5.RAZRED GRADNJE, OKOLJE, PROSTOR na osnovi MU št.13 z dne 24.4.2013 odobreno na seji razrednega profesorskega zbora 5. razreda GOP DTZ “Žiga Zois” dne 09.05.2019 POROČILO RAZREDNEGA SVETA ŠOLSKO LETO 2018/19 DRŽAVNI TEHNIŠKI ZAVOD s slovenskim učnim jezikom ''ŽIGA ZOIS''
39
Embed
RAZRED GRADNJE, OKOLJE, PROSTOR · Topografija - - 4 4 4 Telesna vzgoja 2 2 2 2 2 Verouk ali altern. dejavnosti 1 1 1 1 1 skupaj ur 36 36 36 36 36 Soprisotnost praktični pouk 51
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
5.RAZRED
GRADNJE,
OKOLJE,
PROSTOR
na osnovi MU št.13 z dne 24.4.2013
odobreno na seji razrednega profesorskega zbora 5. razreda GOP
DTZ “Žiga Zois” dne 09.05.2019
POROČILO
RAZREDNEGA SVETA
ŠOLSKO LETO 2018/19
DRŽAVNI TEHNIŠKI ZAVOD
s slovenskim učnim jezikom
''ŽIGA ZOIS''
1
KAZALO
GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR
stran
Splošni okvir ………………………….……… 2
Podatki o kurikulu ………………………….……… 2
Opis razreda ………………………….……… 6
Podatki o strategijah in metodah inkluzije ………………………….……… 7
Splošni podatki o didaktični dejavnosti ………………………….……… 7
Dejavnosti in projekti ………………………….……… 11
Simulacije pisnih nalog ………………………….……… 14
Predmetne analitične pole
Slovenski jezik in književnost ………………………….……… 16
Italijanski jezik in književnost ………………………….……… 19
Angleščina ………………………….……… 21
Zgodovina ………………………….……… 24
Matematika ………………………….……… 26
Načrtovanje, gradnje in napeljave ………………………….……… 28
Upravljanje gradbišč in varnost na del. mestu ………………………….……… 30
Geopedologija, ekonomija in cenitve ………………………….……… 33
Topografija ………………………….……… 35
Telesna vzgoja ………………………….……… 38
PRILOGE – Kriteriji ocenjevanja in krediti
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
2
Dokument razrednega sveta RAZRED: 5. GOP 1. SPLOŠNI OKVIR 1.1 Kratek splošni okvir
Večina dijakov, ki obiskuje DTZ Žige Zoisa, ima dvojezično (slovensko/ italijansko izobrazbo že od otroškega vrtca in osnovne šole. Družine so večinoma iz tržaške pokrajine, v glavnem imajo dijaki vsaj enega od staršev, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti. Le manjši odstotek dijakov ima neslovenske starše in se je slovenskega jezika naučil v šoli. 1.2 Predstavitev šole
Pouk poteka v slovenskem jeziku po programih, veljavnih po italijanski šolski zako-nodaji. V predmetnike vseh razredov pa sta vključeni tako slovenščina kot italijanščina kot samostojna predmeta. Specifično vsebino dajejo naši šoli pouk slovenskega jezika, knjiže-vnosti, kulture in zgodovine ob vzporednem pouku italijanskega jezika in književnosti, kul-ture in zgodovine.
V preteklih letih so eksperimentiranja in reforme z novimi programi in urniki, ki jih je ministrstvo potrdilo, bistveno preoblikovala tudi podobo našega zavoda. 2. PODATKI O KURIKULU 2.1 Profil kompetenc, pridobljenih ob koncu petletnega šolanja (iz Triletnega
vzgojno-izobraževalnega načrta)
V trieniju naj bi dijak poglabljal in sistematiziral svoje znanje, gojil logično mišljenje, se usmerjal k samostojnemu delu in oblikovanju lastnih stališč in kritičnemu odnosu do stvarnosti.
program
GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR Tehniško izobraževanje – Tehnološko področje
1., 2., 3., 4. in 5. razred
Ob splošnih vzgojno-izobraževalnih ciljih doseže absolvent smeri Gradnje, okolje in prostor specifične kompetence:
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
3
▪ na področju materialov, strojev in naprav za gradbeništvo, uporabe instrumentov za geodetske meritve, računalniških sistemov za grafično prikazovanje ter izračunavanje pri tehničnih in ekonomskih ocenah;
▪ grafične in projektantske, pri organizaciji gradbišč, upravljanju naprav in geodetskih posnetkov;
▪ pri ocenah zemljišč, stavb in ostalih sestavnih delov prostora ter v zvezi z odgovarjajo-čimi stvarnimi pravicami in katastrskimi operacijami;
▪ v zvezi z upravljanjem nepremičnin.
