RAVNANJE Z OKOLJEM TER VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU · Voda je nenadomestljiva naravna dobrina, ki je osnovnega pomena za življenje vseh živih bitij. Kljub temu, da je voda obnovljiv

RAVNANJE Z OKOLJEM TER VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU

POROČILO ZA LETO 2008

2

VSEBINA

1. UVOD .............................................................................................. 3

2. POLITIKA RAVNANJA Z OKOLJEM, VARNOSTJO IN ZDRAVJEM........ 5

3. RABA NARAVNIH VIROV ................................................................. 6

3.1. VODA ................................................................................... 6

3.2. ENERGIJA ............................................................................ 8

4. EMISIJE V OKOLJE .........................................................................10

4.1. VODE ..................................................................................10

4.2. ZRAK...................................................................................11

4.3. ODPADKI ............................................................................14

4.4. HRUP ..................................................................................16

5. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ...................................................17

5.1. DELOVNO OKOLJE...............................................................17

5.2. OSEBNA VAROVALNA OPREMA............................................17

5.3. POŠKODBE PRI DELU ..........................................................18

5.4. PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO ............................19

6. KOMUNIKACIJA IN IZOBRAŽEVANJE .............................................20

7. IZPOLNJEVANJE ZAKONODAJNIH IN DRUGIH ZAHTEV .................22

3

1. UVOD Varovanje in skrb za okolje sta med najpomembnejšimi vodili našega dela, saj predstavljata sestavni del

dolgoročne strategije družbe Cinkarne Celje d.d.. Zavedamo se odgovornosti pri uresničevanju globalnih

razvojnih ciljev, ki spoštujejo načela sonaravnega razvoja saj verjamemo, da uspešno poslovanje ni

pomembno samo za nas same, temveč za celotno gospodarstvo in družbo kot celoto. V razmerah čedalje

hujše konkurence smo lahko poslovno učinkoviti le s pravim odnosom do okolja in zdravja, obveznosti

na teh področjih pa postajajo iz leta v leto bolj zahtevne.

Izvajanje politike ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem zaposlenih in politike kakovosti na vseh

področjih in lokacijah je sestavni del upravljanja družbe.

Aktivnosti v letu 2008 so se intenzivno nadaljevale in usmerjale v projekte in aktivnosti omejevanja

vplivov na okolje in racionalno rabo energetskih virov.

Nadaljevalo se je s projekti za optimizacijo proizvodnih procesov in povečano varnost proizvodnje.

Uspešno smo pričeli poskusno obratovanje suhega zapolnjevanja sadre- rdeče sadre. Z utečenim

postopkom proizvodnje CEGIPSA, kot stranskega proizvoda pri proizvodnji TiO2 in ostalimi ukrepi

preprečevanja in ločevanja odpadkov uspešno zmanjšujemo količino odpadkov, ki se odložijo na

odlagališča. Za rdečo sadro RCEGIPS smo pridobili Slovensko tehnično soglasje, ki potrjuje primernost

uporabe za zapolnjevanje in gradnjo protipoplavnih ter protihrupnih nasipov.

V vseh poslovnih enotah in službah so sledili zastavljenim ciljem v smislu racionalizacije porabe

materialov in energije, zniževanje stroškov in varčevanje naravnih virov. Rezultati se kažejo v nižji

porabi plina, električne energije in pare. Prav tako smo uspeli še zmanjšati porabo pitne vode in število

enot obremenitev zaradi odvajanja odpadnih vod. S čim bolj optimalnim delovanjem čistilnih naprav smo

uspeli znižati emisije SO2 in prahu, kar se odraža v nizkih koncentracijah SO2 in PM10 v zunanjem zraku.

Komuniciranje z javnostmi je bilo v tem letu prav tako intenzivno. Zainteresirano javnost smo obveščali

o svojih dejavnostih tako na področju poslovanja, prodaje, novih izdelkov, začetku poskusnega

obratovanja suhega zapolnjevanja kot tudi s podatki o ravnanju z okoljem v našem podjetju. Odzivali

smo se na vsa vprašanja javnosti in komunicirali z lokalno skupnostjo in mediji.

