FAKULTETA ZA DRAVNE IN EVROPSKE TUDIJE
SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU
USTAVNO PRIMERJALNO PRAVORAZVOJ USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN
PRIMERJAVA SLOVENSKE USTAVE Z USTAVO NEKDANJE SFRJIme in priimek:
Vesna Brdnik
Nosilec predmeta: prof. dr. Arne MaviMaribor, Junij, 2012
KAZALO VSEBINE:31UVOD
42KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA
52.1KRALJEVINA JUGOSLAVIJA najpomembneja dejstva in dogodki
62.1.1Upravna razdelitev drave
62.1.2Vsiljena ustava
72.1.3Trojni pakt in nemiri ter 2. Svetovna vojna na
slovenskem
72.2DEMOKRATINA FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA - DFJ
82.3FLRJ IN POGLAVITNE ZNAILNOSTI USTAVE FLRJ IZ LETA 1946
92.4SFRJ IN USTAVA SFRJ IZ LETA 1963
122.4.1Temeljna naela ustave SFRJ iz leta 1963
122.4.2Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963
132.5USTAVA SOCIALISTINE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE SFRJ IZ LETA
1974
132.5.1Temeljne znailnosti Ustave SFRJ iz leta 1974
152.5.2Gospodarska kriza
163OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE IN NOVA USTAVA LETA 1991
173.1PRVI OSAMOSVOJITVENI UKREPI
193.2RAZGLASITEV NEODVISNOSTI IN DOGODKI PO NJEJ
203.3TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI
REPUBLIKE SLOVENIJE
213.4IZHODIA ZA PRIPRAVO USTAVE RS
223.4.1Podvinska ustava
234USTAVA RS 23. 12. 1991 in primerjava z ustavo nekdanje SFRJ
(tudi z ustavo Socialistine RS iz leta 1974)
234.1SPLONO O USTAVI RS
244.2TEMELJNE ZNAILNOSTI USTAVE RS IN SPLONE DOLOBE
254.2.1Splone dolobe Ustave RS
264.2.2lovekove pravice in svoboine
274.3Gospodarska in socialna razmerja razlike med ustavama (1974
in 1991)
285POVZETEK
316VIRI
1 UVOD
Ustava Republike Slovenije. Ta je za slovenski narod ena izmed
najpomembnejih listin njegove zgodovine. Je tista listina, katero
je slovenski narod oblikoval, zaradi tenje po osamosvojitvi in
odcepitvi od nekdanje skupne drave - Socialistine federativne
republike Jugoslavije oziroma SFRJ.Ampak, da bi podrobneje in bolje
razumeli pomen nae ustave in naega osamosvojenega naroda, se bom
vrnila desetletja nazaj v zgodovino.
Najprej bom predstavila slovenski narod in oblikovanje ustave,
skozi as. Torej vse od asa Kraljevine SHS ( Kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev), do asa, ko sta se oblikovali FLRJ
(Federativna ljudska republika Jugoslavija) in SFRJ ter do asa nae
osamosvojitve leta 1991.2 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA
Pravna ureditev drave kae navzven njeno politino in socialno
orientiranost. Odraz politine in socialne orientacije se izkazuje v
ustavi kot osnovnem, hkrati pa tudi najvijem pravnem aktu. Nastanek
moderne demokratine ustave je povezan s tenjo, da bi na eni strani
ujeli medsebojno delovanje posameznika in drube v doloene politine
okvire ter na drugi strani, da bi bil to dokument, ki bi pravno
zaitil ljudstvo pred samovoljo politinih organov in elit, ki bi
lahko ustavo izkoristili v lastne manipulativne namene.
Do osamosvojitve je slovenski narod bil boj za narodni obstoj
pod razlinimi ureditvami, ki so na tak ali drugaen nain omejevale
interese Slovencev. elja po lastni dravi se je odraala skozi
zgodovino z zahtevami v razlinih politinih programih. Marna
revolucija 1848 omogoi Slovencem, da z nacionalnim programom
Zedinjena Slovenija podajo konkretne zahteve po zdruitvi vseh
slovenskih deel in uporabi slovenskega jezika v okviru avstrijske
monarhije.
Majnika deklaracija iz leta 1917 zahteva ukinitev dualistine
ureditve Avstro-Ogrske in zdruitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v
enotno dravo v okviru habsburke dinastije kot tretje samostojne
enote. Po razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci z ostalimi
junoslovanskimi narodi na ozemlju habsburke monarhije ustanovili
Dravo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki sta jo kraljevini Srbija in
rna gora po slabem mesecu zdruili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in
Slovencev.
Vidovdanska ustava, estojanuarska diktatura in Oktroirana ustava
so mejniki skupne drave, ki so onemogoale narodni in politini
razvoj Slovencev, hkrati pa prispevale k ustanovitvi Komunistine
partije Slovenije. Osvobodilna fronta s Komunistino partijo na elu
je v asu II. svetovne vojne, kljub dolgoletnim prizadevanjem po
lastni dravi, obstoj videla v zdruitvi v skupno jugoslovansko
dravo. Slovenija je v okviru nastale povojne federacije doivela tri
federalne in republike ustave, ki so vsaka na svoj nain omejevale
ali pa razirjale interese slovenskega naroda po lastni dravi.
e potegnemo rto pod zgoraj omenjena zgodovinska dejstva, lahko
ugotovimo, da elja po lastni dravi, praktino do osemdesetih let
prejnjega stoletja ni bila jasno izraena, ampak je vedno iskala
soglasje v obliki federalne ali konfederalne ureditve, kar je
verjetno rezultat preprianja, da je slovenski narod premajhen za
preivetje v samostojni dravi.
2.1 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA najpomembneja dejstva in dogodki
Kraljevina Jugoslavija je bila drava, ki je nastala leta 1929 s
preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je
bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupina
29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske
republike Jugoslavije.
Zaradi neprestanih politinih kriz je kralj Aleksander I.
Karaorevi 6. januarja 1929 razpustil Narodno skupino in razveljavil
ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Nato je razglasil
novo, t.i. estojanuarsko ustavo in uzakonil diktaturo. To je SLS v
Sloveniji sprva podprla, saj je menila, da bo z njo kralj razmere
umiril in v dravo vrnil red. Zaradi tega je SLS vstopila v vlado,
ki jo je sestavil premier Peter ivkovi.
KPJ ( Komunistina partija Jugoslavije), ki je bila prepovedana e
leta 1921 se je diktaturi uprla in pozivala celo k oboroenemu
uporu, kar pa je stranki prineslo e veje preganjanje.
Kralj je dravo preuredil in jo razdelil na devet banovin, s imer
je poskual ukiniti vse narodne institucije nekdanje drave, zaradi
esar jo je dal preimenovati v Kraljevino Jugoslavijo. Slovenija je
postala Dravska banovina, ozemlje dananje Bele krajine in del
Koevskega pa sta do leta 1931 spadala pod Savsko banovino.
Banovinam je naeloval ban, ki ga je imenoval kralj osebno, dravska
pa je imela sede v Ljubljani.
Notranje napetosti in politino posredovanje nekaterih evropskih
drav, med katerimi sta bili najbolj glasni Francija in ekoslovaka
sta prisilili kralja, da je leta 1931 izdal novo, t.i. oktroirano
ustavo.
Ta ustava naj bi spremenila doloene politine relacije v dravi, a
tega ni storila v bistveni meri. Politine stranke so bile e vedno
prepovedane na narodni, verski in razredni podlagi, centralistina
enotnost pa je bila e vedno osnova delovanja drave. Iz teh razlogov
je SLS izstopila iz vlade, liberalne stranke v Sloveniji pa so
podpirale novo ustavo. Z izstopom iz vlade je SLS postala
prepovedana stranka.2.1.1 Upravna razdelitev drave 3. oktobra 1929
je bila drava preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena
na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina (katera ni
spotovala zgodovinskih in narodnostnih mej).
Banovine Kraljevine Jugoslavije
Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Panevim
status samostojne administrativne enote (prefekture).2.1.2 Vsiljena
ustava Septembra 1931 je kralj izdal novo (oktroiranoali vsiljeno,
ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je
Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo
Karaorevi na elu. Ustava govori o enemjugoslovanskemnarodu. Uveden
je dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice.
Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje politinih strank, ki pa
niso smele delovatina verski, plemenski ali pokrajinski
osnovi.2.1.3 Trojni pakt in nemiri ter 2. Svetovna vojna na
slovenskem Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na Dunaju
podpisala pristop k trojnemu paktu in se tako pridruila faistinim
silam ( Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na Egejsko morje
in pristanie Solun ).Dva dni kasneje 27. marca zaradi pristopa k
trojnemu paktu so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina
pro-angleko usmerjenih astnikov in meanskih politikov, oprta na
proteste jugoslovanskih narodov, je izvedla dravni udar. Zruila je
kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja.
