16 Osebnosti petek, 13. januarja 2012 Drago Papler Fran (Franc, Frančišek) Papler je bil nadučitelj, orga- nist, pesnik, čebelar in sad- jar, po katerem se imenuje tudi nova sorta jabolk t. i. pa- plerke oziroma Paplerjev bo- bovec in Paplerjeva ulica v starem delu Borovnice. Z ra- dovljiškim rojakom in zna- nim Borovničanom Franom Paplerjem sta povezani dve okrogli obletnici: 21. januarja 2012 bo minilo 170 let od roj- stva, 15. decembra 2011 je minilo sto let, odkar je umrl. Paplerjev z Brezovice Po podatkih v krstnem li- stu se je Franc Papler rodil 21. januarja 1842 na Brezo- vici (Bresowitz) 4 v župniji Ovsiše pri Podnartu na Go- renjskem očetu Filipu Jako- bu in materi Justini Papler. Po sedaj raziskanih rodov- niških podatkih v arhivu Nadškofije Ljubljana je bil Franc rojen kot tretji otrok v desetčlanski družini. Doma- čija Papler na Brezovici je obsegala hišo, kajžo in va- ško kapelo. Ker na domačiji ni bilo več potomcev, je bila hiša prodana pred več kot petdesetimi leti. Na njej sta vidna napis in letnica iz- gradnje gospodarja Matevža Paplerja - M.P. 1732. Hiša je bila tega leta prizidana, saj nam na drugi strani hiše, kjer je danes kurilnica, po- kaže sedanji solastnik Mat- jaž Šinkovec letnico 1707. V sosednji hiši, kjer je bila na posestvu nekdanja kajža, živi Jože Grošelj, pranečak Frana Paplerja. Največ so se naučili pri učitelju Paplerju Po končanih študijih je od 19. novembra 1862 služ- boval kot učitelj na dvoraz- redni ljudski šoli v Cerknici in opravljal tudi službo organista. Z dekretom je bil 11. novembra 1864 imeno- van za učitelja, organista in cerkovnika v Ratečah na Gorenjskem. Po štirih letih je bil z dekretom premeš- čen 17. oktobra 1868 v Pol- hov Gradec, kjer je preživel sedem let. 20. septembra 1875 je bil imenovan za nadučitelja v Borovnici, kamor je prišel 12. oktobra 1875. Šolska kronika navaja, da je bil Fran Papler "pri svojem prihodu v Borovni- co jako prijazno sprejet s strelom možnarjev". V času njegovega prihoda v Borovnico se je kraj začel prebujati, k temu je veliko pripomogla železnica. Pri- družil se je Narodnemu bral- nemu društvu Borovnica. Od leta 1876, ko je bil izvo- ljen v odbornika, je aktivno sodeloval pri organizaciji be- sed in drugih dogodkov. Že v drugem letu njegovega služ- bovanja v Borovnici je bilo septembra 1876 dograjeno in izročeno svojemu name- nu prvo šolsko poslopje. Po- men šole je poudaril v govo- ru: "Starši skrbe bolj za ma- terialno stanje svojih otrok, šola pa bo skrbela za dušev- no stran, ki ne sme zaostaja- ti za materialno! Brez šole ni omike, brez omike ni blago- stanja. Šola bo mladini po- magala, da ne bomo zaosta- jali za drugimi kulturnimi narodi." Bil je vzoren učitelj. Če se kdo na nižji stopnji ni naučil brati, se je tega zagotovo na- učil pri Paplerju. Bil je na- tančen, strog za izgovarjavo in pisavo. Leta 1876 je bila šola razširjena v dvorazred- nico, leta 1888 pa zaradi pre- velikega števila otrok v tri- razrednico. Leta 1891 je bil za tri učitelje urejen učitelj- ski dom. 1. septembra 1891 je bil Fran Papler na deželni učiteljski konferenci v Ljub- ljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi zunaj Bo- rovnice. Častni občan Borovnice Ob Paplerjevi 25-letnici službovanja v Borovnici je 26. avgusta 1900 potekala velika slovesnost. Gasilsko in kolesarsko društvo sta mu priredili krasno baklado, do- mači pevski zbor je zapel prav ubrano nekaj pesmi. Društveni predstavniki so mu izrekli zahvale. Borovni- ški občinski odbor ga je odli- koval z imenovanjem za častnega občana Borovnice in mu izročil diplomo za pre- tekle dosežke. 