TRIENIJ
Predmeti humanistično-jezikovne skupine – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR - UPRAVA, FINANCE IN MARKETING
Specifični smotri: ▪ razvoj jezikovne kompetence in
jezikovne prožnosti v dvojezič-nem okolju
▪ izoblikovanje humanističnega pogleda na svet skozi literaturo, umetnost in zgodovino
Cilji: Dijak ▪ zna aktivno in samostojno uporabljati
strokovne izraze, ločevati jezikovne zvrsti in med temi izbirati primerne za svoje poročanje
▪ zna samostojno poiskati in urediti vire, informacije in vsebine, jih ovre-dnotiti in povezati v smiselne celote ter jih obogatiti z osebnim pristopom
Predmeti tehnično-matematične skupine – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR
Specifični smotri: ▪ razviti sposobnosti pravilnega
ustnega in pisnega izražanja, ki omogoča dojemanje in usvajan-je strokovne literature in ob tej potrebne strokovnosti
▪ razviti skrb za dodelanost izdel-kov
▪ doseči sproščenost pri rabi osnovnih tehničnih izrazov tudi v italijanščini (široka interdisci-plinarnost)
Cilji: Dijak ▪ pozna učne vsebine, jih zna upora-
biti v različnih zvezah in zna kritično preverjati postopke in rezultate
▪ zna črpati informacije iz različnih virov
▪ zna opazovati okolje z občutkom za dimenzije v funkciji uporabnika - človeka in spoštljivo posega v okolje
▪ zna uporabljati instrumente, poklic-no orodje in opremo
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
4
Tuj jezik – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR
Specifični smotri: ▪ Operativni: dijak bo razvil jezikov-
ne sposobnosti funkcionalnega tipa.
▪ Formativni: s spoznavanjem tuje govorečega naroda bo dijak obo-gatil svojo osebnost; pridobil bo tiste elemente, ki mu bodo služili za analizo evropske in svetovne realnosti. Vsi ti elementi so bistve-nega pomena pri razvijanju kulture sožitja in strpnosti.
Cilji: ▪ Operativni cilji za 1. 2. in 3. razred
Operativni cilji so vezani na razvijanje štirih osnovnih spretnosti, ki omogočajo dijaku doseganje specifičnih kompetenc: razumevanje, poslušanje, govor in branje.
▪ Operativni cilji za 4. in 5. razred Kot dodatek že zgoraj omenjenim ciljem bo dijak v tem ciklusu razvijal strokovni jezik, ki sega od poznavanja imen gradbenih matrialov, gradbenih oziroma geodetskih procesov in instrumentov do enostavnejših vsebin iz zgodovine arhitekture..
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
5
2.2 Tedenski urnik
Predmetnik za šolsko leto - tehnološko področje -
1., 2., 3., 4. in 5. razred - smer Gradnje, okolje in prostor - GOP
učni predmet število tedenskih ur
razred I. II. III. IV. V.
Slovenski jezik in književnost 4 4 4 4 4
Italijanski jezik in književnost 4 4 4 4 4
Angleščina 3 3 3 3 3
Zgodovina 2 2 2 2 2
Matematika 4 4 3 3 3
Izbrana poglavja iz matematike - - 1 1 -
Pravo in ekonomija 2 2 - - -
Vede o zemlji in biologija 2 2 - - -
Fizika 3 3 - - -
Kemija 3 3 - - -
Tehnolog. in tehnike graf. upodabljanja
3 3 - - -
Informacijske tehnologije 3 - - - -
Uporabne znanosti in tehnologije - 3 - - -
Upravljanje gradb. in varnost na del. mestu
- - 2 2 2
Načrtovanje, gradnje in napeljave - - 7 6 7
Geopedologija, ekonomija in cenitve - - 3 4 4
Topografija - - 4 4 4
Telesna vzgoja 2 2 2 2 2
Verouk ali altern. dejavnosti 1 1 1 1 1
skupaj ur 36 36 36 36 36
Soprisotnost praktični pouk 51 32 93 93 93
1 - razni laboratorij: 1 ura tehnologije in tehnike graf. upod., 1 ura fizike, 1 ura
kemije, 2 uri informatike 2 - razni laboratorij: 1 ura tehnologije in tehnike graf. upod., 1 ura fizike, 1 ura
kemije 3 - laboratorij gradbenih ved in tehnologij
Pri sestavi predmetnika je šola v prvi vrsti upoštevala ministrska določila in smernice. Profesorski zbor je izdelal okvir kompetenc za posamezne predmete in letnike. Manjkajo podrobnejša ministrska navodila in kriteriji v zvezi z preverjanjem in ocenjevanjem posameznih kompetenc. Dejavnosti, ki jih izvajamo za obogatitev šolske ponudbe, so navedene v načrtu Vzgojno-izobraževalne ponudbe. Didaktično načrtovanje izvajamo v glavnem redno in vzajemno.