Vodenje vlade je prevzel letalski general Duan Simovi. Tako je
drava dejansko izstopila iz faistinega tabora.
6. aprila 1941 je Nemija brez vojne napovedi napadla Kraljevino
Jugoslavijo in Grijo. S tem se je na tem ozemlju zaela druga
svetovna vojna, ki je trajala tiri leta. Nemka letala so zaela
bombardirati Beograd, vojska pa je zaela izvajati operacije po
naelih bliskovite vojne. Na jugoslovansko ozemlje so zaele
prodirati tudi italijanske in madarske enote. Jugoslovanska vojska
je kapitulirala 17. aprila, Grija pa 21. aprila. Britanci so se iz
Grije umaknili na Kreto. 20. maja se je zael zrani desant na Kreto.
Po 12 dnevih bojev so Nemci osvojili otok. Okupatorji so iz
Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, dravo pa so si razdelili
Nemci, Italijani, Bolgari in Madari.
Na Slovenskem je vojna tedaj trajala le est dni. Vejih opustoenj
ni bilo. Oddelki nemke 2. armade so prodirali proti Varadinu,
Zagrebu in Karlovcu, oddelki italijanske 2. armade pa proti
Ljubljani in Koevju. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva
vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev je
bilo pripravljenih se upreti.
2.2 DEMOKRATINA FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA - DFJ Demokratina
federativna Jugoslavija (DFJ) je naziv za drugo Jugoslavijo, ki je
obstajala med 10. avgustom in 29. novembrom 1945.
Na podlagi sporazuma Tito-ubai, podpisanem na Visu 16. junija
1944, so delegati tretjega zasedanja AVNOJ v Beogradu 10. avgusta
1945 razglasili novo dravo.
29. novembra 1945 je ustavodajna skupina razglasila republiko in
spremenila ime drave v Federativna ljudska republika
Jugoslavija.2.3 FLRJ IN POGLAVITNE ZNAILNOSTI USTAVE FLRJ IZ LETA
1946 Ustava FLRJ iz leta 1946 je skupaj s kasneje nastalimi in
sprejetimi republikimi ustavami urejala temeljna ekonomska in
politina razmerja ter organizacijo dravne oblasti. Kreirana je bila
po modelu ustave Sovjetske zveze in je vsebovala mone elemente
unitarizma.
Njena bistvena znailnost je uzakonitev pridobitev in nael, ki so
nastala med narodnoosvobodilnim bojem (NOB). Mednje sodijo tudi
temeljna naela federalizma, kar potrjuje ugotovitev iz 1. lena
Ustave FLRJ, da so narodi Jugoslavije na podlagi pravice do
samoodlobe izrazili svojo voljo iveti v skupni, federativno urejeni
dravi.
Ustavo sestavljajo v prvem delu temeljna naela in leni o dravni
ureditvi, ki tvorijo drugi del. Na splono je za Ustavo FLRJ
znailno, da daje izredno velik poudarek vlogi dravne organizacije,
temelji drubeno-politinega in drubeno-ekonomskega sistema pa so
kratko in splono opredeljeni.
Ljudska oblast, federativna ureditev in drubenoekonomska
ureditev, zasnovana na dravni lastnini proizvajalnih sredstev so
temeljne znailnosti ureditve v Ustavi FLRJ. Za ljudsko oblast so
znailna naela ljudske suverenosti, enotnosti oblasti (horizontalna
in vertikalna) in demokratinega centralizma. Za samo pojmovanje
ljudske oblasti je bilo znailno, da ljudstvo svojo oblast izvruje
po svobodno izvoljenih predstavnikih organih dravne oblasti v
ljudskih odborih in ljudskih skupinah, ki so nastale in se razvile
v NOB. Naelo enotnosti oblasti pa ni opredeljevalo samo medsebojnih
odnosov med ljudskimi odbori in ljudskimi skupinami ter njihovimi
izvrilnimi dravnimi organi, temve tudi enotnost lokalne in
centralne ljudske oblasti, kar pa je pomenilo, da so organi, ki jih
je izbralo ljudstvo in so predstavljali najvijo oblast na doloenem
ozemlju, izvajali tudi odloke, zakone, sklepe, uredbe itd., ki so
jih sprejemale vrhovne dravne oblasti in najviji organi dravne
uprave.
Ustava FLRJ je uvedla sistema izkljunih in meanih pristojnosti
med federacijo in republikami. Izkljuna razdelitev zakonodajne
funkcije se je odraala v delitvi zveznih zakonov na popolne zvezne
in popolne republike zakone.
Popolni zvezni zakoni so urejali zadeve v izkljuni pristojnosti
zveze, popolni republiki pa v zadeve v izkljuni pristojnosti
republike. Odraz meanih pristojnosti zveze in republik pa so
temeljni in sploni zakoni. Ti so urejali zadeve samo v tistem delu,
ki je bil v zvezni pristojnosti in so urejali zadeve na temeljni
oziroma sploni ravni, ki pa je bila podlaga za izdajo republike
zakonodaje. V praksi je federacija pogosto prekoraila svoja
pooblastila na nain, da je vpraanja uredila tako podrobno, da je
bil izdani akt v obliki popolnega zakona, republike pa niso imele
kaj dodatno urejati.
Najviji izvrilni in upravni organ dravne oblasti po Ustavi FLRJ
je vlada FLRJ, ki jo imenuje in razreuje ljudska skupina FLRJ.
Vlada je bila po ustavi odgovorna ljudski skupini, med zasedanjem
ljudske skupine pa Prezidiju ljudske skupine. Na podlagi zakonskega
pooblastila je imela pravico izdajati tudi uredbe z zakonsko mojo.
Zvezna ustava je podobno strukturo organov opredelila tudi za
republike.
V Avtonomni pokrajini Vojvodina je bil najviji organ dravne
oblasti ljudska skupina avtonomne pokrajine, v Avtonomni pokrajini
Kosovo-Metohija pa oblastni ljudski odbor. Ljudski odbori so
predstavljali organe dravne oblasti v upravno-teritorialnih enotah.
2.4 SFRJ IN USTAVA SFRJ IZ LETA 1963Socialistina federativna
republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je
bila balkanska drava, ki je obstajala med letoma 1943 in 1991. Pod
imenom Demokratina federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2.
svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nato je
leta 1946 spremenila ime v Federativna ljudska republika
Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokonno ime SFRJ.
SFRJ je zavzemala:
1. Socialistina republika Bosna in Hercegovina, z glavnim mestom
Sarajevo2. Socialistina republika Hrvaka, z glavnim mestom Zagreb3.
Socialistina republika Makedonija, z glavnim mestom Skopje4.
Socialistina republika rna gora, z glavnim mestom Titograd5.
Socialistina republika Srbija, z glavnim mestom Beograd; Srbija je
bila razdeljena e naprej:
A Socialistina avtonomna pokrajina Kosovo, z glavnim mestom
PritinaB Socialistina avtonomna pokrajina Vojvodina, z glavnim
mestom Novi SadC Oja Srbija (del Srbije, ki ni niti Vojvodina niti
Kosovo, ni imel posebnega statusa)
6. Socialistina republika Slovenija, z glavnim mestom Ljubljana
Obdobje po koncu vojne je bilo zelo burno in polno sprememb.
Kritika Stalinovega koncepta o krepitvi drave v socializmu je
privedla do postopnega in izredno obsenega procesa
debirokratizacije in decentralizacije.
Spremembe v drubenoekonomski bazi so zahtevala tudi spremembe
drubenopolitinega sistema. Najpomembneja stopnja teh sprememb je
Ustavni zakon o temeljih drubene in politine ureditve ter o zveznih
organih oblasti in republiki ustavni zakoni iz leta 1953.
Najpomembneje novosti so bile dolobe ustav, ki naj zagotovijo
prevladujoo vlogo skupin in ljudskih odborov nasproti izvrilnim in
upravnim organom. Na zveznem in republikem nivoju so se ukinili
prezidiji oziroma predsedstva, vlade in ministrstva, uvedeni pa so
bili izvrni sveti, kot politino izvrilni organi ljudskih skupin. V
federaciji se je uvedla e funkcija predsednika republike.
