prever-janjezamislipanajbibilopravzačetnonaravoslovje.Zatopajepotrebnorazvijatinekajspretnostiinsposobnosti.Gledenato,kakouporabitiizkušnje,kakoravnatis podatki, kako sklepati in razlagati, se je uveljavilo poimenovanje naravoslovni
77Mag.DarijaPetek
postopki. Ti so: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, štetje, merjenje,postavljanjehipotez,načrtovanjeinizvajanjeposkusov,poročanjeinpovzemanjerezultatov,posploševanjeitn.Nekateriizmedtehpostopkovsozahtevnejši,usvo-jimojihšelenastopnjiabstraktnegamišljenja,nekateripasopreprostejšiinznjimisezačnenaravoslovjevvrtcu.Takonaravoslovjepovezujemišljenjeindejavnosti,istočasnoserazvijajonaravoslovnipostopki,oblikujejosestališčainpojmi(Antić,Bajd,KrnelinPečar,2001).
Otrocisepriraziskovalnihaktivnostihmedigroneprisiljenoseznanjajozmnogi-mi dejstvi in usvajajo številne pojme, kar je bistvo za njihovo kreativnost, ki jenajbrž najbolj bistvena sposobnost za njihovo osebno uspešnost v prihodnosti.Vzgojitelji,kisetehdejstevzavedajo,razumejointudiuresničujejosvojivlogipriizvajanjunaravoslovnihaktivnosti(Novakidr.,2003):
Pouk z raziskovanjem naj bi se približal pravemu raziskovanju v znanosti. Dabibilizatopripravljeni,morajootroci razumetiključnenaravoslovnepojme,nelepoznatidoločenihdejstev.Raziskovanjezaradirazličnihdejavnosti innjihovihučinkovomogočaprimernookoljezarekonstrukcijoalikonstrukcijopojmov.Takonastalipojmisotrdni,boljdiferenciraniinboljepovezani.Novidokaziinpodatki,zbraniprieksperimentiranjualiopazovanju,vodijodokonstrukcijenovegapojmaalidorekonstrukcijenaivnegaalialternativnegapojma,kigajeotrokžepridobil.Takozaznanstvenikekotzaotrokeobstoječialternativnipojem,kiniprepoznaninupoštevan,predstavljaoviroprikonstrukcijiustreznejšeganaravoslovnegapojma(Krnel,2007).
Raziskovanje vključuje opazovanje, postavljanje vprašanj, pregled literature indrugihvirov,daseugotovi,kaj ježeznanega,načrtovanje raziskave inpregled,kajjeznaneganaeksperimentalnempodročju,uporabopripomočkovzazbiranje,analiziranjeininterpretiranjepodatkov,oblikovanjezaključkov,razlaginnapoveditersporočanjerezultatov.Raziskovanjetakootrokevodikrazvijanjurazumevanjanaravoslovnihpojmovskozineposrednoizkušnjossnovmi,predmeti,rastlinamiindrugimibitji,spomočjoliteratureindrugihvirovterstrokovnjakov,obsprotnemargumentiranjuinizmenjavimnenj.Vsetopotekapodvodstvomvzgojitelja.
Pri raziskovanju otroci postavljajo lastna vprašanja ali iščejo odgovore navprašanja, ki jih jepostavil vzgojitelj.Vprašanjaotrokevodijo inusmerjajov sa-mostojnedejavnosti ter tudiv raziskovanje.Bitimorajozanimiva terprilagojena
Aktivnost otroka kot raziskovalca se kaže tudi skozi postavljanje raziskovalnihvprašanj (na začetku kot izvor raziskovanja), oblikovanje hipotez, načrtovanjeraziskave,testiranjehipotezinformuliranjeodgovorovnaraziskovalnovprašanje.Gledenavse to je raziskovanjehkrati sredstvo incilj,proces inprodukt–sred-stvo,kivodikrazumevanjunaravoslovnihpojmov, incilj,kivodikrazumevanjunaravenaravoslovja,odkrivanju,kakonaravoslovjeinširšaznanostdelujeta(Krnel,2007).