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
6
3. OPIS RAZREDA 3.1 Sestava razrednega sveta
Predmet Ime in priimek profesorja
Slovenščina in zgodovina E. Fičur
italijanščina N. Ukmar
angleščina D. Neubauer
matematika A. Kermac
Načrtovanje gradnje in napeljave R. Sarazin
Upravljanje gradbišč in varnost M. Jagodic
Geopedologija ekonomija in cenitve W. Mikac
Topografija P. Zobec
Telesna vzgoja S. Milič
Profesor praktičnega pouka pri: Načrtovanje gradnje in napeljave, Geopedologija ekonomija in cenitve, Upravljanje gradbišč in varnost, Topografija
Slovenščina in zgod. P. Sturman M. Jevnikar E. Fičur
angleščina K. Vodopivec J. Ban D. Neubauer
italijanščina N. Ukmar N. Ukmar N. Ukmar
Upravljanje gradbišč in varnost R. Sarazin R. Sarazin M. Jagodic
Načrtovanje gradnje in napeljave M. Jagodic M. Jagodic R. Sarazin
matematika A. Kermac A. Kermac A. Kermac
Geopedologija ekonomija in cenitve W. Mikac W. Mikac W. Mikac
Topografija P. Zobec P. Zobec P. Zobec
Telesna vzgoja S. Milič S. Milič S. Milič
Profesor praktičnega pouka D. Štokovac D. Štokovac D. Štokovac
3.3 Sestava razreda in njegova zgodovina V prvi razred je bilo vpisanih šest dijakov, trije fantje in tri dekleta. Na začetku drugega polletja se je en dijak prepisal na sosednjo UFM smer. Bienij je dokončalo pet dijakov, v tretji razred pa se jih je vpisalo šest, saj se jim je pridružil dijak, ki v prejšnjem šolskem letu
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
7
ni izdelal razreda. V teku tega šolskega leta so se kar trije dijaki, dva fanta in eno dekle, prepisali na drugo šolo, tako da sta četrti in peti razred obiskovali le dve dekleti in en fant. 4. PODATKI O STRATEGIJAH IN METODAH INKLUZIJE
Vključevanje dijakov poteka brez večjih ovir, tudi na individualni ravni. Didaktične dejavnosti so na splošno kakovostne, vendar bi se dalo še marsikaj izboljšati. Šola spodbuja tako vključevanje dijakov s posebnimi potrebami kot tudi spoštovanje različnosti in kulturne raznolikosti. Na šoli je sicer število dijakov s posebnimi potrebami oziroma učnimi težavami razmeroma omejeno. 5. SPLOŠNI PODATKI O DIDAKTIČNI DEJAVNOSTI 5.1 Didaktične metodologije in strategije
Od šolskega leta 2014/2015 dalje sta obe smeri že prilagojeni novi šolski ureditvi. Na osnovi vodilnih smernic za prehod v novo ureditev (Linee guida per il passaggio al nuovo ordinamento – D.P.R. 15 marzo 2010, art. 8, comma 3) so se izoblikovali in nadgradili didaktični in vzgojni načrti, ki zagotavljajo razvoj in dosego določenih končnih kompetenc, znanj in spretnosti. V prilogi A k omenjenemu Pravilniku je nakazan vzgojni, kulturni in poklicni profil absolventa ob zaključku petletnega šolanja na tehniškem zavodu (Allegato A: PECUP - Profilo educativo, culturale, professionale dello studente a conclusione del secondo ciclo del sistema educativo di istruzione e formazione per gli Istituti Tecnici). Profesorski kader postopoma utrjuje sistem in orodja za načrtovanje, poučevanje, preverjanje in ocenjevanje kompetenc in spretnosti, ki jih dijaki razvijajo v šolskem izobraževalnem procesu, saj bo potrebno kompetence certificirati v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF – European Qualification Framework). Izziv zahteva precejšnje spremembe v metodologiji in ciljih šolskega dela, ki jih mora profesorski kolektiv uresničevati postopoma, a vztrajno in neizbežno. To zahteva široko in poglobljeno, individualno in timsko izobraževanje učnega kadra.
Večina zaposlenih profesorjev ima delovno razmerje za nedoločen čas, nekaj je tudi osebja s pogodbo za določen čas. Profesorji imajo v glavnem dolgoletne izkušnje s poučevanjem, obenem pa imajo delovne izkušnje tudi na drugih področjih, kar jim omogoča, da teoretično šolsko znanje nadgrajujejo in povezujejo s praktičnimi primeri iz realnega delovnega okolja.
Ob teh vsebinah je vseskozi prisotna možnost za posebne oblike individualizacije in diferenciacije pouka (individualna priprava na tekmovanja, delo po skupinah, usmerjanje posebno nadarjenih dijakov, podporni pouk, vzajemno učenje, srečanja dijakov s psihologom itd.).
Zgoraj omenjena prizadevanja se uresničujejo ob sprotnem prilagajanju in povezovanju učnih vsebin, s posebnim poudarkom za vnos novih didaktičnih elementov, ki jih učno osebje spoznava in usvaja ob rednem spremljanju pobud v smislu vseživljenjskega učenja.
