Revidirano letno poročilo - SLOhosting.commoja-delnica.si.win3.slohosting.com/UserUpload/documents/...Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbama Agencije za trg vrednostnih papirjev,

za vas

upravljamo premoženje

2008

Revidirano letno poročilo

Moja delnica, borznoposredniška hiša, d.d.

za vas upravljamo premoženje

1


Kazalo

I. DEL: POSLOVNO POROČILO ....................................................................................................... 2

1. Predstavitev družbe Moja delnica BPH d.d. ............................................................................. 3

1.1 Vizitka družbe .......................................................................................................................... 3

1.2 Vrednote, vizija in poslanstvo družbe ................................................................................ 3

1.3 Organi upravljanja in organizacijska struktura ............................................................... 4

1.4 Lastniška struktura ................................................................................................................ 5

1.5 Obseg dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev .................................................. 6

2. Poslovanje družbe Moja delnica BPH d.d. v letu 2008 .......................................................... 8

2.1 Kazalci poslovanja družbe v letu 2008 .............................................................................. 8

2.2 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2008 .................................................... 12

2.3 Upravljanje s tveganji .......................................................................................................... 14

3. Poročilo uprave in nadzornega sveta ..................................................................................... 17

3.1 Poslovno poročilo uprave ................................................................................................... 17

3.2 Poročilo nadzornega sveta ................................................................................................. 18

II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO .......................................................................................... 20

4. Računovodski izkazi ................................................................................................................... 21

4.1 Izjava poslovodstva .............................................................................................................. 21

4.2 Bilanca stanja na dan 31.12.2008 ..................................................................................... 22

4.3 Izkaz poslovnega izida za leto 2008 ................................................................................. 23

4.5 Izkaz denarnih tokov za leto 2008 .................................................................................... 25

4.6 Izkaz gibanja kapitala za leto 2008 .................................................................................. 26

5. Računovodske usmeritve in pojasnila..................................................................................... 28

5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov ................................................................... 28

5.2 Osnovne računovodske politike in usmeritve ................................................................ 28

5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom ................................................................................ 32

6. Priloge k računovodskim izkazom ............................................................................................ 41

6.1 Priloga k bilanci stanja – Posredniško poslovanje ...................................................... 41

6.2 Priloga k bilanci stanja – Poravnalno poslovanje ......................................................... 42

6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida ...................................................................................... 44

III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO ............................................................................................ 45


2


I. DEL: POSLOVNO POROČILO


3


1. Predstavitev družbe Moja delnica BPH d.d.

1.1 Vizitka družbe

Osebna izkaznica družbe: Firma družbe: Moja delnica borzno posredniška hiša, d.d. Skrajšana firma: Moja delnica BPH d.d. Sedež: Dunajska 20, 1001 Ljubljana, Slovenija

p.p. 3535 Poslovalnici: Poslovalnica Novo mesto, Rozmanova 16, 8000 Novo mesto Poslovalnica Brežice, Trga izgnancev 1a, 8250 Brežice Matična številka: 5926629 Davčna številka: 80484417 ID št. za DDV: SI80484417 Registrska številka: 1/27696/00 vpisana dne 23.10.1995 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani Dejavnost: K 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom Osnovni kapital: 730.000,00 EUR Telefon: +386 (1) 433 11 55 Telefaks: +386 (1) 430 83 00 Spletni naslov: www.moja-delnica.si e-mail: [email protected]; [email protected] Poslovni račun pri NLB: SI56 0204 5001 9846 585 TRR za sredstva strank pri Banki Slovenije: SI56 0150 2000 7310 043 Izločeni devizni račun za sredstva strank: SI56 0204 5025 3870 046 Borzna in KDD koda člana: M5 Družbo Moja delnica BPH d.d. je v letu 1995 ustanovilo 62 delničarjev, od tega 44 pravnih in 18 fizičnih oseb. Moja delnica BPH d.d. je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med male družbe. V prvih letih svojega delovanja je bila usmerjena v sektor neborznega trgovanja, v letu 2001 pa se je družba okrepila predvsem na področjih upravljanja premoženja in borznega posredovanja. Družba je pridobila tehnologijo, ki se je že desetletje pred tem uspešno uporabljala pri upravljanju premoženja. V letu 2003 smo nato razvili tudi orodja za mednarodno investiranje in hkrati začeli z globalnim naložbenim usmerjanjem. Kljub majhnosti smo ena vodilnih borznih družb v Sloveniji na področju upravljanja premoženja. Družba je imela na dan 31.12.2008 v sodni register vpisanega 730.000,00 EUR osnovnega kapitala ter izdanih 118.611 kosovnih delnic (oznaka MDLR), ki se vodijo v centralnem registru pri KDD. 1.2 Vrednote, vizija in poslanstvo družbe

Vizija Moje delnice BPH d.d. je biti pomemben igralec na področju upravljanja premoženja strank na najzahtevnejših globalnih finančnih trgih. Upravljanje premoženja predstavlja osnovno in po obsegu največje poslovno področje družbe. Moja delnica BPH d.d. upravlja premoženje s klasičnimi finančnimi instrumenti, kot so delnice in obveznice, in z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so opcije in standardizirane terminske pogodbe (futures). Poleg upravljanja premoženja Moja delnica BPH d.d. opravlja tudi storitve borznega posredovanja na domačem in tujih finančnih trgih, predvsem na najzahtevnejših trgih ZDA, Nemčije in Velike Britanije.

http://www.moja-delnica.si/mailto:[email protected]:[email protected]


4


Poslanstvo Moje delnice BPH d.d. temelji na treh ključnih točkah: (1) imeti več znanja in to znanje bolje unovčiti kot katero koli drugo investicijsko podjetje; (2) deliti znanje s strankami in jim pomagati pri doseganju finančnega uspeha; (3) ustvarjati dodano vrednost za svoje stranke.

Ključne vrednote družbe so: 1. Postaviti interes stranke vedno na prvo mesto; 2. izgraditi stabilni kolektivni duh med sodelavci; 3. pri poslovanju je dosegati dobiček iz dejavnosti družbe.

Družba svoje cilje dosega z vlaganjem v lasten razvoj znanja na področju upravljanja s premoženjem strank, ki je močno informacijsko podprto. Na ta način uspe dosegati visoke rezultate pri upravljanju ter ugodno razmerje med fiksnimi in variabilnimi stroški.

Moja delnica BPH d.d. posebno pozornost posveča varnosti in obvladovanju tveganja poslovanja ter sprotnem nadzoru nad morebitnimi konflikti interesov strank in družbe. Njena glavna naloga danes in v prihodnje je stabilna rast poslovanja ter doseganje zadovoljstva strank in ustreznih dobičkov iz poslovanja za lastnike družbe. Družba bo tudi v prihodnje ohranila in razvijala svojo učinkovito organizacijo z vlaganji v informacijsko infrastrukturo in avtomatizacijo vseh rutinskih delov poslovanja. Gradila bo na manjši ekipi visoko usposobljenih strokovnjakov in timskem delu ter na razvoju lastnih odločitvenih modelov pri upravljanju portfeljev strank. Moja delnica BPH d.d. ima zaposlenih 15 strokovnjakov, od katerih ima večina visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Verjamemo, da sta kakovost in izkušnje ekipe pomembni prednosti. Naši zaposleni imajo med drugim specializirano znanje s področja finančnih storitev, borzne analize, investiranja na domačem in tujih trgih, davčnih optimizacij, podprto z izkušnjami s področja bančništva, naložbenega svetovanja in računovodstva.

1.3 Organi upravljanja in organizacijska struktura

Organi upravljanja v Moji delnici BPH d.d. so uprava, nadzorni svet in skupščina.

Upravo Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2008 sestavljata:

Robert Rudolf, predsednik uprave

Borut Pintar, član uprave

Nadzorni svet Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2008 sestavljajo:

Andrej Vozlič, predsednik nadzornega sveta

Polonca Šušterič, članica nadzornega sveta

Darja Čakar, članica nadzornega sveta


5


Organizacijska struktura družbe je predstavljena na naslednji sliki:

Podjetje nima lastne notranje revizije. Za njeno izvajanje družba sodeluje z družbo ABC revizija, družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o. 1.4 Lastniška struktura

Posamezni delničarji in njihovi lastniški deleži na dan 31.12.2008 so prikazani v tabeli.

% lastništva Delničar 9,9991% NIKA DUS D.D.

9,9991% NIKA D.D. BREŽICE

9,9991% BEDEK URŠKA

9,9991% NIKA RIS D.D.

7,0525% RR & CO.

5,7001% PINTAR BORUT

4,3993% KERUBIN D.O.O.

3,7939% KOVINOPLASTIKA LOŽ D.D.

2,8665% RUDOLF ROBERT

2,8404% STANIČ RUDOLF MATEJA

1,7073% MAVRIČ TOMAŽ

1,6862% DELO PRODAJA, D.D.

1,6862% CM CELJE, D.D.

1,6862% ELMO, D.D.

1,6862% TMK ČRNCI D.D.

1,5462% ENERGIJA RM D.D.