Dobro in ustrezno oblikovanje vprašanj je bistveno za motiviranje otrok inuspešnoučenje.Polegproduktivnihvprašanjsovnaravoslovjuzelopomembnatudiodprtavprašanja.Stakimivprašanjiugotovimo,kakonatančniopazovalcisootroci, kajmislijo, kako si kajpredstavljajo, kako samostojni in inovativni so itd.Pogosto se odprta vprašanja začenjajo z: »Povej mi …«, »Kaj misliš …?«, »Kaj siodkril?«,»Kajbi tinaredil?«,»Alikdomislidrugače?«,»Kaj lahkostemstorimo?«,»Aliimakdokakšenpredlog?«itd.(SkribeDimec,2007).
Po Piagetu je ena glavnih značilnosti predoperacionalne faze centracija: nag-njenost k temu,da seotrokosredotočinaenvidik situacije inzanemaridruge.Primer: Tim draži mlajšo sestrico, da ima več soka kot ona, ker je svoj sok izstekleničkeprelilvvisokinozekkozarec,medtemkojenjennizekinširok.Izistegarazloga,torejzaradinesposobnostidecentracije,predšolskiotrocipogostopridejodonelogičnihsklepov(Papalia,2003).
Razvijajoča se sposobnost, razmišljati o predmetih v simbolični obliki, ostajavesčaspredoperacionalnefazeomejenanarazmišljanjevsamoenosmeralinaenosmernologiko.Otrokujezelotežko»razmišljatinazaj«alisipredstavljati,kakokorakevnalogiobrnitivnasprotnosmer.Reverzibilnomišljenjejevključenovve-likonalog,kisenapredoperacionalnemnivojuotrokuzdijotežke,kotjenaprim-er konzervacija snovi (Woolfolk, 2002). Konzervacija – ohranitev je po Piagetuzavedanje,dadvapredmeta,kiimataenakodoločenomero(npr.težo,količinoalidolžino),ostanetaenakatudipozaznavnispremembi(npr.oblike),čejimaničesarnedodamoaliodvzamemo.Piagetjeugotovil,dateganačelaotrocinedojamejovsedostopnjekonkretnihoperacij,kiserazvijeod7.do11. leta.Različnevrstekonzervacij(konzervacijaštevila,dolžine,tekočine,količine,teže,prostora,volum-na)serazvijejoprirazličnihstarostih(Papalia,2003).
79Mag.DarijaPetek
Krnel (1997/98) podaja naslednje značilnosti otroškega naravoslovnegamišljenja:
pojave, v katere je vpleten človek, otroci lažje razlagajo. Nekaj se jezgodilo,kersmotosaminaredili;
otroke zanimajo in privlačijo pojavi, kjer so spremembe dovolj hitrein dobro zaznavne. Usmerjeni so na spremembe, ne na ravnotežnastanja.
Naravoslovnedejavnostinajbispodbujalepovezovanjerazličnihopažanj.Novavprašanja in razgovor naj bi pojasnili, kaj so zakonitosti in kaj druge povezavepojavov in lastnosti.Zato smovnaši raziskavipostavili naravoslovniposkuskottemelj,prekokatereganajprejodkrivamoinpreverjamootrokoveprvotnezamisli,natomuprekolastneaktivnostiomogočimo,pridobitinoveizkušnjeinznanje,ki,končno,pomagaotroku lastnozamiselpotrditi innadgraditi ali jo spremeniti inrazumeti.
Zasamozbiranjepodatkovsmosiizbralikvantitativnotehniko,skaterodobimokvantitativnepodatke,kjergresicerzastrukturirano(načrtno)opazovanje.Prido-bili smoneposrednepodatke, ki sopomembni za različnepraktične in razisko-valne namene: podatki so veljavni, zbrani v naravnem okolju. Tako opazovanje
Zapotreberaziskavesmoizdelaliopazovalnesheme,kisovsebovalevprašanja,oblikovanaporaziskovalnihvprašanjihzavsakposkusposameznegasklopapose-bej. Pred izvedbo vsakega posameznega naravoslovnega poskusa smo po opa-zovalnishemibeležiliprvotne(originalne)zamisliotrok.Enakavprašanjasmoposhemizastavljali tudiobalipo izvedbivsakegaposkusa.Opazovalne shemesozaradi lažjega sprotnega beleženja ob razgovoru poleg vprašanj vsebovale tudinekajvnaprejpredvidenihodgovorovotrok.
Pri izvajanjunaravoslovnihposkusovNaredimosisoline inKristalizacijaotrocispoznavajovsakdanjeprocese:topnosttrdnihsnovi,izhlapevanjetekočin(vode)inkristalizacijo.
