Razumevanje obnavljanja generacij na kmetijah ...farmsuccess.tictaclab.es/assets/modules/SL_FARMSUCCESS_TM03.pdf · training farmers for sustainable succession processes Razumevanje

training farmers for sustainable succession processes

Razumevanje obnavljanja generacij na kmetijah : Medgeneracijske in znotraj-generacijske možnosti in izzivi

v kontekstu evropskih kmetijskih družinskih podjetij

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Št. projekta: 2015-1-DE02-KA202-002390

S podporoErasmus+ programaEvropske unije.

1. Osnove družinskega podjetništva

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije

3. Nasledstvo izven družine

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT

5. Videnje nasledstvenega okvira izven vaše lastne perspektive

Bibliografija

Kazalo

3

1. Osnove družinskega podjetništva 1.1 TRENUTNO STANJE NA PODROČJU DRUŽINSKEGA KMETIJSTVA V EVROPI

Da bi lahko razumeli nasledstvene procese na področju družinskega kmetijstva v Evropi, se moramo najprej ozreti na trenutno stanje. Kaj se torej dogaja?

Kot prvo, v raziskavi strukture kmetij, ki je bila izvedena na območju Evropske unije, se je pokazalo, da je bilo leta 2013 10,8 milijona kmetij, izmed katerih je bilo kar 96,2% družinskih kmetij. To pa je kar prepričljiva večina evropskih kmetij. V istem letu je bilo tudi kar 93.7% vseh kmetij brez zunanje delovne sile. Vse delo na teh kmetijah so torej opravljali družinski člani.

Kljub temu pa se družinske kmetije po vsej Evropi soočajo s krizo pomanjkanja novih generacij, ki bi bile pripravljene v procesih nasledstev prevzemati kmetije. Čeprav so številne članice EU uzakonile sheme zgodnjega upokojevanja ter ponudile pomoč mladim kmetom, je bilo leta 2013 kar 55,7% vseh vodij kmetij starejših od 54 let, 31,1% pa starejših od 64 let. Po vsej EU (28) se je absolutna večina bodisi približevala ali celo že presegla upokojitveno starost. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je le 6% vseh vodij kmetij mlajših od 35 let in le 0,6% jih je mlajših od 25 let.

4

Pogled na spodnji grafikon pokaže odstotek vodij kmetij glede na njihovo starost in obseg opravljenega dela s strani družinskih članov na področju EU v letu 2013.

1. Osnove družinskega podjetništva 1.1 TRENUTNO STANJE NA PODROČJU DRUŽINSKEGA KMETIJSTVA V EVROPI

Less than 25 years 25-34 years 35-44 years 45-54 years 55-64 years 65 years or over

Farms with no family labour force

Farms where family workers make up less than 50% (but no 0%) of the regular labour force

Farms where family workers make up more than 50% (but no 100%) of the regular labour force

Farms with only family workers

5

Zdaj, ko smo spoznali trenutno demografsko situacijo v kontekstu družinskih kmetij, si lahko podrobneje ogledamo, kaj konstituira družinsko kmetijo.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) definira družinsko kmetijstvo kot sredstvo organizacije proizvodnje na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribolova, pašništva in akvakulture, ki se vodi in izvaja predvsem s strani članov družin, tako moških kot žensk (© 2014 Mednarodno leto družinskega kmetijstva / FAO).

Poleg dela se med splošne elemente družinskih kmetij vključuje še:

• družino, ki je odgovorni subjekt kmetijske proizvodnje• kmetijo kot vir ekonomskega preživljanja • kmetijo kot bivališče družine • družino kot glavnega vlagatelja v kmetijo• družinsko kmetijo kot družinsko premoženje v smislu zemljišč, kapitala, veščin in znanja

1. Osnove družinskega podjetništva 1.2 KAJ JE DRUŽINSKO KMETIJSTVO?

6

Z izjemo nekaterih praktičnih elementov družinskega kmetijstva je še veliko več različnih elementov, na podlagi katerih se družinsko kmetijstvo razlikuje od drugih tipov kmetijstva.

FAO podaja obrazložitev, v skladu s katero “sta družina in kmetija povezani in se skupaj razvijata v prepletanju ekonomskih, okoljskih, socialnih in kulturnih funkcij“ (© IYFF FAO Concept Note / FAO).