1,5176% STANIČ MARIJA

1,2646% GORENJE, D.D.

1,2646% RUDOLF JANJA

1,2646% RUDOLF BOŠTJAN

1,2646% RUDOLF PETRA

1,2022% UMEK JOŽEF MARTIN

Moja delnica BPH d.d.

UPRAVA

Oddelek upravljanja

premoženja

Oddelek

posredovanja

Oddelek

računovodstva

POSLOVALNICI

Novo mesto, Brežice


6


0,8431% ANTONČIČ VOJKO ANTON

0,8431% P33 D.D.

0,8431% JAVNA RAZSVETLJAVA D.D.

0,8431% SPL D.D.

0,8431% VOZLIČ ANDREJ

0,7925% CEUFIN BROKERS (HOLDINGS) LIMITED

0,7731% FARMA STIČNA D.O.O.

0,7731% TOSAMA D.D.

0,7166% DELO - TČR D.D., LJUBLJANA

0,7031% KEMA PUCONCI, D.O.O.

0,6745% GORENJE NO, D.O.O.

0,6745% MLINOPEK D.D. MURSKA SOBOTA

0,6644% ŠUŠTERIČ POLONCA

0,6323% ERA, D.D., VELENJE

0,4215% STANIČ GORAN

0,4215% LOGAR MATEJ

0,4215% HOLEŠEK JAKOB

0,4215% MEŽICA FINANCE D.O.O.

0,4215% METREL D.D.

0,3372% TRN D.O.O.

0,3094% KONT, D.O.O.

0,2529% LOGAR STANIČ VIKTORIJA

0,2108% MINERVO D.D. LJUBLJANA

0,2108% LIPOVAC BOJAN

0,1686% BOHORČ ANA

0,1686% LESONIT D.D.

0,1686% LEDENI VIHARNIK D.O.O. LJUBLJANA

0,1686% DROFENIK MARIJA

0,1686% NIKO, D.D., ŽELEZNIKI

0,1686% IZLETNIK CELJE D.D.

0,1349% ZARNIK IRENA

0,0843% ŽUST DENIS

0,0843% KORAČ MARKO

0,0843% ČERMELJ LUCIJAN

0,0843% TRIO, D.D., TRŽIČ

0,0422% MAČEK MARJAN

Na dan 31.12.2008 je lastniško strukturo družbe sestavljalo 58 delničarjev, od katerih noben posamezen delničar ni imel deset ali več odstotkov delnic družbe. Število delničarjev se po posameznih letih zmanjšuje. Konec leta 2006 jih je bilo 71, konec leta 2007 pa 59. 1.5 Obseg dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev

Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbama Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, ki skladno z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov tudi nadzoruje poslovanje družbe, št. 21-1/39/AG-01 z dne 23.5.2001 in 21/73/AG-04-(693) z dne 27.10.2004 dovoljenje za opravljanje naslednjih investicijskih storitev in poslov:

sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnih instrumentov (v nadaljevanju FI);

izvrševanje naročil za račun strank;


7


gospodarjenje s FI;

investicijsko svetovanje;

izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI brez obveznosti odkupa, ter

pomožnih investicijskih storitev, ki so: o vodenje računov nematerializiranih FI, o svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev

ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij, o investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s

posli s FI. Ključna dejavnost Moje delnice BPH d.d. je upravljanje premoženja. Gre za storitev, pri kateri lahko tako fizične kot pravne osebe izkoristijo znanje in izkušnje dolgoletnih profesionalnih upravljavcev premoženja. Družba uporablja informacijsko podprt ekspertni odločitveni sistem, ki omogoča, da stroškovno in po donosnosti enako učinkovito upravljamo tako naložbe manjših vrednosti kot tudi tiste, ki so vredne več milijonov evrov. Učinkovitost naložbene politike Moje delnice BPH d.d. izhaja iz dejstva, da upravljavci strukturo naložbe (portfelja) ves čas prilagajajo spreminjajočim se razmeram in najugodnejšim priložnostim, pri čemer na podlagi analiz poslovanja in tržnih pričakovanj vlagajo v vrednostne papirje različnih podjetij najrazličnejših panog. Tako zmanjševanje kot uravnavanje tveganja jim uspeva z razpršenim vlaganjem v delnice in druge finančne instrumente (terminske pogodbe, opcije) na globalnih borznih trgih, s čimer vrednost premoženja strank dolgoročno tudi aktivno povečujejo.


8


2. Poslovanje družbe Moja delnica BPH d.d. v letu 2008

2.1 Kazalci poslovanja družbe v letu 2008

V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije poslovanja in njihovo spreminjanje po posameznih letih. Denarne vrednosti v tabelah so prikazane v evrih, vrednosti, zapisane v oklepajih, pa predstavljajo negativne vrednosti. Poslovno leto, upoštevno v letnem poročilu družbe Moja delnica BPH, d.d. za leto 2008, je enako koledarskemu. 1. Dobiček

V letu 2008 je družba iz rednega poslovanja dosegla dobiček v višini 880.162 evrov, čisti poslovni izid pa je znašal 695.784 evrov. Čisti poslovni izid je glede na leto 2007 močno porasel, njegova rast pa je zlasti posledica visokih finančnih prihodkov. V poslovanju je družba beležila izgubo. Podrobnejši podatki so prikazani v tabeli.

Kategorija 2008 2007 2006 1. Prihodki iz poslovanja 436.401 926.553 851.269

2. Odhodki iz poslovanja (1.054.372) (764.420) (748.423)

A. Poslovni izid iz poslovanja (1+2) (617.971) 162.133 102.846

1. Prihodki iz financiranja 1.575.020 311.694 125.004

2. Odhodki iz financiranja (76.887) (59.001) (27.416)

B. Poslovni izid iz financiranja (1+2) 1.498.133 252.693 97.588

C. Poslovni izid iz rednega delovanja (A+B) 880.162 414.826 200.434

D. Čisti poslovni izid 695.784 330.898 153.689

Družba je v letu 2006 naredila preboj, ki se je nadaljeval v letu 2007 in se je izkazoval v hitri rasti prihodkov, ki jih je v večini generirala dejavnost upravljanja s portfelji na tujih trgih. Slabe razmere na svetovnih finančnih trgih so v letu 2008 to rast ustavile oziroma povzročile, da so poslovni prihodki družbe upadli za 52,9 %. Odhodki iz poslovanja družbe so se v istem obdobju precej povečali, kar se je nato odrazilo v negativnem poslovnem izidu iz poslovanja. Kljub rasti finančnih odhodkov za 30,3 % se je poslovni izid iz financiranja zaradi izjemne rasti finančnih prihodkov zelo povečal, poslovni izid iz rednega delovanja pa porasel celo za 125 %. 2. Bilančna in izvenbilančna vsota

V letu 2008 se je nadaljevala rast bilančne vsote, izvenbilančna vsota družbe pa se je znižala. Bilančna vsota se je v letu 2008 glede na leto 2007 povečala za 47,9 % in znaša 1,967 mio evrov. Izvenbilančna vsota se je v istem obdobju znižala za 43,3 % in je 31.12.2008 enaka 152,2 mio evrov. Podatki za pretekla leta so prikazani v tabeli.

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 Bilančna vsota 1.966.747 1.330.013 1.050.576

Izvenbilančna vsota 152.201.297 268.305.258 177.954.803


9


3. Temeljni kapital

Temeljni kapital Moje delnice BPH d.d. je sestavljen iz vplačanega osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, zadržanih dobičkov oz izgub, ter zmanjšanj za odbitne postavke. Višina temeljnega kapitala je na dan 31.12.2008 znašala 1.471.069 evrov, višina zahtevanega kapitala, ki sledi zakonodajnim zahtevam, pa 125.000 evrov. Medletna primerjava je podana v naslednji tabeli.

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 Temeljni kapital 1.471.069 766.841 520.205

Zahtevani temeljni kapital 125.000 104.323 104.323

Temeljni kapital je v letu 2008 glede na 2007 porasel za 97,4 %, pri čemer temeljni kapital na 31.12.2008 vsebuje tudi dobiček v letu 2008. Osnovni kapital družbe na 31.12.2008 znaša 730.000 evrov in se glede na leto 2007 ni spremenil. 4. Vrednost finančnih instrumentov

Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem in tujih trgih na posredovanju na dan 31.12. v letih 2006-2008.