Na pritiske javnosti, oz. obtožbe o okoljski oporečnosti smo odgovarjali argumentirano in trditve

strokovno podprli z rezultati monitoringa in ostalimi študijami. Zelo uspešno smo izvedli akcijo Naslikaj si

nagrado na temo Skrbimo za okolje, kjer smo k sodelovanju povabili učence osnovnih šol, ki so naslikali

svoje razmišljanje o okolju.

V PE Mozirje uspešno vzdržujemo pridobljeni certifikat odgovornega ravnanja z okoljem ISO 14001,

OHSAS 18001 (sistem odgovornega ravnanja na področju varnosti in zdravja) in verifikacijo po uredbi

EMAS. Aktivnosti za potrditev skladnosti z omenjenimi standardi so v pospešenem teku tudi za lokacijo v

Celju, kjer načrtujemo pridobitev omenjenih certifikatov v prvi polovici leta 2009.

4

Naši cilji v prihodnjem letu so usmerjeni še k večji racionalizaciji porabi materialov in energije,

zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, izboljšanju pogojev za varno in zdravo delo, izboljšanju

kakovosti storitev, razvijanju optimalnih metod dela ter zniževanje stroškov.

Tomaž Benčina,u.d.i.m. in u.d.e.

Predsednik uprave – generalni direktor

5

2. POLITIKA RAVNANJA Z OKOLJEM, VARNOSTJO IN ZDRAVJEM

Ravnanje z okoljem, varnostjo in zdravjem zaposlenih je sestavni del upravljanja v Cinkarni Celje d.d.. S

tem zagotavljamo zdržni (trajnostni) razvoj družbe na vseh njenih lokacijah in na vseh tistih področjih,

kjer nastopajo naši izdelki in storitve. Naša glavna dejavnost je proizvodnja in predelava kemikalij ter

metalurška predelava cinka. Pri tem upoštevamo temeljna načela odgovornega ravnanja na področju

okolja, varnosti in zdravja.

Ključni elementi politike so:

� Merimo in ocenjujemo vse vidike okolja, varnosti in zdravja, ki jih povzročamo s svojo

dejavnostjo. Postavljamo cilje za doseganje izboljšanja stanja. V tehnološke postopke uvajamo

najboljšo razpoložljivo tehniko v smislu učinkovite rabe materialov in energije, zmanjševanja

nastajanja vseh vrst emisij ter zagotavljanja čim višjega nivoja varnosti in zdravja.

� Proizvode in aktivnosti načrtujemo tako, da zmanjšujemo negativne vplive na okolje, varnost in

zdravje v celotnem življenjskem ciklusu proizvoda. Pri tem delujemo na način preprečevanja

negativnih vplivov v začetnih fazah razvojnih in investicijskih aktivnosti.

� Zavezujemo se za izpolnjevanje zakonodajne zahteve na področju okolja ter varnosti in zdravja.

Upoštevamo tudi priporočila in druge zahteve, na katere smo pristali, ter posebne lokalne

razmere.

� Posebno pozornost posvečamo izobraževanju, usposabljanju in zdravju zaposlenih. Stopnjujemo

zavedanje zaposlenih o okolju, varnosti in zdravju, da odgovorno ravnamo pri vsakem delu, ki

ga opravljamo. V največji možni meri preprečujemo delovne poškodbe, poškodbe delovne

opreme in druge lastnine.

� Načrtujemo in izvajamo aktivnosti za zmanjševanje tveganj ter učinkovito ravnanje in

komuniciranje v izrednih razmerah, da tudi v teh primerih preprečimo onesnaževanje okolja in

zagotovimo varnost ter zdravje zaposlenih in drugih oseb.

� Spodbujamo zavest o okolju, varnosti in zdravju pri dobaviteljih, zunanjih izvajalcih in ostalih

poslovnih partnerjih.

� Objavljamo informacije s področja okolja, varnosti in zdravja ter upoštevamo mnenja deležnikov

v največji možni meri.

� Vsi zaposleni smo seznanjeni z vsebino te politike, jo sprejemamo in se zavedamo pomena

primernega ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem.