V svoji socialni in kulturni funkciji je družinsko kmetovanje še dodatno povezano z družinskimi vrednotami, v kar se vključuje solidarnost, kontinuiteta in predanost. (© European Parliament / DG for Internal Policies). V tem kontekstu je družinsko kmetovanje več kot le zaposlitev družinskih članov, saj gre za način življenja. Ta podeželski življenjski stil odraža tako verovanja kot tradicije življenja in dela na družinskih kmetijah (© Lithuanian Presidency of the Council of the European Union / Council of the European Union). Družinsko kmetijstvo tako sega onkraj kmetijske proizvodnje, saj predstavlja tesno vez z lokalno kulturo in občestvom ter ob tem ohranja in prenaša lokalna znanja, tako rekoč preprečuje, da bi le-ta šla v pozabo.

Zdaj si pa poglejmo ekonomsko funkcijo družinskega kmetijstva, kot jo omenja FAO.

1. Osnove družinskega podjetništva 1.2 KAJ JE DRUŽINSKO KMETIJSTVO?

7

Na splošno Evropejci “družinsko kmetovanje razumejo kot kmetijsko podjetje” (© European Parliament / DG for Internal Policies). Družinske kmetije so podjetja, ki imajo poleg kulturne, socialne in okoljske tudi ekonomsko funkcijo.

Družinska kmetija je pravzaprav podjetje, v katerem družina ni le nosilec lastninske pravice, ampak je pod njenim nadzorom tudi vprašanje nasledstva vsega poslovnega premoženja podjetja. V tem smislu družina nosi tudi vsa poslovna tveganja. Z namenom obvladovanja tveganj (pa tudi izkoriščanja priložnosti) in sprejemanja odločitev, ki vplivajo na poslovanje, morajo družinski člani, ki so med seboj tudi praviloma sicer močno povezani, skrbeti za kakovost medsebojnih odnosov.

Nasledstvo kmetije in zagotavljanje kontinuitete poslovanja in ohranjanja poslovnega premoženja skozi procese obnavljanja generacij sta tako odvisna zlasti od kakovosti odnosov med družinskimi člani, in to v smislu medgeneracijske pa tudi znotraj-generacijske medsebojne povezanosti.

Toda uspešni procesi nasledstva niso povezani le s poslovanjem.

1. Osnove družinskega podjetništva 1.3 DRUŽINSKO KMETOVANJE KOT PODJETJE – KMETIJA ALI PODJETJE?

8

Družinska kmetijska podjetja ohranjajo vitalnost podeželskih skupnosti in podeželskega gospodar-stva po vsej Evropi. Vendar pa je treba poudariti, da imajo vsa družinska kmetijska podjetja vsaj še nekaj skupnega – neizogibno potrebo po preno-su podjetja z generacije na generacijo.

Tako v kratkoročnem kot dolgoročnem smislu ima to pomemben vpliv na produktivnost in dobič-konosnost kmetije, hkrati pa tudi na socialno sta-bilnost in splošno dobrobit družine, ki kmetuje.

Če želimo, da bodo procesi nasledstva izpeljani učinkovito in pravočasno, potem moramo najprej prepoznati medgeneracijske in znotraj-generacijske priložnosti in izzive, pred katerimi se znajde kmetijsko podjetje.

1. Osnove družinskega podjetništva 1.4 DRUŽINSKA PODJETJA – POMEN NASLEDSTVA

9

2.1 NASLEDSTVO – ODLOČILNI TEST

Proces nasledstva je “odločilni test za družinsko kmetijo, saj lahko vodi do uporabe novih tehnologij, lahko pripelje do konsolidacije ali tudi do drobljenja kmečke posesti in restrukturiranja kmetijskega podjetja” (© European Parliament / DG for Internal Policies).

Eden izmed najpomembnejših vidikov nasledstva je časovno načrtovanje. Stvari se je treba lotiti dovolj zgodaj in pravočasno razmišljati o generacijski prenovi kmetije. Pri tem je treba upoštevati vse realne mož-nosti takšnih in drugačnih izidov za vse člane družine. S tem se izognemo stresu in nezaželenim motnjam v procesu poslovanja kmetije.

Na splošno je nasledstveni proces odvisen od treh vidikov:

1. od predhodnikovih osebnih preferenc glede časa upokojitve;2. od dostopnosti in voljnosti primernega naslednika; 3. od optimalnega časovnega načrtovanja nasledstva, ki bo ustrezalo nasledniku.