31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 A. Domači trg (1+2) 144.875.089 246.698.193 154.577.029

1. Za hišo 46.432 15.365 21.337

2. Za stranke (posredovanje) 144.828.657 246.682.828 154.555.692

B. Tuji trg (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10) 16.201 36.111 76.306

1. XETRA 0 0 9.501

2. LSE 16.161 36.060 66.012

3. Denar 40 51 793

C. SKUPAJ (A+B) 144.891.290 246.734.304 154.653.335

Skupna vrednost finančnih instrumentov na posredovanju je 31.12.2008 znašala 144,9 mio evrov in je bila za 41 % nižja kot konec leta 2007. Vrednost se je znižala zaradi znižanja vrednosti finančnih instrumentov tako na domačem kot na tujih trgih. Na posredovanju sicer prevladujejo finančni instrumenti na domačem trgu, saj instrumenti na tujih trgih predstavljajo manj kot stotino odstotka celotne vrednosti. Struktura vrednosti po trgih se glede na leto 2007 ni bistveno spremenila. Naslednja tabela pa prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem in tujih trgih na gospodarjenju na dan 31.12. v letih 2006-2008. Skupna vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju se je konec leta 2008 glede na konec leta 2007 znižala za 69,5 %. Razlog za precejšnje znižanje vrednosti finančnih instrumentov na gospodarjenju je v padanju vrednosti premoženja na domačem in tujih finančnih trgih. Vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju v Sloveniji se je znižala za 30,9 %, vrednost v tujini pa za 76,7 %. Tako se je delež vrednosti finančnih instrumentov na gospodarjenju v tujini v letu 2008 zmanjšal za 19,9 odstotne točke na 64,3 %. Zaradi padca vrednosti finančnih instrumentov na tujih trgih in zaradi značilnega stroškovnega modela družbe na gospodarjenju v letu 2009 pričakujemo iz gospodarjenja relativno nizke prihodke.


10


31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 A. Domači trg 2.628.275 3.803.584 3.773.240

1. Za stranke (gospodarjenje) 2.628.275 3.803.584 3.773.240

B. Tuji trg (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10) 4.728.164 20.285.491 19.544.767

1. NASDAQ 4.527.851 7.259.677 8.175.337

2. NYSE 3.794.519 7.103.413 6.509.199

3. CBOE (1.934) (2.644) (81.180)

4. XETRA 2.047.513 4.977.182 3.494.172

5. CME 79.952 67.201 (22.381)

6. OTC 707.392 43.748 241.946

7. PS - OTC 33 0 0

8. LSE 92.482 212.804 63.181

9. AMEX 37.364 47.891 55.117

10. Denar (6.557.008) 576.219 1.109.376

C. SKUPAJ (A+B) 7.356.439 24.089.075 23.318.007

5. Promet s finančnimi instrumenti

Skupen promet za stranke na organiziranem trgu z delnicami, obveznicami in investicijskimi skladi je v letu 2008 glede na predhodno leto upadel za 65,2 %, čemur so botrovali bistveno nižji tečaji finančnih instrumentov kot leto poprej, hkrati pa se je tudi interes potencialnih investitorjev za vlaganje na borzi zaradi svetovne finančne krize in izkušenj z realiziranimi izgubami močno zmanjšal. Tudi promet na neorganiziranem trgu se je krepko zmanjšal, vendar je to predvsem posledica izjemnih poslov s svežnji v letu 2007, zaradi česar je bil promet na tem trgu v letu 2007 neobičajno visok. Podrobnejši podatki so v spodnji tabeli.

Kategorija 2008 2007 2006 A. Organizirani trg (1+2+3) 13.794.140 39.704.999 16.454.899

1. Promet z delnicami 12.849.850 36.970.016 15.671.454

2. Promet z obveznicami 257.838 2.734.983 783.445

3. Promet z investicijskimi skladi* 686.452 0 0

B. Neorganiziran trg** 17.048.867 163.662.300 22.774.707

SKUPAJ (A+B) 30.843.007 203.367.299 39.229.606 * Ločen podatek o prometu z investicijskimi skladi je na voljo le za leto 2008. Pred tem je bila namreč tržna segmentacija

Ljubljanske borze d.d. drugačna. **

V poslih neorganiziranega trga so vključeni posli s finančnim tokom preko družbe in posli s svežnji.

Skupni promet za stranke, opravljen na tujih trgih, merjen z denarnim tokom in iz tujih valut preračunan v evre po povprečnem referenčnem tečaju ECB v 2008, se je v letu 2008 glede na 2007 povečal za 27,9 % na 17,75 mio evrov. Od tega je bila večina poslov opravljenih na trgih NASDAQ, NYSE in XETRA in sicer 88,2 %. Naslednja tabela prikazuje opravljen promet za stranke na tujih trgih, merjen z denarnim tokom in ločen po posameznih trgih za obdobje 2006 do 2008. Na trgih CME in EUREX je bilo v letu 2008 skupno sklenjenih 17.276 terminskih pogodb (futures) v skupni vrednosti začetnih kritij 33.843.955 evrov. V letu 2007 je bilo sklenjenih 8.803 terminskih pogodb, katerih skupna vrednost kritij je znašala 22.000.010 evrov, v letu 2006 pa 12.882 terminskih pogodb v vrednosti kritij 53.158.842 evrov.


11


Kategorija 2008 2007 2006 1. NASDAQ 6.592.300 4.402.015 8.614.358

2. NYSE 4.867.237 4.603.753 4.539.372

3. CBOE 1.387.105 1.421.855 2.503.888

4. XETRA 4.203.270 3.293.357 1.776.315

5. LSE 135.548 113.636 435.033

6. OTC 514.368 31.189 43.031

7. AMEX 50.103 16.166 597.721

8. PS 183 0 0

SKUPAJ (1+2+3+4+5+6+7+8) 17.750.114 13.881.971 18.509.718

Kljub povečanemu prometu z vrednostnimi papirji na tujih trgih se strategija upravljanja, postavljena v letu 2004, ni spremenila. Tržna nihanja namreč še vedno prvenstveno izkoriščamo z uporabo terminskih pogodb in drugih izvedenih finančnih instrumentov, ne pa toliko z obrati vrednostnih papirjev. Družba v preteklem obdobju za svoj račun ni opravljala prometa na borznem, prostem, neorganiziranem trgu in na trgih v tujini, razen prometa z obveznicami, ki služijo za kritje jamstvenega sklada borznoposredniških družb.

6. Število strank družbe

Konec leta 2008 je bilo število strank družbe na posredovanju nižje kot konec leta 2007. Naslednja tabela prikazuje število strank na posredovanju ob koncu let 2006-2008.

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 za stranke na posredovanju - Slovenija 3.109 3.575 5.393

za stranke na posredovanju - tujina 4 4 5

V letu 2008 je prišlo do dodatnega porasta števila strank na gospodarjenju v tujini, in sicer jih je bilo na dan 31.12.2008 289, kar predstavlja 5,9 % porast glede na konec leta 2007. To in ugotovitve iz zgornje tabele je skladno s sprejeto strategijo usmerjanja v dejavnost upravljanja s sredstvi strank. Število strank na gospodarjenju v Sloveniji se v letu 2007 ni bistveno spremenilo.

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 stranke na gospodarjenju - Slovenija 152 151 148

stranke na gospodarjenju - tujina 289 273 216

Zaradi povečanih trženjskih dejavnosti v letu 2009 pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda povečevanja števila strank na gospodarjenju v tujini, kar naj bi ob predpostavljeni stabilizaciji tečajev finančnih instrumentov na svetovni ravni in nato njihovi postopni rasti povzročilo tudi rast poslovanja družbe.

7. Število poslovalnic

Družba je imela na dan 31.12.2008 dve lastni poslovalnici (Brežice in Novo mesto) za sprejemanje naročil strank. Enako število poslovalnic je imela tudi na dan 31.12. 2006 in 31.12.2007.


12


8. Število zaposlenih

Moja delnica BPH d.d. v letu 2008 števila svojih zaposlenih ni spreminjala. Večina redno zaposlenih ima visoko izobrazbo in druge strokovne nazive ter specializirano znanje s področja gospodarjenja s finančnimi instrumenti. V družbi tudi nadaljujemo z izgradnjo močnega analitskega in upravljavskega oddelka.

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 31.12.2006 Število redno zaposlenih v letih 15 15 11

Povprečno število zaposlenih v Moji delnici BPH d.d. v letu 2008 je bilo 15. Izobrazbena struktura na dan 31.12.2008 je podana v tabeli.

Izobrazbena struktura Št. zaposlenih V. Stopnja izobrazbe 3

VI. Stopnja izobrazbe 1

VII. Stopnja izobrazbe 9

VIII. Stopnje izobrazbe 2

9. Tržni delež

Tržni delež družbe pri posredovanju navadnih borznih poslov v Sloveniji se je v letu 2008 glede na predhodno leto malenkostno povečal. Pri poslih s svežnji družba v letu 2008 ni posredovala. Tržni delež je izračunan glede na redno letno poročilo o prometu borznih članov na Ljubljanski borzi, ki ga izdaja Ljubljanska borza d.d.