Ustavni zakon je spremenil ustavna naela. Oblast pripada
delovnemu ljudstvu, ureditev pa je zasnovana na drubeni lastnini
proizvajalnih sredstev, samoupravi proizvajalcev in samoupravi v
lokalnih skupnostih. V okviru naela enotnosti oblasti ustavni zakon
vpeljuje delitev funkcij na zakonodajno, sodno, izvrno-politino in
upravno. Zelo pomembna je tudi uvedba komunalnega sistema leta
1955, kjer obina postane drubeno-ekonomska celica in temeljna
teritorialna politina skupnost. Bistveni namen sprememb je prenos
teia oblastnega odloanja lokalne samouprave z okraja na obino.
Obina se je na ta nain oddaljila delovnim ljudem, tako, da so
neposredno participiranje pri zadovoljevanju lastnih potreb
zdruevali v novo nastalih krajevnih odborih in stanovanjskih
skupnostih.
Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije iz leta
1963 je poskus sinteze teoretinih reitev in doseenih praktinih
rezultatov v razvoju samoupravljanja po letu 1950. Ustava se je od
predhodne iz leta 1946 razlikovala v svoji strukturi, razporeditvi
snovi in vsebinski naravnanosti. Ustavo sestavljajo temeljna naela
v prvem delu, ki opredeljujejo drubeno in politino ureditev, ter
organizacija federacije, opisana v drugem delu. Ustava SFRJ je
opustila klasino strukturo in vsebinsko bistvo naravnanosti k
opisovanju organizacije dravne oblasti. Njeno bistvo je postala
ureditev drube, ki je bazirala na samoupravljanju, na loveku in
njegovi vlogi v drubenem ivljenju. Ustava je izhajala iz loveka,
njegovega drubenega poloaja, vloge in odgovornosti pri delu,
ustvarjanju in razdelitvi.
Ustava, poimenovana tudi listina samoupravljanja, je
samoupravljanje potrdila kot eno izmed temeljnih ustavnih pravic,
povezano z drubeno lastnino, ki je postala osnovna oblika lastnine
v dravi.
Ustava je vsebovala obseen nabor temeljnih svoboin in pravic
dravljana, ki so mu bile dodane nekatere nove - pravica do
samoupravljanja s celotnim spektrom nanjo vezanih pravic, med
katerimi je najpomembneja pravica dela z drubenimi sredstvi.
2.4.1 Temeljna naela ustave SFRJ iz leta 1963 Temeljna naela
Ustave SFRJ iz leta 1963, razdeljena v osem razdelkov,
opredeljujejo bistvene znailnosti ustavne ureditve, ki naj bi bila
temelj za razlago ustave in zakonov ter delovanja vseh in vsakogar.
Prvi razdelek opredeljuje pravico vsakega naroda do samoodlobe in
odcepitve. Drubeno-ekonomske temelje socialistine samoupravne
ureditve, kjer je poudarek na drubeni lastnini proizvajalnih
sredstev, delitvi po delu in rezultatih dela, osvoboditvi dela,
enakosti delovnih ljudi, demokratino-politinih odnosih,
samoupravljanju, solidarnosti ter ekonomski in socialni varnosti,
opredeljuje drugi razdelek.
Delitev drubenega proizvoda in upravljanje s proizvajalnimi
sredstvi v drubeni lasti sta obravnavani materiji tretjega
razdelka. etrti razdelek predstavi drubeno-politini sistem
utemeljen na drubenem samoupravljanju, kjer imata odloilno vlogo
delavski razred in delovni ljudje. Socialistina zveza delovnega
ljudstva je opredeljena v petem razdelku, v estem pa Zveza
komunistov Jugoslavije. Mednarodni odnosi so opredeljeni v sedmem
razdelku, v osmem pa smernice za nadaljnji razvoj ustavne ureditve
v SFRJ.
Sprejetje nove ustave leta 1963, ki je bila utemeljena na
okrepljenem naelu federalizma, je zaasno porazila centralistine,
velikosrbske tenje po prevladi. Bila je podlaga za gospodarske
reforme v estdesetih letih, ki so poskusile uvesti trno
gospodarstvo, predvsem pa poveati avtonomijo podjetij v odnosu do
drave in do komunistine partije. Kljub okrepljenemu federalizmu, pa
so republike pridobile tevilne pristojnosti in si okrepile poloaj v
odnosu do federacije.
2.4.2 Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963
Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 je enako
kot Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije dala
temeljni poudarek na uveljavitvi samoupravnega sistema. V ustavi je
nejasno izraena razredna narava oblasti v republiki, federativna
ureditev pa je do neke mere celo podcenjena.
Oboje se odraa v 1. lenu Ustave Socialistine republike
Slovenije, ki opredeljuje republiko s sledeo dikcijo: Socialistina
republika Slovenija je dravna, socialistina, demokratina skupnost
ljudstva Slovenije, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in na
samoupravljanju. Socialistina republika Slovenija je v sestavi
Socialistine federativne republike Jugoslavije.
Formulacija ne opredeljuje suverenosti slovenskega naroda, prav
tako pa tudi dravnost in narava oblasti nista jasno
opredeljena.
Ustava SR Slovenije je bila kopija zvezne ustave in ji je bila
tudi podrejena. Ureditev je temeljila na svobodnem zdruenem delu in
samoupravljanju delovnih ljudi. Prevzela je ureditev v kateri je
bil temelj svobodno zdrueno delo in samoupravljanje v delovnih
organizacijah v obinah, okrajih in republiki. S tem je delavno
ljudstvo postalo edini nosilec oblasti, samoupravljanje pa je
postalo temelj drubeno-politinega sistema. Oblast so izvajali obani
preko obinskih skupin, ki so jo sestavljali delegati obanov, ivei v
obinah, in delegati delovnih ljudi v delovnih organizacijah, ki so
bili izbrani za dobo 4 let na volitvah v obinsko, okrajno in
republiko skupino. Ker je bila po ustavi SR Slovenije dovoljena
samo obina, so okraji izgubili svoj pomen in so bili leta 1965
odpravljeni.
Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 ne vsebuje
poglavja o svoboinah, pravicah ter dolnostih loveka in obana, kar
pa ne pomeni, da je to podroje ostalo ustavno neurejeno, saj v
drugem odstavku 3. lena pojasnjuje, da se dolobe ustave
Socialistine federativne republike Jugoslavije o svoboinah,
pravicah in dolnostih loveka in obana neposredno uporabljajo v
Socialistini republiki Sloveniji (USRS, 1963, 3. len).2.5 USTAVA
SOCIALISTINE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE SFRJ IZ LETA 19742.5.1
Temeljne znailnosti Ustave SFRJ iz leta 1974
Nova jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta 21. 2. 1974, je
elela ohranjati federacijo, po drugi plati pa je poudarjala naela
samoupravljanja. Uvajala je naela delegatskega sistema, ki je
namesto poslancev uvajal delegacije in delegate. Te so oblikovali
delovni ljudje v Temeljnih organizacijah zdruenega dela (TOZD),
Samoupravnih interesnih skupnostih (SIS) in v ostalih
drubeno-politinih organizacijah, ki so postale neposredni del
skupinskega sistema.
Ta sistem naj bi omogoal, da bi im iri krog ljudi sodeloval pri
odloanju, v resnici pa je bil glavni namen sistema prikrivanje
dejanskih centrov odloanja, to je partije. Poglavje o svoboinah,
pravicah in dolnostih loveka in obana je poleg klasinih osebnostnih
in politinih pravic ter svoboin, uveljavljenih v demokratinih
politinih sistemih, obsegalo dodatno e pravice, ki so izhajale iz
same posebnosti samoupravne socialistine ureditve v Jugoslaviji.
Tako je iz tega izhajalo, da je temelj vseh pravic in svoboin
pravica do samoupravljanja. Bistvo te pravice je, da odloa o
osebnih, skupnih in splonih drubenih interesih, uresniuje pa se v
vseh organizacijah zdruenega dela, krajevnih skupnostih,
samoupravnih interesnih skupnostih ter vseh drugih samoupravnih
organizacijah in skupnostih.
Na podlagi nove ustave je federacija izgubila tevilne
pristojnosti, ki jih je imela v prejnji ustavi. Te pristojnosti so
prele na republike in avtonomne pokrajine, ta prehod pa se je
izraal skozi naelo, da ljudje in narodi uresniujejo svoje suverene
pravice v republiki, v federaciji pa skupne zadeve.
Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije iz leta
1974 je mono poudarila vlogo republik in pokrajin, na ta nain pa
tudi federativna razmerja. Kljub mnogim ocenam, da je ta ustava
konfederativno usmerjena, je potrebno povedati, da SFRJ ni bila
opredeljena kot zveza drav, ampak kot zvezna drava. Poleg
federalnih enot je obstoj federacije utemeljevala tudi z delovnimi
ljudmi in obani kot posamezniki.