Poglejmo si možnosti izidov različnih variant nasledstvenih procesov …

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije

10

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije 2.2 POMEMBNOST GLADKO POTEKAJOČEGA IN USPEŠNEGA NASLEDSTVENEGA PROCESA

Vzpostavljena je bila široka kategorizacijska klasifikacija različnih izidov nasledstvenih procesov, ki ilustrira njihovo stopnjo uspeha in posledično pomembnost gladko potekajočega in uspešnega nasledstvenega procesa (© Sociologia Ruralis / Potter and Lobley). Govorimo lahko o naslednjih izidih nasledstvenega procesa:

• Naslednik (starejši od 18 let), ki dela na kmetiji• Naslednik, ki ne dela na kmetiji za polni delovni čas• Usoda nasledstva je negotova, ker ni jasno, kdo naj bi bil naslednik • Ni še čas za nasledstvo, ker ni otrok ali pa so še premajhni• Nasledstva se ne pričakuje

Takšni izidi bi bili možni, če bi se kmetijo prepustilo neizkušenemu nasledniku, ker bi se predhodnik odločil za prezgodnjo upokojitev ali pa bi kmetija ostala brez naslednika, ker bi se predhodnik odločil za prepozno upokojevanje in bi vsi potencialni nasledniki že zapustili kmetijo.

Seveda proces nasledstva ni tako preprost, kot se morda zdi, vsekakor pa so ključ do uspeha sami člani družine in njihovi medsebojni odnosi.

11

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije 2.3 ČAS ZA DISKUSIJO – DOLOČITEV OSEBNIH CILJEV

Najpomembnejši dejavnik v procesu nasledstva kmetije je obstoj potencialnega in voljnega naslednika (© European Parliament / DG for Internal Policies). Seveda konsenza o nasledstvu brez definiranja osebnih ciljev vsakega izmed članov družine ne bo mogoče doseči. To velja še zlasti v primerih, ko je v igri več potencialnih naslednikov ali ko ni nikogar.

Treba je opozoriti, da so člani družine različno stari in so temu primerno v različnih življenjskih obdobjih. To seveda pomeni, da imajo lahko različna mnenja glede na različnost generacij (medgeneracijske razlike) pa tudi znotraj ene in iste generacije (znotraj-generacijske razlike).

Vsak član družine bo seveda lahko jasno definiral svoje individualne, osebne, družinske in poslovne cilje. Pri tem je enakopravno upoštevanje vseh (bolj ali manj s kmetijo povezanih) članov družine ključnega pomena, saj ne smemo podcenjevati čustvene narave družinskih vezi.

12

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije 2.4 RAZČIŠČEVANJE RAZLIČNIH POGLEDOV MED ČLANI DRUŽINE

Povsem možno je, da vsi člani družine ne bodo imeli enakega stališča glede nasledstva kmetije, zato je res-nično pomembno, da se stvari razčistijo še pred samim začetkom prevzema nasledstva.

Kot prvo, o odločanju se je treba pogovarjati – vpelje naj se strategija ali mehanizem družinskih poslovnih sestankov, na katerih se omogoči znotraj-generacijski in medgeneracijski dialog o vsem, kar zadeva nas-ledstvene načrte.

Na teh sestankih mora imeti vsak možnost spregovoriti o svojih individualnih pričakovanjih glede nas-ledstva. Tako se lahko družina sooči z razlikami v stališčih in jih poskuša preseči. Prav tako je pomembno, da družinski člani razpravljajo o svojih potrebah, namerah in ciljih, tako v smislu njihovih individualnih preferenc kot v kontekstu družinskega kmetijskega poslovanja. Pogosto je ključni cilj vzdrževanje kmetij-ske dejavnosti kot načina spodobnega preživetja, in to še zlasti velja za starejše generacije. Seveda pa je izpostavljanje zgolj tega cilja lahko v navzkrižju z drugimi cilji.

Zdaj pa si pobliže oglejmo tematizacijo družinskega poslovanja v medgeneracijskih in in znotraj-generacij-skih diskusijah.