Kategorija 2008 2007 2006 Tržni delež glede na promet na borznem trgu v Sloveniji brez svežnjev

0,65 % 0,61 % 0,83 %

2.2 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2008 V nadaljevanju so predstavljena pomembnejša gibanja na svetovnih trgih v letu 2008, ki so pomembno vplivala tudi na poslovanje družbe. Leto 2008 je bilo na trgih katastrofalno leto, ki se zgodi le nekajkrat v sto letih. Štafetno palico katastrofe, s katero so se morale boriti vlade in centralne banke, so si podajali recesija v prvem, inflacija v drugem (ko se je recesija pritajila), finančno likvidnostni zlom v tretjem ter poglabljanje recesije v realnem gospodarstvu v zadnjem četrtletju. V preteklem letu so izgubljale vrednost vse oblike finančnega in nefinančnega premoženja povsod po svetu. Opazimo lahko, da se je v letu 2008 štirikrat ponovil vzorec, ko so ogromnim in hitrim padcem (20 do 30 % v nekaj dneh) sledili tedni okrevanja. Prvič se je to zgodilo že v prvih treh tednih leta, ko se še niti nismo dobro zavedli, da se je leto začelo. Časovno je sovpadlo s prvimi objavami poslovnih rezultatov, velikimi izgubami francoske banke SG in težavami tudi nekaterih drugih bank po svetu. V prvem četrtletju se je po svetu - pa tudi v Sloveniji - začelo veliko pisati o prihajajoči recesiji, ki je postala v zadnjem delu leta glavno zlo ter tarča ukrepov vlad in centralnih bank. Borze ocenjujejo prihodnost in zato sedanjost prehitevajo, recesijo pa številni inštituti ugotavljajo oz. potrjujejo po dveh četrtletjih slabih rezultatov v gospodarstvu na podlagi razpoložljivih podatkov iz


13


preteklosti. Zato nastane časovni zamik med borznimi in gospodarskimi cikli, ki je dolg šest do devet mesecev. V prvem delu leta recesije nismo jemali dovolj resno, ker so prihajale iz gospodarstva napovedi o boljši drugi polovici leta. S takratne perspektive je bilo možno, da je bil odziv trgov z rastjo prvi znanilec, da je obseg pričakovane recesije že vsebovan v cenah. Po precejšnji rasti v aprilu in v začetku maja je sledilo padanje v juniju in večina indeksov je bila konec junija nekaj odstotkov nižje kot v začetku četrtletja. Investitorji na kapitalskih trgih se v drugem četrtletju na novice o prihajajoči recesiji niso več odzivali tako burno kot v prvem. Objavljeni podatki o gospodarski rasti so bili namreč pozitivni tako v ZDA kot v Evropi in celo višji od pričakovanj. Začetek julija so zaznamovali padci tečajev zaradi strahu, da bodo objave poslovnih rezultatov podjetij potrdile napovedovano recesijo. Nato pa so objave, ki so bile boljše od pričakovanj, povzročile mesec in pol rasti tečajev. Temu je sledilo ponovno padanje v septembru in večina indeksov je bila konec septembra za nekaj odstotkov nižje kot v začetku četrtletja. Druga tarča, s katero so se borile vlade predvsem v prvi polovici leta, je bila inflacija. Cene nafte, hrane in surovin so dosegle v prvem četrtletju nove rekorde, vendar so v mesecu marcu upadle. Sledili so absolutni rekordi cen v drugem četrtletju, za katere se je kasneje izkazalo, da niso bili posledica povečane porabe, ampak špekulacij zaradi hitre rasti. Takrat je kazalo, da bo v nadaljevanju leta potrebno več pozornosti kot oživljanju gospodarstva nameniti inflaciji. Ta poudarek se je jasno pokazal tudi na trgu, saj so obrestne mere obveznic že zrasle za približno 0,75 odstotne točke. V tem času je ECB dala prednost boju proti inflaciji in pustila relativno visoke obrestne mere nespremenjene. Posledica takšne politike je bil previsok tečaj evra proti dolarju, kar se je pokazalo v težavah z izvozom precenjenih evropskih izdelkov in negativni gospodarski rasti. Problem inflacije je v drugem delu leta izginil iz dnevnega reda in predal štafeto recesiji. Vzrok za zniževanje inflacije je bil močan padec cen hrane, surovin in energije (nafte), ki se je začel v začetku julija in z občasnimi popravki še vedno traja. Razlogov za znižanje cen surovin in energije je bilo več. Na eni strani se je zmanjšala poraba zaradi zmanjšane aktivnosti svetovnega gospodarstva, na drugi strani pa se je povišala vrednost ameriškega dolarja glede na evro. Temu dogajanju je sledil divji september z dvema valoma propadov bank, v katerih so izgubili neverjetno veliki igralci (CFC, Bear Stearns, Lehman Brothers, Merrill Lynch, WaMu, Dexia, Fortis), njihove težave pa so izkoristili konkurenti (BAC, JPM), ki jim v težkih časih niso hoteli pomagati z medbančnimi krediti, ampak so institucije, ki so se razvijale stoletje, kupili v eni noči za ceno, ki je bila 20, celo 30 krat nižja kot je bila cena teh bank pred pol leta. Upadlo je zaupanje in banke so zašle v likvidnostne težave. Likvidnost pa je v bančnem sistemu kot krvni obtok pri ljudeh. Centralne banke so nekajkrat interventno znižale obrestne mere, zniževale pa so jih tudi na rednih sestankih. V času največje likvidnostne krize je prišlo celo do usklajenega znižanja, ki ga je izvedlo več centralnih bank. Žal ti ukrepi v danih razmerah niso obrnili razmer. Obrestne mere centralnih bank so v ZDA, na Japonskem in v Veliki Britaniji na zgodovinsko najnižjih nivojih. Spreminjanje obrestnih mer v različnih obdobjih je vplivalo tuni na razmerja med valutami. V začetku leta se je evro okrepil proti dolarju, jeseni v času najhujše krize pa se je pokazalo, da večina sveta še vedno zaupa le dolarju, zato sta dolar in jen prevzela vodilno vlogo. V letu 2008 smo zabeležili precejšnje zmanjšanje premoženja strank. Večino tega gre na račun dveh tednov v začetku oktobra. V tistih dneh so bile dnevne spremembe indeksov tudi deset odstotne, cene posameznih delnic pa so se spreminjale tudi za četrtino in več. Na trgu je vladala popolna panika. Ker so bila vrednotenja skrbno izbranih delnic smešno nizka, smo se odločili, da je v takih razmerah bolje ostati v naložbah, kot realizirati izgubo. Kljub velikemu padcu v zadnjem četrtletju, pa so rezultati na letni ravni primerljivi oziroma boljši od konkurence.


14


2.3 Upravljanje s tveganji

1. Politika in cilji upravljanja s tveganji

Moja delnica BPH d.d. upravlja s tveganji na podlagi Politike upravljanja s tveganji. Metodologija temelji na opredelitvi profila tveganosti družbe v katerem se ugotovijo in ocenijo relevantna tveganja ter opredelijo načini obvladovanja le-teh. Osnova metodologije je določitev ključnih procesov in aktivnosti poslovanja družbe, za katere se oceni: obseg oz. pomen za poslovanje družbe, vrste tveganja, ki nastaja v aktivnosti, verjetnost tveganja, posledice oz vpliv škodnega dogodka, utež tveganja, pomembnost aktivnosti, opis notranje kontrole, ocena notranje kontrole, skupna utež, odgovorno osebo, način ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj ter pogostost merjenja in ocenjevanja tveganj. Moja delnica BPH d.d. redno pripravlja tudi zbirno poročilo o tveganjih po pomembnosti poslovnih procesov in poslovnih aktivnostih. Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z opisano metodologijo. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj je dokumentirana. Moja delnica BPH d.d. preverja ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj vsaj enkrat na leto ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem. Uprava družbe zagotavlja ustrezni notranji kapital in skrbi za to, da Moja delnica BPH d.d. posluje v mejah sposobnosti prevzemanja tveganj. 2. Organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji

Moja delnica BPH d.d. ima jasen organizacijski ustroj, ki temelji na natančno opredeljenih razmerjih glede odgovornosti, določenih po posameznih delovnih mestih. Uprava družbe je za področje upravljanja s tveganji zadolžila posebno osebo. V okvirju te funkcije se izvajajo aktivnosti implementacije zastavljenih strategij, politik in metodologij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji na ravni družbe. 3. Poročanje o upravljanju s tveganji

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja izdelavo poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta informacije omogočajo sprejemanje vodstvenih odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. V primeru izrednih dogodkov, Moja delnica BPH d.d. zagotavlja tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih. 4. Postopki ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj

Izračun sposobnosti prevzemanja tveganja Moje delnice BPH d.d. temelji na minimalnih kapitalskih zahtevah, opredeljenih s sklepi ATVP, za:

kreditno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za kreditno tveganje;

operativno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za operativno tveganje;

likvidnostno tveganje in;

tržna tveganja dopolnjenih z oceno potrebnega notranjega kapitala za ostala tveganja.


15


5. Kapital

Za potrebe kapitalske ustreznosti Moje delnice BPH d.d. je kapital sestavljen iz temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. Temeljni kapital sestavljajo vplačani osnovni kapital, kapitalske rezerve, zadržani dobiček oz izguba, ter zmanjšanje za odbitne postavke. Dodatnega kapitala družba nima. Stanje tako izračunanega kapitala na dan 31.12.2008 znaša 775.321 EUR. 6. Minimalne zahteve in proces ocenjevanja notranjega kapitala

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja ustrezen notranji kapital v višini, ki je nujna za zagotovitev normalnega delovanja družbe. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala temelji na identificiranih tveganjih, hkrati pa mora zagotavljati ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti družbe. Za namen ocenjevanja posameznih tveganj Moja delnica BPH d.d. uporablja naslednje metodologije:

• izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007).