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
8
5.2 CLIL: dejavnosti in način poučevanja 5.3 Dejavnosti in načini pridobivanja prečnih kompetenc. Usmerjanje - orientacija
(ex ASL): dejavnosti v trieniju Vsi dijaki razreda so bili deležni naslednjih pobud: 3. letnik Tečaj varnosti 12ur Sejem gradbeništva v Bologni 4. letnik Udeležba na predavanjih tržaške univerze »Lezioni aperte« Sejem gradbeništva v Ljubljani Vodeno testiranje svojih nagnjenj s pomočjo aplikacije »Sorprendo« Obisk gradbišča 5. letnik 19.okt. Sejem gradbeništva SAIE v Bologni 8.nov. Sejem dela, usposabljanja in usmerjanja v Pordenonu 6.dec. Ogled gradbišča na ulici Alfonso Valerio 12.jan. Predavanje prof.Štokovac: Bodočnosti gradbeništva in prostora 19.jan. Obisk podjetja Fincantieri v Tržiču 21.jan. Sejem poklicev – Dvorana kompetenc na Pomorski postaji (Fiera delle professioni – Salone delle competenze)
Posamezni dijaki tega razreda so se letos udeležili sledečih pobud in projektov
TULL Andreja 29.nov. Vodička za dijake zavoda med obiskom muzeja Sartorio -
projekt FAI
24.mar. Vodička za zunanje obiskovalce muzeja Sartorio - projekt FAI
SOSIČ Veronika 4.apr. Tekmovanje v Celju: Cad Olympics Slovenija 2019
3.in 4.jun. Mednarodno tekmovanje v Roveretu: Cad Olympics 2019
ter opravili sledečo triletno delovno prakso: JERIČ Peter:
Geom. A Oberdan, samostojno podjetje, Narodna ulica 28, Opčine
5. letnik Š.l: 18/19 3. - 14. sept.
LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije doo, Ukmarjeva ulica 4, Ljubljana, SLO
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
9
SOSIČ Veronika:
TULL Andreja:
Mehke veščine (Soft skills)
Poleg trdih, ki so bile razčlenjene v zgornjem delu, poznamo tudi mehke veščine. Trde so tiste, ki jih pridobimo preko izobraževanja in so nujno potrebne za opravljanje določenega poklica: so torej poklicno specifične, Mehke veščine je veliko težje definirati, so pa nujno potrebne, da je posameznik uspešen v poklicu in dober sodelavec, saj odra-žajo med drugim njegov odnos do ljudi. Nekoliko težje se jih moremo naučiti, saj je v standardnem izobraževanju večji poudarek na trdih veščinah. Mehke veščine so množi-ca osebnih lastnosti, navad, odnosov in socialnega čuta. Produktivno in zdravo delovno okolje temelji na mehkih veščinah, saj te vplivajo na medosebne odnose, komunikacijo, reševanje konfliktov itd. Mehke veščine so v času avtomatizacije in digitalizacije še pose-bej pomembne, saj jih – za razliko od trdih veščin – ne moremo nadomestiti.
Glavne mehke veščine, ki jih pri dijakih lahko razvijamo med delom ob učenju oz. pri pridobivanju mehkih veščin in usmerjanju, so:
1. Avtonomija Sposobnost izvajanja danih nalog brez stalnega nadzorstva, avtonomno sprejemanje odločitev in samoiniciativa, urejanje samega sebe. Sposobnost razumevanja pravil in etike dela. 2. Prilagodljivost Sposobnost prilagajanja na spremembe, pripravljenost sprejemanja novosti, pozitiven odziv na nepričakovane situacije ter odprtost do novih delovnih nalog in izzivov, tudi v sodelovanju z ljudmi z zelo različnimi nazori. 3. Sposobnost dela pod pritiskom in odpor na stres Stabilnost v stresnih situacijah, nadzorovanje samega sebe in ohranjanje koncentracije. Sposobnost upravljanja z odgovornostmi. 4. Organizacijske sposobnosti Sposobnost udejanjanja idej, določanja prioritet, načrtovanja in organizacije z danimi sredstvi (upoštevajoč tudi čas na razpolago). 5. Preciznost in pozornost do detajlov Sposobnost biti točen, delaven, pazljivi in pozoren do detajlov tudi v luči končnega rezultata. Sposobnost izkoriščanja časa na razpolago. 6. Učenje učenja
Studio tecnico p.i.e. Vuch Walter, samostojni poklic, trg Marconi 3, Milje (TS)
5. letnik Š.l: 18/19 3. - 14. sept..