13

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije 2.5 UPOŠTEVANJE POSLOVANJA DRUŽINSKE KMETIJE V PROCESU NASLEDSTVA

Tako sama kmetija kot njeno poslovanje, sta pomembni temi, ki ju morajo člani družine v svojih diskusijah resno obravnavati in ob tem upoštevati tudi vprašanji dobičkonosnosti in ekonomskega preživetja kmetije.

V znotraj-generacijskih diskusijah, zlasti tistih, ki zadevajo finančne vidike, se izpostavlja dejstvo, da je kmetija vir večjega dela družinskega premoženja. Zato je ob prenosu kmetije kot podjetja na enega izmed možnih naslednikov težko ohranjati načelo enake in pravične razdelitve družinskega premoženja vsem potomcem. Dovolj zgodnja obravnava tega vprašanja je način, kako se lahko izognemo zameram s strani tistih članov družine, ki niso izbrani za naslednike, a so svojo prihodnost videli na kmetiji.

V medgeneracijskih diskusijah, je lahko največji razlog za skrb predhodnika upad poslovne uspešnosti v času procesa prenosa kmetije na drugo generacijo. Poleg tega pa lastniki ali ustanovitelji kmetijskega družinskega podjetja nemara tudi niso preverili vseh finančnih in osebnih vidikov prenosa podjetja in upokojitve.

Osebni pomisleki, ki se pojavljajo v diskusijah, zlasti glede upokojevanja, kažejo na potrebo po temeljitem premisleku tako predhodnika kot naslednika.

14

2. Izzivi vključevanja naslednikov v poslovanje družinske kmetije 2.6 OSEBNI PREMISLEK – VPRAŠANJE UPOKOJITVE

Vprašanje upokojitve je zelo osebno vprašanje, ki terja poglobljen premislek predhodnika znotraj procesa nasledstva.

Pred prenosom kmetije na naslednjo generacijo kmetje pogosto razmišljajo o izgubi svojega podjetja in družbenega statusa kmeta pa tudi o slovesu od določenega življenjskega stila. S kmetijo se identificirajo v poslovnem in osebnem smislu, zato je upokojitev koncept, ki ga težko sprejmejo.

Podobno pa se tudi vsak mogoči naslednik hoče izkazati kot kandidat, ki je vreden pozornosti starejše generacije. Možne medgeneracijske razlike, kot na primer različne potrebe in želje, je treba torej v medgeneracijskih diskusijah resno obravnavati.

Iz tega lahko potegnemo sklep, da morata tako predhodnik kot naslednik vzpostaviti pozitiven odnos v smislu grajenja medsebojnega zaupanja, ki je pogoj za uresničitev uspešnega nasledstvenega procesa. Naslednik mora priznati neprecenljivo znanje in veščine predhodnika, slednji pa mora razumeti in sprejeti naslednikove potrebe po spremembah, ki zadevajo tudi samo poslovanje kmetije.

15

3. Nasledstvo izven družine 3.1 IZVENDRUŽINSKO NASLEDSTVO KMETIJ

Velika večina prenosov kmetij ostaja znotraj kmečkih družin. Vendarle pa ob vse večjem in zaskrbljujočem številu starejših kmetov brez naslednikov postajajo izvendružinska nasledstva vse pogostejša in vse privlačnejša rešitev (Van Boxtel et al., 2016).

Pri tovrstnih prenosih kmetij sicer ostaja v veljavi večina že omenjenih dejavnikov tradicionalnih oblik nasledstev, v nadaljevanju pa bomo izpostavili nekaj posebnih priložnosti in izzivov v primerih, ko se kmetija prevzema izven družinskih okvirov.

Kdo so potencialni izvendružinski nasledniki?Potencialni izvendružinski nasledniki so lahko osebe različnih profilov. Lahko gre za zaposlene na kmetiji, lahko gre za ljudi, ki prihajajo iz tovrstnega okolja, kjer pa niso mogli prevzeti kmetije svoje družine, ali pa so to ljudje, ki izhajajo iz nekmečkega okolja in želijo kmetovati.

16

3. Nasledstvo izven družine 3.2 IZZIVI IZVENDRUŽINSKIH NASLEDSTEV

• Visok vložek kapitala, ki je potreben za zagon podjetja v kmetijstvu, predstavlja problem za vse, ki želijo na novo vstopati v to panogo. Glavni stroški zagona kmetijskega podjetja vključujejo stroške pridobitev zemljišč, zgradb, opreme ali živine. Nadalje, nizki prihodki kmetijske dejavnosti bodo redko povrnili vse te začetne stroške.