• nemerljiva tveganja oz. tveganja, za katere zakonodaja ne predpisuje metodologije izračuna kapitalskih zahtev, Moja delnica BPH d.d. ocenjuje z uporabo lastne metodologije.

• Družba zagotavlja ustrezen notranji kapital z istimi vrstami kapitala, kot je sestavljen kapital za namen kapitalske ustreznosti.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2008 znaša 4.980 EUR. Kapitalska zahteva za tržna tveganja na dan 31.12.2008 znaša 2.050 EUR. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2008 znaša 145.680 EUR. 7. Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev

Moja delnica BPH d.d. za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporabljala standardiziran pristop. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8 % vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti. Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se računajo za vsako posamezno izpostavljenost, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalska zahteva za tržna tveganja in sicer kot zmnožek njene vrednosti in uteži tveganja. Utež tveganja se določi glede na kategorijo izpostavljenosti in stopnjo kreditne kakovosti. Pravila o določanju uteži so določena v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditna tveganja po standardiziranem postopku za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106-5269/2007).

Kategorija Originalna vred. izpostavljenosti

Oslabitve Neto izpostavljenost

Tveganjem prilag. znesek izpost.

Kapitalska zahteva

Postavka sredstev 62.210 0 62.210 62.210 4.980

Najbolj pomemben vir kreditnega tveganja pri Moji delnici BPH d.d. predstavljajo terjatve do kupcev in terjatve do obresti jamstvenega sklada. Tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na tip izpostavljenosti v evrih. Tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na uteži tveganja v evrih.


16


Utež tveganja Originalna vred. izpostavljenosti

Oslabitve Neto izpostavljenost

Tveganjem prilag. znesek izpost.

Kapitalska zahteva

100 % 62.210 0 62.210 62.210 4.980

8. Tržna tveganja

Tabela prikazuje razčlenitev kapitalske zahteve za tržna tveganja v evrih izračunano po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2008.

Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga

2.050

Dolžniški finančni instrumenti 2.050

9. Operativno tveganje

V Moji delnici BPH d.d. smo se zaradi pomembnosti vpliva operativnih tveganj na doseganje postavljenih ciljev podjetja, pomembnosti zagotavljanja učinkovitega sistema notranjih kontrol ter preventivnega ukrepanja odločili za vzpostavitev internega modela ocenjevanja operativnih tveganj. Model izhaja iz temeljnih procesov in znotraj le-teh definiranih aktivnosti. Družba je opredelila temeljne poslovne procese in sicer:

Borzno posredovanje – organiziran trg;

Borzno posredovanje – neorganiziran trg;

Upravljanje premoženja;

Nastanek stroškov – prejeti računi;

Nastanek stroškov – plače. Model se uporablja na naslednji način:

Za vsako aktivnost znotraj procesa se: o Identificira vsa tveganja, o Opredeli dejavnike tveganja (kadrovski, IT, zunanji izvajalci, zakonodaja, drugo), o Kratko opiše tveganja, o Ocenijo posledice (1 - 5), o Oceni vpliv na ugled podjetja (Da, Ne), o Oceni verjetnost nastanka škodnega dogodka (1 - 5), o Izračuna ocena tveganja (posledice * verjetnost nastanka), kar je osnova za

rangiranje tveganj znotraj posameznega procesa. Na osnovi liste vseh identificiranih tveganj se definirajo prioritete, ocenijo notranje kontrole, preveri se ustrezna dokumentiranost kontrol in predvidijo ukrepi (nosilec in rok). Ocena se izdeluje enkrat letno. Opravi jo oseba, zadolžena za upravljanje s tveganji ter o rezultatih obvešča upravo. Moja delnica BPH d.d. za merjenje operativnega tveganja uporablja enostavni pristop po Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje borznoposredniške družbe. Kapitalska zahteva za operativno tveganje je enaka 15 % osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu je triletno povprečje vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.


17


3. Poročilo uprave in nadzornega sveta 3.1 Poslovno poročilo uprave

Leto 2009 je zaznamovano s svetovno finančno in gospodarsko krizo. Zaradi hitro spremenljivega se poslovnega okolja, je seveda nemogoče podati zanesljive načrte glede številčnih rezultatov poslovanja v letu 2009. Cilj uprave družbe je tudi v teh težkih razmerah zagotoviti stabilen razvoj ključnih konkurenčnih dejavnikov poslovanja, ki bodo dolgoročno omogočali razvoj podjetja. Med te ključne dejavnike lahko štejemo pridobivanje ustreznega znanja in izkušenj, dolgoročno stabilna kadrovska struktura in struktura strank. Zaradi jasne vizije, razvojnih potencialov in dobre kapitalske ustreznosti za leto 2009 družba ne načrtuje sprejetja ukrepov za večje zniževanje stroškov. Prihodnji razvoj podjetja bo še naprej temeljil na storitvi upravljanja premoženja. Verjamemo, da bomo s strategijo dolgoročnega razvoja ključnih konkurenčnih dejavnikov, kljub spremenjenim okoliščinam in povečanjem prodajnih naporov iz te krize izšli kot zmagovalci. Nadaljevali bomo z zastavljeno strategijo in še naprej dajali prednost gospodarjenju s portfelji v tujini. Dejavniki, ki bodo bistveno vplivali na prihodnjo uspešnost poslovanja

Na uspešnost poslovanja Moje delnica BPH d.d. bodo tudi v prihodnje vplivali makro- in mikroekonomski dejavniki, povezani tako s slovenskim kot tudi s tujimi kapitalskimi trgi, na katerih družba deluje. Pomembni dejavniki, ki bodo vplivali na poslovanje Moje delnice BPH d.d. v naslednjih letih, bodo:

dogajanja na domačem in tujih trgih, in sicer tako v realnem delu gospodarstev kot tudi na kapitalskih in finančnih trgih (obseg in trajanje krize finančnega in realnega sektorja);

valutna razmerja med evrom in drugimi valutami;

premik od varčevanja v bančnih depozitih k naložbam večje tveganosti v portfeljih povprečnega Slovenca (na srednji rok);

povečanje prepoznavnosti storitve upravljanja premoženja;

nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije in povečano povpraševanje domačih in tujih pravnih oseb po storitvah investicijskega bančništva.

Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta

Po preteku poslovnega leta 2008 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje delnica BPH d.d. Predlog o razporeditvi dobička

Uprava predlaga, da se celotni dobiček prerazporedi kot nerazporejeni dobiček preteklih let. Član uprave: Predsednik uprave: Borut Pintar Robert Rudolf


18


3.2 Poročilo nadzornega sveta


19



20


II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO


21


4. Računovodski izkazi

4.1 Izjava poslovodstva


22


4.2 Bilanca stanja na dan 31.12.2008

31.12.2008 31.12.2007

SREDSTVA (v €) Pojasnilo 1.912.323 1.330.013 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 1,2 289.187 356.096

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR 1 78.363 105.444

1. Dolgoročne premoženjske pravice 77.185 90.423

2. Predujmi za neopredmetena sredstva (tudi v pridobivanju) 1.178 15.021

II. Opredmetena osnovna sredstva 1 38.832 28.129

1. Druge naprave in oprema 38.832 28.129

III. Dolgoročne finančne naložbe 2 171.992 222.523

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 171.992 222.523

a) Druge delnice in deleži 0 144.000

b) Druge dolgoročne finančne naložbe 171.992 78.523

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 3,4,5 1.619.768 971.283

I. Kratkoročne finančne naložbe 3 44.390 14.985

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 44.390 14.985

a) Druge kratkoročne finančne naložbe 44.390 14.985

II. Kratkoročne poslovne terjatve 4 1.551.280 772.326

a) Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.551.280 772.326

III. Denarna sredstva 5 24.098 183.972

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6 3.368 2.634

IZVENBILANČNA EVIDENCA 7 152.201.297 268.300.458

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (v €) 1.912.323 1.330.013 A. KAPITAL 8 1.720.394 1.213.478 I. Vpoklicani kapital 730.000 730.000

1. Osnovni kapital 730.000 730.000

II. Rezerve iz dobička 146.210 146.210

1. Zakonske rezerve 146.210 146.210

III. Presežek iz prevrednotenja 112 70.370

IV. Preneseni čisti poslovni izid 8 148.288 0

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 8 695.784 266.898

B. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 9 180.555 106.698

I. Kratkoročne poslovne obveznosti 9 180.555 106.698

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 25.971 33.090

2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 154.584 73.608

C. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 10 11.374 9.837

IZVENBILANČNA EVIDENCA 152.201.297 268.300.458

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. Član uprave: Predsednik uprave: Borut Pintar Robert Rudolf


23


4.3 Izkaz poslovnega izida za leto 2008

Pojasnilo 2008 2007 1. Čisti prihodki od prodaje 11 436.401 926.553

2. Stroški blaga, materiala in storitev 12 (536.704) (378.509)

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

(6.699) (5.500)

b) Stroški storitev (530.005) (373.009)