Geograd doo - podjetje za geodetske storitve, Tbilisijska 59, Ljubljana, SLO
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
10
Sposobnost razumevanja svojih pomanjkljivosti in možnosti nadgradnje, želja po lastnem izboljšanju in poglabljanju znanja. 7. Usklajevanje znanja Sposobnost pridobivanja podatkov ter organizacija in reorganizacija podatkov in znanja, ki prihajajo iz različnih virov z namenom, da se doseže določen cilj. Sposobnost avtokritike in razvijanje kritičnosti. 8. Samoiniciativnost Sposobnost razvijanja idej, nadzorovanje njihovega razvoja in organizacija v obliki uresničljivih projektov. Kreativnost in iznajdljivost. 9. Komunikacijske sposobnosti Prilagajanje terminologije potrebam sogovornika, aktivno poslušanje, premišljeno natančno izražanje, sposobnost sinteze in povzemanja; pozitivno soočanje z drugimi. Sposobnost upravljanja digitalnih sredstev in medijev. 10. Reševanje problemov Sposobnost ugotavljanja prioritet in kritičnosti; iskanje in ugotavljanje najboljše možne rešitve. 11. Sposobnost dela v skupini Sodelovanje v skupini, trud za ohranjanje dobrih odnosov, sodelovanje z drugimi, sposobnost ustvarjanja pozitivnih odnosov s sodelavci. Razumevanje potreb drugih in sposobnost reševanja konfliktov. Spoštovanje pravil in hierarhije na delovnem mestu.
V tej optiki so bili vsi dijaki deležni posebne pozornosti, da so te sposobnosti
razvijali med šolskim in domačim delom skozi celo šolsko leto. Poleg tega smo letos na šoli izpeljali še specifični projekt, s katerim smo želeli še
dodatno okrepiti usvajanje zgoraj opisanih mehkih veščin.
SODELOVANJE V PRIPRAVLJALNI SKUPINI PROTI ZASVOJENOSTI - na predlog dr.Polajnerja smo projekt proti raznim oblikam zasvojenosti zasnovali in izpeljali tako, da smo ožji skupini dijakov odgovorni profesorji nakazali le smotre in cilje; vsebine, organizacijo in izpeljavo samega projekta so ti dijaki vodili pod mentorstvom skupine profesorjev, zadnje srečanje pa pod mentorstvon dr. K. Križaj. JERIČ Peter in TULL Andreja sta prostovoljno pristopila k projektu (Zahvaljujemo se prof. E. Fornazarič, ki je poskrbela za prevod in priredbo dela o mehkih veščinah.) 5.4 Učna okolja: orodja – sredstva – kraji– časi vzgojno-izobraževalnih dejavnosti
Razporeditev razpoložljivih prostorov in časovna ureditev v glavnem zadoščajo potrebi po izobraževanju dijakov. Zaradi začasne prostorske stiske, ki žal traja že nekaj let, ne razpolagamo z vsemi potrebnimi laboratoriji. Z raznimi kurikularnimi in izvenkurikularnimi pobudami šola spodbuja razvijanje transverzalnih kompetenc. Pravila hišnega reda so jasno določena in splošno sprejeta. Konflikte skušamo reševati sproti in sporazumno.
Že več let pa nas tare prostorska stiska. Marsikatera razredna skupnost je nameščena v prostorih, ki bi morali biti večji in sodobneje opremljeni. Zavod bi moral namreč razpolagati s primernimi strukturami, s katerimi bi morala biti opremljena vsaka
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
11
sodobna šolska stavba (npr. laboratoriji, knjižnica, prostor za sprostitev, igrišča na odprtem, šolska menza ipd.). 6. DEJAVNOSTI IN PROJEKTI (izrecno navesti: kateri so bili poglavitni didaktični in
organizacijski elementi, kje in kdaj so se dejavnosti in projekti odvijale/i, komu so bile/i namenjene/i, katere so bile metodologije in kateri so bili doseženi cilji)
6.1 Podporne dejavnosti in dejavnosti za okrepitev vzgojno-izobraževalnega
procesa Podporni pouk:
V smislu ministrskih navodil (Mo št. 80/2007, Mo št. 92/2007 in OPR št. 122/2009) in na osnovi skromnih finančnih razpoložljivosti razredni sveti ob koncu 1. in 2. polletja izvajajo podporni pouk, sprotno nadoknadenje vrzeli v znanju in individualno delo za posamezne dijake z negativnimi ocenami. Dejavnosti za okrepitev: Okrepitev iz Slovenske književnosti 6.2 Dejavnosti in projekti, povezani z “Državljansko vzgojo in ustavo”