• Zaradi močnih osebnih in družinskih povezav s podjetjem in zemljo ima lahko kmet ob predaji kmetije nečlanu družine tudi čustvene zadržke.

• Zaradi omejenih upokojitvenih možnosti so predhodniki običajno prisiljeni prodajati svojo kmetijo po visokih cenah, vendar pa bodo pogosto raje dali prednost investiciji v kmetijo kot v svojo pokojnino. Potencialni nasledniki pa se soočajo s konkurenco sosednih kmetij, ki bi jih sosedje morda širili tudi na račun zemljišč naslednikov, težavo pa lahko predstavljajo tudi potencialni kupci, ki bi rabo zemljišč preusmerili v nekmetijske namene.

• V številnih državah so predpisi s področja dedovanja, davkov in financ naklonjeni potomcem (torej otrokom), kar posledično pomeni, da se v procesu izvajanja izvendružinskega nasledstva pojavlja vrsta davčnih in birokratskih ovir.

Zakaj se torej vse več kmetov navkljub omenjenim oviram odloča za izvendružinsko nasledstvo in kakšne poteze morajo vleči, da so pri tem uspešni?

17

3. Nasledstvo izven družine3.3 IZVENDRUŽINSKO NASLEDSTVO – ZAKAJ? IN KAKO?

Priložnosti:

• Novinci lahko uvajajo inovacije, kmetijske metode in poslovne modele na podlagi izkušenj in znanja, ki so ga pridobili drugod – bodisi na drugih kmetijah bodisi v povsem drugih panogah. To lahko vodi do novih komplementarnih dejavnosti na kmetiji, lahko pa tudi dvigne raven trajnostne naravnanosti.

• Za starejše kmete, ki nimajo naslednika, je postopno izvendružinsko nasledstvo lahko primernejša opcija od preproste prodaje in odhoda s kmetije, ki pogosto povzročata travme. Ob skupnem delu z naslednikom in postopnem prenosu odgovornosti še pred formalnim prepisom kmetije lahko predhodniki še naprej živijo na kmetiji, soodločajo o njeni prihodnosti in prenašajo svoje znanje na naslednika.

Da bi zagotovili uspešen proces izvendružinskega nasledstva je treba upoštevati naslednje vidike:

• Kot v primeru družinskega nasledstva je treba tudi, ko gre za izvendružinskega naslednika, pravočasno načrtovati in resno upoštevati interese in perspektive obeh vpletenih strani.

• Zadostna izobrazba in usposobljenost naslednika sta nekaj povsem nepogrešljivega, in to še zlasti, ko gre za nekoga, ki prihaja iz nekmečkega okolja. Praktične izkušnje, ki jih mladi kmetje ob pomoči na domači kmetiji pridobijo v času svojega otroštva, so pravzaprav neprecenljive. Vendarle pa potencialni naslednik lahko pridobi izkušnje tudi na kmetijski šoli, v okviru organiziranih praks in ob delu na uveljavljenih kmetijah.

18

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT.

Prednosti(Strengths)

Slabosti(Weaknesses)

SWOT

Nevarnosti(Threats)

Priložnosti(Opportunities)

4.1 ANALIZA SWOT – UPOŠTEVANJE VSEH PLATI ZGODBE

Potem ko smo obravnavali številne primere izzivov ob vključevanju naslednikov v poslovanje družinskih kmetij, bi morali zdaj na razumljiv in pregleden način pozorno preučiti vse vidike nasledstvenega procesa.

To lahko dosežemo z analizo SWOT. SWOT je akronim, ki se tvori na podlagi začetnic besed “Strengths”, “Weak-nesses”, “Opportunities” in “Threats” (prednosti, slabos-ti, priložnosti, nevarnosti). Gre za orodje, ki se ga upo-rablja, kadar smo soočeni z večplastnimi scenariji, kar je na primer tudi generacijska obnova družinskih kmetij. Analiza SWOT nam lahko pomaga pri jasni opredelitvi trenutnega stanja scenarija in prikazu najustreznejše strategije oz. načina izbire nadaljnjih korakov. Pa si poglejmo možnosti kategorizacije različnih vidikov generacijske prenove družinskih kmetij s pomočjo anali-ze SWOT.