April 2009 Predsednik uprave - Generalni direktor Tomaž Benčina, univ.dipl.inž.met. in univ.dipl.ekon.

6

pitna

3%

tehnološka

97%

3. RABA NARAVNIH VIROV

3.1. VODA

Čista voda je bistvena za življenje. Je tako življenjski kot tudi gospodarski vir in je pomembna vrednota naravnega okolja.

Slika 1: Raca mlakarica na odlagališču sadre Bukovžlak

Voda je nenadomestljiva naravna dobrina, ki je osnovnega pomena za življenje vseh živih bitij. Kljub

temu, da je voda obnovljiv vir, je vendar omejen, neenakomerno razporejen in dosegljiv. Tega se

zavedamo, zato z načrtnim izvajanjem tehničnih in organizacijskih ukrepov zmanjšujemo porabo pitne in

tehnološke vode.

Graf 1: Razmerje med porabo pitne in tehnološke vode

Nadomeščanje pitne vode s tehnološko vodo v procesih, odpravo večjega dela puščanja na vodovodnih

ceveh ter racionalna raba, ki ju dosledno izvajamo že leta so cilji, s katerimi smo porabo drastično

zmanjšali.

7

0

0,05

0,10,15

0,2

0,25

0,30,35

0,4

0,45

0,5

mio

m3

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

letaMIOm3 PITNA

Graf 2: Poraba pitne vode

Tehnološko vodo črpamo iz vodotoka Hudinja in jo po predhodni obdelavi – čiščenju, uporabljamo za

proizvodnjo in hlajenje. Specifična poraba vode na enoto proizvoda titanovega dioksida, kot nosilnega

proizvoda, se je z zapiranjem krogotokov in ponovno uporabo zmanjšala od leta 2000 za 32 %.

0

10

20

30

40

50

60

mio

m3

2003 2004 2005 2006 2007 2008

leta

Tehnološka Pitna

Graf 3: Specifična poraba pitne in tehnološke vode na t proizvedenega TiO2

Kot primer je bil v lanskem letu izveden projekt koristne rabe viškov hladilne vode iz proizvodnje

titanovega dioksida s katerim smo dosegli tako finančni učinek (manjša poraba vode) in okoljski učinek

(ni izpustov hladilnih voda v vodotok).

8

3.2. ENERGIJA

Zahteve po nadaljnjem napredku kvalitete življenja in povečana skrb za okolje nas spodbujajo in silijo v

iskanje novih sodobnih pristopov pri zagotavljanju izboljšanja energetske učinkovitosti pri rabi energije

in na drugi strani v iskanju novih, trajnih oziroma obnovljivih virov energije, ki so za okolje

sprejemljivejši.

Narediti več z manj! Včasih nas obiščejo tudi lisičke

Slika 2: Vgradnja parnega akumulatorja ter rekonstrukcija parnega kotla v energetiki V Cinkarni smo se učinkovite rabe energije lotili s projektom Optimiranje rabe energije, katerega

izvajanje traja do leta 2011. V letih od 2006 do konca 2008 smo na tem področju izvedli:

• vrsto organizacijskih ukrepov (dnevno usklajevanje porabe, skrbniki za posamezna področja,

informiranje, osveščanje in izobraževanje glede učinkovite rabe energije,…) ter

• za 1.773.000 € investicij (učinkovitejše tehnološke naprave, inovativne rešitve, obnova

cevovodov, varčnejša razsvetljava…). Z njimi smo dosegli prihranke na letnem nivoju v višini

4.970.000 €.

9

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00Spec

ifičn

a porab

a en

ergen

tov (G

J/tTiO2)

2003 2004 2005 2006 2007 2008

Graf 4: Specifična poraba energentov (GJ/tTiO2) V prakso se uvaja tudi energetski menedžment v sistemu obvladovanja porabe pare, kar pomeni, da se

proizvodnja pare prilagaja potrebam. Posledica je učinkovita izrabe pare, ki nastaja pri proizvodnji

žveplove kisline in s tem manjša poraba zemeljskega plina (varčevanje in nadomeščanje z obnovljivimi

viri oziroma manjše emisije ogljikovega dioksida in s tem povezani pozitivni ekonomski učinki).