Sama federacija, oziroma njeni organi, so ohranili iroke
pristojnosti na vitalnih podrojih, e zlasti pa na podroju
mednarodnih odnosov in obrambe.
Naelo naroda do samoodlobe je bilo tolmaeno razlino zaradi
uvrstitve v besedilo temeljnih nael in ne v normativni del. e
posebej je bilo sporno, da je bila pravica narodov do samoodlobe
opredeljena v zgodovinskem kontekstu narodnoosvobodilne vojne, ko
je bila oblikovana federacija. Na eni strani so bili zagovorniki
razlage, da so narodi uresniili svojo pravico do samoodlobe s tem,
ko so se zdruili v Jugoslavijo, na drugi strani pa avtorji, ki so
sicer priznavali, da so narodi uresniili pravico do samoodlobe med
narodnoosvobodilno vojno, vendar pa ta pravica s tem dejanjem ni
ugasnila.
Centralisti, kjer so prednjaili predvsem srbski avtorji, so
zagovarjali tezo, da zvezna ustava ne omogoa odcepitve republik.
Temu tolmaenju pa je nasprotoval velik del slovenskih
intelektualcev, ki je menil, da zvezna ustava opredeljuje
Jugoslavijo kot zvezno republiko enakopravnih narodov in
narodnosti, ki temelji na federativnem principu, kjer je vsakemu
narodu zagotovljena pravica do samoodlobe in odcepitve.
Kljub vsem svojim slabostim je Ustava SFRJ iz leta 1974 omogoila
notranjo diverzifikacijo razvoja ter uveljavljanje etninega in
doloenega obsega interesnega pluralizma. To je omogoilo proces
demokratizacije, ki je konno omogoil tudi uveljavljanje
strankarskega pluralizma.
2.5.2 Gospodarska kriza
Po smrti predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita maja 1980 je
drava v nekaj letih zala v hudo politino in gospodarsko krizo.
Zaela je naraati inflacija, tevilo steajev in brezposelnih. Vlada
je zato sprejela varevalne ukrepe:
omejila nakupovanje v tujini,
tevilnih artiklov in proizvodov pa ni bilo mogoe ve kupiti.
Ni pa spremenila neuinkovitega gospodarskega sistema. Huda
gospodarska kriza je razbila socialni red:
drava ni ve mogla zagotavljati zaposlitve za veino ljudi,
vse teje je bilo priti do stanovanja,
olanje je postalo draje.
Po smrti Tita je obveljalo geslo Tudi po Titu, Tito! , ki je
izraalo nadaljevanje dotedanje notranje in zunanje politike. Na elu
SFRJ so se zvrstili t.i. enoletni predsedniki, iz vseh republik.
Osemdeseta leta so se zaela z gospodarsko krizo, inflacijo,
pomanjkanju deviz in nafte in veliko brezposelnostjo. V olstvu je
leta 1983 vzniknila ideja o uvedbi skupnih vzgojno-izobraevalnih
jeder v vso uno tvarino. Za skupne une vsebine so bili predvsem v
Srbiji, razprava pa je razplamtela razprave o e zaetih nacionalnih
vpraanjih. Razprave o bogatem severu in siromanem jugu ter kdo koga
podpira ali izkoria so se e bolj okrepile ob vedno veji inflaciji.
V estih letih se je ivljenjski standard prepolovil, brez zaposlitve
je bilo milijon ljudi, letna inflacija pa je narastla bliskovito.
Vlada se kljub razlinim davnim in gospodarskim spremembam ni
obdrala.
S Titovo smrtjo se je zaelo ugibati, ali lahko Jugoslavija e
obstane. Ni bilo ve centralne avtoritete. Samostojnost republikih
vodstev je naraala. Krepila se je gospodarska kriza. Politini
sistem je e bil do doloene mere formalno decentraliziran. Republike
so dobivale vedno ve dejanske samostojnosti, vendar so centralni
mehanizmi e vedno delovali. Vse bolj se je poveevala napetost med
posameznimi narodi v Jugoslaviji. V drugi polovici 80-ih let se je
okrepil srbski nacionalizem in zaela se je pojavljati ideja o
veliki Srbiji. Srbi so zaeli razvijati teorijo, da so bili v
avnojski oziroma v Titovi Jugoslaviji zapostavljeni in izkoriani,
da je treba na novo urediti razmerja med republikami oziroma narodi
v Jugoslaviji, pri emer jim morata pripasti veja mo in vpliv.
Odgovor Slovencev in Hrvatov je bila tenja po veji samostojnosti
republik in odpor do srbske prevlade. // ( Drnovek 1996: 10-11)
3 OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE IN NOVA USTAVA LETA 1991 Odloitev
Slovenije, da zapusti Jugoslavijo, ni bila enostavna, saj je vanjo
v povojnih desetletjih vloila veliko energije in sredstev, od nje
pa priakovala varnost in zaito nacionalne identitete ter monost za
miren razvoj.
K odhodu so jo prisilile okoliine, vedno veji razkorak z
razvitimi dravami, v prvi vrsti pa nezmonost, da se Jugoslavija
demokratizira, modernizira in zagotovi nacionalne pravice svojim
narodom.
V povojnem asu so v Jugoslaviji potekala trenja med zagovorniki
centralizma na eni in federalizma na drugi strani. Slovenija pa je
bila eden glavnih udeleencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih
slovenski politiki omejevali predvsem na poloaj Slovenije v
Jugoslaviji in ne o osamosvojitvi Slovenije in s tem o spremembi
obsega Jugoslovanske drave. Ko se je v drugi polovici 80. let
organizirala slovenska politina opozicija, so se odprle tudi
monosti za drugane poglede na slovensko politiko do Jugoslavije.
Leta 1987 so slovenski intelektualci v 57. tevilki Nove revije
predstavili opozicijski nacionalni program, ki je vseboval zahtevo
po krepitvi slovenske dravnosti. Isto zahtevo pa so izraale tudi
prve opozicijske stranke. Te stranke so se sprva e imenovale zveze,
kot na primer Slovenska kmeka zveza, ki je nastala leta 1988 in pa
Slovenka demokratina zveza, ki je nastala leta 1989.
Maja 1988 so bili aretirani Janez Jana XE "Janez Jana" , David
Tasi, Ivan Bortner in Franci Zavrl. Obtoeni so bili izdaje vojakih
skrivnosti, njihovo sojenje pa je potekalo pred vojakim sodiem v
Ljubljani.
Pripadniki monega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za
obrambo etverice, ki se je kasneje preoblikoval v Odbor za varstvo
lovekovih pravic, vodil ga je Igor Bavar XE "Igor Bavar" .
Slovenska javnost je na iniciativo odbora z mnoinimi
demonstracijami protestirala proti procesu sojenja etverici a
vojake oblasti niso popustile. Obsojeni so bili na zaporne kazni,
ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjale.
Tudi slovenska oblast je zaela spoznavati, da so monosti za
soitje v Jugoslaviji vse manje, in je zaela braniti slovenske
pozicije pred napadi iz centra. To je bila posledica reformnih
procesov v sami zvezi komunistov ali ZK, v kateri je pod vodstvom
Milana Kuana zaela prevladovati t.i. prenoviteljska struja. Ta je
postopoma zaela odpovedovati ob lastnem monopolu, zaradi pritiskov
opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje pa se je
najprej izrazilo v politinem geslu o nestrankarskem pluralizmu,
nato pa v sestopu iz oblasti. Sestop je bil miren in se je konal z
s korektnimi vestranskimi volitvami.
3.1 PRVI OSAMOSVOJITVENI UKREPI
Slovenski komunisti so 20. 1. 1990, potem ko niso upotevali
nobene od njihovih pobud, zapustili 14. kongres ZKJ, ki je tako
dokonno razpadla. V asu ko je zaela razpadati SZ, so se spori med
Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko je
zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zboru v Cankarjevem
domu januarja 1989, Srbija napovedala Sloveniji gospodarsko
blokado.
Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost ,
aprila pa je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva
zmagal Milan Kuan. Na parlamentarnih volitvah pa je s 126
poslanskimi sedei proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS,
ki jo je sestavljala veina opozicijskih strank. Te stranke so
bile:
Slovenska demokratina zveza,
Socialdemokratska stranka Slovenije,
Kranski demokrati,
Zeleni,
Slovenska kmeka zveza.
Predsednik skupine je postal France Buar, vlado je sestavil
kranski demokrat Lojze Peterle, ker je njegova stranka znotraj
Demosa dobila najve glasov.