19

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT.4.2 ANALIZA SWOT – PREDNOSTI GENERACIJSKE OBNOVE NA DRUŽINSKIH KMETIJAH

Te prednosti se kažejo kot …:

• možnost, da se mlajše generacije, ki so pogosto bolje izobražene in imajo več poslovnih izkušenj, pritegne nazaj v njihovo podeželsko okolje in na družinsko kme-tijo;

• kot voljnost mladih generacij, da se vključijo v poslo-vanje družinskih kmetij;

• obstoj potencialnega voljnega naslednika;• neprecenljive veščine in znanja predhodnika;• povezanost mladih generacij z družinskim poslova-

njem, ki sega v preteklost, to pa pomeni, da so sezna-njene z vodenjem poslovanja družinske kmetije.

Med prednosti generacijske obnove na družinskih kmetijah sodijo vsi obstoječi dejavniki, ki v konkretni situaciji neposredno pripomorejo h gladko potekajočemu procesu generacijske prenove na družinskih kmetijah.



SWOT

Nevarnosti(Threats)


20

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT.4.3 ANALIZA SWOT – SLABOSTI GENERACIJSKE OBNOVE NA DRUŽINSKIH KMETIJAH

Te slabosti se kažejo kot …:

• pomanjkanje zaupanja med predhodnikom in nasle-dnikom;

• možnost, da naslednika ne jemljeta resno ne predho-dnik ne družina;

• različne starosti in življenjska obdobja, v katerih so člani družine v času nasledstva;

• neenaka in nepravična razdelitev družinskega premo-ženja med člane družine;

• pomanjkanje razumevanja predhodnika, ki ne uvidi potreb po spremembah, ki jih želi (tudi na področju poslovanje družinske kmetije) uvesti mlajša generaci-ja.

Med slabosti generacijske obnove na družinskih kmetijah sodijo vsi obstoječi dejavniki, ki v konkretni situaciji neposredno škodijo gladko potekajočemu procesu generacijske prenove na družinskih kmetijah.



SWOT

Nevarnosti(Threats)


21

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT.4.4 ANALIZA SWOT – PRILOŽNOSTI GENERACIJSKE OBNOVE NA DRUŽINSKIH KMETIJAH

Te priložnosti se kažejo kot …:

• potrebe, namere in cilji vsakega člana družine;• pripravljenost potencialnega mladega naslednika, da

ob obljubi prenosa premoženja (zemljišč, kmetije kot podjetja) ostane na kmetiji;

• spremembe potreb in ciljev v poslovanju družinske kmetije, zlasti še v smislu ohranjanja ekonomske učin-kovitosti in trajnostne naravnanosti;

• generacijske povezave med lastniki družinske kmetije, ki ustvarjajo dodano vrednost v kontekstu unikatnosti kmetijskega podjetja z družinsko tradicijo;

• vsakršne strukturne ali tehnološke spremembe v pod-jetju družinske kmetije, ki so posledica nasledstvene-ga procesa ter lahko izboljšajo konkurenčnost in učin-kovitost podjetja.

Med priložnosti generacijske obnove na družinskih kmetijah sodijo vsi obstoječi dejavniki, ki v konkretni situaciji neposredno koristijo gladko potekajočemu procesu generacijske prenove na družinskih kmetijah.



SWOT

Nevarnosti(Threats)


22

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT.4.5 ANALIZA SWOT – NEVARNOSTI GENERACIJSKE OBNOVE NA DRUŽINSKIH KMETIJAH

Te nevarnosti se kažejo kot …:

• pomanjkanje razumevanja glede upokojevanja pred-hodnika;

• izguba osebne in profesionalne identitete predhodni-ka ob prenosu kmetije;

• splošne razlike med predhodnikom in naslednikom; • upad poslovne dejavnosti kmetije v času procesa nas-

ledstva; • vse večje zanašanje na izvendružinsko delovno silo kot

posledica tehnoloških sprememb na kmetiji, ki izhaja-jo iz nasledstva.

Med nevarnosti generacijske obnove na družinskih kmetijah sodijo vsi obstoječi dejavniki, ki v konkretni situaciji neposredno škodijo gladko potekajočemu procesu generacijske prenove na družinskih kmetijah.