19. novembra 1902 je praznoval gospod nadučitelj in šolski vodja Fran Papler 40-letnico uči- teljskega delovanja, 25. julija 1903 pa se je upokojil. Duša društev S svojimi plemenitimi de- janji je zapustil kraju globok pečat. Bil je delaven občinski odbornik, načelnik gasilske- ga in bralnega društva, pe- vec, pesnik, sodeloval je na kulturnih prireditvah in lju- bil naravo. Ohranjeni sta pesmi Bolno dete in Majniku, ki ju je objavil v Učiteljskem tovarišu, leta 1867 in 1868. Skladal je ob raznih prilož- nostih pesmice ter nekatere tudi uglasbil. Vodil je petje in bil več let občinski tajnik. Paplerjev bobovec Ukvarjal se je tudi s čebe- larstvom in sadjarstvom. "Okrog leta 1895 je s križa- njem štajerskega bobovca in zlate parmene vzgojil novo sorto jabolk, t. i. paplerke oziroma Paplerjev bobovec, ki mu pravijo Nemci grosser Bohnapfel. Na stotine dreves je ljudem precepil v borovni- ški dolini s to vrsto in spet na stotine dreves je dal med lju- di iz šolske drevesnice. Ker se je nova sorta izjemno do- bro prilagodila na podnebne in talne razmere v borovni- ški dolini ter je nadpovpre- čno bogato rodila, so začeli jablane množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nado- mestile druge, revnejše so- rte. Ljudje se še spominjajo nastanka velikih borovniških sadovnjakov in vagona ja- bolk, ki so ga vsak teden od- premili iz Borovnice," pravi Rudi Cerk, predsednik Sad- jarskega društva Borovnica. Mož naprednega mišljenja Fran Papler je ljudem ostal v spominu kot dober človek, saj je zelo rad pomagal vsem potrebnim, posebej materam - vdovam in šolskim otro- kom. Umrl je 15. decembra 1911 v deželni bolnišnici v Ljubljani. "Bil je mož prijaznega, lju- domilega značaja, dobrega srca in dobre volje. S svojim pevskim glasom, s svojim humorjem je bil dobrodošel v vsaki družbi. Preživel je dobo, ko kranjski učitelj še ni smel nositi "brk", dobo, ko je trpel pod nemškutarskim pritiskom, dobo, ko je postal bolj svoboden. V vseh teh do- bah je bil neupogljiv mož na- rodnega in naprednega miš- ljenja," je zapisal Slovenski narod, 16. decembra 1911. Njegov pogreb je pokazal, kako spoštovan človek je bil. Na pogrebu 17. decembra 1911 v Borovnici so mu zape- li pevci Ljubljanskega zvona, ki jih je pripeljal njegov hva- ležni učenec, odvetnik Švi- gelj iz Ljubljane. Na pogrebu je imel v srce segajoči na- grobni govor visokošolec, pozneje pomemben jezikos- lovec dr. Fran Ramovš. Ne- čakinja Ida Papler, ki jo je Fran Papler šolal in je posta- la tudi učiteljica v Borovnici, se je v časopisu Slovenski narod, 18. decembra 1911 za- hvalila udeležencem in dru- štvom za častno spremstvo rajnika k večnemu počitku. Takoj po pogrebu se je sešel odbor, ki je začel zbirati pri- spevke pri prijateljih in učencih za postavitev na- grobnega spomenika, ki so ga 19. maja 1912 slovesno odkrili. Udeleženci so potem odšli v znamenito sotesko Pekel pri Borovnici, ki jo je tako občudoval Fran Papler. in o njej napisal verze. Radovljiški rojak borovniška znana osebnost Fran Papler (1842-1911), nadučitelj, pesnik, organist, čebelar in sadjar Domačija Papler na Brezovici 4, sedaj v lasti Šinkovčevih, na pročelju z letnico 1732 / Foto: Drago Papler Pranečaka Jože Grošelj in Lojzka Šolar z Brezovice pri Kropi Osnovna šola na Paplerjevi ulici v Borovnici je bila zgrajena leta 1876 in kasneje večkrat dograjena. / Foto: Drago Papler Fran Papler (1842-1911) / Arhiv: Jože Grošelj Nagrobni spomenik so postavili svojemu cenjenemu nadučitelju Frančišku Paplerju učenci in prijatelji maja 1912. Ob 100-letnici smrti se je na grobu poklonila delegacija ob- čine Borovnica pod vodstvom župana Andreja Ocepka, ki je položil venec k spomeniku ter orisal Paplerjevo pedagoško, kulturno in gospodarsko delo. / Foto: Drago Papler Foto: Drago Papler