Najmoneji opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistina
in liberalna, v parlament pa je od prejnjih drubenopolitinih
organizacij prila tudi socialistina strankam (nekdanja
SZDL).Slovenska skupina XE "Slovenska skupina" se je zaela
ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo e julija 1990. Tedaj je bila
sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je
doloala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja,
kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo ve; odpravila je tudi
slovensko delegacijo v zveznem zboru skupine SFRJ.
e pred prvimi vestrankarskimi volitvami ( 7. Marca ) so bila
sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila
rtana beseda socialistina, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki
imajo sploen pomen za Slovenijo, pa je bila naelno razglaena
samostojnost na gospodarskem podroju.
Slovenska skupina je 28. septembra in nato 4. Oktobra ( tedaj je
bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27. jugoslovanskih
zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje.
Novi zakoni so dajali Sloveniji izkljune pristojnosti pri doloanju
vojakega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi
so terjali, naj Slovenija te zakone preklie. Na podlagi zakona o
Sloveniji in drubeni samozaiti ter z vednostjo vseh treh
predsednikov (predsedstva, skupine in vlade) sta Janez Jana in Igor
Bavar kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala
t.i. Manevrsko strukturo XE "Manevrsko strukturo" narodne zaite.
Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli tab TO v Ljubljani. Njegov
dotedanji poveljnik Ivan Hoevar je ostal lojalen JLA, zato ga je
predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal Janez
Slapar.
V letih 1988 in 1989 so nastale prve opozicijske politine
stranke, ki so v majniki deklaraciji leta 1989 zahtevale suvereno
dravo slovenskega naroda. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve
demokratine volitve, na katerih je zmagala opozicija, zdruena v
DEMOS. 23. decembra istega leta se je na plebiscitu prek 88
odstotkov volivcev odloilo za samostojno in neodvisno Slovenijo.
25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za
uresniitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti
Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in ve zakonov, s katerimi je
Slovenija prevzela prejnje pristojnosti federacije na svojem
ozemlju. Naslednji dan je novo dravo napadla jugoslovanska
vojska.
Po desetdnevni vojni je bilo 7. julija z Brionsko deklaracijo
sklenjeno premirje. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo
odloitev, da se JLA z orojem in opremo umakne iz Slovenije in
oktobra 1991 je odel iz Slovenije zadnji vojak JLA.
Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa
nova ustava.3.2 RAZGLASITEV NEODVISNOSTI IN DOGODKI PO NJEJ Dan, na
katerega se je izpolnila stoletna elja Slovencev po samostojni
dravi. Po stoletjih podrejanja in izkorianja drugih, smo konno
doakali ta dan, ki se je za zmeraj vpisal v zgodovino Slovencev,
kot najpomembneji v zgodovini celotnega Slovenskega naroda.
Osamosvojitev je Slovensko ljudstvo potrdilo z absolutno veino
na referendumu 26. 12. 1990 s katerim se je jasno izrazila ljudska
volja. Celotna tedanja politika je pozabila nasprotja in se zdruila
in postavila dravni interes na prvo mesto. Na alost je bilo obdobje
osamosvojitve edinstveno glede enotnosti v politiki, ki se v
dananjih dneh ne kae ve. Vendar se z odloitvijo Slovenskega naroda
ni strinjala preostala Jugoslavija zlasti Srbija in JLA (
Jugoslovanska ljudska armada).Tako je JLA XE "JLA" e naslednji dan
po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti Slovensko eljo po
samostojnosti. S tem se je zaela t.i. Deset dnevna vojna v kateri
je Slovenska TO (Teritorialna obramba) in policija navkljub tevilni
in tehnini premoi sovranika popolnoma onemogoila in porazila JLA.
Vodstvo JLA se je na koncu moralo sprijazniti s porazom in navkljub
resnim gronjam in ultimatom moralo opustiti kampanjo v Sloveniji in
sesti za pogajalsko mizo. Zaela so se pogajanja na Brionih, ki so
se konala z podpisom Brionske deklaracije. Po doloenem prehodnem
obdobju se je morala celotna JLA umakniti iz Slovenije in ta dan je
zaznamoval konec Slovenskega boja za neodvisnost. Demos je
razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu
Peterletu, nasledil ga je Janez Drnovek, ki je ostal na oblasti
tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so
volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kuanu (1992-1997 in
1997-2002).3.3 TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN
NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije je skupina Republike Slovenije sprejela 25.
junija 1991 po neuspenih prizadevanjih za sporazumno razdruitev
Republike Slovenije z jugoslovansko federacijo. Listina je poseben
akt ustavne narave in ustavnega pomena, s katerim je na pravni
ravni republika skupina ustanovila Republiko Slovenijo kot
samostojno in neodvisno dravo ter s tem izvedla tudi deklarirano
pravno-formalno odcepitev od jugoslovanske federacije.
Predhodno je februarja istega leta skupina RS sprejela
resolucijo o predlogu za sporazumno razdruitev s SFRJ. Ta se je
sklicevala na plebiscitno odloitev, ki je bila podlaga, na kateri
je bila predlagana razdruitev SFRJ na dve ali ve suverenih in
neodvisnih drav z upotevanjem medsebojnega spotovanja
nedotakljivosti obstojeih mej.
Sama razdruitev bi potekala sporazumno in v razumnem roku,
bistveno pa je, da resolucija ne izkljuuje konfederalne ali
gospodarske skupnosti.
Poleg sprejetih amandmajev A in B k Ustavi RS iz leta 1974 v
februarju 1991, s katerimi se je Republika Slovenija enostransko
izloila iz pravnega reda SFRJ, je republika skupina sprejela
posebno sporoilo skupini SFRJ, v katerem je izrazila pripravljenost
na pogovore za razdruitev in nadaljnje sobivanje ter sodelovanje z
ostalimi narodi SFRJ. e posebno pa je bil pomemben del, kjer se je
poudarilo, da bo Republika Slovenija skladno s plebiscitno
odloitvijo najkasneje 26. junija razglasila svojo samostojnost in
neodvisnost. Kljub resnosti samega sporoila ni bilo konkretnih
reakcij, tako, da se je Republika Slovenija zaela intenzivno
pripravljati na dogodek. Kot nekako zakljuni dogodek tejemo e
sprejetje amandmaja C k Ustavi Republike Slovenije 24. junija 1991,
kjer sta bila doloena nov grb in zastava.
Temeljna ustavna listina v preambuli opozarja na trenutno
ureditev federacije in ponuja reitve v obliki dogovorov o
institucionalnih in ekonomskih povezavah. V nadaljevanju v treh
razdelkih najprej ugotavlja, da je Republika Slovenija postala
neodvisna in samostojna drava, za katero je prenehala veljati
Ustava SFRJ, nato je opredelila meje nove drave in v zadnjem
razdelku zagotavlja varovanje lovekovih pravic in svoboin vseh
prebivalcev Republike Slovenije. Posebej so tu poudarjene pravice
obeh narodnosti. Soasno pa je skupina sprejela tudi ustavni zakon
za izvedbo temeljne listine, ki je bil za razliko od prejnjih,
deklaratornih, dokument, ki je doloil vrsto ukrepov za prevzem
dotedanjih zveznih pristojnosti. 3.4 IZHODIA ZA PRIPRAVO USTAVE
RS
V predhodnih poglavjih sem predstavila zgodovinske dogodke, ki
so bistveno vplivali na odloitve slovenske politike, povezane z
osamosvojitvijo. Vrh vseh naprezanj so prav gotovo poizkusi
razlinih intelektualnih in politinih skupin, ki so skozi svoj zorni
spekter izoblikovali gradiva, ki naj bi postala prva ustava
Republike Slovenije. Prvi poizkus, ki pa je tvorno sooblikoval
ustavno pot do besedila veljavne Ustave Republike Slovenije z dne
28. decembra 1991, imenovan Teze za Ustavo Republike Slovenije,
poznan tudi kot Pisateljska ustava, ki je bil objavljen v Gradivu
za slovensko ustavo aprila 1988, sta pripravili Ustavna komisija
upravnega odbora Drutva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za
ustavni razvoj pri slovenskem sociolokem drutvu.
S tem, ko se je Pisateljska ustava osredotoila na klasino
tvarino ustave, se je bistveno razlikovala od slovenskih in
jugoslovanskih ustav iz let 1963 in 1974, ki so bile zasnovane tudi
kot temeljne listine samoupravljanja. V tem primeru ustava ni
urejala samo temeljev dravne ureditve, ampak je tudi podrobno
utemeljevala poloaj in vlogo delovnega loveka in obana v ojih in
irih samoupravnih skupnostih. Dravno-drubena ureditev je bila
preeta s programskimi normami in programskimi temeljnimi naeli, v
ozadju katerih je bil enostrankarski politini sistem, ki je ustavno
tvarino totaliziral.Pisateljska ustava je radikalno prelomila z
ustavno tvarino prej veljavne socialistine ustave, se zavzela za
klasino tvarino ustave in intenzivno vplivala na novo slovensko
ustavo. e ustava ne bi spregledala nekaterih vidikov moderne
ustavnosti (npr. poloaja in vloge ustavnega sodia), bi bil vpliv
verjetno e veji, po drugi plati pa oblikovalci Ustave Republike
Slovenije iz leta 1991 niso upotevali nekaterih pomembnih
nastavkov, ki jih je Pisateljska ustava vsebovala in utemeljeno
vkljuevala.