Zavezanost k trajnostnem razvoju s pridobitvijo standardov ISO 14001, BS OHSAS 18001 ter uredbe

EMAS nas postavlja pred nove izzive.

� Nadaljevanje izvajanja varčevalnih ukrepov

� Sodelovanje v programu GreenLight.

� Vgradnja frekvenčnih regulatorjev, EFF1 motorjev - program Motor Challenge

� Izkoriščanje toplotnih virov iz obrata “S” kislina

� Nadaljevanje uvajanja EIS

� Izobraževanje zaposlenih na področju URE (EUREM)

10

4. EMISIJE V OKOLJE

4.1. VODE

Voda je vir življenja in je nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu.

Slika 3: Ptice na naših ojezerjenih odlagališčih in kanalih Kljub temu, da je voda obnovljiv vir, je vendar omejen, neenakomerno razporejen in dosegljiv. Umno

gospodarjenje z vodami je tako neobhodno potrebno za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev.

Gospodarjenje z vodami je v Cinkarni dolgoročni projekt naravnan kot celostno ravnanje z vodami, ki

ima za cilje ponovno uporabo vode v zaprtem krogu, v čim večji meri zmanjšanje porabe naravnih virov

in zagotavljanje dobrega kemijskega stanja vodotokov.

Cinkarna del odpadnih voda vodi na čiščenje na Centralno čistilno napravo Celje, del voda pa očisti

sama. V lanskem letu so bile v obratovanje dane tri male biološke čistilne naprave za čiščenje

komunalnih odpadnih voda na tistih lokacijah, kjer ni možno odpadnih voda čistiti na centralni čistilni

napravi. Onesnaženost odpadnih voda spremlja z rednim izvajanem obratovalnih monitoringov. Za

izvajanje ima Cinkarna akreditacijo pri Slovenski akreditacijski službi LP- 050 in pooblastilo Ministrstva

za okolje in prostor. Na podlagi rezultatov se določijo enote obremenitve v koledarskem letu dosežene z

odvajanjem industrijske odpadne vode, komunalne in padavinske vode. Enota obremenitve voda z

odpadnimi vodami je enota onesnaženja, ki je podlaga za izračun in odmero okoljske dajatve za

obremenjevanje vode.

S svojimi aktivnostmi in finančnimi vlaganji Cinkarna zagotavlja stalno zmanjševanje obremenjevanja

voda.

11

0,025

0,03

0,035

0,04

0,045

0,05

0,055

0,06

0,065

0,07EO/t TiO

2

2004 2005 2006 2007 2008

Graf 5: Enote obremenitve voda na tono proizvedenega titanovega dioksida

4.2. ZRAK

Zrak je pomemben vir elementov, od katerih je odvisno življenje na Zemlji.

.

Slika 4: Cinkarna z okolico

Zrak je nujen za naš obstoj. To je neovrgljivo dejstvo, kakor tudi to, da je zrak, posebej v urbanem

naselju onesnažen zaradi vseh aktivnosti, ki jih opravlja človek z namenom zagotoviti večjo kavliteto

življenja.

V Cinkarni si prizadevamo, da bi čim manj vplivali na kvaliteto zraka, zato smo v zadnjih sedmih letih za

okoljske investicije namenili tretjino vseh sredstev za posodabljanje čistilnih naprav za zrak. Uporabljajo

se tehnike čiščenja, ki so primerljive z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, vse več aktivnosti pa se

izvaja v smeri zagotavljanja večje obratovalne varnosti in optimizacije. Emisije snovi v zrak

nadzorujemo s stalnimi obratovalnimi monitoringi, rezultati so skladni z zakonodajo. Na spodnjih grafih

12

so prikazane emisije prahu in žveplovih oksidov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki so pod mejnimi

vrednostmi.