SWOT

Nevarnosti(Threats)


23

4. Obnavljanje generacij v družinskem kmetovanju – analiza SWOT.4.6 ANALIZA SWOT – RAZVIDEN PREGLED

ko v postopkih analize SWOT deduciramo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, jih je treba znova pregledati v njihovi celovitosti in poiskati ustrezne strategije ter poti za doseganje gladko potekajočega procesa nasledstva.

SWOT

Kako lahko slabosti spremenite v priložnosti?

Kako povečati prednosti?

Kako čim bolje izkoristiti priložnosti?

Kako se lahko izognete nevarnostim?



Nevarnosti(Threats)


24

5. Videnje nasledstvenega okvira izven vaše lastne perspektive

5.1 EN KORAK NAZAJ ZA PREGLED PROCESA

Že na samem začetku pretehtavanja procesa nasledstva družinske kmetije je treba narediti en korak nazaj in znova premisliti o procesu, in to še preden se začnejo diskusije v družini.

Na proces nasledstva bi morali od začetka do konca gledati kot na celoto, ki si jo je treba nazorno predstaviti. To dosežemo s kontinuiranim razmišljanjem o procesu in pri tem … :

• hodnotit, jaký májí ostatní členové názor na vaše myšlenky a činy;• zvažovat úhly pohledu ostatních členů rodiny;• brát v úvahu, že se tento proces se týká celé rodiny.

Úspěšný průběh generační obměny není důležitý pouze pro postupitele a nabyvatele, ale také pro ostatní členy rodiny a také pro životaschopnost a udržitelnost rodinné farmy.

25

Bibliografija• Beattie. A., 2017. Available at: https://grdc.com.au/Research-and-Development/GRDC-Update-Papers/2014/08/Research-update• Council of the European Union, 2013. Available at: http://static.eu2013.lt/uploads/documents/Programos/Discussion%20documents/

Informal_AGRI_DP.PDF.• Errington. A., 2002. Available at: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.588.6352&rep=rep1&type=pdf• European Network for Rural Development (ENRD), 2013. Available at: https://enrd.ec.europa.eu/sites/enrd/files/assets/pdf/

publications-andmedia/eu-rural-review/PublicationENRDperiodical-17_en.pdf• European Parliament Directorate General for Internal Policies, 2014. Available at: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/

note/join/2014/529047/IPOL-AGRI_NT(2014)529047_EN.pdf• Eurostat, 2017. Available at: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Agriculture_statistics_-_family_farming_

in_the_EU• Food and Agriculture Organisation of the United Nations (FAO), 2013. Available at: http://www.fao.org/fileadmin/templates/nr/

sustainability_pathways/docs/2014_IYFF _FAO_Concept_Note.pdf.• Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO), 2014. Available at: http://www.fao.org/family-farming-2014/home/

what-isfamily-farming/en/• Garner. A. & Paula de la O Campos. A., Food and Agriculture of the United Nations (FAO), 2014. Available at: http://www.fao.org/3/

ai4306e.pdf• Potter. C. & Lobley. M., 1996. Available at: https://www.researchgate.net/profile/Fiona_Williams4/publication/240612384_

Succession_and_the_Future_of_Farming_Problem_or_Perception/links/555c439508ae91e75e76d345.pdf• Van Boxtel, M. et al (eds.), 2016. Available at: http://www.farmsuccession.eu/wp-content/uploads/2016/10/Farm-Succesion-

Brochure.pdf• Wenger. C., 2010. Available at: http://www.ifa.ie/wp-content/uploads/2013/10/Farm-Succession-Planning-Checklist.pdf

26

BibliografijaSLIKE

• Jon Bunting, wheat. Available at: https://www.flickr.com/photos/84744710@N06/8302745795/in/photolist-dDFK4z-edv4NH-auh629-8fTUPg-Tr8Wec-bo1UfR-9XtGTY-FgxbSa-uQBSff-bNAxCz-iaX6h8-ojuPU8-8nnv7V-4SmTqs-fjdLgb-G1QsRc-oiJdqd-UB7hQ1-Fgo4RW-99-Ra4SoYAysQ-gsb9gP-Uqrpku-HWF2tn-G9U28z-baDFjX-cEe3rq-d7S5Tj-5MweNr-8gLyR8-4Re5xN-e13nKt-mjGrR4-ehgsdT-sn1XPM-9BSs7X-5MKJNV-rcojUU-SthwMa-6ag8VN-6K7jMx-KoN6HE-psPUCi-mc6oRR-iaDjVg-SqCKFf-qbaJWC-8emGRo-8gjbV4-iUp9gj