3.4.1 Podvinska ustava Podvinska ustava je osnutek nove ustave,
ki ga je pripravila strokovna skupina pod okriljem ustavne
komisije, ki jo je tudi imenovala. Kot izhodie so bile uporabljene
Demosova ustava in predhodno zbrane znanstvene in
mednarodno-primerjalne tudije.Ustavna komisija je v bila v
socialistinem sistemu samostojni center moi v republiki, ki je
doloal ustavna razmerja med republiko in zvezo ter strateke
usmeritve ustavnega razvoja republike. Taka oblika delovanja pa je
bila pri pripravi nove ustave nezaelena, saj se je od nje
priakovalo da bo prevzela vlogo demokratinega posrednika, ki le
sooa in usklajuje razline politine interese. Pri svojem delu sta
tako ustavna komisija kot tudi strokovna skupina naleteli na celo
vrsto odprtih konkretnih vpraanj, ki so se pojavila med poklicno in
strokovno javnostjo ob novici, da se pripravlja nova ustava. Perea
so bila predvsem vpraanja o sestavi parlamenta, obsegu varovanja
socialnih in ekonomskih pravic, statusu narodnih manjin, lastninske
pravice tujcev, pristojnosti predsednika, razmejitev pristojnosti
med dravo in lokalno samoupravo, demilitarizacija Slovenije,
vpraanje uvedbe izrednih razmer, vpraanje ustavnega referenduma ali
plebiscita o samoodlobi naroda, vpraanja o sodnem svetu, itd.
4 USTAVA RS 23. 12. 1991 in primerjava z ustavo nekdanje SFRJ
(tudi z ustavo Socialistine RS iz leta 1974)4.1 SPLONO O USTAVI RS
Ustavo oziroma ustavne spremembe smatramo za revolucionaren
dokument, saj nastanejo ob prelomu dogodkov, ki so sproili
socialno-ekonomske ali politine premike in pretrese v doloeni
drubi. Zahteve po veji ekonomski svobodi in drugani ureditvi ter po
vzpostavitvi vestrankarskega politinega prostora so vzpodbudile
tudi slovenske intelektualne in politine elite k iskanju novih
reitev na prehodu v devetdeseta leta preteklega stoletja. Politina
komunistina elita je reevala problem lastne kvalitetne eksistence
ob prehodu iz totalitarnega enostrankarskega politinega sistema v
vestrankarskega, intelektualna pa je v duhu demokracije iskala
odgovore na vpraanja o lastni zgodovinski eksistenci. Ko govorimo o
ustavi Republike Slovenije iz leta 1991, vedno naletimo na peree
vpraanje: Ali je to prva ustava, ali pa smatramo celoten proces kot
ustavni kontinuum predhodnih ustav Slovenije v okviru jugoslovanske
federacije in jo oznaujemo kot novo ustavo? Ugotovimo lahko, da so
bile vse predhodne slovenske ustave izvedene iz federativnih, saj
Slovenija kot zvezna enota Jugoslavije, ni bila pojmovana kot
suverena drava, ampak je bila le del Jugoslavije, ki je zastopala
interese zveznih enot in skupne interese v mednarodnem okolju. Tako
je bil vrhovni pravni akt vedno federativna ustava, ki ji je bila
podrejena republika. e analiziramo oziroma preuimo dogodke, v
katerem se je dogajala transformacija Slovenije, lahko vidimo, da
je Slovenija status administrativne enote jugoslovanske drave
zamenjala s statusom neodvisne drave in da je prehajala iz
socialistinega drubeno-lastninskega sistema ( urejen totalitarno),
v lastninski sistem, ki mu vlada demokracija in vestrankarska
ureditev. Materia constitutionis, ki sta jo urejali ustava SFRJ in
iz nje izvedena ustava Socialistine RS iz leta 1974, je bila prav
vse, od planiranja v podjetjih pa do upravljanja v krajevnih
skupnostih, celotno besedilo pa je bilo preeto s
samoupravljanjem.4.2 TEMELJNE ZNAILNOSTI USTAVE RS IN SPLONE
DOLOBE
Za razliko od predhodnih ustav SR Slovenije iz leta 1963 in
1974, ki sta vsebovali kopico ideoloko-politinih in
programsko-deklarativnih norm, se ustava Republike Slovenije
osredotoa na klasino tvarino ustave, s tem pa tudi na regulacijo
razmerij med suverenostjo oblasti na eni strani in svobode
dravljanov in enakosti vseh ljudi na drugi strani.Sedanja slovenska
ustava se je v veliki meri zgledovala po sodobnih, zlasti zahodnih
ustavah in je popolnoma odstopila od koncepta podrobnega urejanja,
ki je bil znailen za predhodne ustave, zlasti za zadnjo veljavno
slovensko socialistino ustavo. Glede na to je razumljivo, da je
ustava neprimerno kraja od prejnje. Ustava naj bi urejala samo
tista vpraanja, ki so tako pomembna in v drubi tako obutljiva, da
potrebujejo vejo stopnjo soglasja kot obiajni zakoni, njihova
ureditev pa naj bi bila trajneja. Znailnost ustave je, da se izraa
tudi ekonomino in racionalno, ki se ne izgublja v razvleenih
pojasnjevanjih, ampak na jasen in dovolj preprost nain predstavlja
ustavno tvarino, opirajo se na e uveljavljene pojme iz primerljivih
sodobnih ustav. Ustava, kakovostno gledana, ni ravno uravnoteena in
je bolja, kjer je sploneja, in slaba tam, kjer se nepotrebno spua v
podrobnosti.
Najveji problem sprejetja ustave je povzroal njen 55. len, ki
govori o svobodi odloanja rojstva otrok, konkretno pa govori o
pravici do splava. Do samega datuma sprejetja je potrditev osnutka
nove slovenske ustave visela v zraku, saj so poslanski klubi
konservativnih strank vztrajali, da bodo glasovali proti ustavi.
Predlagali so ureditev s posebnim ustavnim zakonom, ki mu pa je
oporekala opozicija, sklicujo se na naeli, sprejeti ob zaetku
pisanja ustave: da morajo vse parlamentarne stranke dosei konsenz
(2/3 veina poslancev) o vsebini ustavnih doloil in da se obseg
lovekovih pravic dotedanje ustave ne sme zmanjati v novi.4.2.1
Splone dolobe Ustave RS
Namesto temeljnih nael, ki jih je vsebovala ustava SR Slovenije
in so po obliki in vsebini bile precej podobne preambuli, je R
Slovenija v prvi ustavi zapisala splone dolobe, oblikovane kot
pravne norme, opredeljujoe kakovost, naravo in obliko slovenske
drave.
Demokratinost Slovenije dravljani Slovenije izkazujejo
neposredno z referendumom, ljudsko iniciativo in peticijo, posredno
pa s parlamentom, oziroma poslanci, ki so voljeni predstavniki
dravljanov. Z oblikami posredne in neposredne demokracije dravljani
vplivajo na delovanje dravne organizacije, izvajajo nadzor nad
njenim delovanjem in uveljavljajo njeno odgovornost. Referendum in
peticijo so predpisovale oziroma omenjale e predhodne slovenske
ustave, medtem, ko se je ljudska iniciativa uvedla leta 1989 z
amandmajem LXXXVI k ustavi SR Slovenije iz leta 1974. S kombinacijo
ljudske iniciative in referenduma, oziroma predlaganja in odloanja,
je dravljanom omogoeno neposredno sodelovanje pri sprejemanju
doloene odloitve. Razprava o vsebini odloitve, kot tretji
komponenti sprejemanja odloitve pa poteka le v neformalnih oblikah
javnih razprav, saj je prva ustava RS ne omenja, oziroma je ne
institucionalizira. Pravica do peticije je omejena le na dravljane
RS, medtem, ko je ustava SR Slovenije iz leta 1974 to pravico
dodelila vsem obanom.