0

20

40

60

80

100

120

140

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Leto

prah - mletje rude (mg/Nm3 prah-kalcinacija (mg/Nm3) prah - mikronizacija (mg/Nm3)

prah - mletje kalcinata (mg/Nm3) prah - EU in SLO zakonodaja (mg/Nm3)

Graf 6: Emisije prahu na različnih lokacijah primerjalno z EU in SLO zakonodajo

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Leto

SOx Cinkarna (kg/t TiO2) Council Directive 92/112/EEC (kg SOx/t TiO2) BREF (povprečje proizvajalcev TiO2) kg SOx/t TiO2

Graf 7: Emisije SOx v Cinkarni primerjalno z evropsko zakonodajo in BREF dokumentom

Vseskozi spremljamo tudi kakovost zunanjega zraka v okolici našega podjetja s stalnim merjenjem

koncentracije žveplovih dioksidov in delcev manjših od 10 µm.

Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom se je v zadnjem desetletju počasi zniževala in se v zadnjih

nekaj letih giblje pod 10 µgSO2/m3 zraka – opazovano kot letna povprečna koncentracija.

13

0

5

10

15

20

25

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Konce

ntracija (ug/m

3 )

Povprečne izmerjene letne vrednosti

Mejna vrednost WHO

Mejna konc. po uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku

Mejna konc. 20 ug/m3 za varstvo zavarovanih naravnih vrednot (Ur. l. RS 52/02, 18/03, 121/06)

Mejna vrednost 20 ug/m3

1999/30/EC

Graf 8: Povprečne izmerjene letne vrednosti žveplovega dioksida v Celju Povprečne izmerjene letne vrednosti delcev PM10 prav tako z leti padajo.

0

10

20

30

40

50

60

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Konce

ntracija (ug/m

3 )

Povprečne izmerjene letne vrednosti

Mejna vrednost WHO

Mejna konc. po uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku

Letne mejne konc. za varovanje zdravja ljudi (Ur. l. RS 52/02, 18/03, 121/06)

Mejna vrednost 40 ug/m3

1999/30/EC

Graf 9: Povprečne izmerjene letne vrednosti prahu PM10 v Celju

14

4.3. ODPADKI

Najučinkovitejši način za spopadanje s problemom odpadkov je, da jih proizvajamo čim manj oziroma,

da jih ločujemo na viru nastanka.

Slika 5: Suho zapolnjevanje sadre na odlagališču Za Travnikom in ločeno zbiranje odpadkov Cinkarna se je že leta 1999 odločila za spremembo odlaganja sadre, ki nastaja kot odpadek pri

proizvodnji titanovega dioksida v ekološko prijaznejši in varnejši način suhega zapolnjevanja. Projekt

suhega zapolnjevanja sadre je dobil dovoljenje za poskusno obratovanje 27.2.2008. Sedanji moker

način usedanje gošče sadre v jezeru deponije Za Travnikom smo spremenili v trdno zapolnjevanje ožete

sipke sadre. Na filter stiskalnicah filtriramo - ožemamo tako svežo proizvedeno suspenzijo sadre, kot

tisto, ki je že odložena na deponiji, skupno do 400 000 t sadre na leto (suhe snovi). Z osušeno sadro

bomo postopno zapolnili celotno dolino. Zgornji sloj bomo sproti prekrivali z zemljo ter površino zasejali

s travo. S tem bomo ojezerjeno površino vrnili v možno kmetijsko uporabo.

Naša nenehna skrb je, da čim manj odpadkov odlagamo na odlagališčih. Zato izvajamo določene ukrepe

že na začetku procesov, da do odpadkov sploh ne pride. Primer je projekt proizvodnje bele sadre -

CEGIPS, ki se uporablja kot nadomestek naravne sadre v gradbeništvu ter kot vir kalcija in žvepla v

kmetijstvu. S tem se je zmanjšala količina odložene rdeče sadre - RCEGIPS, kot posledica večje

proizvodnje bele sadre - CEGIPSA. Teoretično namreč lahko od petih ton skupne sadre na tono TiO2 kar

3 tone izločimo kot belo sadro.