3. Stroški dela 12 (474.326) (344.875)

a) Stroški plač (362.699) (254.435)

b) Stroški socialnih zavarovanj (57.034) (51.485)

c) Drugi stroški dela (54.593) (38.955)

4. Odpisi vrednosti 12 (43.342) (41.036)

a) Amortizacija (43.342) (41.036)

5. Finančni prihodki iz deležev 11 1.312.677 112.524

a) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 41.413 42.094

b) Finančni prihodki iz drugih naložb 1.271.264 70.430

6. Finančni prihodki iz danih posojil 11 262.202 198.564

a) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 262.202 198.564

7. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 11 141 606

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 141 606

8. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 12 (1.660) 0

a) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti (1.660) 0

9. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 12 (75.227) (59.001)

a) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (75.227) (59.001)

10. Drugi prihodki 11 7 5.644

11. Drugi odhodki 12 0 (1.762)

12. Davek iz dobička 13 (184.385) (87.810)

13. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 13 695.784 330.898



24


4.4 Bilančni dobiček/izguba za leto 2008

2008 2007

A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 695.784 330.898

B. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 148.288 0

C. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (F1+F2+F3+F4) 0 64.000

1. Povečanje zakonskih rezerv 0 64.000

D. BILANČNI DOBIČEK (A+B-C)) 844.072 266.898


Bilančni dobiček je na podlagi 4. odstavka 66. člena ZGD-1 definiran kot vsota prenesenega dobička oziroma izgube preteklih let, čistega poslovnega izida obračunskega obdobja, zmanjšanja kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička ter povečanja rezerv iz dobička.


25


4.5 Izkaz denarnih tokov za leto 2008

2008 2007 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

1. Postavke izkaza poslovnega izida (510.718) 313.595

a) Poslovni prihodki (razen prevrednotenja) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 699.136 1.126.049

b) Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevred.) (1.025.469) (724.644)

c) Davek iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v posl. odhodkih (184.385) (87.810)

2. Sprememba čistih obratnih sredstev poslovnih postavk bilance stanja (766.601) (232.974)

a) Začetne manj končne poslovne terjatve (841.261 (208.371)

b) Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve (734) (1.236)

c) Končni manj začetni poslovni dolgovi 73.857 (26.126)

d) Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezerv. 1.537 2.759

3. Pribitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (A1+A2) (1.277.319) 80.621

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

1. Prejemki pri naložbenju 1.399.627 163.266

a) Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje 41.413 112.524

b) Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 1.344.960 44.990

c) Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 13.254 5.752

2. Izdatki pri naložbenju (163.572) (62.703)

a) Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev (307) (46.786)

b) Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev (26.658) (15.918)

c) Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb (93.469) 0

d) Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb (43.139) 0

3. Pribitek prejemkov pri naložbenju ali pribitek izdatkov pri naložbenju (B1+B2) 1.236.054 100.562

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

1. Izdatki pri financiranju (118.610) 0

a) Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku (118.610) 0

2. Pribitek prejemkov pri financiranju ali pribitek izdatkov pri financiranju (C1+C2) (118.610) 0

D. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 24.098 183.972

E. Denarni izid v obdobju (A3+B3+C3) (159.874) 181.184

F. Začetno stanje denarnih sredstev 183.972 2.788

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi.

Član uprave: Predsednik uprave: Borut Pintar Robert Rudolf


26


4.6 Izkaz gibanja kapitala za leto 2008

Vpoklicani kapital Kapital. rezerve

Rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni

izid Čisti poslovni izid poslovnega leta

Presežek iz prevrednot.

Skupaj Osnovni kapital

Nevpoklic-ani kapital

Zakonske rezerve

Rezerve za lastne deleže

Statutarne rezerve

Druge rezerve iz dobička

Preneseni čisti dobiček

Prenesena čista izguba

Čisti dobiček

poslov. leta

Čista izguba poslov. leta

A. Stanje 1.1.2008 730.000 0 0 146.210 0 0 0 0 0 266.899 0 70.370 1.213.479

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 0 0 0 0 0 695.784 0 610 695.784

1. Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0

2. Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0

3. Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0

4. Vnos dodatnih vplačil kapitala 0

5. Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 695.784 695.784

6. Vnos zneska prevrednotenj kapitala 610 610

7. Druga povečanja sestavin kapitala 0

8. Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 148.288 0 (148.288) 0 0 0

1. Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta 0

2. Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine

3. Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 0

4. Oblikovanje rezerv za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala 0

5. Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala 0

6. Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic 0

7. Druge prerazporeditve sestavin kapitala 148.288 (148.288) 0

Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (118.611) 0 (70.868) (189.479)

1. Izplačilo dividend (118.611) (118.611)

2. Vračilo kapitala 0

3. Uporaba presežka iz prevrednotovanja (za oslabitev sredstev) 0

4. Prenos presežka iz prevrednotovanja (v poslovne prihodke ali finančne prihodke) (70.868) (70.868)

5. Druge zmanjšanja sestavin kapitala 0

6. Odtujitev/umik lastnik lastnih deležev 0

D. Stanje 31.12.2008 730.000 0 0 146.210 0 0 0 148.288 0 695.784 0 112 1.720.394

E. BILANČNI DOBIČEK 0 0 0 0 0 0 0 148.288 0 695.784 0 0 844.072



27


Izkaz gibanja kapitala za leto 2007

Vpoklicani kapital Kapital. rezerve

Rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni

izid Čisti poslovni izid poslovnega leta

Presežek iz prevrednot.

Skupaj Osnovni kapital

Nevpoklic-ani kapital

Zakonske rezerve

Rezerve za lastne deleže

Statutarne rezerve

Druge rezerve iz dobička

Preneseni čisti dobiček

Prenesena čista izguba

Čisti dobiček

poslov. leta

Čista izguba poslov. leta

A. Stanje 1.1.2007 494.955 0 35.553 142.418 0 0 0 62.439 0 76.844 0 93.319 905.529

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 0 0 0 0 0 266.898 0 23.550 290.448

1. Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0

2. Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0

3. Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0

4. Vnos dodatnih vplačil kapitala 0

5. Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 266.898 266.898

6. Vnos zneska prevrednotenj kapitala 23.550 23.550

7. Druga povečanja sestavin kapitala 0

8. Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0

C. Premiki v kapitalu 235.045 0 (35.553) 3.792 0 0 0 (62.439) 0 (76.844) 0 0 64.000

1. Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta 64.000 64.000

2. Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine 0

3. Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 0

4. Oblikovanje rezerv za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala 0

5. Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala 0

6. Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic 0

7. Druge prerazporeditve sestavin kapitala 235.045 (35.553) (60.208) (62.439) (76.844) 0

Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (46.499) (46.499)

1. Izplačilo dividend 0

2. Vračilo kapitala 0

3. Uporaba presežka iz prevrednotovanja (za oslabitev sredstev) 0

4. Prenos presežka iz prevrednotovanja (v poslovne prihodke ali finančne prihodke) (46.499) (46.499)

5. Druge zmanjšanja sestavin kapitala 0

6. Odtujitev/umik lastnik lastnih deležev 0

D. Stanje 31.12.2007 730.000 0 0 146.210 0 0 0 0 0 266.898 0 70.370 1.213.478

E. BILANČNI DOBIČEK 0 0 0 0 0 0 0 0 266.898 0 0 266.898

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. Član uprave: Predsednik uprave:

Borut Pintar Robert Rudolf


28


5. Računovodske usmeritve in pojasnila 5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Pomembne postavke so tiste, katerih višina presega 2 % višine bilančne vsote. 5.2 Osnovne računovodske politike in usmeritve

1. Neopredmetena dolgoročna sredstva, in opredmetena osnovna sredstva

Za neopredmetena dolgoročna sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neopredmetena dolgoročna sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva imajo končno dobo koristnosti, amortizacija pa se obračunava po enakomerni časovni metodi. Neodpisano vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega dolgoročnega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega dolgoročnega sredstva se prenese med prevrednostovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke, če je knjigovodska vrednost višja od čiste prodajne vrednosti. Neopredmetena dolgoročna sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove oslabitve. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega


29


osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom. Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po letnih amortizacijskih stopnjah, ki znašajo:

neopredmetena dolgoročna sredstva 20 %

oprema 10-33,3 % Amortizacijske stopnje se glede na leto 2007 niso spremenile. 2. Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročna finančna naložba je naložba, ki je pridobljena z namenom, da se bo obdržala več kot leto dni in s katero naj se nebi se trgovalo. Moja delnica BPH d.d. ima dolgoročne finančne naložbe izkazane kot drugi dolgoročni deleži. Ločeno so izkazane dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in dolgoročno dana posojila. Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamično po knjigovodski vrednosti. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad družba razvršča v finančne naložbe v dolgoročna posojila. Vrednost osnovnega vplačila določa Klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD). Družba v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev razvršča delnice Ljubljanske borze. Ob pridobitvi jih razvršča kot dolgoročno finančno naložbo, razporejeno in izmerjeno po pošteni vrednosti prek kapitala in sicer z upoštevanjem datuma nakupa. Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. Dolgoročne finančne naložbe, izražene v tuji valuti, je treba preračunati v domačo valuto po tečaju Banke Slovenije. Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se štejejo kot postavka