Da je Slovenija pravna in socialna drava se odraa v ustreznem
varovanju primarnih lovekovih pravic in svoboin, ki so v razmerju
do drave negativne in izpolnjevanju obveznosti iz naslova druge
generacije lovekovih pravic, ki imajo v razmerju do drave pozitivni
status in obsegajo ekonomske, socialne in kulturne pravice.
Socialna in ekonomska razmerja praviloma niso urejena v obliki
pravic, ampak kot zaveza drave, da bo ustvarila ustrezne razmere za
njihovo realizacijo. V primeru, da bi bile urejene kot pravice, bi
lahko prihajalo do absurdnih situacij in tobenih zahtevkov. Vendar
pa drava v doloenih primerih vseh zavez s podroja pravic
pozitivnega statusa ne more realizirati, saj je njihova zagotovitev
soodvisna tudi od drugih dejavnikov, predvsem pa od ekonomske
zmogljivosti gospodarstva. Tako se lahko zgodi, da so doloene
pravice le ustavno razglaene in postanejo tako imenovane programske
pravice.Naelo delitve po ustavi RS zamenjuje naelo enotnosti
oblasti, ki jo je v ustavi SR Slovenije iz 1974 predstavljala
skupina (parlament), kateri sta bila podrejena in politino
odgovorna izvrni svet (vlada) in sodstvo. Naelo delitve oblasti
ureja razmerja med zakonodajno, izvrilno in sodno vejo v katerih so
bolj ali manj neodvisne druga od druge predvsem s pomojo mehanizma
zavor in ravnoteij (check in balances), ki omogoa medsebojni nadzor
in omejevanje.4.2.2 lovekove pravice in svoboine
Po tem, kje je v ustavi uvreno poglavje o lovekovih pravicah in
svoboinah, lahko ovrednotimo odnos drave do njih. Obdobje francoske
meanske revolucije je postavilo zahtevo, da morajo biti lovekove
pravice in svoboine predvsem predmet pozitivnega prava, kar jih
uvra v jedro ustavnopravnih sistemov vseh civiliziranih drav.
Pri tem mora drava sama sebi postaviti meje in omejitve glede
poseganja v lovekove pravice ali povedano drugae, oblast je dolna
pravice, kot e obstojee samo priznati in jih ustrezno pravno
zaititi pred zlorabo. V Ustavi SR Slovenije iz leta 1974 so bile
lovekove pravice in svoboine podrejene sistemu in institucijam,
poudarjene pa so bile kolektivne pravice, ki so znailnost
socialistine ideologije. Ustrezno opredelitvi je bilo mesto
individualnih pravic za poglavji o drubeno-ekonomski ureditvi in
politinem sistemu, ustavna ureditev pa ni poznala ustreznega
pravnega varstva.
Ustava RS postavlja lovekove pravice in svoboine takoj za
preambulo in splonimi dolobami v drugo poglavje, nekaj pa tudi v
tretje. Za prvo generacijo lovekovih pravic, kamor sodijo klasine,
individualne pravice, pravimo, da imajo negativni status, kar
pomeni, da drava, razen v izrednih primerih, v njih ne sme
posegati.
Po ustavi iz leta 1991 se lahko klasine pravice izjemoma zaasno
razveljavijo in omejijo izkljuno ob zelo restriktivnih primerih,
kot sta vojna in izredno stanje. Pri tem velja poudariti, da to ne
velja za pravice nedotakljivosti lovekovega ivljenja, prepovedi
muenja, varstva lovekove osebnosti in dostojanstva, domnevne
nedolnosti, zakonitosti in pravnih jamstev v kazenskem postopku ter
svobode vesti.
Druga generacija lovekovih pravic obsega ekonomske, socialne in
kulturne pravice. To so preteno kolektivne pravice in imajo
pozitivni status. V tem primeru dravo ne omejujejo s prepovedmi,
ampak ji nalagajo obveznosti, temeljee na prirojenem lovekovem
dostojanstvu, ki ga priznavajo mednarodni dokumenti s podroja
lovekovih pravic.
Lahko trdimo, da je pogoj za legitimno oblast in zadosten
standard spotovanja lovekovih pravic zagotovitev minimalne lovekove
socialne varnosti. Slovenska ustava je to stalie naelno uredila in
pravno zavarovala v lenih 49. do 56.. 4.3 Gospodarska in socialna
razmerja razlike med ustavama (1974 in 1991)
Za razliko od Ustave SR Slovenije iz 1974, ki je podrobno
urejala temeljna drubeno-ekonomska razmerja, Ustava RS iz leta
1991, to podroje opredeljuje z dolobami, ki vsebujejo le najnujneje
opredelitve, s tem pa omogoajo razvoj modernega trnega gospodarstva
z nujno funkcijo drave v njem.
Narava nekaterih dolob je taka, da po vsebini sodijo v ekonomske
in socialne pravice poglavja o lovekovih pravicah in temeljnih
svoboinah, vendar so po mnenju zakonodajalca e na taki stopnji
razvoja, ki ne omogoa njihovega uinkovitega zavarovanja na
sodiu.Zanimiva je opredelitev pravice do lastnine, ki po novi
ustavi ni samo ekonomska pravica, ampak sodi v klasine liberalne
pravice, ki je omejena z ekonomsko, socialno in ekoloko funkcijo.
Predvsem je tu pomembna ekoloka funkcija lastnine, ki omejuje njeno
uporabo in predpisuje pogoje pod katerimi se lahko uiva. V tem
kontekstu je potrebno omeniti tudi pravico do zdravega okolja, ki
je umeena v 72. len Ustave RS. Trenutna situacija in podpisani
Kjotski sporazum (iz leta 2009) narekuje RS za naslednje leto nakup
bonov za onesnaevanje okolja v viini 80 milijonov evrov na raun
ogljikovega dioksida.
5 POVZETEK
Dejstvo je, da je slovenski narod bil pravi boj za svoj obstoj,
osamosvojitev in neodvisnost ter sprejetje lastne ustave skozi
zgodovino in ivel v oblikah raznolikih dravnih ureditev.Leta 1991
je naa drava konno samostojno zadihala in elja po lastni dravi se
je konno uresniila. eprav je vmes minilo kar nekaj desetletij
podrejanja Slovencev skupni, centralizirani in zvezni dravi
Jugoslaviji.
Skozi zgodovino je slovenski narod prestal veliko sprememb,
zgodilo se je ogromno dogodkov, ki so nenehno spreminjali poloaj
Slovencev. Govorim seveda o razvoju in poteku takratnih
totalitarnih reimov in diktature, o komunistinih in socialistinih
sistemih, ki so naemu narodu oteevali ivljenje, pa vse do
demokratizacije in osamosvojitve, ki sta povzroili svobodo in
suverenost nae drave.
Odloitev Slovenije, da zapusti Jugoslavijo, pa ni bila tako
enostavna, kakor bi si zamiljali. Vanjo je Slovenija vloila ogromno
truda, energije, dela, sredstev, itd., ampak so jo k odhodu
prisilile nevzdrne okoliine. Po smrti Jugoslovanskega predsednika
Josipa Broza Tita so razmere v Jugoslaviji le le e navzdol. On je
bil lovek, ki je vso dravo dral skupaj. eprav je obveljalo takratno
dejstvo Tudi po Titu, Tito!, se Jugoslavija ni zmogla obdrati (
medsebojna nasprotovanja narodov).Najpomembneji razlogi za
osamosvojitev Slovenije, so nedvomno bili vse veje povelievanje
Srbije in njihov pretiran nacionalizem / ideologija o Veliki
Srbiji, razkorak z razvitimi dravami, nezmonost Jugoslavije, da se
demokratizira in modernizira ter nezagotavljanje nacionalnih pravic
svojim narodom. Vsemu temu pa je sledila e 10 - dnevna vojna za
Slovenijo. Ko so se konali spopadi med TO in JLA, so se zaela
pogajanja na Brionih, ki so se konala z podpisom Brionske
deklaracije ( 7. 7. 1991). Po doloenem prehodnem obdobju se je
morala celotna JLA umakniti iz Slovenije in ta dan je zaznamoval
konec Slovenskega boja za neodvisnost. Tako je tudi naa ustava,
bila posledino delena kar nekaj korenitih sprememb. Skozi
zgodovino, vse od sprejetja Vidovdanske, estojanuarske in
Oktroirane oziroma vsiljene ustave, pa do ustave FLRJ in SFRJ ter
do e dolgo priakovane lastne ustave RS leta 1991. Ustava
Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 je enako kot Ustava
Socialistine federativne republike Jugoslavije dala temeljni
poudarek na uveljavitvi samoupravnega sistema. Ustava SR Slovenije
je bila kopija zvezne ustave in ji je bila tudi podrejena. Ureditev
je temeljila na svobodnem zdruenem delu in samoupravljanju delovnih
ljudi. Prevzela je ureditev v kateri je bil temelj svobodno zdrueno
delo in samoupravljanje v delovnih organizacijah v obinah, okrajih
in republiki. S tem je delavno ljudstvo postalo edini nosilec
oblasti, samoupravljanje pa je postalo temelj drubeno-politinega
sistema. Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 ne
vsebuje poglavja o svoboinah, pravicah ter dolnostih loveka in
obana, kar pa ne pomeni, da je to podroje ostalo ustavno neurejeno,
saj v drugem odstavku 3. lena pojasnjuje, da se dolobe ustave
Socialistine federativne republike Jugoslavije o svoboinah,
pravicah in dolnostih loveka in obana neposredno uporabljajo v
Socialistini republiki Sloveniji (USRS, 1963, 3. len). Ustava
Socialistine federativne republike Jugoslavije iz leta 1974 je mono
poudarila vlogo republik in pokrajin, na ta nain pa tudi
federativna razmerja. Kljub vsem svojim slabostim je Ustava SFRJ iz
leta 1974 omogoila notranjo diverzifikacijo razvoja ter
uveljavljanje etninega in doloenega obsega interesnega pluralizma.