15

0

50000

100000

150000

200000

250000

2007 2008

Rdeča sadra-RCGIPS (v tonah s.s.) Bela sadra-CEGIPS (v tonah)

Graf 10: Količina odložene rdeče sadre - RCEGIPS in količina proizvodnje in prodaje stranskega produkta bele sadre - CEGIPS v letu 2007 in 2008

Za rdečo sadro - RCGIPS smo pridobili Slovensko tehnično soglasje, ki potrjuje njeno primernost za

zapolnjevanje. V letu 2008 smo pridobili STS za uporabo rdeče sadre v namene izgradnje protipoplavnih

nasipov in protihrupnih nasipov.

V primerih, ko se nastajanju odpadkov ni moč izogniti, v Cinkarni skrbimo za njihovo ustrezno ločevanje

in ponovno koristno uporabo. V vseh poslovnih enotah in službah je bil zastavljen okvirnih cilj: znižati

stroške odstranjevanja odpadkov, na podlagi katerega so bili zastavljeni različni izvedbeni cilji v smislu

zmanjševanja količin odpadkov in učinkovitejšega ločevanja odpadkov, kar je imelo za posledico znižanje

stroškov in manjšo količino odloženih odpadkov in manjši vpliv na okolje.

0

100

200

300

400

500

600

700

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Komunalni (t) Nevarni (t) Nenevarni (t)

Ločeno zbrane frakcije (t) Nenevarni (EUR) Ločeno zbrane frakcije (EUR)

Komunalni (EUR) Nevarni (EUR)

Graf 10: Rezultati ločenega zbiranja odpadkov

16

4.4. HRUP

Hrup je spremljevalec sodobnega življenja.

Slika 6: Ptice v našem okolju

Zvok je človeku zaželena in koristna informacija, z govorom se medsebojno sporazumevamo, z glasbo

izražamo občutke in naša stanja, zvoki narave nam sporočajo dogajanje v naši okolici,…

Hrup je zvok, ki v naravnem ali življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu

zdravju in počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Povzročajo ga človekove dejavnosti, vključno s hrupom,

ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih

z industrijsko dejavnostjo.

V Cinkarni smo v sklopu modernizacije proizvodnje veliko skrb namenili tudi dodatnim protihrupnim

zaščitam naprav in nabavi manj hrupne opreme ter z raznimi organizacijskimi ukrepi poskrbeli za čim

manjšo obremenitev s hrupom. Hrup v naravnem življenjskem okolju in njegovo razširjanje spremljamo

z rednimi meritvami hrupa. Meritve se izvajajo na lokacijah okoli industrijskega kompleksa in na

lokacijah okoli suhega zapolnjevanja sadre. Rezultati meritev ustrezajo zahtevam Uredbe o mejnih

vrednosti kazalcev hrupa v okolju. V preteklem letu je bilo narejeno poročilo o vplivih na okolje, kjer je

bil obravnavan tudi segment hrup. Na osnovi izračunov in meritev je bilo ugotovljeno, da mejne

vrednosti kazalcev hrupa niso presežene zunaj območja Cinkarne.

17

5. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

5.1. DELOVNO OKOLJE

Zdravo delovno mesto: Dobro za zaposlene. Dobro za posel. Delovno okolje je prostor, kjer delavec opravlja delo. V skladu s predpisi izvajamo redne kontrole

posameznih parametrov delovnega okolja, kot so mikroklima, osvetljenost, hrup, kemične škodljivosti.

Na podlagi dobljenih rezultatov se odločamo o uvedbi ukrepov za sanacijo delovnega mesta.

V delovnem okolju redno vršimo tudi preglede in preizkuse delovne opreme.

Slika 7: Pregledi delovne opreme

5.2. OSEBNA VAROVALNA OPREMA

Na vseh delovnih mestih, kjer se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje zaposlenih,

uporabljajo delavci osebno varovalno opremo. Osebna varovalna oprema je za posamezno delovno

mesto, glede na vrsto in stopnjo tveganja, določena v oceni tveganja. Na podlagi ocene tveganja se

določijo normativi za posameznega delavca.

Slika 8: Osebna varovalna oprema

18

5.3. POŠKODBE PRI DELU

Poškodbe pri delu so poglavitni kazalec negativnega zdravja delavcev. Prizadevamo si, da bi bilo

poškodb pri delu čim manj. Hkrati spremljamo tudi pogostost in resnost poškodb, ki se kažejo s številom

izgubljenih dni.

