This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Priloge 10.4.2014 DE124 stran 36 / /levicnikve 8:25:34
36
|
1 0. april a 20 14
Dnevnikova triatlonska ekipa
Foto: Anže Furlan
Minuli teden Dnevnikove triatlonske ekipe
je minil v znamenju kolesarjenja. Za uvod v
petkov plavalno-kolesarski trening je tokrat
poskrbel Primož Št ra n ca r , ki je ekipi na
poučen in na trenutke tudi komičen način
predstavil in pojasnil vse o tekmovalnih
kolesih, specifiki kolesarjenja, opremi,
vo žnji v skupini, pravilih obnašanja in
signalizaciji v skupini. »Članom ekipe
vsekakor priporočam nakup cestnega
kolesa, ki je primeren za vse terene. Tudi za
trening, ki ga bodo izvajali kot triatlonci.
Cestno kolo je bolj vodljivo in lažje ga je
voziti tudi v klanec. Po drugi strani je
triatlonsko kolo zelo specifično, v nasprotju
s kolesom za kronometer, ki je bolj
primerno za ironman oziroma polovični
ironman,« je povedal Štrancar ter toplo
priporočal tudi nakup kolesarskih čevljev.
»Tistim, ki se mislijo resno ukvarjati s
triatlonom, pa priporočam tudi kolesarske
triatlonske čevlje, ki jih lahko tekmovalci že
nastavijo na pedala kolesa v menjalnem
prostoru. A njihovo obuvanje zahteva kar
nekaj vaje,« je še povedal Štrancar, tudi
lastnik kolesarske trgovine Orbea v
Župančičevi jami v Ljubljani (www.orbea.si).
Beseda je tekla tudi o prvi kolesarski
p re i z ku šnji, ki jo je ekipa v nedeljo začela na
Kodeljevem. Za večino članov Dnevnikove
triatlonske ekipe je bilo kolesarjenje v
skupini prav poseben izziv, največ strahu pa
so imeli pred tako imenovanim kupom –
tako se reče skupinskemu padcu, do
katerega rado pride na prvih treningih in
seveda tudi na tekmah. »Kolesarjenje v
skupini je bil zame poseben izziv in velik
užitek. S Primožem smo vozile še tri punce,
Prvi kolesarski trening in prvi kup
Taja Sever o prvi skupinski kolesarski preizkušnji
Ideja, da bom prvič vozila v skupini, da bom prijahala na svojem 'gorcu' z velikim
pomanjkanjem kolesarske kilometrine in se vozila skupaj z ljudmi na specialkah, ki prevozijo
na stotine, tisoče kilometrov na leto. mi je vlila kar nekaj strahu v kosti. Vedela sem, da svojo
veliko slabost pri triatlonu, kolo, uporabljam premalo, a sem se po drugi strani veselila, da se
bom soočila z vsemi svojimi minusi. Izkušnja je bila vsekakor zelo pozitivna in takoj bi šla še
enkrat na tako turo!
P r i m ož Štancar nam je ves čas razlagal pravila, prikazal nekaj primerov kontaktov med
kolesarji, me pa smo pridno pritiskale na pedala. Večje težave mi je povzročal tek ... Kljub
temu, da smo v zmernem tempu prekolesarili štirideset kilometrov in da nisem imela
občutka utrujenosti, me noge niso hotele ubogati, ko sem jih silila k teku. Sicer ne kolesarim
veliko in si vsako leto obljubljam, da bom več. Nekaj let zapored sem z izbrano turo celo
začela sezono in potem mislila, da bom pridno kolesarila, a je bila prva tura vedno tudi
zadnja. Resda po Ljubljani večinoma vozim s kolesom, a tega ne štejem za kolesarjenje.
Zadnja leta me vse bolj vleče na daljše asfaltne ture, za katere pa gorsko kolo ni primerno in
mislim, da si bom v kratkem res omislila še specialko – z vsakim lahko vidiš in izkusiš