Tabela nam prikazuje, da so otroci ob oziroma po izvedbi naravoslovnegaposkusaNaredimosi soline svojoprvotnozamisel spremenili.Ob izvedbinara-voslovnegaposkusajetakovečinaotrokodgovorilo,dasejesol,kosmojostreslivvodoinpremešali,raztopila.Štirjeotrocisošenaprejtrdili,dajesolizginila,enotrokpajetakokotžepredizvedbotudiobizvedbiposkusaševednouporabljalizraz»staliti«.
Otroci,kisožepredizvedbonaravoslovnegaposkusauporabljali izraz»razto-piti«,sotaizrazuporabljalitudiobizvedbinaravoslovnegaposkusa.Zateotrokelahkomenimo,dasonjihoviodgovoritakšnizaradiizkušenj,kijihžeimajozraz-tapljanjemsolivvodi,injimuporabatebesedeoziromasamprocesraztapljanjanituj.Zaotroke,kisobesedo»raztopiti«uporabilišeleobizvedbinaravoslovnegaposkusa,palahkomenimo,dasonjihoviodgovoridelnonaučeni–soposledicapredhodnegarazgovora,vkateremsmonatančnejeopredelilipomeninuporabobesedeoziromaprocesa raztapljanja. Tako smo tudi tukaj vplivali nabogatenjeotrokovegabesednegazaklada.To,dajeslabatretjinaotrokkljubpredhodnemurazgovoruševednonaprejuporabljaloizraz»izginiti«(izraz»izginiti«sotiotrociuporabljali tako pred naravoslovnim poskusom Naredimo si soline kot tudi obnjem),jerazumljivoinpričakovano.Tonampotrjuje,dajeresznačilenodgovormlajšihotrokoraztapljanjusladkorjaalisolita,davvodiizgine(Antićidr.,2001).
Iztabele2jerazvidno,dajesedemotroknavprašanje»Kajmisliš,dasebopodoločenem času – po 9 dneh zgodilo z vodo v posodi?« odgovorilo »Voda boizginila«.Tojezaotroketestarostilogičenodgovor,sajsiotrocinajprej»razlagajoizhlapevanjekotizginjanje.Semsodijotudirazlage,davodepačni,intuditiste,kivzrokeiščejopridejavnostihljudiinživali(npr.Nekajsezgodi,kerjenekdotonaredil,samoseničnenaredi)«(Antićidr.,2001).OdgovoriotrokE,FinI:»Vodebovednomanj«,»Vednomanjšabovoda«,»Vednomanjbovode«sopravtakozelo realni. Za te otroke lahko sklepamo, da si pojav izhlapevanja razlagajo nanjimenostavnejšinačin.Velikootrokpajeodgovorilo,dabovodavposodipočasiizhlapela.Nihčeodotroknipredvideval,daseneboničzgodilo.Ocenjujemo,dajebilovprašanjeprimernostarostiotrokintemuprimernisotudiodgovori.Vsi
Po izvedenem naravoslovnem poskusu je večina otrok svojo zamisel spreme-nilo.Večinajihjeodgovorila,dajevodavposodipodevetihdnehizhlapela.Tonampotrjuje,da je večinaotrokob razgovoruosvojilo sampomenbesedeoz.pojemizhlapevanje.Ledvaizmedotrokstašetrdila,dajevodaizginila.Odgovor»Zmanjšalaseje,potempajevečnibilo«nampotrjuje,dakprvistopnjirazvojarazumevanja izhlapevanja res sodijo razlage, da vode pač ni (Antić idr., 2001).Pomembnoje,dasovsiotrociopazili,dasezvodonekajdogaja.
Možniodgovorisobili:a)Sol lahkodobimonazaj–vposodisebodopojavi-li kristalčki soli. b) Soli ne moremo dobiti nazaj – v posodi se ne bodo pojavilikristalčkisoli.c)Ničsenebozgodilo.d)Drugo.