Na ustnem delu državnega izpita je predvideno preverjanje prečnih kompetenc (»competenze trasversali«) in znanja ter dejavnosti s področja državljanstva in ustave (»cittadinanza e costituzione«). Komisija naj upošteva dejansko izvedene vsebine, ki so vsebovane v tem dokumentu. Preverjanje temeljnih državljanskih kompetenc na kolokviju naj bi se nanašalo na smernice za pouk zgodovine in filozofije na državnih licejih (»Indicazioni nazionali«, odlok št. 211 iz dne 7.10.2010), ki pojav definirajo le v splošnem. Zakonodajalec te kompetence postavlja v sklop družbeno-zgodovinske osi v luči razvoja osebnega profila posamezne/ga dijaka/inje (»profilo culturale, educativo e professionale«). Preverjanje državljanskih kompetenc naj komisija izvaja na podlagi projektov in pobud, ki so vključeni v Triletni vzgojno-izobraževalni načrt 2016/19 (TVIN). Opozarjamo, da so glavnini pobud dijaki/nje sledili/e na prostovoljni oz. individualni ravni. Ključne državljanske kompetence, ki jih mora dijak/inja pridobiti ob zaključku šoloobveznega obdobja, sodijo v kontekst vsestranskega in vseživljenjskega razvoja posameznikovega jaza, njegove sposobnosti vzpostavljanja odnosov z drugimi ter pozitivnega odzivanja na naravno in družbeno okolje. Dijak/inja je torej ob koncu študija zmožen/a:
oblikovati samostojno utemeljene zaključke, poglede, mnenja in stališča, biti dovzetni za vživljanje v različne perspektive in interpretacije dogodkov;
z učenjem ob raznovrstnih zgodovinskih virih razvijati zmožnosti kritične presoje in razlage aktualnih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti;
razviti sposobnost samostojnega odločanja pri političnih vprašanjih;
prepoznati in obsojati zločine proti človeštvu, genocide in druge oblike kršenja človekovih pravic;
obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic;
razvijati dojemljivost za vrednote aktivnega državljanstva;
samostojno in odgovorno ravnati v življenju kot posamezniki in člani skupnosti. Vsi dijaki so bili deležni sledečih pobud: 17.okt. Soočali so se s problematiko pribežništva: Lino Guanciale, jim je na srečanju govoril o delu agencije ZN - UNHCR 18.feb. Soočali so se s tragedijo nacionalizmov in diktatur:
Prof. Dunja Nanut jim je v Rižarni predavala o koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno
30.apr. Spoznali tragedijo fojb iz raziskovalnega dela zgodovinarjev
Predavanje novinarke in zgodovinarke Claudie Cernigoi 6.3 Druge dejavnosti za obogatitev vzgojno-izobraževalne ponudbe Pobude vezane na telesno vzgojo:
16. okt. tekmovanje na deželnem orientacijskem teku v organizaciji SPDT 12. feb. ekskurzija na sneg 24. maj. plesni tečaj med urami telesne vzgoje v drugem polletju Pobude vezane na zgodovinska dogajanja: 12. nov. predavanje A.Brecelj o 1.svet vojni 27. nov. Poučna ekskurzija na Grmado - vodi prof Aleš Brecelj Pobude vezane na slovensko literarno dogajanje 14. dec. 29.Primorski Slovenistični Dnevi: Cankarjev simpozij 14. feb. Prešernova proslava - Igor Škamperle: Gore in pisateljevanje
1. mar. Obisk Kosovelove sobe v Sežani, Černiogojeve razstave v Lipici in Kosovelove domačije v Tomaju
Pobude vezane na gledališke predstave v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku
14.nov. Predavanje Mitja Tretjak- predstavi: Sluga dveh gospodov (SG) (15.11) 15.jan. Predavanje Mitja Tretjak - predstavi: Kralj na Betajnovi (SG) (17.1) 24.jan. Predstava v angl ”Dr Jekill and Mr Hyde “ v (SSG) 19.feb. Ogled predstave Il fu Matia Pascal v italijanskem gledališču 21.feb. Predavanje Mitja Tretjak - predstavi: Zadnjih pet let (SG) (21.2) 20.mar. Predavanje Mitja Tretjak - predstavi: Goldbergove variacije (SG) (21.3) 23.mar. Ogled operne predsatve Elisir d'amore v gledališču G.Verdi (SOSIČ
Veronika) Pobude vezane na posamezne kurikularne vsebine 13. -15. mar. Obisk srednje gradbene, geodetske in okojevarstvene šole v Ljubljani 2. apr. Simulacija druge maturitetne pisne naloge 16. apr. Izpit Trinity GESE
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
13
9.apr. Simulacija tretje maturitetne pisne naloge 2-4.maj. Preverjanje INVALSI iz matematike, slovenščine in angleščine 9.maj. Simulacija prve maturitetne pisne naloge 10.maj. Simulacija kolokvija za državni izpit Drugo polletje EDUCHANGE – GLOBAL CITIZEN gostovanje ---- univerzitetne
študentke, ki je aktivno sodelovala med raznimi učnimi urami 6.4 Medpredmetne dejavnosti Italijanščina – zgodovina Članek novinarja P.Rumiza o prvi svetovni vojni Članek o rasnih zakonih v italijanskem jeziku (Corriere della sera) Italijanščina - slovenščina: I. Cankar, Il capitano (lettura e analisi di una novella). I. Cankar, Kralj na Betajnovi. Italijanščina -angleščina R. L. Stevenson, Lo strano caso del dr. Jekyll e Mr. Hyde Angleščina - topografija: Topography, Cartography, Public works in Surveying 6.5 Izvenkurikularne pobude in izkušnje (poleg dejavnosti, povezanih z izmenjavo