• Kuhnmi, DSC_1503-1. Available at: https://www.flickr.com/photos/31176607@N05/14289941411/in/photolist-nLKFJc-noBcjM-qbaJWCgsb9gP-4Re5xN-6K7jMx-VwW7fD-rSUbew-nuy5BL-6tocay-5psnpu-RVmEV7-jD5Jd7-qqdDgr-nL5f4c-pQns3r-bNAxCz-norYtj-nEWyJPnMJMhG-QC4ZuM-b3HTtX-nos1jy-dAyFfG-syoDM-7wJa5b-nu4UJ-nLKyzn-2jYDxZ-LS9gty-m5FRsi-nuxToT-37fniE-nM3L8H-c8RiVY-75417isTcw2-5VzNh8-4XXG7L-5VE9Uf-bczT1g-axbm5b-5qWahm-7fePHC-9Qxbj-2cVVMY-o3Cz8L-rr5DB-n1Q1C-HT3qZ

• Mark Goebel, ji1316.JPG. Available at: https://www.flickr.com/photos/sangre-la/3232629976/in/photolist-5VE5gA-orDsuF-5fEvDZ-5VE419-5VDUEw-vLi1Db-7jxp4-5VDTnN-5VzG7P-5VzwHB-5VDQ5s-efNcsL-bR4a8D-5VzJm2-dNiTEN-fpt6RD-5VEja5-bWF7X7-5VE42E-5VE6ey-59nUQD-5VztfD-5VEfmf-5VDTfY-dmktB1-5VzTVD-5TZgtT-f2AUUw-nM5WH2-f2AZQU-f2mNjK-9PH1EQ-dbh5gY-f2B7RU-8djaUS-f2B2G3-7svTBP-f2AYnC-nJhH59-nosfgk-norUJM-nM3JaV-norPmH-nLKxpg-nuTXNn-oaMFEN-95qMiH-nLKJMM-avMMPg-oeB862

• Steve C, En route vers des sommets. Available at: https://www.flickr.com/photos/chtifiun/7090866709/in/photolist-bNAxCz-iaX6h8-ojuPU8-8nnv7V-4SmTqs-fjdLgb-G1QsRc-oiJdqd-UB7hQ1-Fgo4RW-99Ra4S-oYAysQ-gsb9gP-Uqrpku-HWF2tn-G9U28z-baDFjX-cEe3rq-d7S5Tj-5MweNr-8gLyR8-4Re5xN-e13nKt-mjGrR4-ehgsdT-sn1XPM-9BSs7X-5MKJNV-rcojUU-SthwMa-6ag8VN-6K7jMx-KoN6HE-psPUCi-mc6oRRiaDjVg-SqCKFf-qbaJWC-8emGRo-8gjbV4-iUp9gj-enW71b-8gQU1J-VhpBcc-da9vQy-6tocay-Tq5jpt-bMzgNZ-VwW7fD-a8vdZ2

• Vostok 91, l’or des champs. Available at: https://www.flickr.com/photos/93941360@N02/13763636513/in/photolist-mYfeBP-edv4NHnLKFJc-bNAxCz-noBcjM-oiJdqd-e13nKt-mjGrR4-qbaJWC-oYAysQ-gsb9gP-baDFjX-4Re5xN-norYtj-6K7jMx-VwW7fD-rSUbew-nEWyJPnuy5BL-8gjbV4-auh629-uQBSff-d7S5Tj-iUp9gj-6tocay-5psnpu-nMJMhG-QC4ZuM-cNp34N-RVmEV7-jD5Jd7-b3HTtX-qqdDgr-nL5f4cg6S4he-nos1jy-dAyFfG-vxbHKR-syoDM-4pSVkT-2cVVMY-o3Cz8L-po9v4k-da9vQy-qBk5ct-cHgMX7-cdu381-6aqf2Y-pQns3r-7wJa5b

Razumevanje obnavljanja generacij na kmetijah ...farmsuccess.tictaclab.es/assets/modules/SL_FARMSUCCESS_TM03.pdf · training farmers for sustainable succession processes Razumevanje

Documents