6,16,9

4,04,7

4,34,7

3,93,8 3,6 3,8

0

1

2

3

4

5

6

7

na 1

00 z

apos

leni

h

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

leto Graf 11: Število poškodb pri delu na 100 delavcev Delovna mesta s povečanim tveganjem za nastanek poškodb pri delu so določena z oceno tveganja. Na

podlagi ocene tveganja se izdelajo Registri tveganj za posamezno poslovno enoto. Na podlagi registrov

se planirajo okvirni in izvedbeni cilji za naslednje leto.

V skladu z zakonskimi določili je delavcem v primeru poškodbe pri delu ali nenadnega obolenja

zagotovljena prva pomoč in reševanje z usposobljenimi reševalci v skladu z zakonodajnimi zahtevami.

Slika 9: Reševanje ponesrečenca (vaja 2008)

19

5.4. PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO

Posebno pozornost posvečamo tudi preventivnemu zdravstvenemu varstvu zaposlenih. Delavci so

napoteni na obdobne zdravstvene preglede v rokih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik medicine dela.

Pooblaščeni zdravnik sodeluje tudi pri pripravi ocene tveganja ter pri humanizaciji delovnih mest.

Slika 10: Preiskava sluha Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo Zavedamo se, da lahko le dobro usposobljen delavec varno in zdravo opravlja svoje delo. Zaradi tega

redno izvajamo teoretična in praktična usposabljanja za varno in zdravo delo, požarno varnost in

evakuacijo, kamor so vključene tudi izbrane vsebine varnega in zdravega dela s kemikalijami. Vsebine

usposabljanja se prilagajajo glede na delovno mesto.

Slika 11: Izobraževanje delavcev

20

Požarna varnost Požarno varnost v družbi zagotavlja gasilska dežurna služba 24 ur dnevno - posredovanje v požarih,

razlitju nevarnih snovi, reševanju in nudenju prve pomoči. Veliko pozornost posvečamo preventivnemu

delovanju požarne varnosti – servisiranje gasilnih aparatov, izvajanje požarne straže, preventivni

pregledi obratov, izobraževanje zaposlenih.

Današnja družba je naravnana k dialogu.

Za vzpostavljanje dialoga med podjetjem oziroma organizacijo in primarno

javnostjo obstaja dandanes veliko možnosti. Pomembno je, da je izključena

enosmerna komunikacija, da se argumentiranim razlogom s strani deležnikov

prisluhne. Pri tem pa je pomembno, da informacije niso zavajajoče.

Slika 12: Čestitke zmagovalcu razpisa Naslikaj si nagrado

V Cinkarni Celje se vse bolj zavedamo, da je komuniciranje temeljnega pomena. Nobena aktivnost nima

prave vrednosti, če ni sporočena tudi širši javnosti. Zato smo v letu 2008 nadaljevali z komuniciranjem z

javnostjo tako, da smo izdali dve zloženki s pojasnili na vprašanja, ki so se najpogosteje postavljala v

zvezi z našo proizvodnjo, brošuro Cinkarna in okolje, pojasnilo uprave, organizirali v juniju novinarsko

konferenco, kjer smo predstavili zaključen projekt Suho zapolnjevanje sadre, sodelovali na okrogli mizi,

predstavljali naša prizadevanja učinkovitega ravnanja z okoljem v raznih časopisih in publikacijah, ...

Prenovljene so bile spletne strani, kjer je predstavljen naš odnos do okolja skozi politiko in poročilom o

ravnanju z okoljem, varnosti in zdravjem pri delu.

6. KOMUNIKACIJA IN IZOBRAŽEVANJE

21

Slika 13: Okrogla miza – Poti in odgovornosti do ekološke sanacije Celjske kotline

Zaposlene o aktivnostih obveščamo z internimi oblikami komuniciranja - po elektronski pošti (Aktualne

novice za zaposlene), z obvestili na oglasnih deskah in glasili (Informator, Cinkarnar, Modre strani,

Zloženka uprave, zloženka in plakat 10 Zlatih pravil Varnost - Okolje - Zdravje - VOZ…). Za vse vrste

informiranja smo v letu 2008 namenili skupaj približno 35 tisoč evrov direktnih stroškov, kar je 0,02

odstotkov vrednosti celotnih prihodkov Cinkarne.