Tabela3namprikazujeodgovoreotroknazastavljenovprašanje.Večinaotrokjepredvidelo,dapodoločenemčasusolinebomodobilinazaj.Nekateriizmednjihsotudipojasnili,zakaj–kersosekristalčkisoliraztopilialipakerjihnevidimo.Taodgovor(kerjihnevidimo)namdokazuje,kakojerazumevanjenaravnihpojavovšeoprtopredvsemnavizualnezaznave.Otrokastastemnajbržhotelapovedati,da je sol popolnoma izginila. Na podlagi odgovorov otrok, da soli ne moremodobitinazajoziromadasevposodipodoločenemčasunebodopojavilikristalčkisoli,lahkosklepamo,dasotiotrociprepričani,daprocesraztapljanjaniobrnljiv–daizslanevodesolinemoremodobitinazaj.Petinaotrokpajepredizvedbonara-voslovnegaposkusapredvidelo,dasolpodoločenemčasulahkodobimonazaj.Zateotrokelahkomenimo,daimajospojavomkristalizaciježeizkušnjealipadasonjihoviodgovorinaključni.
Posamiizvedbiposkusajevečinaotroksvojoprvotnozamiselspremenilo.Takosovsiotrocinaenakovprašanjekotpredizvedbopoposkusupresenečenoodgo-vorili:»Solsmodobilinazajoziromavposodisosepojavilikristalčkisoli.«Nekaterisoobtemnavdušenopripovedovali,dasosekristalčkisolinalovilioziromaprilepilinavrvicoinnapalčkoternaposodo.Gledenjihovegapripovedovanjaocenjujemo,da je bila njihova pozornost popolnoma usmerjena na rezultat naravoslovnegaposkusa. Otroci so s tem poskusom tako spoznali oziroma se prepričali, da je»procesraztapljanjapojav,prikateremraztopljenasnovostanevraztopiniinseiznjelahkotudiizloči«(Krnel,1997/98),oziromadajeprocesraztapljanjaobrnljiv.
Posamezniotrocisopriiskanjuodgovorovobvprašanjih,kisojimbilazastavljenapredizvajanjeminobizvajanjuvsakegaposamezneganaravoslovnegaposkusa,vnasiskaliusmerjevalca,karjeponašemmnenjuzelopomembnanalogaoziromavloga vzgojitelja, saj le-ta postavlja ustrezna vprašanja, otroke spodbuja, usmer-ja, vodi in jim pomaga, da oblikujejo lastne zamisli, ideje ter s tem iščejo novemožnosti,razmišljajoinseukvarjajozrešitvijoproblema.
ZizvedbonaravoslovnegaposkusaKristalizacijaugotavljamo,daotroci testa-rosti (5–6let)pojav izhlapevanjatekočin(predvsemvodeprisobnitemperaturi)poznajo, saj nihče od otrok ni povedal, da se z vodo v posodi po določenemčasuneboničzgodilo.Hkratipanapodlagiodgovorovobvprašanjih,kismojimjihzastavilipredizvajanjeminobizvajanjunaravoslovnegaposkusa,ugotavljamonjihovonezmožnostrazlagetegapojava.Velikootrokjesicerobvprašanju»Kajmisliš,dasebopodoločenemčasuzgodilozvodovposodi?«povedalo,dabovoda počasi izhlapela, vendar pa istočasno ugotavljamo, da si večina otrok po-javizhlapevanjanajprejrazlagakotizginjanje,karjezaotroketestarostipovsemlogično.
VelikavečinaotrokjepredizvedbonaravoslovnegaposkusaKristalizacijatrdilo,da proces raztapljanja ni obrnljiv, torej da iz slane vode ne moremo dobiti solinazaj.Obizvedbinaravoslovnegaposkusapasotiotrocisvojoprvotnozamiselspremenili.Obvsakemopazovanjusonavdušenopripovedovali,kajsejezgodilo:dasosekristalčkisolinalovilioziromaprilepilinavrvicoinnapalčkoternaposodo.Otrocisotakostemnaravoslovnimposkusomspoznalioziromaseprepričali,dajepojavraztapljanjaobrnljiv,karsopozitivnosprejeli.Menimo,dajenatovvelikimerivplivaltudizanimivkončnirezultatnaravoslovnegaposkusa.