To je omogoilo proces demokratizacije, ki je konno omogoil tudi
uveljavljanje strankarskega pluralizma.Materia constitutionis, ki
sta jo urejali ustava SFRJ in iz nje izvedena ustava Socialistine
RS iz leta 1974, je bila prav vse, od planiranja v podjetjih pa do
upravljanja v krajevnih skupnostih, celotno besedilo pa je bilo
preeto s samoupravljanjem.
Za razliko od predhodnih ustav SR Slovenije iz leta 1963 in
1974, ki sta vsebovali kopico ideoloko-politinih in
programsko-deklarativnih norm, se ustava Republike Slovenije
osredotoa na klasino tvarino ustave, s tem pa tudi na regulacijo
razmerij med suverenostjo oblasti na eni strani in svobode
dravljanov in enakosti vseh ljudi na drugi strani.V Ustavi SR
Slovenije iz leta 1974 so bile lovekove pravice in svoboine
podrejene sistemu in institucijam, poudarjene pa so bile kolektivne
pravice, ki so znailnost socialistine ideologije. Pisateljska
ustava je radikalno prelomila z ustavno tvarino prej veljavne
socialistine ustave, se zavzela za klasino tvarino ustave in
intenzivno vplivala na novo slovensko ustavo. e ustava ne bi
spregledala nekaterih vidikov moderne ustavnosti (npr. poloaja in
vloge ustavnega sodia), bi bil vpliv verjetno e veji, po drugi
plati pa oblikovalci Ustave Republike Slovenije iz leta 1991 niso
upotevali nekaterih pomembnih nastavkov, ki jih je Pisateljska
ustava vsebovala in utemeljeno vkljuevala.
S tem, ko se je Pisateljska ustava osredotoila na klasino
tvarino ustave, se je bistveno razlikovala od slovenskih in
jugoslovanskih ustav iz let 1963 in 1974, ki so bile zasnovane tudi
kot temeljne listine samoupravljanja. V tem primeru ustava ni
urejala samo temeljev dravne ureditve, ampak je tudi podrobno
utemeljevala poloaj in vlogo delovnega loveka in obana v ojih in
irih samoupravnih skupnostih. Dravno-drubena ureditev je bila
preeta s programskimi normami in programskimi temeljnimi naeli, v
ozadju katerih je bil enostrankarski politini sistem, ki je ustavno
tvarino totaliziral.Ugotovimo lahko, da so bile vse predhodne
slovenske ustave izvedene iz federativnih, saj Slovenija kot zvezna
enota Jugoslavije, ni bila pojmovana kot suverena drava, ampak je
bila le del Jugoslavije, ki je zastopala interese zveznih enot in
skupne interese v mednarodnem okolju.
Tako je bil vrhovni pravni akt vedno federativna ustava, ki ji
je bila podrejena republika. Temeljna ustavna listina v preambuli
opozarja na trenutno ureditev federacije in ponuja reitve v obliki
dogovorov o institucionalnih in ekonomskih povezavah. V
nadaljevanju v treh razdelkih najprej ugotavlja, da je Republika
Slovenija postala neodvisna in samostojna drava, za katero je
prenehala veljati Ustava SFRJ, nato je opredelila meje nove drave
in v zadnjem razdelku zagotavlja varovanje lovekovih pravic in
svoboin vseh prebivalcev Republike Slovenije. Posebej so tu
poudarjene pravice obeh narodnosti. Soasno pa je skupina sprejela
tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine, ki je bil za
razliko od prejnjih, deklaratornih, dokument, ki je doloil vrsto
ukrepov za prevzem dotedanjih zveznih pristojnosti. Poleg sprejetih
amandmajev A in B k Ustavi RS iz leta 1974 v februarju 1991, s
katerimi se je Republika Slovenija enostransko izloila iz pravnega
reda SFRJ, je republika skupina sprejela posebno sporoilo skupini
SFRJ, v katerem je izrazila pripravljenost na pogovore za
razdruitev in nadaljnje sobivanje ter sodelovanje z ostalimi narodi
SFRJ. e posebno pa je bil pomemben del, kjer se je poudarilo, da bo
Republika Slovenija skladno s plebiscitno odloitvijo najkasneje 26.
junija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost. Kljub resnosti
samega sporoila ni bilo konkretnih reakcij, tako, da se je
Republika Slovenija zaela intenzivno pripravljati na dogodek. Kot
nekako zakljuni dogodek tejemo e sprejetje amandmaja C k Ustavi
Republike Slovenije 24. junija 1991, kjer sta bila doloena nov grb
in zastava. Slovenska ustava 23. 12. 1991 se je v veliki meri
zgledovala po sodobnih, zlasti zahodnih ustavah in je popolnoma
odstopila od koncepta podrobnega urejanja, ki je bil znailen za
predhodne ustave, zlasti za zadnjo veljavno slovensko socialistino
ustavo. Naelo delitve oblasti po ustavi RS zamenjuje naelo
enotnosti oblasti, ki jo je v ustavi SR Slovenije iz 1974
predstavljala skupina (parlament), kateri sta bila podrejena in
politino odgovorna izvrni svet (vlada) in sodstvo. Naelo delitve
oblasti ureja razmerja med zakonodajno, izvrilno in sodno vejo v
katerih so bolj ali manj neodvisne druga od druge predvsem s pomojo
mehanizma zavor in ravnoteij (check and balances), ki omogoa
medsebojni nadzor in omejevanje.Po ustavi iz leta 1991 se lahko
klasine pravice izjemoma zaasno razveljavijo in omejijo izkljuno ob
zelo restriktivnih primerih, kot sta vojna in izredno stanje. Pri
tem velja poudariti, da to ne velja za pravice nedotakljivosti
lovekovega ivljenja, prepovedi muenja, varstva lovekove osebnosti
in dostojanstva, domnevne nedolnosti, zakonitosti in pravnih
jamstev v kazenskem postopku ter svobode vesti.6 VIRI
LITERATURA IN INTERNETNI VIRI
JAMBREK, Peter. Ustavna demokracija. Dravna zaloba Slovenije,
Ljubljana, 1992.
VILFAN, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska matica,
Ljubljana, 1996. IZVORI SLOVENSKE USTAVE, Knjina zbirka: Zbornik
referatov in razprav, Dravni svet Republike Slovenije, t. 2 /
Ljubljana, 2009. PESEK, Rosvita. Osamosvojitev Slovenije. Zaloba
Nova revija, Ljubljana, 2007.
DRNOVEK, Janez. Moja resnica: Jugoslavija 1989 Slovenija 1991,
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. http://www.sistory.si/
https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_%281974%29/Temeljna_na%C4%8Dela
http://www.uradni-list.si
http://www.peterle.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=388&Itemid=40
http://www.hervardi.com/razpad_komunizma_v_evropi_ter_demokratizacija_in_osamosvojitev_slovenije.php
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslavija
http://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_%281974%29/Socialisti%C4%8Dna_federativna_republika_JugoslavijaPRAVNI
VIRI
Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije. Uradni list
FLRJ, t. 10/1946. Ustava Ljudske republike Slovenije. Uradni list
LRS, t. 4. A, 1947. Ustava Socialistine federativne republike
Jugoslavije 1974. Uradni list SFRJ, t. 4/1974. Ustava Socialistine
republike Slovenije 1974. Uradni list SRS, t. 6/1974. Ustava
Republike Slovenije. Ur. list RS, t. 68/06 z dne 30. 6. 2006 33