30


finančnih prihodkov v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami oziroma finančnih odhodkov v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami. 3. Kratkoročne poslovne terjatve

Terjatve se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačani. Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno povečajo ali pa zunaj prejetega plačila tudi zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se utemeljeno predvideva, da ne bo poravnan. Popravki vrednosti terjatev se opravijo na podlagi ocene izterljivosti individualnih terjatev. 4. Kratkoročne finančne naložbe

Družba ločeno izkazuje kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij (kupljene vrednostne papirje), kratkoročno dana posojila, kratkoročne depozite in varščine. Kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. V skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo družba razvršča obveznice Republike Slovenije. Ob pridobitvi jih razvršča kot finančno naložbo, razporejeno in izmerjeno po pošteni vrednosti prek kapitala in sicer z upoštevanjem datuma nakupa. Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo, kot je npr. pomembno ali daljše padanje poštene vrednosti sredstva. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. Kriterij za Kratkoročne finančne naložbe, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije. Njihovo povečanje iz tega naslova povečuje finančne prihodke, njihovo zmanjšanje pa povečuje finančne odhodke v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami. 5. Denarna sredstva

Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni in denar na računih družbe.


31


Prevrednotenje denarnih sredstev se izvaja pri denarnih sredstvih, izraženih v tujih valutah, če se po začetnem pripoznanju spremeni tečaj valute. Tečajna razlika se izkaže kot finančni prihodek oziroma odhodek v izkazu poslovnega izida.

6. Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve vključujejo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske izdatkov ali stroškov, ki ob svojem nastanku še vplivajo na poslovni izid. Ti stroški bodo šele kasneje vračunani kot stroški in bodo vplivali na poslovni izid. V tej postavki družba vodi vnaprej plačane članarine in najemnine.

7. Kapital

Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov. Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavo možnih izgub v prihodnosti. Presežek iz prevrednotenja se pripozna na podlagi opravljenega prevrednotenja finančnih naložb določenega obračunskega obdobja. Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji oziroma zamenjavi za stvarne vložke v obliki terjatev in njihovo nižjo nominalno vrednostjo. 8. Poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti. 9. Prihodki in odhodki

Prihodke in odhodke sestavljajo poslovni prihodki in odhodki, finančni prihodki in odhodki ter drugi prihodki in odhodki. Poslovne prihodke sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo tudi plačane. Poslovne odhodke sestavljajo stroški porabljenega materiala in storitev, v obračunskem obdobju obračunani stroški dela, odpisi obratnih sredstev (predvsem poslovnih terjatev), amortizacija in drugo. Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi


32


prevrednotovalni finančni prihodki. Finančne odhodke predstavljajo stroški obresti, odpisi finančnih naložb ter izgube pri prodaji vrednostnih papirjev. 10. Davek od dobička

Družba je v skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb zavezanec za plačilo davka od dobička, katerega stopnja znaša 22 % davčne osnove.

11. Izkaz denarnih tokov

Bilančna oblika izkaza finančnega izida je delana po različici II. Izkaz denarnih tokov je sestavljen iz naslednjih postavk:

Denarni tokovi pri poslovanju zajemajo postavke izkaza poslovnega izida (prihodki, odhodki ter davek iz dobička) ter spremembe čistih obratnih sredstev (poslovnih terjatev in obveznosti, aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev).

Denarne tokove pri naložbenju sestavljajo izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter prejemki od vnovčenja kupona obveznic in prejetih dividend.

Denarne tokove pri financiranju predstavljajo izdatki za izplačilo dividend. 5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2008 so prikazana v naslednji tabeli:

Neopred. dolg.sredstva

Oprema in DI Neopred.

Dolg.sredstva v izgradnji

SKUPAJ

A. NABAVNA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2008 234.332 100.816 15.021 350.169

2. Nove nabave/pridobitve 307 28.019 0 28.326

3. Prenos v uporabo 13.843 0 (13.843) 0

4. Druga zmanjšanja 0 (1.362) 0 (1.362)

5. Končno stanje 31.12.2008 248.482 127.473 1.178 377.133

B. POPRAVEK VREDNOSTI

1. Začetno stanje 1.1.2008 143.909 72.686 0 216.595

2. Amortizacija v obdobju 27.388 15.955 0 43.343

3. Končno stanje 31.12.2008 171.297 88.641 0 259.938

C. NEODPISANA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2008 90.423 28.130 15.021 133.574

2 Končno stanje 31.12.2008 77.185 38.832 1.178 117.195

V letu 2008 je družba z investicij v teku prenesla v uporabo preostanek programskega paketa družbe Evolve d.o.o. v višini 13.483 EUR. Skupna neodpisana vrednost programske opreme znaša 77.185 evrov. Med opredmetena dolgoročna osnovna sredstva se uvrščajo oprema in nadomestni deli. Prevladuje oprema za avtomatsko obdelavo podatkov (končna neodpisana vrednost 28.193 evrov), sledijo druga


33


oprema, oprema za zveze, pisarniško pohištvo. Nobeno osnovno sredstvo ni zastavljeno, na 31.12.2008 ni omejeno z lastninsko pravico ali dano v poroštvo. Iz naslova nakupov neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na 31.12.2008 nimamo obveznosti. Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2007

Neopred. dolg.sredstva

Oprema in DI Neopred.

dolg.Sredstva v izgradnji

SKUPAJ

A. NABAVNA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2007 174.978 84.899 27.587 287.464

2. Nove nabave/pridobitve 5.920 15.917 40.868 62.705

3. Prenos v uporabo 53.434 0 (53.434) 0

4. Končno stanje 31.12.2007 234.332 100.816 15.021 350.169

B. POPRAVEK VREDNOSTI

1. Začetno stanje 1.1.2007 117.719 57.841 0 175.559

2. Amortizacija v obdobju 26.190 14.846 0 41.036

3. Končno stanje 31.12.2007 143.909 72.687 0 216.596

C. SEDANJA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2007 57.259 27.058 27.587 111.905

2 Končno stanje 31.12.2007 90.423 28.129 15.021 133.573

2. Dolgoročne finančne naložbe

Družba je v letu 2008 prodala preostalih 960 delnic Ljubljanske borze d.d . Dolgoročne finančne naložbe sestavljajo:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 1. Delnice Ljubljanske borze 0 144.000

2. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD 171.992 78.523

SKUPAJ (1+2) 171.992 222.523

Osnovno vplačilo v jamstveni sklad je znesek, ki ga član Centralne klirinško-depotne družbe (v nadaljevanju: KDD) vplača v jamstveni sklad ob sprejemu v članstvo KDD za čas članstva. Višina osnovnega vplačila se lahko spreminja, če se spremenita obseg in vrednost denarnih obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev vseh članov KDD. Višino osnovnega vplačila KDD določa praviloma enkrat letno najkasneje 30 dni po preteku koledarskega leta. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad se je v letu 2008 povečalo za 93.469 evrov.


34


Gibanje dolgoročnih naložb v letu 2008:

Delnice in deleži Dolgoročna posojila SKUPAJ

1. Začetno stanje 1.1.2008 144.000 78.523 222.523

1. Nakupna vrednost 74.222 78.523 152.745

2. Popravek vrednosti 69.778 0 69.778

2. Povečanja 0 93.469 93.469

1. Novi nakupi 0 93.469 93.469

3. Zmanjšanja (144.000) 0 (144.000)

1. Prodaje (74.222) 0 (74.222)

2. Popravek vrednosti (69.778) 0 (69.778)

4. Končno stanje 31.12.2008 0 171.992 171.992

1. Nakupna vrednost 0 171.992 171.992

5. Začetno stanje 1.1.2008 144.000 78.523 222.523

6. Končno stanje 31.12.2008 0 171.992 171.992

3. Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 1. Obveznice RS39 0 10.493

2. Obveznice RS59 5.261 1.120

3. Obveznice RS52 0 3.372

4. Obveznice RS49 39.129 0

SKUPAJ (1+2+3+4) 44.390 14.985

Družba ima med finančnimi naložbami 128 lotov obveznic RS59 ter 104 lote obveznic RS49, razvrščenih v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala. V letu 2008 sta zapadli obveznici RS39 in RS52. Ob koncu obračunskega obdobja je bil opravljen preračun glede na enotni tečaj Ljubljanske borze, ki je izražen v odstotkih nominalne vrednoti glavnice. Pripadajoče obresti po amortizacijske načrtu posamezne vrste obveznic družba izkazuje kot kratkoročno nezaračunane prihodke obresti.