Sklep
V naši raziskavi smo dokazali, da ima otrok o vsakem pojavu v vsakdanjemživljenjusvojorazlago–svojoprvotnozamisel.Predensevzgojiteljlotevaizvajanjanaravoslovnihposkusov,vkaterihposkušaprikazatinekatereprocese,kipotekajovokoljuinsopravzapravpovsemobičajendelvsakdanjegaživljenja,jenujno,dapoznateotroškerazlage.Kajtilezasnovainvodenaizvedbanaosnovipoznavanjaotrokovihzamislivoditaotrokavsmerirazrešitveproblemainsprememberazume-vanjaoz.razlage(sprožikognitivnikonflikt).Otroksvojezamisliprimerjaznovimiindrugačnimiizkušnjamionaravnihpojavih.Tonasprotjepapovzročizmedo,ne-zadovoljstvoinpojavisetežnjaporazjasnitviinrešitvikonflikta.Čeotrokželi,dapride do rešitve konflikta, si morapridobiti več izkušenj in informacij, kipotempostopomapripeljejodozavedanjainstemdorazumevanja–rešitvenavišjemnivoju.
Tehnika in tehnologija v prepletenosti z drugimi področji
Strokovničlanek
UDK373.3.091.3:62
POVZETEK
Včlankupredstavljamprojektnoučnodelo,sodelovalnoinraziskovalnoučenjepri predmetu tehnika in tehnologija. Opisani pristopi k poučevanju pri učencihrazvijajo tehnično ustvarjalnost, domišljijo, čut za skupinsko delo, vztrajnost,natančnost,likovnoustvarjalnostinčutzaigro.Projektnoučnodelovnašavšolskopraksonačindela,kiučenceminučiteljemomogočaboljustvarjalnoinsproščenookolje,česarprimanjkujevnašiosnovnišoli.S temseotrokvsestranskorazvija,torejuporabljaum,telo,čustvaindušo.
Ssodobnimipristopikpoučevanjusejespremenilatudivlogaučiteljavvzgojno-izobraževalnem procesu. Naloga učitelja je, da učne vsebine preoblikuje tako,dastopijovospredjedinamičneinproblemskevsebine.Težavnostnastopnjapro-blemamoraustrezatirazvojnistopnjiučencev.Priproblemskozasnovanempoukujepomembno,daučenciodkrijejobistvenezvezeinodnosemedpojaviterdaimavsakučenecmožnost,predstavitisvojepredlogezareševanjeproblema.
Razlike med projektno, problemsko in sodelovalno zasnovanim poukom sozelo majhne. Problemsko zasnovan pouk temelji na potrebi po učinkovitejšemizobraževalnemdelu.Tojeučenje,kjeručencizučiteljevopomočjosamostojnoodkrivajoinrešujejoproblemskosituacijo,postavljajoraziskovalnavprašanja,ob-likujejohipoteze,načrtujejopotireševanjainovrednotijorešitve.
Sodelovalnoučenjejeučenjevmajhnihskupinah,kijestrukturiranotako,damedčlaniskupineobstajapozitivnasoodvisnost,koskušajospomočjoneposrednein-terakcijevprocesuučenjadosečinekskupenučnicilj,pritempaseohranitudiodgovornostvsakegaposameznegačlanaskupine(Peklaj,2001).Tudistehnikamisodelovalnegaučenja lahkoučenceuspešnovodimoksamostojnemureševanjuproblemov. Ena izmed najpomembnejših značilnosti projektnega dela je, da součenci aktivni v vseh etapah projektno izvajanega učnega dela, saj se prav potej značilnosti projektno učno delo najbolj razlikuje od tradicionalnega pouka(Gudjons,vNovak,1990).
Sestava učnega procesa pri projektnem delu
Projektnoučnodelosodimedciljnousmerjenepostopke,zatonjegovaizvedbapotekapodoločenemnačrtuprekposameznihučnihetap,kisisledijovsmisel-nem zaporedju. Pobudniki in zagovorniki projektnega učnega dela so celotenpotekprojektanajpogostejedelilinaštirifaze,kisosemedsebojobičajnorazliko-valesamopopoimenovanju,nepatudipofunkciji(postavitevcilja,načrtovanje,izvedba,utemeljitev)(Pukl,1994).
Potek učnega procesa prek projektnega dela je izpopolnil Frey, ki je izvedboprojektarazčlenilnasedemkomponent,odkaterihjepetglavnihinsisledijopodoločenemzaporedju,drugidvepastavmesniindopolnilniinseizvajatasamopopotrebi(Pukl,1994).