šola-delo) Pobude vezane na zgodovino umetnosti: 26.nov. Predavanje prof.Merku o I.Kobilci in o vlogi ženske v zgodovini umetnosti 29.nov. Pobuda Fai: obisk muzeja Sartorio pod vodstvom dijakov ciceronov (TULL
Andreja) 4.dec. Ogled Plečnikove hiše in razstave I.Kobilice v Narodna galeriji Pobude vezane na zdravstveno vzgojo: 18.mar. Predavanje dr.Kramli o zasvojenosti
15.apr. delavnice na temo zasvojenosti pod vodstvom dijakov mentorjev (JERIČ Peter in TULL Andreja)
9.apr. predavanje o krvodajalstvu 14.maj. krvodajalska akcija (vsi dijaki) Druge pobude 25-29.mar. večdnevna poučna ekskurzija v Budimpešto 24.maj. ZOISOV PLES (dijaki v drugem polletju med urami telesne vzgoje vadijo
razne plese)
6.6 Morebitne posebne dejavnosti za usmerjanje (orientacijo) Usmerjanje poteka redno in zajema več dejavnosti. Šola nudi svojim maturantom izčrpne informacije o možnosti nadaljevanja študija na univerzah v Italiji in Sloveniji. Redno
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
14
se odvijajo obiski na fakultetah univerz v Trstu in Ljubljani. Dijaki so vključeni v delavnice o sestavi življenjepisa, opravijo pa tudi razgovore za sprejem v službo. Dijake precej informiramo tudi o možnostih zaposlitve in o pripomočkih, tudi digitalnih, ki jim lahko pri tem pomagajo. V zadnjih treh letih šolanja vzpostavijo tesnejši stik z delovnim okoljem in si lahko sami ustvarijo mnenje o možnostih zaposlitve in o iskanih profilih. Stiki s teritorijem in gospodarskimi osebki na njem so kar pogosti. Pobude v tem šolskem letu: 25., 26. okt. Dnevi odprtih vrat na tržaški univerzi 1. feb. Dan odprtih vrat v Go (Klub zamejskih študentov) 8. feb. Predavanje bivše dijakinje Petre Grgič o študiju arhitekture (master v
Delftu) 15. feb. Dan odprtih vrat na fakultetah ljubljanske univerze Posamezni ogledi še ostalih univerz glede na dijakova lastna zanimanja: Obisk univerz Politecnico di Milano in Politecnico di Torino: SOSIČ Veronika 7. SIMULACIJE PISNIH NALOG V SKLADU Z MIN. OKROŽNICO ŠT. 2472 Z DNE
8.2.2019 Opažanja:
Simulacija prve maturitetne pisne naloge 9.maja 2019 Dijaki so pisali simulacijo prve maturitetne naloge samo enkrat. Imeli so na
razpolago dve nalogi tipologije A, tri naloge tipologije B in dve nalogi tipologije C. Naslova nalog tipologije A, to se pravi analiza slovenskega literarnega besedila, so bili primerni in dijakom ne bi smeli predstavljati večjih težav. Mogoče malo bolj zahtevne so bile naloge tipologije B, saj so bila besedila težja. Poleg tega jim je ta tipologija naloge nova, zato jim tvorjenje analize in besedila povzroča določene težave. Tipologijo smo sicer vadili pri pouku, vendar je bilo premalo časa, da bi se temeljiteje pripravili.
Simulacija druge maturitetne pisne naloge 2.aprila 2019
Druga poskusna pisna naloga iz načrtovanja in cenitev je bila po mnenju predmetnih
profesorjev zelo zahtevna, popolnoma neusklajena, poleg tega pa je bil tekst izključno v italijanščini. V eni nalogi sta bili namreč nepovezano združeni dve nalogi, ki sta v prejšnjih letih bili vsaka zase predmet druge pisne maturitetne naloge različnih matur, za katere so takrat kandidati imeli na razpolago šest, za načrtovanje celo osem ur, tokrat pa je bilo nalogi dodeljenih le pičlih šest ur. Z navedenimi opažanji je bilo seznanjen tudi tajništvo Tehniškega nadzornega urada na ministrstvu (Servizio Ispettivo Tecnico del MIUR).
Simulacija tretje maturitetne pisne naloge 9.aprila 2019 Material prve poskusne maturitetne naloge iz italijanščine (tretja pisna) so dijaki
uporabili za didaktične dejavnosti med učnimi urami predmeta, v drugem primeru pa so se tudi pisno preizkusili. Pisali so tako tretjo poskusno pisno nalogo iz italijanščine, ki pa se je
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
15
izkazala enakovredna prvi pisni nalogi; tudi priloženi kriteriji ocenjevanja so bili slični tistim, ki pridejo v poštev pri ocenjevanju prve pisne naloge, kot na primer kritičnost in razgledanost kandidata; to pa vsekakor ni v skladu s preverjanjem samih jezikovnih in komunikativnih kompetenc kandidatov v zvezi z razumevanjem teksta in izražanjem v pisni obliki, o katerih govori zakon (Min. Odredba št. 37 z dne 18.januarja 2019, 5.člen, 4.odstavek: “... La prova è finalizzata all'accertamento della competenza linguistico comunicativa degli studenti, ed è riferita alle abilità di comprensione del testo e produzione scritta…”)
Z navedenimi opažanji je bil seznanjen tudi DŠU, ki je naknadno poskrbel za prilagoditev kriterijev ocenjevanja.