35


Gibanje kratkoročnih naložb v obveznice Republike Slovenije v letu 2008:

Obveznice RS

1. Začetno stanje 1.1.2008 14.985

1. Nakupna vrednost 14.394

2. Popravek vrednosti 591

2.Povečanja 43.749

1. Novi nakupi 43.139


3. Zmanjšanja 143.344

1. Zapadanje obveznic (13.254)

2. Popravek vrednosti (1.090)

4. Končno stanje 31.12.2008 44.390

1. Nakupna vrednost 44.279


5. Začetno stanje 1.1.2008 14.985

6. Končno stanje 31.12.2008 44.390

4. Kratkoročne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve sestavljajo:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 A. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih strank 1.551.280 772.326

a) Terjatve za neprenesene provizije 1.491.681 728.354

b) Popravek vrednosti terjatev (650) (683)

c) Terjatve do državnih institucij 0 3.649

d)Terjatve do strank za zapadle neplačane kupnine in provizije 59.376 40.560

e) Druge terjatve 873 446

SKUPAJ 1.551.280 772.326

Kratkoročne poslovne terjatve za neprenesene provizije se nanašajo na nepreneseno provizijo v znesku 21.762 evrov na slovenskem trgu in na nepreneseno provizijo v znesku 1.469.919 evrov na tujem trgu. Med drugimi kratkoročnimi terjatvami beležimo terjatve za obresti od osnovnega vplačila v jamstveni sklad. Družba ima med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 59.376 že zapadlih neplačanih terjatev. Te terjatve niso zavarovane , v letu 2008 pa zanje ni bilo oblikovanih popravkov ali odpisov. 5. Denarna sredstva

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 A. Denarna sredstva na transakcijskem računu 24.098 183.966

B. Denarna sredstva v blagajni 0 6

SKUPAJ (A+B) 24.098 183.972


36


6. Aktivne časovne razmejitve:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 A. Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki 1.327 2.253

B. Kratkoročno nezaračunani prihodki 2.041 381

SKUPAJ (A+B) 3.368 2.634

Kratkoročno odložene stroške predstavljajo vnaprej plačane naročnine in vnaprej plačani najem orodij v tujini, kratkoročno nezaračunane prihodke pa obresti obveznic od zadnjega zapadlega kupona do 31.12.2008. Izračunane so na podlagi amortizacijskega načrta, ki ga izda Republika Slovenija. 7. Izvenbilančna evidenca

Razdelitev izvenbilančnih postavk:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 A. Vrednostni papirji strank na posredovanju vknjiženi v KDD 144.828.657 246.682.827

B. Vrednostni papirji strank na posredovanju v tujini 16.201 36.060

C. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju 2.628.275 3.830.584

Č. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju pri tuji klirinški hiši 4.728.164 17.750.987

D. Potencialne terjatve EVOLVE d.o.o. 0 4.799

SKUPAJ (A+B+C+Č+D) 152.201.297 268.305.257

Po vsebini med potencialne terjatve družbe na dan 31.12.2007 sodi terjatev do družbe Evolve d.o.o., nanaša se na zavarovanje 25 % programskega paketa Borzni asistent, ki je še v izdelavi v višini 3.000 evrov in po pogodbi določene zamudne obresti v višini 1.799 evrov V letu 2008 je družba v uporabo prevzela preostali, tj. 25% del programskega paketa Borzni asistent, zato je bilo iz izvenbilančne evidence izločeno zavarovanje in po pogodbi določene zamudne obresti za ta del programa.V letu 2003 je družba začela opravljati storitev upravljanja premoženja v tujini. Zato je v zgoraj prikazani tabeli portfelj razdeljen po strankah na domačem in tujem trgu.

8. Kapital

V letu 2008 je družba na podlagi sklepa skupščine del prenesenega dobička preteklih let razporedila v dividende v bruto znesku 1 evro na delnico, kar skupaj znaša 118.611 evrov. V letu 2008 je bilo izplačanih 117.371 evrov bruto dividend, na 31.12.2008 je tako ostalo 1.240 evrov neizplačanih dividend v bruto znesku. Čisti poslovni izid poslovnega leta v višini 695.784 evrov po sklepu uprave ostane nerazporejen. Tako ima družba na dan 31.12.2008 844.072 evrov bilančnega dobička. Presežek iz prevrednotenja predstavlja prevrednotenje obveznic. 9. Kratkoročne poslovne obveznosti

Med večje kratkoročne obveznosti do dobaviteljev sodijo obveznosti do najemodajalca, družbe NIKA IR d.d. v vrednosti 9.025 evrov. Ostale obveznosti so vezane na tekoče poslovanje.


37


Izpostavljamo še obveznosti do državnih institucij iz naslova davka od dohodka pravnih oseb v višini 115.865 evrov in obveznost za doplačilo DDV zaradi znižanja odbitnega deleža za leto 2008 v višini 12.067 evrov. Kratkoročne poslovne obveznosti sestavljajo:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 A. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 25.971 33.090

B. Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 32.547 27.063

C. Kratkoročne obveznosti do države 120.673 46.448

Č. Druge kratkoročne obveznosti 1.364 97

SKUPAJ (A+B+C+Č) 180.555 106.698

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova neto plače in neto dodatkov na dan 31.12.2008 znašajo 32.547 evrov in se v celoti nanašajo na plačo za mesec december. Podrobnejši podatki so predstavljeni v spodnji tabeli.

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 A. Neto plače: 18.724 15.906

1. Predsednik in član uprave 4.756 3.794

2. Zaposleni po individualni pogodbi 1.575 1.347

3. Ostali zaposleni 12.393 10.765

B. Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 6.402 5.345

1. Predsednik in član uprave 1.530 1.323

2. Zaposleni po individualni pogodbi 591 487


C. Obveznosti za davke iz kosmatih plač 3.843 2.934

1. Predsednik in član uprave 1.149 882



Č. Neto dodatki 3.578 2.878

1. Predsednik in član uprave 319 262



SKUPAJ (A+B+C+Č) 32.547 27.063 10. Pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve:

Kategorija 31.12.2008 31.12.2007 1. Vnaprej vračunani strošek revizije 10.494 8.958

2. Vnaprej vračunani stroški pogodbenih poslovnih enot 880 880

Vnaprej vračunani stroški oz. odhodki (1+2) 11.374 9.838

Največji delež vnaprej vračunanih stroškov predstavlja strošek revizije v vrednosti 10.494 evrov.


38


11. Prihodki

Razčlenitev prihodkov poslovnega leta:

Kategorija 2008 2007 A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 436.401 926.553

1. Prihodki od posredovanja doma 151.444 302.657

2. Prihodki od storitev gospodarjenja doma 19.183 12.223

3. Prihodki od storitev gospodarjenja v tujini 264.485 158.512

4. Prihodki od storitev gospodarjenja (delitev dobička) 1.289 453.161

B. FINANČNI PRIHODKI 1.575.020 311.694

1. Finančni prihodki iz deležev 1.312.677 112.524

2. Finančni prihodki iz posojil 262.202 198.564

3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 141 606

C. DRUGI PRIHODKI 7 5.644

D. SKUPAJ PRIHODKI (A+B+C) 2.011.428 1.243.891

Prihodki od prodaje so prihodki, ki se nanašajo na osnovno storitev družbe, posredništvo z vrednostnimi papirji. Razdelili smo ga na posredovanje z vrednostnimi papirji in gospodarjenje z vrednostnimi papirji doma in v tujini. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja so razvidni iz zgornje tabele. Finančni prihodki predstavljajo prihodke, ki se nanašajo na prejete dividende, obresti na gospodarjenju, obresti od naložb v vrednostne papirje (obveznice), obresti od jamstvenega sklada, obresti od posojil, in prihodki od prodaje finančnih naložb. Največji delež predstavljajo prihodki od prodaje delnic Ljubljanske borze v višini 1.270.738 evrov. 12. Stroški in odhodki

Stroški in odhodki:

Kategorija 2008 2007 A. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 536.704 378.509

1. Stroški materiala 6.699 5.500

2. Stroški storitev 530.005 373.009

B. STROŠKI DELA 474.326 344.875

1. Stroški plač 362.699 254.435

2. Stroški za socialno varnost 57.034 51.485

a. od tega stroški pokojninskih zavarovanj 31.474 22.616

3. Drugi stroški dela 54.593 38.955

C. ODPISI VREDNOSTI 43.342 41.036

1. Amortizacija 43.342 41.036

Č. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 0 0

D. FINANČNI ODHODKI 76.887 59.001

1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 75.227 59.001

2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 1.660 0

E. DRUGI ODHODKI 0 1.762

F. SKUPAJ STROŠKI IN ODHODKI (A+B+C+Č+D+E) 1.131.259 825.183


39


Pri stroških materiala so prevladovali predvsem stroški pisarniškega materiala v višini 3.345 evrov, sledijo stroški za uradne liste in časopis, strokovne literature, energije. Stroške dela delimo na:

Kategorija 2008 2007 A. Bruto plača skupaj z regresom: 368.177 264.888

1. Uprava 91.057 71.831

2. Zaposleni po individualni pogodbi 35.370 29.007


C. Delodajalčevi prispevki od plač v znesku

Revidirano letno poročilo - SLOhosting.commoja-delnica.si.win3.slohosting.com/UserUpload/documents/...Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbama Agencije za trg vrednostnih papirjev,

Documents