Učitelji tehnike in tehnologije pa pogosto izvajamo projektno delo v sedmihfazah,kijihjeopredelilPapotnik(1992):
starislovenskinavadi,kostopimoskozivrata,ponudijokruhinsol.Spoznalismopotodžitaprekomokedokruha,siogledalidelovmlinuinpekarni,ugotoviliraz-likemedposameznimivrstamikruha,zbiralipesmi,zgodbe,frazemeinpregovoreokruhu in tudi recepte.Kruh jepoobliki, sestavi innačinupekenašenarodnobogastvo.Izbogategaizročilaopripravikruhainpecivasmohkruhuizbralihranoaliživilo(zavsakdanaliposebnepriložnosti),prikaterempridetadopolnegaizra-zasladkostkruhainnjegovamikavnost,torejOKUSinVIDEZ.
Kajsmoznašimraziskovanjemželeliugotoviti?
Kakšna čudežna snov je v kruhu, da lahko vpliva na življenje narodov in•pokrajin?
Projektjepotekalskozivseletoponačrtu,kismogaizoblikovaliskupajzučenci.Prvidelprojektajepotekalboljalimanjvšoli,sajsoučenciraziskovaliteoretičnevsebineprojekta.Takososeseznanilisteoretičnimivsebinamižitaric,zzgodovinomlinarstva, vrstami mlinov, zgodovino kruha, z njegovim pomenom in njegovoneprecenljivo vrednostjo. Z metodo »NEVlHTA MOŽGANOV« so sami sestavilivprašanja,ki so jihzastavljalivpekarni inmlinu.Učenci soobiskalinašošolskoknjižnico in brskali po INTERNETU. Anketirali so učence in njihove starše terstarestarše.Obiskali sopekarnoBrgleznaVranskem inPlaskanovmlinvMalihBraslovčah.Naobiskuvpekarnisoseseznanjalizdelompeka,spoznavaliinopa-zovalitemeljnepostopkepripraverazličnihvrstkruha,pravtakopanekajizdelkovtudipoizkusili.Naredilisotudinekajfotografij,kisojihuporabilipriizdelaviplaka-ta.Podobnojebilovmlinu.NaredilisointervjuzgospodomBrglezom(lastnikompekarneintrgovine)ingospodomZupancem(lastnikommlina).Pisalisoliterarneprispevkeokruhuinjihlikovnoopremili.Zbiralisopesmi,zgodbe,frazemeinpre-govoreokruhu.Zapisalisosvojadoživetjaoobiskupekarneinmlina.Pripravilisopredstavitevposameznihpodprojektov inpripravilizaključnoprireditev.Sestavilisovprašanjazakvizinizdelaliplakate,vabiloterpredstavitevnaspletnihstraneh.Pokončanihobiskihsootemrazmišljali inračunalniškooblikovalisvojevtise inspoznanja.
Ko smo z učitelji analizirali opravljeno delo, smo ugotovili vrzel pri navajanjuliterature.Dogovorilismose,dabodoučiteljiobnavodilihza izdelavoreferatovdajalitudinavodilaonavajanjuliterature.Potrebnojerazvititudiobčutek,dasejepotrebnopodsvojointelektualnolastninopodpisati.Ševednonamrečostajajonekateriizdelki–predvsemrisbe,nepodpisani.
Učitelji smo analizirali uporabnost in ustreznost posameznih vsebin, ki smojih izvajali, izmenjali izkušnjeterzbralipredlogeza izpopolnitevučnihvsebin indidaktičnihpripomočkov.Priizvedbiposameznihdejavnostisoaktivnosodelovalivsiudeleženci.Šeposebnosobiliaktivniučenci,kisoseseznanjaliznovimioblika-midela.Nadnevihdejavnostisoutrjevaliučnevsebineizposameznihpredmetnihpodročij,razvijalipsihomotoričnespretnosti,seseznanjalispokliciindejavnostmiposameznihpodročij terrazvijalidelovnenavadezasamostojnoinsistematičnoučenje.Razvijalisoodgovornostdodela,pozitivenodnosdodrugih…Spoznalisovarnostneukrepepridelu,posameznepokliceternjihoveznačilnosti,prednostiinslabosti.Povezovali so teorijosprakso terobdelu razširjaliznanja tehnike intehnologije. Poglabljali so znanje in učne vsebine pri posameznih predmetih inizbirnihvsebinah termed sebojpovezovalipridobljenevsebinenaposameznihpredmetnihpodročjih.