7.1 Druge dejavnosti, namenjene pripravam na Državni izpit (npr. simulacije kolokvija)
Poskus ustnega kolokvija 10. maja 2019
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
16
ZAKLJUČNO POROČILO IZ SLOVENŠČINE
ŠOLSKO LETO 2018/2019
RAZRED: 5.GOP
PROFESOR: EVA FIČUR
1) ŠTEVILO UČNIH UR in UVEDENI UČBENIK
Predvideno število učnih ur je 4 tedensko za skupnih 132 ur. V letošnjem šolkem letu
smo jih opravili 100, od katerih je približno 24 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu
kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.)
Poleg predpisanih učbenikov BRANJA 3 in BRANJA 4 različnih avtorjev (DZS) smo
občasno uporabljali tudi PREGLED SLOVENSKEGA SLOVSTVA Janka Kosa, večinoma
pa so si dijaki zapisovali razlago in lastna opažanja.
2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ SLOVENŠČINE
Na podlagi strokovne literature, ki je profesorjem zaenkrat na razpolago, navajam seznam
ključnih vozlišč iz SLOVENŠČINE, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi.
- Specifični cilji: dijaki znajo ločevati in poznajo glavne značilnosti literarnih obdobij ter
njihovih glavnih predstavnikov iz letošnjega učnega programa. Sposobni so analize
posameznih del oz. tekstov in interpretacije.
- Transverzalni cilji: razvijali so kompetence povezovanja in usklajevanja pri različnih
predmetih in kritično razmišljanje.
- Pri pouku slovenščine smo večkrat povezovali snov z zgodovino in italijanščino.
- Posebne pobude v okviru predmeta: za dijake smo organizirali ekskurzijo v Ljubljano,
kjer smo si v dopoldanskih urah ogledali Plečnikovo Ljubljano, popoldan pa v Narodni
galeriji razstavo Ivane Kobilce. V Trstu so dijakisledili Cankarjevemu simpoziju na
Opčinah, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Dijaki so si ogledali
štiri gledališke predstave v sklopu abonmaja SSG.
- 14. februarja smo gostili na šoli pisatelja Igorja Škamperleta, ki nam je predstavil svoje
pisateljske začetke in svojo alpinistično pot.
3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE
Pri pouku sem se posluževala frontalne metode, veliko časa pa smo posvečali branju,
komentiranju in interpretiranju besedil. Pri tem so bili dijaki še kar aktivni, čeprav, glede
na tako majhno število dijakov, sem pričakovala, da bo delo potekalo hitreje. Domače
naloge so sicer redno pisali, vendar sem pogrešala tisto radovednost, ki bi privedla do
Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta
17
medsebojne konfrontacije in diskusije. Šolske naloge so pisali v obliki eseja, članka ali
analize besedila, kot se to zahteva na zaključnem izpitu. Nato smo v razredu obravna-
vali morebitne vsebinske pomanjkljivosti in jezikovne napake.
4) PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE
Znanje dijakov sem preverjala s šolskimi nalogami maturitetnega tipa in s krajšimi, a
pogostejšimi ustnimi spraševanji. Držala sem se predpisanih kriterijev ocenjevanja.
5) PREDELANI UČNI NAČRT
Pri pouku književnosti smo predelali posamezna obdobja, nato pa smo ob branju v raz-
redu obravnavali vsebino in sporočilo ter glavne slogovne značilnosti besedil. Navede-
na so le tista dela, ki smo jih temeljito komentirali v razredu, pri prozi gre za odlomke.
Zaredi obsežnosti snovi ne gre torej tu za pregled predelane snovi, ampak za izpitni
program. Vsak dijak je moral samostojno prebrati pet literarnih del in o njih napisati
poročilo. Do 15. maja 2019 smo prebrali naslednje vsebine:
Moderna:
- Literarne struje: naturalizem, impresionizem, dekadenca in simbolizem.
- Zadruga, Cukrarna.
- I. Cankar: Hiša Marije pomočnice, Hlapec Jernej in njegova pravica, Pohujšanje v
dolini Šentflorjanski, Gospod stotnik.
- D. Kette: Na molu San Carlo (VII), Na trgu.
- J. Murn: Sneg, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan, Trenutek.
- O. Župančič: Ti skrivnostni moj cvet, Zvečer, Z vlakom, Duma (samo v glavnih obri-