V prizadevanju odgovornega ravnanja do okolja smo se v preteklem letu v Cinkarni odločili, da v tem

pogledu osveščamo tudi otroke. Tako je razpis Naslikaj si nagrado na temo Skrbim za okolje, ki ga je

Cinkarna razpisala takoj na začetku lanskega šolskega leta, doživel odličen odmev. Na razpis se je

odzvalo kar 23 osnovnih šol celjske regije. S svojimi prispevki je sodelovalo 2.400 učencev 8. in 9.

razredov. Naslikali so svoje razmišljanje o okolju, o odnosu posameznik – okolje kot družba – okolje in

industrija – okolje – posameznik.

V letu 2009 bomo nadaljevali z usmerjeno komunikacijo.

Naše podjetje ima zavidljivo zakladnico znanja, ki jo nenehno zavestno dopolnjuje z novimi spoznanji in

informacijami. Temelj naše uspešnosti so naši zaposleni, zato stalno vlagamo v njihovo znanje, zlasti s

področja okoljske problematike. Vsako leto izobraževanju in usposabljanju namenjamo 0,2 % od

celotnega prihodka podjetja.

22

7. IZPOLNJEVANJE ZAKONODAJNIH IN DRUGIH ZAHTEV

Zakonodaja se nenehno spreminja, zato je postopek prepoznavanja in sporočanja zahtev okoljske

zakonodaje in zakonodaje s področja zdravega in varnega dela kontinuiran proces.

V Cinkarni imamo uveden formalni postopek za spremljanje zakonodaje. Ena od zahtev standarda ISO

14001, OHSAS 18001 in uredbe EMAS je vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje postopkov za

prepoznavanje in dostop do zakonskih zahtev, zaznavanje njihovih sprememb in sporočanje le teh

zaposlenim. Da to dosledno izpolnjujemo, smo že dokazali v PE Kemija Mozirje, kjer smo v oktobru 2007

vzpostavili sistem ravnanja z okoljem in se certificirali po standardu ISO 14001, OHSAS 18001 in

verificirali po uredbi EMAS in v oktobru 2008 z redno presojo sistema dokazali, da ustreza zahtevam

navedenih standardov. Na področju vzpostavljanja sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 za Cinkarno

na lokaciji Celje je v lanskem letu potekalo zelo veliko aktivnosti. Planira se certifikacijska presoja v prvi

polovici leta 2009.

Na podlagi spremljanja zakonskih in drugih zahtev s področja varstva okolja, rezultatov monitoringov,

pregledov rezultatov inšpekcijskih pregledov ter zakonodajnih zahtev s področja varnosti in zdravja pri

delu ter požarnega varstva ugotavljamo, da je delovanje Cinkarne d.d. skladno z zakonskimi in drugimi

zahtevami.

Kot zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave v kateri se izvajajo

dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega smo preverili skladnost naših tehnoloških

postopkov z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami in na Ministrstvo za okolje in prostor oddali vlogo za

pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Svoj doprinos k zmanjševanju vplivov na okolje in usklajenost z

zakonodajo želimo nadgraditi s celovitim okoljevarstvenim dovoljenjem, kar predstavlja ključen korak

na poti k trajnostnemu razvoju.

Cinkarna je tudi prostovoljna članica slovenskega kemijskega združenja in sodeluje v tako imenovanem

programu odgovornega ravnanja, ki je pravzaprav projekt, s katerim naj bi kemijska podjetja po vsem

svetu spodbujali k večji skrbi za okolje.

23

Pripravila:

Bernarda Podgoršek Kovač- Vodja Službe za varstvo okolja

Otmar Slapnik – Vodja Služe za varstvo pri delu

Fotografije:

Primož Pangerl

Otmar Slapnik

Maj 2009