SPLOŠNO O REVIJIREVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJE(TheJournalofElementaryEdu-
cation)jerevijaPedagoškefakulteteUniverzevMariboru.Vnjejsoobjavljenipris-pevkispodročjavzgojeinizobraževanjazlastinapredšolskiinosnovnošolskistop-nji.Avtorjiprispevkovsstrokovnegavidikapišejooproblemih,kizadevajovzgojoin izobraževanje.Namen revije je spodbujatiobjavo izvirnihznanstvenorazisko-valnihčlankovintudiprispevkov,kiporočajoostrokovnemdelu,raziskovanjuvpraksiipd.
Kategorijo prispevka predlaga avtor, končno presojo pa na osnovi dveh•anonimnihrecenzijopraviuredništvo.
Prispevki naj bodo pripravljeni v enem od standardnih računalniških pro-•gramovzaobdelavobesedil(npr.MicrosoftWord).Pisavabesedilanajbovelikosti12,oblikapisaveTimesNewRoman.Besedilonajbonapisanoz1,5-vrstičnimrazmikom,obojestranskoporavnano,robovinajbodo2,5cm.
Slike(grafiindrugigrafičniprikazi,fotografije…)intabelesmiselnovključite•vprispevek.Podslikamioz.nadgrafinaveditezaporedneštevilkeinnaslove,uporabite pisavo Times New Roman, ležeče, velikost 10 (primer: Slika 1:Naslovslike).Fotografijenajbodoizostreneinkontrastne(znotrajDINA4-formata).
Pri pripravi prispevkov je potrebno upoštevati APA-standarde glede citira-•nostiinnavajanjavirov.Primeri:
Knjige: priimek, začetnica imena avtorja, leto izida, naslov, kraj, založba.Duh,M.(2004).Vrednotenjekotdidaktičniproblemprilikovnivzgoji.Mari-bor:Pedagoškafakulteta.
Članki v revijah: priimek, začetnica imena avtorja, leto izida, naslov pris-pevka,imerevije,letnik,številka,strani.Planinšec,J.(2002).Športnavzgojainmedpredmetnepovezavevosnovnišoli.Šport,50(1),11–15.
Prispevki v zbornikih: priimek, začetnica imena avtorja, leto izida, naslovprispevka,podatkioknjigializborniku,strani,kraj,založba.Fošnarič, S. (2002). Obremenitve šolskega delovnega okolja in otrokovauspešnost.VM.Juričič(ur.),Šolskahigiena:zbornikprispevkov(str.27–34).Ljubljana:SekcijazašolskoinvisokošolskomedicinoSZD.
Vsak prispevek naj ima na posebnem listu naslovno stran, ki vsebuje ime•inpriimekavtorja, letorojstva,njegovnaslov,naslovprispevka,akademskiin strokovninaziv,naslovustanove, kjer jezaposlen, inelektronskinaslov(e-mail).
Kakovost prispevkov zagotavlja uredništvo z dvema anonimnima recenzi-•jama.Urednikisipridržujejopravico,danaredijouredniškespremembein
Articles must be formatted in an acceptable word processing program•(ex. Microsoft Word for Windows) Manuscripts must be typed, 12-pointTimes New Roman font, 1.5-spaced, justified alignment with 2.5cm mar-gins.
Fošnarič, S. (2002). Obremenitve šolskega delovnega okolja in otrokovauspešnost.VM.Juričič(ur.),Šolskahigiena:zbornikprispevkov(str.27–34).Ljubljana:SekcijazašolskoinvisokošolskomedicinoSZD.
Citingsourcesinthebodyofthetext:Ifadirectquotationiscited,writethe•lastnameof theauthor, year itwaspublishedandpagenumber.Put thisinformationinparenthesis(Lipovec,2005,pg.9).Iftheinformationispara-phrased,leaveoutthepagenumber(Lipovec,2005).
Thequalityof manuscripts will be reviewedanonymously. Theeditors re-•servetherighttomakeeditorialchangesandchangestothetextualformatsoastoadheretothestyleofthejournal.Manuscriptschosenforpublica-tionaredonesoonanhonorarybasis.
Manuscripts may be sent electronically to [email protected] or in printedform,sentwithasavedversiononadisktothefollowingaddress: